MarmFSStl Cena 1 Din Leto III. (X.), štev. 230 Maribor, sreda 9. oktobra 1929 »JUTRA« Izhaja razun nedelja in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnim ček. zav. v Ljubljani it. 11.409 Velja mesečno, prejeman * upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon; Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava Oglate sprejema tudi oglaani : Maribor, Alekaandrova cesta it. 13 Oglaal po tarifu oddelek .Jutra« v Ljubljani, Prolemova telic« It. 4 Mariborske oblasti najkasneje po poteku dveh mesecev ne bo več. Z novim zakonom o upravni razdelitvi države so ukinjene tudi oblastne samouprave ter velike županije in vsi njihovi posli preidejo na bane. Ob tej Priliki je potrebno, da spregovorimo nekaj besed o pomenu in posledicah tega važnega dogodka. V ljubljanskem »Slovencu« izražajo svoje veselje, da bomo imeli sedaj »zedinjeno Slovenijo«. Mi se nikdar nismo lovili za sentimentalnosti, ampak smo u-Pravičenost in obstoj mariborske oblasti zagovarjali in branili zgolj iz strogo realnih gospodarskih in tudi nacionalno-Političnih vidikov. Delali smo to tudi v Časih, ko smo naravnost ogorčeno morali obsojati partizansko zaslepljenost, s katero je večina v slovenskih oblastnih skupščinah zlorabljala oblast v samoupravah v svoje strankarske svrhe. Storili smo to, ker smo imeli pred očmi vedno samo ekonomske in kulturne interese naroda kot celote. Danes stojimo pred dejstvom, izvršenim na voljo najvišjega činitelja v državi. Oblastne samouprave in velike županije so ukinjene in bodo tekom dveh mesecev. likvidirane, večina njihovih kompetenc preide za Slovenijo na bana v Ljubljani. Govori se, da bo imenovanje banov izvršeno že te dni. Upamo, da bo v kolikor se tiče Slovenije — imenovan za bana mož, ki ga bomo lahko vsi brez izjeme pozdravili na eni strani kot v upravnih poslih globoko verziranega m strogo objektivnega strokovnjaka, na “jugi strani kot moža brez izrazito papuanskega ofciležja, in v tretji vrsti kot fapža, ki bo v enaki meri imel pred očmi interese vseh delov Slovenije, zlasti tudi naše stvarne nacionalne interese ob meji. Na drugi strani pa smatramo potreb-?lm» da v interesu naše dosedanje marinke oblasti vsem kompetentnim čini-, betn sporočimo našo odločno in globo-utemeljeno željo po uvedbi okrožne-kr In^p®ktorata v Mariboru. Takšne o-°zne inšpektorate predvideva Čl. 20. zakona in potom njih je mogoče rsiti neke vrste dekoncentracijo ban-® uprave, da se tako prepreči, da bi dosedanjega ministrskega na-n uLbanski ?entralizem. Ne gre tu za Izmiki-0 sent'mentalno nadomestilo za trn ;Jeno velik0 županii° in oblastno sa-cinnotra»V0.’ anipak za strogo realni na-lonainj kulturni in ekonomski interes zlasti °Tjne ma£bor?l« Pokrajine in bivaM? mariborskega mesta. Pre T3 r\ rt_ mariborske oblasti. zla«ti v Pater Hiinka grozi z bojkotiranjem parlamenta DEMISIJA OBEH SLOVAŠKIH MINISTROV RADI OBSODBE DR. TUKE. — PATER HLINKA NAPOVEDUJE BOJ NA NOŽ ZA DOSEGO POPOLNE AVTONOMIJE SLOVAŠKE. smatra M, KVen h ff°riC in Prekmurja bilo težim •°r/'a SV0J centrum in bi Sledu at« Prizadeto v materijalnem po- Sv2’ A° bi se ™ ™ dala možnost, da PRAGA, 9. oktobra. Voditelji avtonomistične slovaške ljudske stranke, pater Hiinka, je imel s sotrudnikom oflcijozne »Prager Presse« razgovor, tekom katerega je napovedal naj-ostrejši boj Slovakov proti centralističnemu praškemu režimu, ki bo trajal toliko časa, dokler si ne pribori Slovaška popolno avtonomijo. Pater Hiinka je izjavil dalje, da je sedanja meščanska koalicija prenehala obstojati v trenutku, ko je bila razglašena obsodba nad popolnoma nedolžnim prof. dr. Tuko, ki je bil obsojen na 15 let ječe, češ da je delal za odcepljc-nje Slovaške od države in priklopitev k Madžarski. Slovaška ljudska stranka je kompaktna in trdno na strani dr. Tuke in vztraja pri tem, da ga kan didjra kot nosilca liste. V svojih nadalinih izvajanjih je na-glašal voditelj slovaške ljudske stranke, da