Poštnina plačana v gotovini tzhaja v pondeljek in petek popoldne. Stsne mesečno Din 7'—, za inozemstvo Din 20'—. Račun pri poštno -čekovnem zavodu št. 10.666. Cena 1 Din Redakcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica 1, pritličje, desno. Rokopisi se ne vračaje. Oglasi po tarifu. Telefon int. St. 65. Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo Se po možnosti. — V tekstnem delu uvrščene notice s števiikami so plačljive. Stev. 88. Celje, pondeljek 2. novembra 1931. Leto XIII. DR. ANTON N0VACAN, kv. konzul v Braili: Moja poslanica za volitve 8. novembra 1931. Za te volitve je umestna prispodo- ba o maloletnem dediču velikega in lepega doma. On je bil otrok, nebogljeno dete, in oskrbniki in upravitelji so niu rezali tenko škorjo črnega kruha, sami pa so se mastili s pogačo. Srebali so iz njogove dediščine vse dohodke, opu- stošili njegove prostrane gozdove, iz- želi do rjave prsti njegove njive, uni- Čili bogate vinograde, njegovo doma- čijo, sveti dom njegovih očetov, pa so zanemarili v toliki meri, da so ve- trovi raznesli podrapano streho in so čuki in sove gnezdilc med vega- stim in sipajočim se zidovjem. Njega samcga, dediča lepe domačije, pa so izročili zanikarni dekli, grešnici in pijanki, ki je skušala, da ubije v dečku vsako hrepenenjc po svobodi in samolastnosti. Zanemarjen in slab, neprosvetljen in hvQy prijatelja, bil bi poginil ubo- gi otrok, da ga ni krepila njogova kri, svobodna kri njegovih očetov. R&zrasel so je v moža in oči odprl. Sklical je skrbnike in upravitelje in jih vprašal: Kako ste ravnali z mo- jim doinom, kako ste skrbeli za me- ne, nedoletnega otroka? Niso znali, niso dali odgovora. On pa je zaškrtal z zobmi in jim je pognal nož v dimljc. To je prispodoba in vsak, ki jo či- ta^, naj si poišče v naših razmerah proti-sliko in proti-primer. Resnica je, da živimo v dobi, ko se ^Va pravca svetovne politike z blis- kovito brzino bližata križišču, žari- šču krvavega ali nekrvavega kon- flikta, in bo Jugoslavija in z njo po- scbej še slovenska dežela moral a braniti na vse strani svoj politični in gospodarski obstoj. Tedaj ne bo ni- kogar ne od leve in ne od desne, ki bi nam pomagal in nas zagovarjal, ako si ne bomo znali pomagati sami z nepremagljivo notranjo silo narod- nega edinstva in socijalno sloge. Za- kaj, svetovna zgodovina ne pozna »oünika ne od leve in ne od desne, edini sodnik v svetovni zgodovini je uspeh. Ideja volitev dne 8. novembra, to je ideja naših taborov in vseh naših velikih in malih borb za narodni ob- stanek pred veliko vojno. Ideja volitev dnc 8. novembra je ideja vseh velikih Hrvatov, ki so da- li svoje najboljše za svobodo naro- da. Ideja volitev dne 8. novembra je ideja prvega Karadjordja, ki je za- čel gigantsko borbo za svobodo nas vseh z lesenim topom, in je ta ideja tekom cnega stoletja, v"rgla ob tla strahovito silo turškega cesarstva ter zlomila krila dvoglavemu orlu nena- sitnih llabsburgov. Ideja volitev 8. novembra je ideja vsakega Slovenca in vsakega Jugo- slovena: Imeti lasten dorn in biti v lastnem domu ncodvisen gospodar. Kogar odbija volilna tehnika, ali mu niso po volji delujoče osebe, ta naj se razgleda okrog po Evropi: Italijo vlada Mussolini, Poljsko Pil- sudski, Grčijo Venizelos, Turčijo Ke- mal, Nemeijo Brüning, Rusijo Stalin, Anglijo sloga okrog Mac Donaida, povsod je eden in sam nosilec idcje čuvanja domovino pred razpadom, ali pri narodih, katerim se ni treba bati razpada, nosilec neke socijalne ali gospodarske ideje. Mi Jugoslove- ni, posebej Slovenci, pa še nismo ta- ko daleč, da bi smeli krvaveti v mcd- sebojni borbi zaradi načel, iz tujine k nam presajenih, od socijalno zre- lih in v njili yoiem obstoju neogrože- nih narodov. Zu naj državnih meja imamo krvavo banovino, že vcste kje, iraamo Celovec, kjer nam tujci odre- kajo cclo cast odpora in borbe, pre- den pademo . . . Ali nismo dolžni, da grcmo vsi v boj za idejo in za poli- tiko, ki se je v nedavni preteklosti izkazala kot pravcšna in uspešna, ali nismo dolžni, da gremo vsi brez raz- like naziranja in stanu, kamor nas vodi — meč Karadjordjev! Kdor pridiguje neudeležbo in noße na volitve due 8. novembra, tega uvrstite v Stevilo tistib nemarnih, gori oi)isanih skrbnikov s slabo vest- jo in mu povejte, da je njih politika in njih politična taktika do danes rodila 1c neuspehe in je bila vedno le kvarna ovira ideji napredka in svo- bode, za katero se bodo izrekli vo- lilci dne 8. novembra in ki je do se- daj dala uspeh, da nismo več kravji pasürji tujim grajščakom in od vse- ga sveta zasmehovani svinjski tr- govei. Meni so posebno pri sreu tisti vo- lilni okraji dravske banovine, kjer sem sam intenzivno politično delo- val in imam tarn številne prijatelje in znance. To so okraji: Celje, šmar- v BndanizživfanjaSpelice 1. Jutranja toaleta Brez skrbi in vedra vsa Iz posteljee se kar ne gane, Ob sedmih še le Špelica Vesela, urnih nog ti vstane. »Veliko pranje« njej nič ni mar, Kar drugim živcem je na kvar. Ta doba je že davno minula, ko je zadajalo veliko pranje gospodinji to- liko preglavic. Danes razun gospo- dinje nihče ne ve v hiäi, da je danes dan velikega pranja. A tudi gospo- dinji se nič ne mudi in vstane še lo ob običajni uri — seveda samo ondi — kjer se uporablja za pranje pozna- no in izvrstno je pri Jelšah in Brežice. Zato si uso- jam in priporočam vsem prijateljem in znancem in sobojevnikom