PRIMORSKI DHEVHIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE iffj13- štev. 586 - Cena 6 lir - 4 jugollre - 2.50 din Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. postale TRST petek, 9. maja 1947 UREDNIŠTVO in UPRAVA, PIAZZA GOLDONI št 1 - Jk TeL št: Ur. 93806. 93808 Upr. 93807. Rokopisi se ne vračajo Ztradill bomo novo Gorico Poseben odbor bo takoj izdelal vse načrte Prvega maja je delovno ljudstvo STO-ja odločno manifestiralo svojo voljo, da hoče postati odločilen element v organizaciji nastajajoče državne skupnosti. t f Ajdovš ^ veljava mirovna pogodba, Uoj 60riški Slovenci ostali brez ir in nr°4 gQSP°darskega, kulturnega X je0®etnega središča. Zaradi te- scina, 8. (Tanjug) — Ko bo i večjih tekstilnih trgovin v Tel A- vivu. Skoda znaša od 20 do 30.000 funtov šterlingov. Noben napadalec ni bil aretiran. V dobro informiranih krogih trdijo, da ne gre za dejanje teroristov, pač pa za akcijo proti uvažanju tujih proizvodov, predvsem britanskih. ®žini "~jet10, da se v neposredni ifj jj' Gorice zgradi nova Gorica, fla G kem izvršnem odboru okra^ ^ 1341 ustanovljen pose-jk bo izdelal načrt nove- »LnjiU^S'Ce °k,la-sti kakor tudi grad- so že izvršila vse po-k°ra*e za zgraditev nove N°Va (^or;ca bo grajena po J(ln,,ter 130 postala gospodarsko Urno središče Slovencey ob ,Sti-.„ meJ>- Ze letos bodo mve-'P' vsote za ta dela. s rojstnem dnevu l maršala Tita 8' (TanJng) - Jugo-k’K6 narodi, graditelji mladm-rnge, vojaki in častniki voj-^0rnarice in letalstva bodo letita &Zili 6vojo vdanost maršalu st ki mu bodo z ob Jugoslavij’! ponesle vo- lq g nJegovem rojstnem dnevu, m. estija v Jugoslaviji stvo 8- (Tanjug) — Predsed-(tf jugoslovanske Ijud- !K^ijjUl,:’^:ile je izdalo odlok o am-^ Vo■ T0^ak0v, ki so bili obsojeni * s°dišč, in civilnih oseb '0vanski armadi pred 1. ja-IJuč^1 1&*5' leta" °d amnestije so ?te06 osebe, ki so bile obsoje-v°hunstvo. °zi?i v Tel Avivu ^ceess. 8- (APP) — Cen-Ptične palestinske komuni- Wr,y j* ^oke je z brzojavko glav-%l]0«'ku OZN zahteval, naj ga |W *<"e ne boste poslušali pred-shiitj Pr^tlimperialističnih sil ^ ^rav' brzojavka, «ne bo- peine gJ n'koli imeti jasne in po-^ °Ju» ' * ° palestinskem vpra- 3 pej80 skupine mladeničev poljem in zažgale pet naj- GSR ne želi političnih posojil London, 8. (Tanjug) — Češkoslovaška parlamentarna delegacija, ki je obiskala Veliko Britanijo, je priredila tiskovno konferenco. Delegati so izjavili, da so prepričani, da si britansko ljudstvo želi miru. Izjavili so tudi, da želi CSR utrditev OZN in je zato nasprotna kakršnim koli blokom, ki razdvajajo, namesto da bj družili. O svobodi tiska so delegati izjavili, da obstoja v CSR polna svoboda in poudarili, da je v CSR — nasprotno kakor v Veliki Britaniji in Ameriki — tisk sredstvo za izražanje želja ljudhtva in ne v službi privatnih interesov. Na vprašanje, ali bi CSR sprejela pomoč za obnova na enaki podlagi, kakor jo je Truman nudil Grčiji in Turčiji, so delegati izjavili, da je češkoslovaško ljudstvo pripravljeno rajšj na vse žrtve, kakor da bi sprejelo pomoč ped političnimi pogoji, ki bi omejevali suverenost države. GosuodBrski razgovori med FLRJ in Anglijo London, 8. (APP) — Pričetkom junija bo odpotovala v Boe grad britanska misija, ki bo razpravljala z jugoslovansko vlado o odškodnini angleškimi tvrdkam in državljanom, ki so imeli svoja imetja v Jugoslaviji, in ki jih je Jugoslavija nacionalizirala. Delavnost poslanika ZDA v Alenah Atene, 8. (Tass) — Teden dni po svojem povratku iz VVashingtona v Atene je ameriški veleposlanik Mac Veagh sprejel skoraj vse voditelje levičarskih strank, ki sestavljajo sedanjo koalicijsko vlado. O tem niso Izdali nobenega uradnega poročila, razen izjave ministra za javno varnost Zervasa, ki je izjavil, POPUSTA... adter: Zvišanje p>ač bi \ f>0 nov skofc cen. Neodvis-fnc^e ie ogrožena. Delav-e tiči aZreiu te treba povedati, l ^ SiMSre^efc’ Ce Se SP°raZU" ^ 4)co n e tega, bo vlada osta- bugg6' odgovornost padla jSite. . ^ »t 0S' voditelj komu-/H' v0 *uPine v poslanski zbor-o Politika proti zvišanju "'tu.