se njegova stranka v sedanji vladni koaliciji ni nikdar dobro počutila, tako da je afera Tuke nudila samo ugodno priliko, da se je slovaška ljudska stranka mogla končno rešiti teh nezdravih in nenaravnih obveznosti. Slovaška Hudska stranka — je pov-darial pater Hiinka — se najbržc sploh več ne vrne v praški parlament, temveč bo krenila pota Stjepana Radiča in njegove stranke, da opozori ves svet na krivice, ki se gode Slovakom v češkoslovaški državi. Edini cilj njegove stranke je sedaj popolna avtonomija, za katero se bo boril z vsemi sredstvi. Izjava patra Hlinke je napravila v vseh političnih krogih najgloblji vtis, čeprav se v gotovih krogih zatrjuje, da se Hiinka zanaša na to, da se mu bo s temi grožnjami končno posrečilo izsiliti oz. doseči pomilostitev Tuke. PRAGA, 9. oktobra. Kakor je bilo pričakovati, sta sinoči oba slovaška ministra. Tiso in Laba v. po izvršenem razgovoru s patrom Hlinko. dala ministrskemu predsedniku Udržalu svoje portfelje na razpolago. Vlada je baje zahtevala, da slovaška ljudska stranka umakne kandidaturo obsojenega dr. Tuke za poslanca, nakar je pater Hiinka odgovoril da vidi vsa Slovaška v obsodbi dr. Tuke politično tendenco, ki je naperjena proti slovaš kemu avtonomističnemu gibanju. Ravno zato pa slovaška ljudska stranka vztraja pri kandidaturi dr. Tuke. Da lavno protestirata proti postopanju Čehov, sta slovaška ministra Tiso In Labav demisljonlraia. Z vodstvom njunih noslov sta bila sedaj poverjena ministra msgr. dr. Šramek in šte-fanek. «vnl« „ j uaia ujuzJlOSt, da kompetenco^ V k°lik°r b°d° SpadaIc v gov J , bana’ rešuje in urejuje nje- g^krožnj inSpektor v Maribor,!. nje vplačevanje drugega obroka Bp *a Qgrarno banko Privilegiran.?’ 9’ oktobra- Po obvestilu ■vplačevanj ?grarne banke traja rok za akcij privil« . sega Obroka podpisanih oktok a S T«ar)e UKrarne baak* od 15. oo 15, novembra. macdonaldoul uspehi u Rmeriki WASHINOfON, 9. oktobra. Jutri bo objavljeno besedilo med Hooverjem in Macdonaldom sklenjenega sporazuma, ki je bil podpisan od obeh državnikov. Na današnji konferenci med Macdonaldom in senatorjem Borahom se bo razpravljalo o vprašanju svobode morja in pomorske policije. TOKIO, 9. oktobra. Japonska vladaje vzela povabilo na razorožitveno konferenco petih glavnih pomorskih sil z gotovimi pridržki na znanje. Japonska vlada smatra namreč kot neobhodno potrebno, da se še pred sklicanjem te konference izpolnijo zahteve Japonske glede določb brodovne paritete med Zedinjenimi državami, Anglijo in Japonsko in sicer po ključu 10:10:7. Japonska je prepričana, da je le na ta način mogoče jamčiti za uspeh brodovne razorožitve-ne konference in da je Japonska le pod tem pogojem pripravljena zastaviti vse svoje moči in ves svoj vpliv, da bodoča konferenca ne ostane na polovici pota. Cr 1 ,?s in Bellonte u mandžuriji PARIZ, 9. okt. Po poročilih iz Muk-dena sta francoska rekordna letalca Costes in Bellebonte, ki sta na poletu skozi Sibirijo pristala v Mandžuriji, doživela pravcato odiseado. Ko sta Prišla pilota v vas Cfcikar, so ju tamkajšnji kmetje smatrala za sovjetske vohune, nakar sta bila aretirana. Ker lin kmetje vrh tega niso razumeli, je postal položaj celo zelo kritičen, O dogodku je bil tudi obveščen general j uan rulin, ki je zahteval nato od vlade nadaJjnih navodil. Med tem je zvedel za slučaj že tudi francoski konzul v Mukdenu, ki mu *e takoj šinilo na misel, da gre najbrže za oba pogrešana fraheoska letalca. Odpeljal se je takoj v Cicikar ter razjasnil položaj. nakar sta bila oba letalca takoj izpuščena. Letalca sta preletela do-sedaj skupno 9.610 km in bosta najbrže že danes odletela na Japonsko. Poincarejeuo zdraustueno stanje PARIZ, 9. oktobra. Predsednik fran coske republike Dourhergue jc posetil bolnega bivšega ministrskega predsednika Poincarčja, čegar zdravstveni položaj se je v zadnjem času nekoliko izboljšal. Ostal je pri njem nad eno uro. Zdravniški konzilij je