v teh treh volilnih okrajih, da na dan 8. novembra volijo može, katerim lah- ko mirne duše zaupajo ne samo za- ščito svojih krajevnih interesov, tem- več tudi delo za našo ožjo in širšo domovino. Ti možje so: za okraj Celje — Vransko g. Ivan Prekoršek, za okraj Šmarje pri Jelšah g. Veko- slav Spindler, za okraj Brežice g. inž. Ernest Kru- lej. Velika in težavna bo naloga slo- vensko delegacije v prvem jugoslo- venskem parlamentu. Zato naj volil- ci oddajo svoje glasove po vseh okra- jih le Solanim kandidatom, kajti ni je večjo nesreče za narod, kakor Ce ga zastopajo domiSljavi šuamarji. Na volitve! Nosilec državne kandidatne liste mi- nistrski predsednik in notranji minister g Peter Živkovič je v soboto sprejel zastopnike tiska ter jim podal nasled- njo izjavo : »Kasaciisko sodižče v Beogradu je končnoveliavno potrdilo mojo državno kandidatno listo, na katero je vezanih 1330 sreskih kandidatov in namestni- kov. Že po tem številu kandidatov, postavljenih v vseh srezih, se vidi, kako veliko zanimanje vlada med na- rodom za volitve v Narodno skupščino. Po poročilih, ki jih aobivam \z cele države, posamezni kraji naravnost tek- mujejo med seboj, da s čim večjo udeležbo pri volitvah pokažejo svoje soglasje s politiko, ki jo izvaja vlada na vseh pol jih našega narodnega in državnega življenja. Ves na§ rod, brez razlike vere in plemena, pravilno poj- muie zgodovinski pomen trh volitev, FRAN SVETINA: Vse je šlo mimo . • • Sam sedim v parku. Lep dan je. Clovek bi mislil, da so se vrnili za- šli časi, ko je bilo še vse polno soln- Ca- in veselja. Toda, zdaj je jesen in ^° takole zrem v modro nebo in oru- hionele kostanje nekdaj tako veli- ^astne zelene aleje, se zgane v njenih vrhovih, odpada list za listom in zrel sad so siplje na zemljo . . . Sicer pa je zelo lop dan, vroč in ja- sen. Vendar, to bo do večera minulo, zgrnila se bö siva jesenska megla, tista duSo(v"i ,r i • i v - ninioCa n, grl° Ul dUŠO' sPomi" iiir, u.,i's, ,'esko»cno žalost. 2e ču- tim, kuko me obip»vw> i i i ti-- • „.,„, i • „ » "Jenia hlad bhznjega gozda kjer že doigo ni / *• Preyec je sknt Po ujom se ra ro(la. ]o vijugasta, z listjem nastlana pota, vodeč tja višje, kjer so poiožna po^ bočja, obrnjena proti zapadu. To so vinogi-adi in polja, kjer postaja soln- co najdalje. Prijetna je tain pozna jesenska toplota, podobna je rdečici bolnika, ki se Cuti zdravega in sil- nega kot pred svojo smrtjo . • • Tako scm obiskal te tihe kraje, ki so mi bili vedno tako domači, polni življenja. Danes pa je povsod samo- ta, povsod tišina, in listje, ki v vr- tincih pada na zemljo, zadaja vsemu še bolj otožno lice. Vse je šlo mimo — ka.j? Vse . . Pomladi ni veC, poletja tudi ne in vse, kar je bilo, je postalo spomin. Clovek, gel si mimo, glej, Ti, šla si mimo. Zdi se mi, da sem Te danes nekje srečal, nekje videl in govoril. Še danes popoldne je bilo to. Kako lepo je bilo. Toda glej, že Te ni, in samota, ki je za hip oživela v vonja- joče vrlove, rdecica, ki se je bila raz- lila po bledem lieu, vse to je kmalu minulo; ostalo pa je vse žalostno in pusto. Vse je šlo mimo, vse življe- nje . . . Poznal sem fantiča, lepega in mehkega obličja, prijaznih besed. Bil je skrben sin, priden in dober človek. Vcckrat sem ga srečal V mestu, za- dovoljen je nosil težko kladivo na rami, z levico pa vodil svojega brat- ca. To je bilo takrat, ko je bilo solnce ho visoko, dan prešeren in mladosten. Cloveku se je zdelo, da bo vedno ta- ko, toda glej, danes, ko sem tako se- dci na zapuSčeni klopi, je sol po ale- Ji isti fantic, brcz kladiva na rami. ßil je prazniCno oblečen, ker bila je nedctja, in za roko je vodil mnogo mlajšega bratca. Videl sem mu lice. Ni bilo več ti- sto iz prejšnjih dni. Majal jo z glavo, Čudno majal. Doleteti ga je moral a huda nesreča, kajti izgledal je straš- no bolan. Ne vem, če je bil povsem normalen, ker nisem govoril z njim. Cudno je le, da je bratu samo kimal z glavo, samo majal . . . Vse je šlo mimo, vse mimo vsega. Bilo je že pozno. Vračajoč se proti domu sem se spomnil, da rastejo v teh gozdovih borovnice, erne jagode. Vsonaokoli je bilo samo rumeno in temnorjavo listje. Opazil sem mesta z večjimi in manjSimi šopi borovni- čevih stebel, bila so temnozolena. To- da, jagod že ni bilo. Vendar, iskal sem jih in se trudil, da odkrijem vsaj eno. Komu naj bi bila draga suha, že na- pol gnila borovnica? Z njo bi si po- mazal prstc. In našel sem jo, samo eno, globo- ko je bila skrita med zelenjem. Bila mi je dražja od vsega na svetu, ta edina ovenela Crna jagoda. Spomi- njala me je prejšnjega lota, sedaj so borovnice že drugiC obrodile, ko jih je trgala nežna, bela roka. Takrat jih je bilo črno polje soSnih borovnic in sijalo je toplo polctno solnce . . . Tako so bežale slike mimo mene, lesketajoCe in navidez večne v svoji minljivosti. Vse je bilo slabotno v primeri z absolutnim. Gas se ni dal ukaniti. Zgodilo se je bilo marsikaj krutega, vendar to ni prav nič moti- lo življenja s svojimi mnogoterimi lici. Zamislil sem si pomlad, ki jc cve- tela še pred nekaj meseci v tem par- ku. Krvavo rdeči slapovi bujnih so takrat silili iz premajhnih vaz, valo- vali so, podobni valujoči vodi . . . Ah, kako so bili voličastni, kako so opajali s svojim vonjem vsenaokoli. Takrat, ko sem občudoval te rože, je bila druga lepša in skrivnostnejäa od druge. V njih je bilo toliko skriv- nosti . . . Sedaj pa se