- Obnesla. Plače niso bile takšni meri, kakor se ednik francoske vlade .te i v ker so 10%-znižanje cen, bile cene ta 3%. Za razmer- /i ‘'t- meri, /vu/u/r oe !*' id s življenje. Načrt eta- že poseže ^!Sa?ho ect 3 V,e **ič ?aiami ln cenami se . krivica- Z delavski- l.lč\ lahko fc“P« manja. > ^^teč56 ^ dobiček kapita- k ” Q(ž i itNe nesocialne goli s° ha francoske vla- ie n°oski komunisti prešli C' cene°. Problem je prav 'v 5 W(i^e ^ e hitreje dvigajo ko-ni elnvci- ročni in umski, \ °^o sq vedno na slab- ost ■ fKn* ®«» tealijanska vlada je Znižanje cen. Tr-dovo,j iasa'da svo-!’J ■' ap i^dagodfjo znanemu at,ta 1(1 legge, trovato °en *vedbe ukaza o zni-(^ sPloh nihče nadzi-ha rJ’0 enem rnesecu so h *e VeQn inah v Trstu, ki skloPu italijanskega, Pd* A je pred istim °'*s%aT5tva, pojavili n e*krntP0tlUsta», Končno pojavili rešilni ven- % %rnKrat 'V teni ’T totiklh letih zni- tde tak°i S’ da le \iiU^ec kmalxL ugo-‘io ‘tefrust^0 ^dku s% na ra-*e rrn°’ kal vedno plačal »i-*s% Vin i°r te bila, preden so Z tepuv S Ta,tveseljive tablice \p ha zar>. ^atJO1 računstvom in že- k';* v,7~ ~» Ih., te Ca razložiti, čeprav Vlada zahteva e organizacije 5%- ha primer tisto n- _ Vrtaen • s se prikazale S l Po m1?/'1*10* porabiš za V'. 1 kot t CSne rec'm0 za *, ■ trgovec celo na do- 5?5> ‘ Bo mnogim so bili lokali celo zaprti. Poleg tega je njeno akcijo podprl tisk in spremljala jo je tudi ustna propaganda. Vlada je poskušala tudi, da vso svojo gospodarsko politiko preusmeri in prilagodi borbi proti inflaciji. Pričela je vračati dolgove Francoski banki, tako da je ta lahko postopno — s kratkimi presledki — zmanjševala denarni obtok. In pri vsem tem je njeno dvakratno znižanje po 5% v praksi pomenilo, po Duclo-sovi ugotovitvi, samo 3%-znižanje. Način, kakor je bila izpeljana akcija v Italiji in pri nas pomeni izigravanje zaupanja državljanov ne samo nasproti trgovcem, temveč tudi — nasproti javnim oblastem. A Slaba letina v Italiji. Na podlagi uradnih cenitev napovedujejo italijanski gospodarski listi slabo letino pšenice v Italiji. Setev je najbolj poškodoval mraz, precej pa tudi poplave. Italija pridela povprečno okoli 50-60 milijonov stotov pšenice letno (leta 1945.: 42 milijonov). Letos bo pridelek znašal komaj okoli 25 milijonov stotov. Na angleški industrijski razstavi v Londonu, ki je b;la odprta v ponedeljek, je prostora za 3000 razstavljavcev. V svet je bilo poslanih raznim klijentom 80.000 vabil. Odgovori so prispeli iz 65 držav. da se je njegov razgovor z ameriškim veleposlanikom nanašal na ukrepe za vzpostavitev reda in o nadaljnih ukrepih, ki naj bi se pod-vzeli, da bi se v čim krajšem ča3u zatrlo partizanstvo. Zervas je objasnil ameriškemu veleposlaniku svoj načrt za popolno uničenje komunistov in levičarskih organizacij v državi, posebno pa v Atenah in Pireju. Veleposlanik si je pridržal, da bo pozneje obrazložil ameriške stališče c Grčiji. Agencija France Presse poroča, da jc v političnih krogih Aten vzbudila veliko pozornost vest «New Yook Timesa», da nameravajo ZDA predložiti OZN, naj pošlje v Grčijo komisijo, ki bo 'preučila možnost, da še podeli amnestija vsem partizanom. Komisija bi morala jamčiti, da se bo amnestija pravilno izvajala. Jugoslovanska vojska je ljudska vojska Praga, 8. (Tanjug) — Ob priliki 9. maja, praznika zmage nad nemškim fašizmom, objavlja list «0-fcrana Lidu» članek, ki govori o jugoslovanski vojski. List pravi med drugimi: «Usta-nevitev ljudske