prišel do zakMučka; da bo potrebna še ena operacija. Proces Punlše Račiča pred apelacijshim sodiščem BEOGRAD, 9. oktobra. Danes se Je pričela pred senatom apelacijske-ga sodišča razprava o prizivu proti razsodbi v procesu proti PuniŠi Račiču, ki je bil radi dogodkov dne 20. julija 1928 v narodni skupščini obsojen na 20 let ječe. Sklep apelacijske-ga sodišča bo objavljen še tekom tekočega tedna. Delen pouzročil avtomobilsko nesrečo BERLIN, 9. okt. Preteklo noč se je pripetil v bližini Wasungeua na Tu-rinškera .težka avtomobilska jBitteča. Neki avtomobil je zavozil v polnem diru v nekega jelena, ki je drvel ravno preko ceste. Šofer je pri tem zgubil oblast nad avtom, ki se je takoj prevrnil. Dve osebi sta obležali pri nesreči mrtvi, šofer sam pa je bil težko ranjen. Poprava našega poslaništva na Dunaju BEOGRAD, 9. okt. Ministrstvo za javna dela je dovolilo dva milijona di-riarjeva za popravo palače jugoslovanskega poslaništva na Dunaju, kjer je nedavno, kakor znano, divjal hud požar in napravil ogromno škodo. Avtomobilska svarilna znamenja v Mariboru so v resnici pomanjkljiva, zlasti v ulicah, ki so popolnoma ali pa deloma zaprte za vozovni promet. Ponoven dokaz je včerajšnja nesreča v Gosposki ulici, ki po naključju ni zahtevala nobene žrtve. V ulicah, kjer je vožnja prepovedana, bi naj magistrat izve-sil vidnejša znamenja, radi vedno številnejših tujcev pa tudi mednarodni znak: »Auto« z ničlo. Pri vhodu v Tat-tenbachovo ulico bi se naj montirale transparentne puščice in tudi ostala važnejša znamenja bi morala biti transparentna. Modernizacija prometa zahteva tudi modernizacijo signalne službe, kajti policija nima dovelj prometnih stražnikov za urejevanje prometa v sleherni ulici in na vseh križiščih. — Brezobzirni voznik. Včeraj popoldne je pripeljal Alojzij Ra-ner, posestnik iz Sp. Kungote v Maribor sod mošta. Točno se je držal cestnoprometnega reda in vozil skrbno na desni strani. V bližini Glavnega trga pa ga je v Tattenbachovi ulici prehitel nekiiz-vošček, ki je hotel tako neprevidno zdirjati mimo njega, da ga je s sprednjim desnim kolesom zadel z vso silo, podrl na tla in povozil vzdolž celega telesa. Voznik je po nesreči še bolj pognal konje, dočim je žrtev pustil ležati v prahu sredi ulice. Priskočili so pasantl in ponesrečencu pomagali na noge. Po naključju ni občutno poškodovan. Čuti pa bolečine v levi nogi in levi rani. Upati je, da bodo oblasti brezobzirnega voznika izsledile. Storilcem na sledu. O storilcih, ki so minulo nedeljo povzročili težko avtomobilsko nesrečo, katere žrtev je postala vinlčarka Terezija Vutolen, je manjkala vsaka sled. Intenzivna preiskava pa bo, kakor se zatrjuje, vendar privedla do uspeha. Baje so brezobzirnim avtomobilistom oblasti na sledu, koliko pa se bo dalo osumljencem dokazati, je zadeva organov, ki vodijo preiskavo. Tatinski vernik. Minulo nedeljo se je 241etni Rupert namenil k jutranji maši. Mesto da bi olajšal grešno dušo, pa je v veži frančiškanske cerkve ukradel žensko torbico, kije visela na kolesu, nato pa pobegnil domov. Plena ni bil ravno vesel, ker se je v torbici nahajal samo kos salame, žepni nož in robec. Pivoščil si je dober zaju-trek, s torbico pa je osrečil neko dekle, ki je na trgu izdalo svojega dobrotnika, kajti lastnica ie spoznala svoje blago. Dolgoprstneža so včeraj aretirali in ga bodo izročili sodišču. — Policijska kronika. Od torka na sredo je bila aretirana le ena oseba radi tatvine. Vloženih pa je bilo radi manjših prestopkov in deliktov 19. ovadb. — Industrija v Dravski dolini LESNA INDUSTRIJA. — VELIKA IN MALA INDUSTRIJA TER OBRT. — SIROVINE. — MARIBOR IN INDU STRIJA V DRAVSKI DOLINI. Poleg Mežiške doline je na ozemlju mariborske oblasti Dravska dolina najbolj industrializirana. Lahko bi rekli, da živi prebivalstvo od Maribora do Dravograda skoraj samo ali vsaj pretežno od industrije, ker k njej moramo šteti tudi vse velike in male žage; a les je prvi