oziram po vrtovih, istih kot nekdaj. Kaj vse se je bilo zgodilo v tako kratkem času. Prišla je povodenj, silna deroča voda, in vzola je vse, bujno, krvavordeče, pre- ko roba vaz prekipevajoec cvetje, razbila vaze in odnesla preostale čre- pinje. Ostalo ni ničesar. Zelene trate je pokril siv rečni pesek in prod. Vo- da ga je nanosila z visokih planin, da bo prihodnje leto belil in krasil dolga, ozka pota... Vse to sem videl tako živo in nioč- no, da sem se nohote spomnil sebe. Koliko slik in senc je tonilo mimo mene. In ozrl sem se na levo. Tarn je bila samotna vaza, edina od premnogih, Stran 2. »Nova Doba« 2. XI. 1931. Štev. 88. ki se vrše prvič, odkar je dobila kra- Ijevina Jugoslavia z ustavo od 3. septembra novo ustavno ureditev, ki najbolje garantira narodno in državno edinstvOi ureditev, ki daje slehernemu Srbu, Hrvatu in Slovencu popolno svo- bodo, enakost in ravnopravnost ter jamči mirno in složno notranje življe- nje in vsem krajem naše drage domo- vine Jugoslavije enake pogoje za na- predek in boljšo bodočnost. Prepričan sem, da bodo vsi zavedni in poSteno misleči državljani s števil- no udeležbo pri volitvah manifestirali to svoje patriotično razpoloženje. Večje število kandidatov v posameznih sre- zih omogoča vsakemu volilcu, da se popolnoma svobodno opredeli, za ka- terega kandidata hoče glasovati. Po- novno naglašam, da mi je vsak kan- didat enako ljub in drag in da lahko vsak voiilec po svojem svobodnem prepričanju glasuje za onega kandida- ta, kateremu najbolj zaupa. Naj nihče ne veruje nikomur, ki bi trdil druga- če. Vsakdo ima pravico, da svobodno glasuie, kakor je dolžnost vseh, da gredo 8. novembra volit.« Celjski občinski svet Shupščinsbe volitve 8. nouembra mov*aj*> pokazati vsemu svefu, da živi w Jugoslaviji velik, zrel narod, ki hoče močnoP sfložno in vzoriBO urejeno drzavo! V petek 30. oktobra od 18.25 do 21.15 se je vršila v sejni dvorani na mestnem magistratu redna javna se- ja celjskega občinskega sveta. Poro- čilo pravnega in personalnega odse- ka je odpadlo. Finančni odsek (referent obč. odb. dr. V r e č k o). Obračun za novo hla- dilnico v mestni klavnici v znesku 1,996.324 Din je bil odobren interno za občino. Mestna občina bo skušala doseči povračilo plačane carine v znesku 76.000 Din za stroje in drug materijal za klavnico. Od I. brnske strojne tovarniške d. d. bo občina za- htevala plačilo penala, ker je tvrdka prepozno dobavila stroje in drugi materijal. — Proračun za obnovo hodnikov v Razlagovi in Kapucinski ulici ter na Slomškovem trgu znaša 144.463.99 Din. Občina bo dala napra- viti v Razlagovi ulici, v Kapucinski iilici pred poslopjem g. Westna in na Masarykovem nabrežju asfaltni, v ostalem delu Kapucinske ulice in na Slomškovem trgu pa betonski hodnik. Izdatek bo krila s pos"ojilom, če ne bo dobila kritja iz kaldrmin- skega fonda. — V prihodnjem letu bo treba po sporočilu banske uprave ukiniti dosedanji najemninski vi- nar, vodarino in kanalsko pristojbi- no. Pobiranje teh davščin bo dovo- ljeno le na podlagi stvarne porabe. — Občinsko trošarino na vino bo kakor doslej pobiral oddelek finanč- ne kontrole. — Gosp. Ignacu Lebiču, lastniku kavarne »Merkur«, je bila znižana koncertna taksa za čas od 1. junija do 31. avgusta t 1. na polo- vico. — Neka prošnja za znišanje vo- darine je bila odklonjena. — Občin- ski svet je ugodil prošnjama invali- da Franca Gorška in dninarja Kar- la Rojca in jima odpisal občinski kuluk. Sedem sličnih prošenj je bilo odklonjenih. — Odklonjena je bila tudi prošnja uredništva »Domačega prijatelja1« v Ljubljani, ki namerava izdati posebno številko v Celju, pa je želelo od mestne občine prispevek ali oglas. — Daljša debata se je raz- vila o predlogu finančncga in dodat- no šolsko-kulturnega in tujsko-pro- metnega odseka, da bi občina nasa- dila platane ob novi cesti na hribu sv. Jožefa in ob cesti pod cerkvijo (k stroškom bi prispevala okol. občina!, v Aškerčevi, Kersnikovi, Stritarjevi, Jenkovi, Zrinjskega in Oblakovi uli- ci ter na Masarykovem nabrežju pa breze in kostanje; Končno je bilo sklenjeno, da se nasadi pred okoliš- ko osnovno šolo še par lip, nekaj dreves še na Masarykovem nabrežju pri železniškem mostu in pa na ce- sti pod cerkvijo sv. Jožefa. Vprašanje zasaditve dreves ob ostalih ulicali je bilo odloženo in bo občina v tej zä- devi vprašala še strokovnjaka in pri- zadete hišne posestnike za mnenje. Odobren je bil tudi izdatek za oči- ščenje parka po zadnji poplavi. — ObČinske račune bo odslej pregledo- vala mestna kontrolapri finančni di- rekciji v Ljubljani. — Od stroškov za modernizacijo banovinske ceste na Bregu in Ipavčeve ulice ter za ureditev hodnikov odpade na mest- no občino 209.860 Din, ostanek pa na bansko upravo in okoliško obeino. Prispevek mestne občine je bil odo- bren, istotako tudi oddaja del pod- jetju »Obnovi« iz Ljubljane. — Odo- bren je bil tudi obračun Mestne elek- trarne in plinarne za 1. 