vojske y težkih okoliščinah, ki se je ves čas vojne borila proti 30 italijanskimi in nemškim divizijam, predstavlja uspeh, nad katerim bodo poznejša jugoslovanska pokolenja ponosna. V osvobodilni vojni so se jugoslovanski vojaki borili skupno s češkoslovaškimi partizani in bodo sedaj še bolj utrjevali prijateljstvo. Ob priliki te obletnice se moramo spomniti, da se je za časa mona-kevske krize 70.000 jugoslovanskih prostovoljcev javilo v češkoslovaško vojsko. Dosedanje izkušnje v borbi in spopolnjevanj-e študija vojaške strategije sta jamstvo, da bo jugoslovanska vojska postala ena najbolj modernih vojsk na svetu. Maršal Tito Stalinu ob drugi obletnici zmoge Beograd, 8. (Tanjug) — Ob drugi obletnici zmage je maršal Tito .poslal generalisimu Stalinu brzojavko, v kateri poudarja hvaležnost jugoslovanskih narodov do Sovjetske zveze in njene vojske, ki je o-mogočila zanago nad fašističnim! zavojevalci. Proslava dneva zmage v Albaniji Tirana, 8. (ATA) — Devetega maja, dan zmage nad nemškim fašizmom, bodo v Albaniji proslavili z velikimi manifesticijami. Na Skan-denbergovem trgu bodo predvajali film «Bitka za Berlin*. Diplomatski odnosi med Anglijo in Bolgarijo Londjn, 8. (AFP) — Britanska vlada je službeno povabila Bolgarijo, naj imenuje v Londonu svojega političnega predstavnika- Komunisti bodo pomagali Ramadieru v vseh pozitivnih ukrepih Francija orosi ZDA za 500 milijonov dolarjev posojila Pariz, 8. (ATI-AFP) — Ramadie-rova vlada ostane — kakor je že Včeraj javljeno, — še nadalje na oblast;. Vendar pa so si pri tem vsi edini, da je ostalo še mnogo zelo težkih vprašanj nerešenih. Ministrstva, ki so jih držali do sedaj komunisti, bodo razdeljena tako, da tri prevzamejo socialisti, ene pa MRP. Glasilo levice v socialistični stranki «Franc Tireur» smatra, da je razkol v socialistični stranki skrajno težak, misleč pri tem na izid glasovanja o resoluciji nacionalnega sveta (2529 proti 2125). «Humanitč» smatra, da je s tem nacionalni svet krenil na desno, kar je za državo nevarno. Vendar pa bodo komunisti v bodoče, kakor so v preteklosti, lojalno podpirali vlado pri vseh njenih pozitivnih u- Fašizem v ZDA New York, 8 (Tass) — Predsednik sindikata železničarjev Whitney piše v nekem članku, da skušajo močne skupine industrijcev nadzorovati vlado in da ustvarja fašizem resno nevarnost za ZDA. Ameriški fašizem, pravi Whitney, je odgovoren za visoke cene, za pomanjkanje stanovanj, za prevelike dobičke in za vratolomno manjšanje kupne moči. Whitney pravi dalje, da so osebe, ki so odgovorne za zvišanje cen in osebe, ki branijo monopole, odgovorne tudi za zakone, ki omejujejo sindikalne pravice delavstva. Pisec pripominja, da vodijo fašisti protikomunistično gonjo, in je poudaril, da bi se moralo ljudstvo boriti proti tem fašističnim spletkam. Zaključil je, poudarjajoč potrebo močnejšega in bolje organiziranega sindikalnega gibanja, ki bi onemogočilo, da močna in brezobzirna skupina delodajalcev doseže, nadzorstvo nad vlado. Potvorjeno poročilo o razgovoru Stassen-Stalin Moskva, 8. (AFP) — Sovjetski list; šc danes objavili stenografsko poročilo o razgovorih med Stalinom in Stassenom, ki sta jih imela v Moskvi 9. aprila. Listi omenjajo, da je v tekstu, ki so ga objavili ameriški časopisi mnogo nS“ točnoStj in zamenjav, ki so jih napravili hote. Sovjetski listi poudarjajo, da je bil celoten tekst predložen Stassenu, ko je bil še v Moskvi in ga je Stassen odobril. Vojni dolgovi Anglije London, 8. — Londonski radio poroča, da bodo v kratkem začela pogajanja za ureditev vojnih dolgov Velike Britanije. Predstavniki Indije in Egipta, ki sta glavna upnika Anglije, bodo prihodnnji mesec prispeli y London. Kakor poroča londonski radio je egiptski finančni minister predložil kot