produkt Dravske doline, ki nima sicer niti polj niti vinogradov. Lesna industrija je zaradi tega razvita povsod. Prve žage so pri Bistrici, Lobnici in Rušah, dalje na Fali, a ob Radoljni se vrstijo skoraj od postaje Sv. Lovrenc na Pohorju preko Device Marije v Puščavi do trga Sv. Lovrenc na Pohorju, ki je brez dvoma eno najvažnejših središč lesne industrije v Dravski dolini. Drugo važno sre dišče je postaja Brezno-Ribnica ob izlivu Velke z zaledjem Pod Velko, Legnom in Ribnico na Pohorju. Tu je ob Velki in njenih pritokih nešteto manjših in večjih žag na vodni pogon. Nadaljna središča so pa na desnem bregu Drave: Vuhred z Vuhredskim potokom, Vuzenica s Cerkvenico in Peko ter končno Meža in nasprotni Dravograd. Na levem bregu so središča lesne industrije: Muta z Bistrico, Marenberg, kraj Brezno, Sv. Ožbolt ter Selnica ob Dravi z Bistrico. Žage so skoraj povsod »venecijanke« na vodni pogon, le nekaj je večjih s polno-jarmeniki na parni ali električni pogon. Z malo izjemo so v domačih in slovenskih rokah. Poleg lesne industrije, ki je že zelo stara, je bilo v prejšnjih časih po Dravski dolini močno razvito tudi steklarstvo, ki se pa ni moglo razviti v moderno industrijo in je zaradi tega popolnoma propadlo. V zameno za to je pa nastala nova moderna industrija, kateri prednjači veleelektrama na Fali kot največje podjetje v Dravski dolini. Za njo prihaja velika tvornica za dušik v Rušah, ki zaposluje več sto delavcev in spada med največja industrijska podjetja svoje stroke v Jugoslaviji. Poleg tega pa so v Rušah tudi še tovarna za vžigalice, edina v Sloveniji, in dve livarni, odnosno tovarni za orodja. V Sv. Lovrencu na Po- horju je stara in renomirana tovarna za kose in srpe, ki bi mogla s polnim obratom kriti skoraj vso potrebo naše države. Ta tovarna pa eksportira svoje izdelke tudi v inozemstvo, posebno na Balkan in v Turčijo. V Ribnici na Pohorju so za tamkajšnje gospodarstvo poleg lesa zelo važni kamnolomi granita. Tu je najvažnejše industrijsko podjetje Lenarčičev kamnolom, ki izdeluje granitne kocke za tlakovanje ter druge izdelke iz granita in ima svojo lastno industrijsko ozkotirno železnico do postaje Brezno Ribnica na Pohorju. Drugi kamnolomi so manjši in manj moderno urejeni. V Ma renberku je važna usnjarna, na Muti železarna, ki zaposluje večsto delavcev in izdeluje razna orodja za tuzemstvo in inozemstvo, v Dravogradu pa je največje podjetje rafinerija mineralnih olj. Mala industrija drugih panog je Dravski dolini manj razvita, pač pa je domača obrt na znatni višini, a se ne pe^ ča z izvozom, čeprav bi bilo zelo pripo' ročljivo, da bi se osnovala pred vsem manjša in večja industrija za pohištvo in druge take izdelke iz lesa. Velika škoda je tudi, da ni v obratu edini naš rudnik grafita pri Marenberku, ker bi bil lahko osnova za tvornico svinčnikov, katere Jugoslaviji še nimamo in moramo vso ogromno potrebo kriti z uvozom iz inozemstva, v prvi vrsti iz Nemčije in Češkoslovaške. Ker pa gozdovi, posebno kmečki, vsled neracijonalnega gospodarstva občutno nazadujejo, bo brez dvoma potrebno, da se bo industrija v Dravski dolini še bolj izpopolnila in razširila. Smernice za ta razvoj pa dajejo na eni strani že obstoječe tovarne, na drugi strani pa sirovine domačega izvora: les, granit, pohorski mramor in grafit. V man; šem obsegu bi pa bilo mogoče zopet o-buditi tudi steklarstvo, seveda pa na docela novih, modernih osnovah in z možnostjo sočasne konkurence. Ker ima od razvoja industrije v Dravski dolini veli ko korist tudi Maribor, bi bilo želeti, da bi ji v bodoče posvečal več pažnje, kakor ji jo je doslej. mariborsko gledališče REPERTOAR. Sreda, 9. septembra. Zaprto. Četrtek, 10. septembra ob 20. uri »Župan Stilmondski« ab. C. Kuponi. Petek, 11. oktobra. Zaprto. Sobota, 12. oktobra ob 20. uri »Cerkvena miš« ab. A. Kuponi. Nedelja, 13. oktobra ob 20. uri »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Kuponi. »Stilmondski