1930. Gospodarski odsek (referent v z. obč. odb. dr. V r e č k o). Vprašanje odkupa zemljišč za gradnjo Krožne ulice mimo pisarniškega poslo])ja javne bolnice do Kersnikove ulice je bilo odloženo. — Mizarskemu moj- stru g. M. Vrenku se dovoli za 5 let preureditev delavnice Na okopih za zalogo pohištva na njcgove stroške. — Prošnja nekega obrtnika za brez- plačno dobavo drv za zimo je bila odklonjena. — Glasbena Matica v Celju bo dobila letos zopet brezplač- no 5 sožnjev bukovih drv za šolske prostore, Gasilno društvo pa 50 sto- tov koksa in 8 sežnjev drv za svoje prostore. — Gosp. Karolu Bervarju se da parcela za delom njegove hiše Na okopib za 5 let v zakup proti let- ni zakupnini 300 Din. Parcelo pa bo moral zopet prepustiti mestni občini» če jo bo potrebovala za regulačne svrhe ali pa za otvoritev ulice do Masarykovega nabrežja. Glede na- meravanega prizidka mora g. Bervar vložiti prošnjo pri mestnem stavb- nem uradu. — Prošnja dveh strank v hiši meščansko-oskrbovalnega fon- da v Vrvarski ulici za znižanje na- jelnine je bila zavrnjena in velja zvi- šanje od 27. II. t. 1. dalje. — Zakupna pogodba med mestno občino in Sa- vinjsko podružnico SPD v Celju za Celjsko kočo pod Tovstom se podalj- ša pod sedanjimi pogoji za pet let. Stavbni odsek (referent obč. odb. dr. Wol f). Mestna občina bo name- stila ob hodnikih pred poštnim po- slopjem in pred poštno ambulanco pred kolodvorom rebraste železne plošče, da olajša prevoz poštnih po- šiljk s kolodvora na pošto. — Gospe Pavli Rischnerjevi se izplača 1200 dinarjev za škodo, ker je bila pri gradnji kanala od javne bolnice do Zrinjskega ulice poškodovana ogra- ja ob njeni vili. — Parcelacijski na- črt Občekoristne uradniške stavbne zadruge za stavbišča med Ipavčevo in Kersnikovo ulico ter Savinjsko že- leznico je bil odobren, ko se bo zgra- dil podaljšek Ipavčeve ulice, pa bo mostna občina kupila od zadruge del zemljišča po 10 Din m2. — Občina bo dala popraviti streho na municij- skem skladišču na Golovcu. Vodovodni odsek (referent obč. od- bornik Borlak). Prošnja g. Krofli- ča v Sp. Hudinji za priključek na vodovod je bila zaracli pomanjkanja vode odklonjena. Pekovskemu moj- stru g. Pavlu Fajglju v Gaberju, ki ima že vodovod na dvorišču, se do- voli namestitev vodovodne pipe v veži. Obrtni odsek (referent obč. odb. Dobovični k). Občinski svet se je izjavil proti koncesiji Avtoprometne družbe v Ljubljani za prevoz potni- kov na progi Blagovica—Vransko— Celje. Socijalno-politični odsek (referent obč. odb. dr. Vor Sič). Prošnja gdč. Mari je Ballogliove za brczplaßno do- bavo električnega toka je bila odklo- njena. — Iz meščansko-oskrbovalnc- Izvirne francoskc pastilje proti nahodu, kašlju in kataru. Pro- dajajo vse lekarne in drogerije. ki ji je prizanesel vihar. Razvalina v razvalini je bila, na visokem pod- stavku in zato je kljubovala vsemu. Vendar, rož ni bilo v njej, suho bo- dičje se je obupno stezalo proti ne- bu... Kaj, ali je vse to resnica, vse je prazno, vse je šlo mimo, človek mi- mo človeka, sam mimo sebe? Zameglilo se mi je pred oCmi in spomnil sem se tiste mladenke iz mladosti, z belo čepico na glavi. Bilo mi je hudo, da je tako hitro šla mi- mo mene, in bal sem se, da bi bila podobna krvavordečim rožam, bal sem se, zelo sem se bal... Za njo je ostala samota, še njena senca ni le- gla na pot, tako je bilo vse temno in kratko; vendar, v duhu sem si dobro ohranil njeno sliko, saj tako je bila podobna moji lastni. Kot valujoč slap je hitela v daljo, med kostanji in vitkimi brezami. Vseokoli je bilo v razdejanju in prav zato je tako hi- tela, proč od tod, daleč, v novo po- mlad. Toda, kje jo najti sedaj v tern času? Jaz pa sem prepričan, da jo je na- šla, kajti v očoh ji je žarela mladost- na misel, sama radost, ki je segala preko vsega, v srnrt in še preko nje. Bila je jačja ocl vsega, pričakujoč vsega. Vstal sem. Poslednjikrat sem se ozrl na osamljena mesta, ki so mi | bila nekoč del življenja. Če bi ne pri- i šla ta sprememba, bi morda -niti ne vedel, kako so bila lepa in skrivnost- na, tako pa je vstal a v popolnem raz- ' dejanju nekdanja slika, lepša in ži- , vejša od resnične. Težko je slovo, če odhaja človek na dolgo pot. Od tarn se spominja vsega najlepšega in od tarn lažje razume vse, kar mu je bilo prej v bližini nejasnega. Bilo mu je preblizu... * * * Vlak drvi v temno noč. Cudni so ti občutki, mehka vožnja ziblje člo- veka zdaj na levo zdaj na desno in zdi se mu, da se polagoma vtaplja v prijetno span je. Pa se zopet zave, vzdrami se in oko mu je jasnejše kot prej, duh svežejši in vzletnejši, poln sile in vere. Zave se, da je noC in vožnja podob- na skrivnostnim mamilom. Vlak hi- ti, hili... liiti kot je hitela mladen- ka iz mladosti, z belo čepico na gla- 1 vi, vije se in zginja, črna senca glo- 1 boke noči. Vse je šlo mimo, vse mimo vsega, utrujene duše pred spanjcm, z vla- kom in izven njega. Kaj je počivalo na teh lepih vrhovih in planinah, j kjer se že beli sneg? Vse... prav vse... Vse je žlo mimo vsega, in le temen oblak dima je ostal, ki se ni premak- nil z mesta. Težko mu je bilo slovo, zato je hotel ostati. To noč so sijale zvezde tako medlo in bojece, niti trepetale niso. Vse je kot obstalo. Edini jaz sem se premi- kal, vedno hitreje in hitreje, dokler nisem prijetno plaval nad zginjajo- Co zemljo. Kje daleč je že tisti ozki košček doinaCije, ki sem jo poznal in clojrnil tako globoko. Bila je do- movina... V polspanju sem videl celo svoje življenje. Vstalo je v globoki tišini, ko je človek utrujen, in se mu poka- že vse kot pol v resnici, pol v sanjab- Veßkrat so resnica sanje, toda, nialo- kdaj sanje resnica. Ko se človek za- ve, ga obide ob spoznanju Cudno, grenko občutje. Spomnil sem se, da je bilo vse resnično, zato je bilo tako lepo. Utrujenost mi je legla v dušo in telo in iz daljave, iz zapuščenega kraja sem jcdva