delno rešitev vprašanja angleških dolgov Egiptu, naj Anglija odstopi Egiptu svoje delnice družbe Sueškega kanala, ki se cenijo na 17 milijonov šterlingov. Tudi Bolgarija proti podkomisiji za Grčijo Ženeva, 8. (Tanjug) — Bolgarski predstavnik pri preiskovalni komisiji za Grčijo Kulišev Je sporoči! komisiji, da Bolgarija ne bo udeležena pri novo ustanovljeni stalni podkomisiji v Solunu. Bolgarska vlada Je mnenja, da je potrebno počakati, da Varnostni svet preuči poročilo prve komisije, preden se pod vzamejo novi ukrepi. STRANKE V BRAZILIJI tega ‘e te lotila iz-kaza o s%-zniianju Slakih v*:® h SJV tajnih pripravah. *a to ves policijski abarat, kat j Kršilce poštar ^foin 'n°L'nte’' plačati so denarne kazni. Kakor s>mo že poročali, je brazilsko vrhovno sodišče proglasilo komunistično stranko v Braziliji »a nezakonito. Danes objavljamo članek lista *World Newsand Views*, ki podrobno osvetljuje razmere v Braziliji, Na volitvah za brazUsko ustavodajno skupščino, ki so se vršile v decembru leta 1945, je komunistična stranka dobila v parlamentu 14 sedežev od skupnih 228 in en sedež v senatu od skupnih 44. V senat je bil izvoljen Luis Carlos Prcstes, voditelj brazilske komunistične stranke, k’ je bil pred kratkim izpuščen iz zapora. Od takrat se Je komunistična stranka, kljub službenemu preganjanju in čestim oboroženim napadom reakcionarnih tolp stalno širila. V Januarju 1947 so se vršile prvo občinske volitve po flovt hrazilskj ustavi, ki je v veljavi od septembra 1946. Razen tega so volili guvernerje 21 držav, k! sestavil njo brazilsko federativno republiko, občinske svetnike v mestih, poslance za mesta v parlamentu, Ih senatu« Na pet izvoljenih poslancev sta bila 2 komunistična in od dveh izvoljenih senatorjev v državi S. Paulo je bil eden komunist. Izvoljeni komunistični kandidat je najbolj znani brazilski slikar. Pri občinskih volitvah »o imeli komu« nieti znatne uspehe, saj so dosegli večino v občinskem svetu v Rio de Janeiro in relativno večino v mnogih drugih večjih mestih. Pri volitvah za guvernerje, na katerih je komunistična stranka povsod podprla napredne kandidate drugih strank, je bil dosežen velik uspeh z zmaga kandidata, ki so ga podpirali komunisti za guvernerja v državi S. Paulo, ki je najbogatejša in industrializirana pokrajina v Braziliji. Na splošnih volitvah leta 1945 Je komunistična stranka dobila 650.000 glasov na sedem milijonov voliveev, leta 1947 je pa na občinskih volitvah dobila milijon glasov na 6 milijonov volivcev. Iz teh dveh volitev rje išla komunistična stranka kot tretja nntmočreiša strelka v državi. Po volitvah leta 1945. so reakclo- Ob drugi obletnici zmage nad nacifasizmom Proglas maršala Tita - Kljub spletkam imperialistične reakcije in vojnih hu-skačev bodo države, združene v protiimperialistični fronti, očuvaie mir Beograd, 8. (Tanjug) — Ob drugi obletnici zmage nad nacistično Nemčijo je vrhovni poveljnik jugoslovanske armade in minister za obrambo FLRJ maršal Josip Broz Tito izdal na jugoslovansko armado proglas, v katerem je med drugim rečeno: «Drugo obletnico zmage proslavljamo v zamenju obnove, v znamenju petletnega načrta, ki bo zagotovil vsem našim narodom boljšo bodočnost. Ce smo lahko dosegli to, se moramo zahvaliti živim in padlim borcem, sinovom naših narodov, ki so se za to borili z orožjem v roki. Njim moramo biti hvaležni, da danes lahko gradimo novo in lepšo Jugoslavijo, da lahko gradimo novo srečno domovino. Velika zasluga za zmago gre slavni sovjetski armadi, ki je omogočila zmago nad fašističnimi zavojevalci in osvobodila male narode fašističnega suženjstva. Proglas govori nato o naporih vseh narodov, ki ljubijo svobodo, in vseh držav, ki so bile združene v veliki osvobodilni vojni. Vojaška s;la sovražnika