župan« na mariborskem odru. V četrtek, 10. t. m. se ponovi Mae-terlinckova pretresljiva drama iz vojaških grozot »Stilmondski župan«. Premi-jera je globoko vplivala na občinstvo. Predstava se vrši za ab. C. Veljajo kuponi. Edelwe!B 1900 V soboto 12. oktobra v vseh prostorih pivovarne »Union" velika vinska trgatev s plesom Začetek ob 20. nri Štiri godbe Veliko rajanje kolesarjev. Slikovit prihod viničarjev. Pragersko V predvojni, posebno pa v medvojni dobi je slovelo Pragersko kot eno glavnih križišč proti severu. Tedaj je bilo Pragersko nekako središče med Trstom, Dunajem in Budimpešto, ter je v gospodarskem oziru prav dobro napredovalo in uspevalo. Po državnem preobratu sta' leta 1918 tudi Pragersko in njegova okolica zgubila mnogo na gospodarsko-prometni veljavi. Zadnja leta pa se opaža, da bo zasijala Pragerskemu z okolico zopet lepa bodočnost. To se je čutilo posebno v letošnji poletni seziji, ko so tujci posečali naša zdravilišča, kopališča in letovišča v Rog. Slatini, Radencih, Dobrni, Laškem, Rimskih toplicah, na Bledu, v Primorju i. t. d. Že lanskoletna sezija je zahtevala na Pragerskem kolodvoru nekoliko tujskih sob. Kolodvorski restavrater g. Alojzij Majcen je zato prevzel v svojo posest staro poslopje v ozadju postaje, katero je že v predvojni dobro služilo kolodvorskim restavraterjem za tujske sobe. Poslopje je sedanji lastnik popolnoma tako preuredil, da odgovarja vsem modernim zahtevam današnjega časa. Poslopje ima 12 z električno razsvetljavo in vso ostalo novo opremo opremljenih sob za tujce z lepo verando v ozadju hotela. Z ozirom na ugodne zveze nočnih brzih in jutranjih osebnih vlakov na vse strani, je bila radi tujskega prometa zelo potrebna preureditev in povečanje starega hotela. V kolodvorski restavraciji, ki je zadnje čase dan in noč otvorjena, se lahko ob vsakem dnevnem in nočnem času naročijo tujske sobe. Pragersko, kot izhodna ‘izletna točka nudi pri današnjem avto-prometu najlepše izletfe proti zelenemu Pohorju. Današnje ugodne gospodarske prilike, ki so nastale zadnje čase v naši državi, so vplivale tudi nato, da se je pričelo z intenzivnim zidanjem novih in s preure-jevanjem starih poslopij v lepe moderne zgradbe. Vse kaže, da se bosta Pragersko in okolica v doglednem času finan-cijelno precej opomogla. Veroučitelji vseh veroizpovedi se vabijo, da čimpreje podložijo računskem odseku prosvetnega oddelka pri velikem županu v Mariboru prijave veroučnih ur na osnovnih šolah za meseca april in maj 1929 ločeno za vsak mesec na posebni poli; za junij in julij 1929 pa združeno na eni poli. Na isti način naj predložijo tudi Prijave za potnine. — Mariborski in dnevni drobii Našim naročnikom u U. okraju Radi izmenjave raznašalca našega lista naprošamo cenjene naročnike v V. okraju in na Teznu za kratek čas potrpljenja, dokler se novi raznašalec ne uvede. — Na 9. obletnico koroškega plebiscita se vrši SPOMINSKI VEČER v gostilni Kosič, Vetrinjska ul. v četrtek, 10. t. m. ob 20. uri. Za zgradbo cerkvice na Peci. Podružnica »Peca« Slov. plan. društva Mežica-Črna je na svojem izrednem občnem zboru dne 6. oktobra sklenil, da ustanovi zimsko-sportni odsek. Zimsko-sportri odsek v Mariboru se je rade volje odzval in poslal delegata g. Parmo, ki nam je delo odseka orisal in dal potrebne smernice. Obljubil je tudi, da nas pridejo v letošnji zimski sezoni obiskat mariborski zimski športniki, kar je vzel izredni občni zbor z veseljem na znanje. Dalje je bil po daljšem razmotrivanju J-dobren sklep, da se postavi na mali Peci mala cerkvica in to na splošno željo prebivalstva. Vsled tega si dovoljujemo, naši požrtvovalni podružnici naklonjenemu občinstvu naznaniti, da bo podružnica pričela v najkrajšem Času s pobiranjem prispevkov in naj se nikdo ne vstraši, ako mu pošljemo predmetno prošnjo iu čekovno položnico, saj se bomo zadovoljili tudi z najmanjšim prispevkom, ker geslo je: iz malega raste veliko. Odbor za