razločil trepetajoče glasove, pojemajoče v skrivnostno noč: Sam sedim v parku. Lep dan je. Človek bi mislil, da so se vrnili zašli časi, ko je bilo še vse pol no solnca in veselja. Toda zdaj je jesen in ko takole zrem v modro nebo in oru- menele kostanje nekdaj tako veli- častne zelene aleje, se zgane v nje- nih vrhovih, odpada list za listom in zrel sad se siplje na zemljo... ga fonda so bile dovoljcne naslednje mesečne podpore od 1. novembra t 1. dalje: g. Ivanu Rigersbergerju in njegovi ženi Mariji po 500 Din, gosp. Fricu Watzeku in njegovi ženi Te- reziji po 500 Din, zasobnici gdč. Ji- chovi pa po 250 Din. Slična prošnja Karoline Kölbel-Schaferjeve je bila vrnjena odseku. Sklenjeno je bilo, da se ustanovi Dečje zavetiysce za mestno in okoliško obcino. Zavetišče bo vodil kuratorij, ki bo tudi sprejel pravilnik za DeCje zaSCite in bo pod nadzorstvom mestne in okoliške občine. V kuratoriju bodo zastopniki mestne in okoliške občine, upravnik Zdravstvenega doma, dve od države nameščeni učiteljici, pedagoška vo- diteljica kot tajnica, upravitclji in upraviteljice mestnih in okoliških narodnih šol ter po 1 zastopnik oz. zastopnica drž. krajevne zaščite de- ce in mladine, Kola jugoslovenskih sester, Vincencijeve konference, Go- spejnega društva in corkve. Za za- stopnike mestne občine v tern kura- toriju so bili določeni obč. odb. dr. Voršič, Ravnikar in Čepin. Slučajnosti. Obč. odb. dr. Skoberne je omenil, da sta se zastopnik mest- ne občine in sreski sanitetni referent pri komisiji glede gradnje tovarne »Persil« na Joštovem zemljišču iz- javila proti gradnji, in predlagal, naj bi se v važnih slučajih vedno refe- riralo plenumu, če se izda izjava v imenu občine. — ObC. odb. dr. Hra- šovec je predlagal, naj bi župan v začetku vsake seje poročal o izvrše- nih sklepih občinskega sveta in naj bi odslej zopet vsi občinski odborni- ki dobivali prepise sejnih zapisnikov. V predzadnji številki smo začeii priobčevaii novi, senzaci- jonalni detektivskj roman BOJ V MEGLI (Baskervillski pes) eno najboljših del slovitega angleš- kega pisatelja Sira Conana Doyla duševnega očeta svetovno znanega detektiva Sherlocka Holmesa Ta izredno napeti in zanimivi ro- man bo gotovo ugajal vsem našim citaleljein. Opozarjamo, da bodo pro- jeli vsi novi naročniki, ki bodo s 1. novembrom naročili „Novo Dobo" zadnjo in predzadnjo številko brez- placno, da bodo mogli čitati naš novi toman od začetka. V kratkem bomo izdali v ponatisu dosedanji roman Podarjeni obraz ki so ga naši čitatelji čitali z velikim užitkom. V zalogi imamo še ruski roman Brata Gordejeva Izvod stane le 12 Din. Ta roman vsa- komur priporočamo. Stev. 8a »Nova Doba« 2. XI. 1931. Stran 3. DOMAČE WEITI d Slovenci bodo šli volit. Včeraj in vse prejšnje dni se je vršilo v vseh srezih v dravski banovini nešteto vo- 111 nih shodov. Zborovalci so povsod enodušno sklenili, da se bodo v ne- deljo 8. novembra do zadnjega moža udeležili volitev ter s tern obsodili zločinsko rovarjenje proti državi do- ma in V inozemstvu. d Državna kandidatna lista potr- jena. Kasacijsko sodišče v Beogradu je 29. oktobra definitivno polrdilo državno kandidatno listo g. Petra R. Živkoviča, predsednika ministrskega sveta in rninistra notranjih zadev. d Goriški nadškof Sedej odhaja. Goriško - gradiščanski nadškof dr. Ffraneišek Sedej, neustrašeni zago- vornik pravic primorskih Slovencev, je po 25 letih škofovanja zaradi sla- botnega zdravja prosil papeža, da ga odveže škofovskih funkcij. Papež je njegovi prošnji ugodil in ga imeno- val za titularnega nadškofa v Egi- ni. Nadškof Sedej je star 77 let. V zgodovini primorskih Slovencev bo njegovo ime zapisano z zlatimi čr- kami. d Iz šolske službe. Srednješolski profesorji gg. dr. Ljudevit Pivko, An- ton Gvajc in Anton Kovačič, vsi v Mariboru, so upokojeni. d Livarna v ätorah je 30. oktobra zaradi pomanjkanja naročil ustavila obrat in odpovcdala delavstvu služ- bo. d Iz nagiii revij. V Zagrebu so r av- nokar izšle najnovejše številke na- slednjih ilustriranih revij: »Revije Cinema« za film in gledališče, »Žen- skega lista«, mesečnika za modo, za- bavo in gospodinjstvo, in »7 dana radio», tednika za radio, gledališče, film, sport in foto. »Revija Cinema« se naroča pri upravi v Zagrebu, Smi- Čiklasova 21, reviji »Ženski list\< in »7 dana radio« pa pri upravah v Za- grebu, Samostanska 2/1. d Pri motnjah prebave, želodčnih bolcčinah, zgagi, slabosti, glavobolu, ttiiglanju oči, razdraženih živcih, ne- spanju, oslabelosti, novolji do dela povzroči naravna »Franc Jožefova« grenčica odprto telo in olajša krvni obtok. Poizkusi na univerzitetnih klinikah so dokazali, da so alkoho- liki, ki so trpeli na želodčnem kata- ru, v kratkem Casu zopet dobili ve- selje do jedi z uporabo staro preiz- kušenc »Franc Jožefove« vode. — »Franc Jožefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in spcce- rijskih trgovinali. d Dunajska vremenska napoved za torek 3. novembra: Pooblačenje tudi v pokrajinah, kjer je bilo doslej jas- no. Toplejše vreme na vidiku. Celje in okolica c Volišča v okoliški občini. V ob- eini Celje-okolica bo na dan skup- ščinskih volitev v nedeljo 8. t. m. troje volišč, kakor v mestni občini. I. volišče v Dečji stanici v Gabcrju je določeno za volilce iz Gaberja ter Spodnje in Zgornje Hudinje, II. vo- lišče v občinski hiši na Bregu za vo- lilce z Brega, Miklavškega hriba, iz