svobode, kulture in neodvisnosti malih narodov in sovražnika demokracije je bila premagana in uničena na bojnem polju. Mnogo tistih, ki so omogočili napad in fašistična zavojevanja, danes še živi in znova deluje, da bi rešili ostanke fašizma v raznih državah. Govorijo o novi yojni in dobičkarji zadnje vojne jih podpihujejo. Svobodoljubni narodi pa želijo mir, ker jim samo ta lahko omogoči obnovo in ker si hočejo zagotoviti boljšo bodočnost. Glasilo jugoslovanske armade »Narodna armija* posveča posebno številko dnevu zmage in objavlja številne članke, ki govorijo o osvobodilni vojni jugoslovanskih narodov, o borbi sovjetske armade proti fašističnim zavojevalcem, o borbi Albanije, Poljske, Češkoslovaške za osvoboditev in o borbi bolgarskih oddelkov, vključenih v NOVJ. V članku, posvečenem sovjetski armadi, je rečeno, da je Sovjetska zveza nosila največje breme v vojni. Zmaga je bila mogoča, ker je bila na vodstvu osvobodilne borbe vseh slovanskih držav Sovjetska zveza in ker je bila Sovjetska armada vojska prvega reda, ki lahko premaga vse še tako močne sovražnike. Sovjetska armada se je od 22. junija 1941 do 6. junija 1944 sama borila proti mogočni nemški armadi in proti njenim zaveznikom, čeprav sq obstojale možnosti za izkrcanje zahodnih zaveznikov na evropskem kontinentu. V svoji knjigi «Papež Je bil takega mnenja« izjavlja Elliot Roosevelt, da so temne mednarodne da se prepove komunistična stranka. V ta. namen so vodile strahovito kampanjo z obrekovanji, toda moč demokratičnega ljudskega mnenja jih je vedno razkrinkala. Med brazilskimi strankami je številčno najmočnejša socialdemokratska Stranka (stranka predsednika Dutra), ki ima večino v parlamentu in senatu. O-rlentirana je na Velik« Britanijo. Za njo pride nacionalna demokratična zveza, v kateri je mnogo poslovnih ljudi in se v glavnem naslanja na Združene države. Tretja stranka je laburistična, bivšega diktatorja Var-gasa, ki je na zadnjih občinskih volitvah izgubila mnogo pozicij. Fašistični elementi, med katerimi so nemški nacisti (med njimi bivši tajnik brazilskega odseka nacistične stranke), agenti frankistične falange in ostanki irtegralistjv (brazilska fašistična stranka), so še vedno svobodni in delavni, čeprav nimajo med ljudstvom mnogo pristašev. Dutrova vlada je z njimi zelo vljudna ter uživajo velike simpatije pri policiji. Brazilski komunisti so zadnja leta zabeležili kljub temu več varuhov v prid demokrat’čreo#a gibanja. Predvsem in celo p>cd : ’ v- " ■ t**' - •• : ■ h* Velik bronast kip vojaka Rdeče armade, ki je del spomenika, ki so ga sovjetske vojaške oblasti odkrile v Berlinu na dan zmage nad nemškim fašizmom. reakcionarne sile pod vodstvom takratnega britanskega ministrskega predsednika Churchilla stalno odlagale izkrcanje. Danes, na dan druge obletnice zmage, poudarja list, si je ves svet v svesti važnosti sovjetske armade. Kljub vsem pe- klenskim spletkam imperialistične reakcije in raznih vojnih hujskačev bodo vse države, ki so združene v veliki protiimperialistični fronti pod vodstvom Sovjetske zveze, ohranile tako dolgo pričakovani in tako težko priborjeni mir. ŠKOF 90ARTE COSTA ostro napada delovanje Vatikana proti demokraciji nama skupina stalno zahtevalo, vlado ištaigaM, so uspeli, da se Rio de Janeiro, 8. (Tass) — List «Dierettrice» je objavil razgovor s poglavarjem katoliške cerkve v Braziliji škofom Carlosom Duarte Costa. V razgovoru je škof Costa ostro kritiziral delovanje Vatikana. Izjavil Je med drugim: «Papež je bil udeležen pri pripravljanju druge svetovne vojne, ki jo je hotel fašU»m». Duarte Costa je nato dejal, da so Francov falangizem, integralizem Plinja Salgadosa in Salazarjeve je napovedala vojna, osnim državam; ukinila se je diktatura; proglasila