zgradbo cerkvice na Peci je sledeči: Končnik Ivo, veleposestnik v Topli pri Črni, predsednik; uradnik Ule Martin, peli v pozdrav mogočno »Neka živi Ju- j namestnik in obenem poslevodeči pred-goslavija«. Zvečer je pevski zbor prire- sednik; Kuhar Janko, nadučitelj v Črni, Pevski zbor Tešlnske sokolske župe v Mariboru. Včeraj popoldne je prispel v Maribor z dunajskim brzovlakom pevski zbor Tešinske sokolske župe iz Moravske Ostrave. Sokolom pevcem sta odšla do meje nasproti odposlanca Mariborske sokolske župe g. dr. Kovačič in g. prof. Struna. Bratske goste je na glavnem kolodvoru sprejela množica narodnega občinstva in Sokolov. Sprejemu so prisostvovali med drugimi tudi podžupan dr. Lipold, predsednik JČ Lige g. prof. dr. Pivko, starosta Sokola v Mariboru g. dr. Boštjančič, predsednik Glasbene Matice ravnatelj dr. Tominšek in predsednik Češkega kluba g. Franjo Bureš itd. V imenu starešinstva Mariborske sokolske župe je češke Sokole pozdravil g. profesor dr. Pivko, za pozdrav pa se mu je zahvalil g. Jaromir Pinkas. Občinstvo je gostom navdušeno vzklikalo in jih obsipalo s svežim cvetjem. Čehi pa so za- dil dobro obiskan in uspeli koncert, danes pa so si gostje ogledali zanimivosti našega mesta. S popoldanskim brzovlakom so nadaljevali vožnjo v Ljubljano, kjer prirede zvečer svoj drugi koncert. Deložlranci pod mostom. Pod mostom se je naselil Franc Novak, usnjarski delavec v tovarni Freund, skupno s sinom in hčerko. Stanoval je v podstrešju hiše v Vojašniški ulici št. 21, čije lastnik je Franc Lešnik. Ker so mu pohištvo postavili na cesto in ni mogel dobiti drugje stanovanja, se je pridružil ostalim trem deložirancem pod mostom, Kakor čujemo, se bodo brezstanovalci podmostom v bližnjih dneh preselil v zasilna stanovanja v bivši dragonski vojašnici v Jezdarski ulici. Čakajo samo še na to, da se dotična stanovanja izpraznijo z vselitvijo v nove stanovanjske hiše v Jadranski in Delavski ulici. — Kavarna Jadran, MaribPr, vsako sredo, soboto in nedeljo 2563 KONCERT Vreme se obrača. Tako ugodrtega prijetnega poletja, kakor je bilo letošnje, že dolga desetletja ni zabeležila nobena vremenska opazovalnica. Julijska gorkota se nam ni izne verila prav do konca prvega oktober-skega tedna. Zadnja dva dni pa je rahel jug ublažil tudi hlad noči, kar je napovedovalo neizbežno spremembo. Davise e nebo pričelo senčiti s sumljivirfii niz-umi oblaki, ki so do devete ure docela zastrli obzorje, nato pa je pričelo rahlo deževati. Prvi znak nastopajoče jeseni, ci bo letos prav kratka, ni presenetil ffi6m i V £ C K T? N T K Mrš V Mariboru, 'dne S?. X. 1920, Mihael Zevaco Beneška ljubimca Zgsdavtnskl ramin iz starih Banetk 187 Kaj storim?« Aretino je zdajci vstal, potegnil z veliko gesto svoj rapir in se postavil v nastop. »Urno kakor blisk izderem meč, pariram terco, pa-riram kvarto, bodem, sekam in voltiam, moj meč žvižga semintja ... tako da je čez deset minut vseh mojih štirideset nasprotnikov bežalo na vse strani.« Med tem pripovedovanjem se je boril Aretin kakor z nevidnimi napadalci in igral vso svojo povest široko mahaje z mečem ter dvigal s tako besnostjo, da so občudujoče Aretinke kar zijale, ko so ga gledale in poslušale. Kajti dobri Peter, ki ga ni bilo sram, priznati svojo strahopetnost možu, kakršen je bil Roland, je hotel veljati pred njimi, ki jih je imenoval svoje lunice, na vsak način za velikanskega junaka. To je bila njegova slabost. Kateri veliki mož pa nima slabosti. Ko je bil njegova povest končana, je nenadoma umolknil, uprl ost svojega rapirja na konec desnega čevlja in skromno sprejel (ovacijo, ki so mu priredile navdušene Aretinke. Ena izmed njih je napolnila mojstrovo čašo In mu io ponudila. Aretino je segel po čaši in jo nastavil na usta. Toda njegove ustnice se še niso bile dobro dotaknile kozarčevega roba, ko se je začul močan udarec ob velika vrata palače. Prepričan, da je Imperija poslala za njim preganjalce, je Aretino prebledel kakor mrlič; čaša se mu je jela tresti v roki, rapir mu je padel po tleh. Sedel je in zajecljal: »Saj sem vam pravil, zlomki babji, d arazbijajo po vratih. Glejte, da nihče ne odpre! Ah, šleve ve malopridne, ve torej hočete, da me ubijo!