Polul, Košnice, Zagrada, PeCovnika, Lisc in Zavodne, III. volišče pa v tr- govini Karlovšek na Lavi za volilce z Lave, Ložnice, Ostrožnega, Babne- ga, Lopate, Dobrove, iz Medloga in Lokrovca. c Proračunska seja okoliškega ob- činskega sveta se bo vršila v petek C. t. in. ob 7. zvečer v občinski posve- tovalnici na Bregu. c Koncert Karla Rupla. Ponovno opozarjamo na koncert našega vijo- linskega virtuoza Karla Rupla in pianista Marijana Lipovška, ki se vrši v sredo 4. t. m. ob pol 9. zvečer v Celjskem domu v Celju. Koncert bo užitek prve vrste. Preskrbite si vstopnice v predprodaji v knjigarni Goričar & Leskovšek. Umetnika za- služita, da obiščemo njun koncert v čim večjem številu. c Pokopališča o Vseh svetih. Vče- raj so so celjska pokopališča odela z morjem cvetja in zelenja, med ka- terim je plapola.lo nešteto lučic v spomin dragim pokojnikoin. Na me- stnem in okoliškem pokopališču sta krajevni odbor Rdečega križa in Vin- cencijeva konferenca štela obiskoval- co gi-obov in pobirala darove za si- romake. Včeraj so našteli na obeh pokopališčih 3353 obiskovalcev. — Združeni moški zbor CPD in KPD je ob 15. pel žalostinke na mcstnem, ob 16. na okoliškem pokopališeu, »01 j- ka« ob 15. na okoliškem, ob 16. pa na mestnem in na vojaškem poko- pališču. Pevski zbor »Svobodc« je pel ob 14. na bolniškcm, na.to pa na oko- liškem in na mestnom pokopališču. c Vsem državnim upokojenccml V sredo 4. t. m. ob 8. zvečer se bo vr- šil v Celjskem domu občni zbor Dru- štva drž. upokojencev v Colju. Dnev- ni red obsega volitev odbora in slu- čajnosti. Vsi državni upokojenci v Celju se pozivajo, da se sigumo ude- lcže občnega zbora. c Kje volijo volilni komisarji? Po prejšnjeni volilnem zakonu so volili volilni komisarji, Ce niso bili na dan volitev v svoji občini, v oni občini, v katero so bili delegirani kot volilni komisarji. V novem volilnem zakonu pa manjka točno določilo, kje naj vo- V nedeljo 8» novembra gredo vsi pr»avi Jugostoveni na volišce! ODOL je usfna voda, ki po mnenju uglednih zobnih higijenikov zahtevam nege zob najpopolnejse ustreza. lijo. Nujno potrebna bi bila takojšnja zadevna interpretacija zakona. c Protivolilni letaki, ki nosijo pod- pis dr. Antona Korošca, so se poja- vili v celjski okolici. Upamo, da bo oblast kmalu izsledila brezvestneže, ki nalepljajo in delijo te letake. Kriv- ce bo treba strogo kaznovati, prebi- valstvo pa opozoriti, naj se ne da begati od raznih klavrnih junakov in naj v nedeljo 8. t m. z udeležbo pri volitvah onemogoči vse nakane na- sprotnikov pravega jugoslovenskega edinstva. c Prepoved točenja alkoholnih pi- jač. Mestno načelstvo v Celju razgla- ža: Na dan volitev poslancev za na- rodno skupščino, na dan pred volit- vami in na dan po volitvah (to je v soboTo 7. XL, nedeljo 8. XI. in pon- deljek 9. XI.) je prepovedano točiti ali kakorkoli dajati alkoholne pija- če. To so objavlja po § 52. zakona o volitvah narodnih poslancev za na- rodno skupščino s pristavkom, da se prestopki kaznujejo po § 89. navede- nega zakona z zaporom od 15 dni do G mesecev in v denarju od 100 do 500 dinar jev. c Bonbončkov dan prirodi v nede- ljo 8. t. m. ženska podružnica Druž- be sv. Cirila in Metoda v Celju. Pro- simo prebivalstvo, da bi v nedeljo ne odklanjalo požrtvovalnih gospa. in gospodičen, ki bodo prodajale bon- bončke. c Moški zbor CPD ima zaradi Rup- lovega koncerta vajo že nocoj, v pon- deljek. Vsi in točno! — Pevovodja. , c Vse prijalelje gledališča, ki ima- ;jo veselje in voljo do igranja, vabi- mo na sestanek, ki se bo vršil drevi ob osmih v Mestnem gledališču. c 10-letnico lastne frizerske obrti je slavil včeraj tukajšnji damski fri- zer g. Riko Grobelnik. Pred 10 leti je prevzel brivski salon g. Kapusa, ki ja bil svoj čas v Celju edini sloven- ski frizer. Gosp. Grobelnik je v teku let izpopolnil in moderniziral svoj lokal, ki je eden najmodernejših v Sloveniji. Mlademu obrtniku, ki slo- vi daleč naokoli s svojim delom, želi- nio še mnogo napredka in uspehov! c Poroka. Na Vrhniki se je poro- čil bivši upravnik celjske carinarni- ce g. Emil Tomšič, caj-inski inspek- tor v Metkovicu, z gdč. Pavlo Obla- kovo. Bilo srečno! c Poverjeništvo Vodnikove družbe v Celju opozarja vse, ki še niso pla- Čali članarine za 1. 1931., da to takoj store v Tujsko-prometni pisarni na Krekovem trgu. Kdor ta teden ne bo plačal eianaiine, ne bo mogel dobiti novih di'uzbinih knjig. c Tujski promet. V oktobru je ob- iskalo Celje 973 tujcev in sicer 705 Jugoslovenov, 124 Avstrijcev, 57 Nem- cev, 39 Cehoslovakov, 24 Italijanov, 10 Madžarov, 4 Rusi, 4 Poljaki, 3 Francozi, 2 Kitajca in 1 Romun. Po poklicu je bilo 428 trgovskih potni- kov, 139 delavcev, 119 industrijcev, 75 obrtnikov, 71 dijakov, 41 uradni- kov, 27 zdravnikov in 18 odvetnikov, 55 oseb je bilo brez poklica. c V oktobru je utnrlo v Celju 30 oseb in sicer 3 v mestu in 27 v javni bolnici. c Smrtna kosa. V celjski bolnici so umrli: v soboto 31. oktobra 67-letni upokojeni železničar Josip Tofant iz Greta in 62-letna prevžitkarica Ma- rija Romihova iz Št. Janža pri Što- rah, v pondeljek 2. t. m. pa 58-letna delavčeva žena Marija Kavčičeva iz Gaberja in 16-letni tovarniški dela- vec Jakob Poznič iz St. Pavla pri Preboldu. N. p. v m.! c Krvav pretep na Bregu. V nede- ljo 1. t. in. okrog 3/412. ponoči so se pred gostilno »Na škarpi« na Bregu sprli neki moški. 