amnestija za politične pripornike, zaradi česar je bil puščen iz zapora P»estes in mnog! drugi; uvedbo ustave, ki odreja volitev predsednika in organov zakonodajne oblasti, povrnitev državljanskih svoboščin kakor tudi svobodo sindikalnega združevanja. Končno razvoj sindikalnega gibanja, čeprav ga je oviralo ministrstvo za delo s svojim vmešavanjem in pritiskom. Pod Vargasov« vlado so bili sindikati popolnoma' pod vplivom diktatorskega ministrstva za delo. Ko je diktatura oslabela, so se sindikalne demokratične zveze postopoma razvijale posebne' po spremembi režimov na vladi. Svobodne organizacije so ustanovile gibanje za enotnost delavstva in no se včlanile v Svetovno sindikalno zvezo. Lanskega septembra Je bila sindikalna konferenca, katere so se udeležil: delegati, katerih polovica je bila izvoljena, drugi« polovico pa so imenovali voditelji vladnih sindikatov. Kljub opoziciji ministrstva za delo in enega dela delegatov, imenovanih od vladnih sindikatov, so uspeli ustanoviti ra konferenci nacionalno sindikalno avezc. Po vseh teh ugpehlh gledajo črne srajce bili prednje straže Vatikana v borbi proti demokraciji. «Varali so ljudstvo s tem, da so se Izdajali za zagovornike vere, družine in domovine. Vatikan nima nobene pravice, da vsiljuje svojo doktrino Braziliji alt ostalemu svetu, Včeraj smo se borili proti Mussoliniju, Hitlerju in Hirohitu, danes se moramo rešiti Trumana, papeža in Franca, predvsem pa škodljivega papeževega vpliva, ki iz Rima vodi klerikalne stranke in hkrati ovira kulturni napredek narodov. brazilski kemunisti z zaupanjem v bodočnost, neneblma razkrin-kujejo protidemokrate v deželi m pritisk severnoameriške reakcije. (Veleposlanik ZDA v Bražilijl Pawley je pred kratkim javno napadel brazilsko komunistično stranko, ki je zavzela odločno stališče proti imperializmu). Pncgram brazilske komunistične stranke, ki je bil sprejet na tretjem kongresu stranke julija 1946, vključuje borbo za svetovni mir in demokracijo, ojačerje sindikalnega gibanja v Braziliji, izboljšanje pogojev za kmete, borbo proti sektarstvu, kj preprečuje razvoj stranke in širšega demokratičnega gibanja. Brazilska komunistična stranka ima mn:go pristašev ne samo med delavci in kmeti, ampak tudi med brazilskimi intelektualci. Med njenimi poslanci v parlamentu je najznamenitejši brazilski romanopisec in najbolj znan slikar. V stranki je sedaj vpisanih 140.000 članov. Glede strankine politike je Pre-stes zadnje čase poudarjal sodelovanje vseh strank, k' želijo braniti demokracijo v Braziliji. Prestfs je izjavil, da se komun ,-«1- h—’*-, -V-B !« t. .' alt; j: in da sc zavzemajo za gospodarski dvig dežel*. krepih in nadaljuje: «Cepa-av so bili v nedeljo prisiljeni prenehati s solidarnostjo z novo politiko, ki ne odgovarja interesom države, so komunisti gotovi, da jim bo bodočnost dala prav, da bodo kot močna stranka ohranili občutek odgovornosti do. Francije in republike.« Izvršni odbor komunistične partije pa je včeraj naglasil, da je partija ostala zvesta svoji politiki obrambe delavskih interesov, konkretno: zvišanju plač in za izplačilo produkcijskih nagrad. Odbof se je tudi solidariziral z zahtevami alžirske vlade glede zunanje politike in vojaške obrambe države. Voditelj socialistične stranke Leon Blum pa v svojem glasilu «Populaire» nagla*ša, da ne gre za ustanovitev protikomnističnega bloka, «še manj pa za to, da bi se vlada odtrgala od delavstva« in je prepričan, da bo vlada delala za dobrobit Francije in delavcev. Medtem, ko se rešuje kriza v Parizu, pa francoski ambasador Hen-ry Bonet vodi v ZDA razgovore z Marshallom glede žita, premoga in hitrega posojila Franciji s strani Mednarodne banke. Po enorurnem pogovoru v Marshallom je Bonnet izjavil, da bo prišlo le do