« • V tem trenutku je vstopil Aretinov telesni sluga. »Ne pridrzni se, mi odpreti, falot«, je zakričal prestrašeni pesnik. »Gospod ... ko sem pa že odprl ...« Prestrašene Aretinke, prepričane, da zdajci udre v palačo tistih slavnih štirideset napadalcev, so sfrčale v svoje čumnate kakor roj gosi in se pozaprle vanje. Aretino je bil bolj mrtev nego živ. »Njegova prevzvišenost Bembo je zunaj«, je naposled izpregovoril sluga s tihim glasom. »Bembo? ... Ali je to gotovo?« »Popolnoma gotovo.« »Pa je sam?« »Ne, ženska je z njim...« Aretino je vstal in zagrmel: »Trikrat norec, česar pa čakaš, da mu ne odpreš! Ti bojazljivec ničvredni, s palico te bom po ustih; ali ti nisem rekel, da teci in odpri ...« »Ne jezite se nad možem, mojster Aretino«, je dejal neki glas izza lakajevega hrbta. »Storil je točno, da ni mogel hitreje.« Bembo se je prikazal na pragu obednice, kjer se je pravkar razigraval prizor, ki smo ga opisali v par besedah, dasi je v resnici zamudil Aretina skoraj do štirih zjutraj. »Vi, prevzvešeni Bembo!« je vzkliknil Aertino, hlineč se presenečenega; »pa ob takšni uri! ... A kaj vidim! Ranjeni na roki... in tako bledi...« Na Bembov migljaj je sluga odšel iz sobe Istočasno z Bembom, vsa onemogla in bleda kakor mrlič, je stopila Bianka v to obednico, ki je dišala po razvratu in orgiji. Jedva se je držala n anogah. Bolj padla nego sedla je na stol, ki ji ga je Aretino naglo primaknil... »Mojster Peter«, je dejal Bembo, »važno skrivnost moram zaupati vaši časti. Otrok, ki ga vidite pred seboj, mora ostati nekaj dni skrit v Benetkah. Zdelo se mi je, da ne bo nikjer bolj na varnem kakor pri vas in da bo pri vas najmanj vznemirjenja za njenega plašnega duha. Če bo pri vas, bodo pazila nanjo vaša dekleta.« Aretino se je naklonil pred nesrečnico in dejal, ne brez resničnega sočutja, ki pa ga je Bembo imel za mojstrsko komedijo: _ »Ker mi gospodična izkazuje čast, da išče zavetja v moji hiši, jo lahko zagotovim, da se ji bo godilo kakor pri rodnem očetu. Perina!« je zaklical in potrkal na mizo. Bianka se je hvaležno ozrla v Aretina. Perina,- najmlajša in najmanj nesramna izmed Aretink, dete krotkega obrazka in sanjavih oči, se je pojavila ob klicu svojega gospodarja in obstala v največji osuplosti. »Pridi bliže, dete moje,« je velel Aretino. »Ali vidiš to deklico? Izročam jo tvojemu varstvu: smatraj jo za sestro, dokler ji bo ugajalo prebivati pod našo streho... Idi, dete moje...« Ta prizor je bil nekaj nezaslišano podlega, ako bi bil Aretino igral komedijo, kakor je mislil Bembo. Toda Aretino je bil odkritosrčen. Biankin obraz ga je bil presunil z globokim sočutjem. Perina se je z dražestnim nasmehom približala Bianki. Revica, ki so jo bila tako različna in tako silna razburjenja že od kraja sinočnjega večera zbegala skoraj do brezumja, je opazila ta smehljaj; njene otrple poteze so se omehčale, prsi so se ji napele in potok solz ji je vendar že enkrat podelil vsaj nekoliko olajšanja... »Uboga gospodična,« je dejala Perina z rahlim glasom, »pojdite z menoj, pojdite... dokler sem jaz pri vas, se vam ni bati ničesar...« Bianka je krčevito stisnila roke, ki jih je Perina pomolila naproti; vstala je trudoma in oprta na Aretinko, je izginila kmalu, ne da bi se bila le ozrla na Bemba, ki ji je pohlepno sledil z očmi. Bralec je bil priča, kakšne okolnosti so primorale Bianko, da se je vrnila v Benetke v družbi Bembovi. Ko je sedela v gondoli, ki je drčala naglo po laguni, jo je zagrabil neizmeren obup. Kaj bo zdaj z njo? ; ' Vrniti se v palačo svoje matere, je pomenilo toliko, kakor pasti zopet v Sandrigove roke; pomenilo je možitev, katere jo je bilo najbolj groza. Že sama misel, sam spomin na možitev, v katero jo je silila mati, jo je navdajal s čudnim strahom, ki se je izpremenil v pravcato smrtno grozo, kadar se je spomnila besed, ki so ušle kiirtizfrni, sklonjeni nad onesveščeno hčerjo: »Oh, da bi bila mrtva!