27-letni hlapec Mi- ha Lipuš iz Celja je z dvema tova- rišema napadel delavca Martina Ko- cipra iz Lisc. Kociper je izvlekel svoj nož in se postavil v bran. Lipuš, ki se je zagnal v Kocipra, se je s Ko- ciprovim nožem porezal po roki. Na- to je Lipuš udaiil Kocipra s kamnom zadaj po glavi in ga lažje poškodo- lie verujte siabičem ki v svoji zaslepljenosti priporočajo vo?ilno abstinenco! V ned ljo 8 novtmbra vsi na volišče ! Pokažimo, da pravilno pojmujemo jugosiovenstvo, za katero so dali stotisoči svoje živltenie ! CON AN DOYLE: Boj v megli (BaskerviUeki pes) 2 Roman Poslovenil Boris Rihteršič Možak je potegnil iz žepa tobak in papirsike in &i s prosenetljivo spretnostjo zvil cigai*eto. Njegovi dolgi, trzajoči prsti so bili gibčni in nemirni kakor žužeJkino tipalko. Holmes je molčal, toda kratki, ostri pogledi, s Katerimi je mcrii čudnega družabnika, so pričali, da se zanj zclo zanima. »Mislim, gospod Mortimer,« je končno rekcl,« da me niste pocastih s svni. \.\ . , , . ,. ,. . , svojim obiskom samo zato, da bi otipavah mojo lobanjo?« »Ne,gospod Holmes ne! Vendar pa sem sreCen, da se mi je ponudila ludi ta prilika. Pnhujam k vam, gospod Holmes, ker si morani pi-izilati> da som gam zelo nepraktičen človek in ker som se nenadoma ZnaSel pred zelo resnim in izredno Cudnim proble- siioni. In zato, ker ste — kar rad priznam — druga največja evropska avtoriteta v...« »Res, gospod doktor? Ali bi smel vpraSati, koga je zadela Cast, da je prvi?« je vprašal Holmes od- sekano. »Za strogo znanstveno mislečega ufcnjaka mora bili metoda gospoda Bertillona zelo privlačna.. a< »Ali ne bi potem rajši njega vpraSali za svet?« »Rekel sem, dragi gospod: za strogo znanstve- nega mislcca. Toda v praktičnem udejstvovanju ste vi osamljeni, to priznava vsakdo. Saj vas vendai' nisem iz nerodnosti... brez slabega namena...« »Komaj besede vredno!« je odvrnil Holmes. »Mislim, gospod doktor Mortimer, da bo najbolje, čo brez nadaijnih ovinkov jasno in razločno poveste, kakšne vrste je problem* ki vas je prisilil, da morate za reševanje iskati moje pomoči.« II. »V žepu imam rokopis!« jo dejal doktor James Mortimer. »To sem že opazil, ko ste stopili v sobo,« jc od- vrnil Holmes. »Zclo star rokopis.« »Iz začetka 18. stoletja — če ni morda pona- rejen.1« »Kako morete trditi s takim prepričanjem?« »Ves čas sem imel priliko opazovati nekaj pal- cev rokopisa in sem ga lahko preštudiral. Skromen strokovnjak bi bil, če ne bi znal — tako na deset- letje — določiti starosti rokopisa. Morda ste čitali mojo razpravo o tern predmetu. Sodim, da je bil rokopis napisan okoli leta 1730.« »NatanCna letnica je 1742.« Doktor Mortimer je potegnil rokopis iz prsnega žepa in nadaljeval: »To družinsko listino mi je zaupal Sir Charles Baskerville, katerega tragiCna smrt je pred kakimi tremi meseci vzdignila v grofiji Devon dosti prahu. Odkrito lahko rečem, da nisem bil samo njegov zdravniški svetovalec, ampak tudi njegov prijatelj. Bil je mo can duh, premeten, mož svetovnega obzorja in prav tako malo nagnjen k praznoverju kakor jaz. Navzlic temu je ta rokopis jemal zelo resno in bil je v srcu pripravljen na smrt, kakršna ga je doletela.« Holmes je iztegnil roko po rokopisu in si ga razvil na ko'lenu. »Opazil boš, Watson, da je pisana črka ,s' časih kratko, časih dolgo. To je eden izmed mnogih znakov, ki so mi j)oinagali ugotoviti čas nastanka.« Opazoval sem čez njegovo ramo porumeneli pa- pir in pobledelo pisavo. Na koncu naslova je bilo napisa.no: »Baskerville Hall' in spodaj načcčkano z velikimi stcvilkami ,1742'. »Nekakšno sporočilo, kaj?« »Da, sporočilo o pravljici, ki je udomačena v družini Baskervillov.« »Toda — saj sem vas prav razumel — hoteli ste me vpraäati za svet v nekoliko mödernejSi zadevi iz resničnega življenja.« »V najmodernejäi! In zelo nujni, saj jo je treba privesti do odlocitve v štiriindvajsetih urali. Toda rokopis je čisto kratek in je v notranji zvezi z zgodbo. Z vašim dovoljenjem ga prečitam.« Holmes se je naslonil na hrbet stola, sklenil roke in zaprl oči z izrazom moža, ki se udaja v usodo. Doktor Mortimer je držal rokopis tako, da je padala luč nanj, in čital z glasnim, čivkajočim glasom tole povest iz starih časov: Stran 4. »Nova Doba« 2. XI. 1931. Štev. 88. ZADNJE NOVOSTI češkega in angleškega blaga za obleke in plašče od priproste do najfinejše kvalitete. Kupite vedno le okusno in dobro, ker to je Stedljivo. — Priporoča se Anton Brumec manufakturna in modna trgovina „Pri Antonu", Celje, Gosposka ul. 2 val. Kocipra so z rešilnim avtom pre- peljali v bolnico, a so ga že danes poslali domov. i I ¦ i^lMl c Nesreča pri. delu. 26-letnemu hlapcu Jerneju Rigi z Marijinega grada pri Nazarju je v petck 30. okto- bra padel hlod na desno nogo in jo zlomil. Riga se zdravi v celjski bol- nici. c Napad z nožem. 28-letnega Lud- vika Cvetanoviča, delavca pri stav- beniku g. Kališniku v Celju, je v so- boto 31. oktobra ponoči nekdo napa- del z nožem. Cvetanovič je v obram- bi zgrabil za napadalčev nož in si pri tern prerezal desni kazalec in me- zinec. Cvetanovič je poiskal pomoči v bolnici. c Mestnim revežem je župan g. dr. Goričan o Vseh svetih poklonil večjo vsoto. c Napa kožne zimske rokavice pri Kramar & Mislej, Celje. 