polovične rešitve v vprašanju posojila. Trdi se namreč, da gre za skoraj 200 milijonov dolarjev od 500 milijonov, ki jih Francija prosi. Henry Wallace piše v «New Republik*, da hoče vlada ZDA uveljaviti svojo gospodarsko moč v Franciji in tako iz nje napraviti torišče, na katerem naj bi se uvedla Trumanova doktrina, kar bi moglo imeti zel« resne posledice. Pomoč Franciji ne sme sloneti na političnih temeljih, ampak sme imeti za oilj le okrepitev francoske demokracije. V nasprotnem slučaju, trdi Wallace, «bo prišlo do katastrofe*. Odmev v ZDA in Angliji «New York Times* je mnenja, da bi odstranitev komunistov iz francoske vlade lahko zgrešila svoj cilj, ki je v tam, da se Francija oddalji od SZ in da bi ZDA preprečile komunistom -»podpirati sovjetsko ekspanzijo*. Republikanski «New York Herald Tribune* pa piše, da pomeni vlada brez komunistov zbližanje z anglo-amerikansko politik« proti politiki SZ v Vzhodni Evropi. Vendar pa ga skrbi, da komunisti na ta način ne bi postali ediiji branitelji pravic francoskih delavcev. Londonski «Times» pa naglaša dejstvo, da je Ramadier dokazal, da se vlada lahko menja, a da pri tem ne da ostavke, in ga v vsakem pogledu hvali ter upa, da ga bodo komunisti vseeno podpirali posebno v pogledu zboljšanja delavskih mezd in njenega poziva v prid miru v Jndokini. V rešitvi krize vidi tudi zmanjšanje nevarnosti, ki preti francoski demokraciji s strani De Gaulleove stranke. Anglosovjetska pogajanja London, 8. (AFP) — Pooblaščeni britanski krogi obveščajo, da se v Moskvi nadaljujejo anglo-sovjetska pogajanja za revizijo zavezniške pogodbe. Pogajanja vodita Molotov in britanski veleposlanik. Petrolejska strategija New York, 8. (Tass) — Londonski dopisnik »Chicago Sun« Asherts javlja, da se v Londonu vodijo tajna pogajanja med največjimi petrolejskimi družbami, ki nadzorujejo «Iran Petroleum Company», da bi prišli do sporazuma glede izkoriščanja petroleja na Srednjem vzhodu. Posebno kočljivo vprašanje je izkoriščanje petroleja v Iraku, kjer nameravajo v prihodnjih letih dvigniti produkcijo od 4 milijonov na 12 milijonov ton letno. Udeleženci konference v Londonu so priznali, da so razpravljali tudi o političnih in strateških vprašanjih. vsestranKa ..pomoč ZDA ii Washington, 8. —.V zvezi z bližnjim glasovanjem o Trumanovem programu posojila Grčiji in Turčiji v predstavniškem domu je prišlo d« zelo resne opozicije proti zunanji .politiki, ki ji vodita Truman in Marshall. Tako je Georgea Bender izjavil, da je nova ameriška zunanja politika temna zarota za odkrito vojno ob strani reakcionarnih vlad. Pristavil je, da je posojil« 400 milijonov dolarjev Grčiji in Turčiji uvod za posojilo 500 milijonov dolarjev Angliji in drugim državam. Sprašuje se, kakšna bo cena Trumanove doktrine v Franciji, Španiji, Italiji in Kitajski. V zvezi s prisotnostjo Wllliama Bullita v Parizu je Bender vprašal, ali ima bivši ameriški veleposlanik v Franciji nalogo podpreti De Gaulla in mu obljubiti vojaško opremo in morda tudi finančno pomoč. Agencija TASS poroča, da je znani kanadski novinar Philpott izjavil, da je nevarnost ameriške politike o vmešavanju v notranje zadeve Grčije in Turčije dokaj jasna. Poudaril je, da bo po mnenju bivših kanadskih borcev to vmešavanje dovedlo do največje katastrofe v moderni zgodovini. Izjavil je tudi, da je bila Grčiji vsiljena vlada, ki predstavlja manjšino, in je zaključil, da je nemogoče, upirati se narodu, ki želi hoditi po poti demokracije. Tudi Braziliji „gomoč" Washington, 8. (AFP) — Od svojega povratka iz Moskve se zunanji minister Marshall trudi, da se čim pr Oj skliče konferenca v Rio de Janeiro, na kateri naj bi podpisali pogodbo «za vseameriško obrambo* med 21 južnoameriškimi republikami. Agencija TASS poroča iz