« V Biankinem duhu se je ta strašna beseda usodno družila z mislijo o zakonu. In njena mati — kakšna mati je bila kurtizana Imperija! — nje rodna mati ji je dajala na izbiro: ali smrt, ali San-driga. Trepetala pa je še tudi od neke druge, še stra-šnejše misli: Imperija, najsi še tako zla in brezčasja, je bila vendarle njena mati. Imperija jo je prej ljubila in oboževala. In tej materi je zdaj pretila sekira krvnikova... Ah, da! Kaj naj stori, kaj se bo zgodilo z njo? Ali se naj vrne v Imperijino palačo? Nikoli, oh, nikoli! Torej?... Ko se je gondola dotaknila nabrežja in je Blanka ostala sama z Bembom, je videla, da se nahaja pred neznano ji palačo. Kardinal, ki je ves čas na_ povratku, zvest svoji obljubi, ni nadlegoval z najmanjšo besedico, je zdaj izpregovoril. Z mirnim, počasnim in voljnim glasom je dejal: »Dospela sva na cilj. Poslušajte me še malo, in potem naj bo končano. Vi nočete biti moja — naj bo! Groza vas je pred mano — naj bo tudi to. Toda prisegam vam, ako vas ne bom imel jaz,, vas ne bo imel nihče drugi. Prisegam vam pri Kristu in pri blagru svoje duše, da bi storil takoj, kar sem vam rekel, če ste pripravljeni ostati pri mojem zvestem prijatelju, ki mu vas hočem zaupati, se vaši materi ni bati ničesar. Če pa si poiščete svobodo, česar ne bom poizkušal ovirati, je kurtizana Imperija, morilka Ivana Davile, aretirana še tisto uro. Zdaj pa razsodite sami; pojdite z mano, ali idite svojo pot, kakor vam drago.« In kakor je storil že v gozdu, se je tudi zda} napotil dalje, ne da bi okrenil glavo. Bianka je šla za njim, kakor pravijo, da gredo ptiči za izvestnimi kačami, ki jih vlečejo z navidezno silo k sebi in jih fascinirajo. Ptič prhuta s krili in žalostno kriči. Rad bi sfrčal in ušel nevarnosti; toda z navidezno silo ga priklepa strupeni pogled sovražnika. (Nadaljevanje sledK Mlado pošteno In zanesljivo služkinjo k dvem osebam sprejmem takoj. Naslov pove uprava »Večemi-ka«. — 2562 Opremljeno sobo s separatnim vhodom in električno razsvetljavo oddam v Kosarjevi ulici št. 52. 2560 Trgovska hiša v Studencih prekajevalnica, mesnica in hladilnica, hlevi, remize ter velik vrt zelo po ceni na prodaj. Radon Wolle Novo otvoriena trgovina s premogom in lesom Tinnauer Maribor 2«' Gregotlteva ul.9 vhod tudi skozi Slovenska ni. 8 a. duuuud! se CMDI Oddam sobo z celo oskrbo dvema dijakoma. Naslov v upravi lista. 2561 Kravarja za takoj išče Vlastelinstvo - Dugoselo pri Zagrebu. Vpraša se istotam. 2549 Sobo- in črkostlkanje izvršuje po ceni, hitro In okusno Franjo Ambrožič, Grajska ul. 2. 2231 Krasne pletene obleke v veliki izbiri, po zelo nizki ceni prodaja: Pletarna M. Vezjak, Maribor, Vetrinjska ulica 17. 2319 Fotografiram vse! Portreti, brzoslike, industrija, šport. Najnovejši aparati in svetlobne naprave. Novo urejen fotoatelje. Fotomeyer, Gosposka 39. 2286 Vse vrste pletenin to meri, ženske obleke, veste, puloverje, zimsko spodnje perilo, nogavice in vsakovrstna popravila izdeluje najbolje, najhitreje in najceneje: Strojna pletarna, Vojašniška ulica 2. 2318 Nove spalne in Jedilne sobe, po najmodernejših vzorcih, ugodno ugodno prodam. Aleksandrova c. 48. Franjo Kakor napovedujejo vremenski preroki bo zima letos še hujša kot lanjska. Daslravno je vreme izvanredno toplo in ugodno je vendar neobhodno potrebno, da se že sedaj vsak zanima, kje si bo najugodnejše in naj cenejše nabavil kot obšivek za zimski plašč. Špecijalna izbira tega predmeta je le pri tvrdki kjer s! vsak lahko povsem neobvezno ogleda bogato zalogo. llzdaia Konzorcij »Jutra« v Uubllani; predstavnik izdajatelja in urednik: Fran Br o z o v i č v Mariboru, Tiska Mariborska tiskarna d, cL, predstavnik S J a a Jc Q D.fi la i a * Mariboru