703 c Pomagajmo ubogim otrokom ! Celjska drž. krajevna zaščita dece in mladine je sklenila na svoji zadnji od- borovi seji, da se tudi letos priredi božičnica za najrevnejše otroke v me- stu in okolici, Ker je društvena bla- gajna skoraj prazna, se obrača odbor na mestnc in okoliško občino, denar- ne zavode in premožnejše sloje za do- brohotno pomoČ. Hvaležno se bo spre- jel vsak tudi najmanjši dar. Ker je huda sila za denar, so se odloČile gospe, da bodo same šivale perilo in oblekce za uboge otroke iz blaga, ki ga bodo darovale v ta blagi namen naše spo- štovane celjske trgovine. Zato se bo začelo pobirati za to božičnico takoj 5e ta teden, da se pridobi časa za ši- vanje. Za to zbirko sta se pri odbo- rovi seji prostovoljno prijavili gospe E. dr. Kalanova in Logarjeva. Vsi sloji. ki imajo usmiljenje do naSe najrev- nej§e dece, se prav lepo prosijo, da bi naklonili označenima gospema čim več darov. c Važno opozorllo prebivalstvu. Mestno načelstvo v Celju razglaSa : V dvorcu g. Stigerja na Ljublianski cesti St. 18 je bila uradno ugotovljena pasja steklina. Ker so psi imenovanega zadnji čas nezavarovani begali v okolišu nje- govega posestva, obstoja možnost, da so ugrizli kake osebe ali žival«, ki so sedaj izpostavljene nevarnosti obolenja na steklini. Z ozirom na to se pozi- vajo vsi, ki vedo za tak primer, da to nemudoma javijo mestnemu načelstvu. V ostalem se opozarja na magistratnj razglas z dne 2. oktobra 1931, Stev. 2532, o poostrenem pasjem priporu v območju mesta, po katerem morajo biti vsi psi tako zavarovani, da ne moreio grizti ali ubežati in da do njih ne mo- rejo tudi psi ali mačke. Steklina je zahtevala v nedaljni občini že človeško žrtev in do sedaj še ni ponehala. U- pravičeno se torej opozarja prebival stvo, da se izdanih naredb točno drži, ker je edino tern potom mosoče za- tiranje te za Ijudi in živali tako ne- varne kužne bolezni. Misuse na pravoCasen nakup dobrega postelj- nega perja, katero irna Trgovski dom Stermecki na zalogi po sledečih cenah: mešano kg 29 Din, boljše 42 Din, skubljeno 60 Din, belo 115 Din, fino belo 160 Din, sivi pun 88 Din, beli polpuh 240 Din, puli 360 Din. Dalje velika izbira žiine, afrika in gradla za žimnice, inleta in gradla za pernice ter raznega drugega blaga za posteljno perilo. Cene nizke, blago dobro 1 | Posetite trgovino in oglejte si zalogo! STEFAN STRASEK CELJE, Kovaška ul. 1 priporoča svojo veliko zalogo lastnega in tovarniškega izdelka. Tofna popravila čcvljev, sncžnih Cevljev in galoš. Prodaja tudi na obroke. PoSilja po pošti. Skonto 5"/o- Velika izbira snežnihčevljev najboljšeznamke Stanowanje soba in kuhinja, se odda mirni stranki brez otrok. Istotam se tudi odda me- sečna soba s hrano. Oostilna Radej na Bregu. Vsem članoin SK Celje ! Glavni odbor SK Celja je na svoji seji dne 30. oktobra sklenil, da se vsi klubovi člani korporativno udeleže volitev v narodno skupščino dne 84 novembra 1931. Pozivamo vse naše člane, da se si- gurno in brezpogojno udeleže važne- ga sestanka v sredo 4. novembra ob pol 9. zvečer v kolodvorski restavra- ciji. Sestanek je strogo obvezen za vse. Navječji zaklad staršev je zdrav, lepo razvit otrok. Zdrav razvoj otroka si zasiguramo s skrb- nim in razumnim negovanjem. Pri poglavitnem delu otroške nege, pri kopanju in umivanju uporabljajte vedno Palmira-Baby milo, ki ne vz- držuje telo malega otroka samo či- sto, temvcč ohranjuje tudi zdravo svežost občutljive kože, obvaruje jo pred infekcijami, pekočih izpušča- jev, vnetij in mozolov. Za dame, ki imajo posebno občutljiv teint, je naj- bolj priporočljivo odlično Palmira- Baby milo. KINO Mestnl kino. Pondeljek 2., torek 3. (v sredo 4. novembra zaprto), v četr- tek 4. novembra ob pol 9. zvečer: »GospodlČna tajnlca«. Briljantna zvoč- ria fniTiska one ret a. V glavnih ulo- gah Renata MüHer, Herman Thimig in s'oviti komik Fellks Bressart. Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Kupuje in pro- daja devize in volute. Sprejema hranilne vloge na knjižioe in tekoči račun ter nudi za iste popolno var- nost in ugodno o- brestovanje. Podružnicis L*^-.^^^, Šoštanj Grafolog in hirozof f N. Sadlucki v Celju! Sprejema vsak dan od 9.—12. dop. in od 2.-7. pop. Naslov: Celje, Hotel »Evropa«, soba 17. — Ostane v Celju do 14. novembra. Malinovec pripravljen iz aromatičnih gorskih malin vkuhan s čistim sladkorjem. Stara Eekarna „Pri Orlucc Mr. Ph. Ivo Tončič Celjc, Glavni trg — Alek^androva ul. Franjo Dolžan Zackfe%t "* Stew. 4 kleparstvo. vodovodne inštalacije, strelovodne naprave Prevzema vsa v zgoraj navedenc stroke spadsjoia dela in popravila. — Cene zmerne. . Postrežba ločna in solldna Inserirajte v „NOVI DOBI"! Božične in novoletne dopfsnice -- Okraski z^ božično drevo — Krep papir, svilen in barvan paplr — Čudežne svtče za dre vo —Jaslice izgotovljene v polah — Blaznikova in dru- zin«ke pratike vse V 'Vpeliki Iz1bl5?i g>o nizki oeni weletpgovini s papirjem in knji^aLnai Goričar & Leskovšek — Celje Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupilarnovarnem zavodu, ki že obstoja 64 let Celjska mestna hranilnica v CELJU, KREKOV TRG (v lastni p»|ači pri kolodvoru) Prihrankom rojakov v Amerlki, denarju nedo- letnih, ki ga vlagajo sodišča ter naložbam cerkuenega in občin- skega denarja posveža posebno pažnjo. Hraniinica daje poso- jila na zemljišča po najnižji obrestni meri. Vse prošnje rešuje brezplalno. Za hranllnc vloge jamči polcg ?Q m0C|n spliß f vsem premoženjem premoženja hranilnicc äC lllOlU tUljB in vso davčno močjo. Urejuje Rado Pečnlk. — Odgovören za konzorcij »NovT^obe« in Zvezno tiskarno MÜan četina. -- Oba v Celju.