Ria de Janeira, da so tjakaj prispeli ameriški izvedenci za Iskanje petroleja, in sicer na posebno vabilo brazilske vlade. List «Tr!buna* izjavlja, da so ti izvedenci prišli, da nudijo «pomoč» brazilski vladi pri sestavljanju zakonodaje za izkoriščanje raznih vi- rov v državi. Eden teh izvedencev, Arthur Curtia je bil svojčas svetnik venezuelske vlade pri priprav^ ljanju podobne zakonodaje, na podlagi katere so Američani dobili večje ugodnosti pri izkoriščanju v.rov v Venezueli. Glad na Kilafskem Nonking, 8. (AFP) — Radio kitajske demokratične armade je javil, da so demokratične čete zavzele mesto Yaoh Sien, 75 km severno od Siana in pretrgala vse zveze med vladnimi četami. Zaradi pomanjkanja riža sq na Kitajskem stalno neredi. Sedaj so izbruhnili tudi v Šanghaju, v Wu-sih Cengtu, Wuhu Ičankgu, Kjang-šanu, Wenlingu in drugih mestih. V več mestih so proglasili obsedno stanje. V Wuhis Cengtu je množica razbila vse trgovine z živežem. Policija je nastopila z orožjem in prepovedala vsako zborovanje. Tisk poudarja, da je edino sredstvo za prenehanje državljanske vojne rešitev gospodarskih vprašanj. Radio kitajske demokratične armade poroča, da nameravajo u-stanoviti avtonomno republiko notranje Mongolije, katere glavno mesto bo Wa.ng Yeh Miao 400 km za-padno o<5 Harblna.. Izjavil Je, da si bo prebivalstvo notranje Mongolije vladalo samo. Razen tega je napovedovalec izjavil, da je njihov edini sovražnik ameriški Imperializem, proti kateremu se bodo borili z vsemi silami. Obletnica pogodbe med FLRJ in ČSR Beograd, 8. (Tanjug) — Ob obletnic: podpisa prijateljske ip zavezniške pogodbe med Češkoslovaško in Jugoslavijo je maršal Tito poslal predsedniku češkoslovaško vlade Klementu Gottvraldu brzojavke, v kateri izraža željo, da bi se sodelovanje med narodi obeh držav še bolj ojačilo. MARSHALL IZJAVLJA ponovno, da je treba pogodbo z Italijo čihnprej ratificirati Washington, 8. (USI3). — Ameriški zunanji mininter Marshall je na včerajšnji tiskovni konferenci govoril o ameriški zunanji politiki. Glede Kitajske je izjavil, da nova vlada bolj odgovarja, ameriškim pogojem za posojilo, pristavil pa je, da bo trtba še počakati. Glede Japonske je jzjavil, da je tamkajšnje gospodarsko stanje zelo resno in da ga preučuje. O Koreji je dejal, da čaka odgovor na svoje pismo Molotovu, v katerem je predlagal, naj bi ameriško sovjetska komisija 20. maja zopet začela svoje delo, kakor je' bil že prej predlagal Molotov, tem pa nadaljujejo ZDA s priprav-wvojih lastnih načrtov. Izjavil je nr.tr, da je Le' a mirovno pogodba z Italijo čim prej ratificirati in da sie ne sme dopustiti, da bi se položaj poslabšaj. Govoril je nato o nesporazumih med Veliko Britanijo in ZDA glede gospodarskega nadzorstva nad zasedenimi področji v Nemčiji. O menil je tudi, da se je razgovarjal s francoskim veleposlanikom! Bonne-tom o premogu, pšenici, o posojilih mednarodne banke in o izmenjavi med Francijo ter ameriškim in britanskem področjem v Nemčiji. Dejal je tudi, da ni še nobenih načrtov o pomoči Franciji, podobni oni Grčiji in Turčiji. Na kritiko o ameriški pomoči Grčiji in Turčiji je Marshall priporna nil, da po mnenju ZDA grška vla* da ni takšna, kr.k r 1>' morala bi« ti, da pa upa, da bo takšna postala« PRIMORSKI DNEVNIK 2 —> 9 maja f' Teorija in praksa »Demokracije11 V svoji prvi številki je «Demo-Icracijgn v «Uvodni besedi» (ki jo 'je. po besedah nekaterih naših znancev baje napisal dr. Ivan Marija Cok) slovesno izjavila, da bo enačelna, stvarna in dostoj-nai>. «Iskcnje in poročanje resnice ji bo najvišje moralno pravilo in največja dolžnost do naroda.» Tako v teoriji. V svoji drugi številki, napovedujoč sicer podrobnosti v prihodnji številki, pa «Demokracija» poroča o veličastni prvomajski proslavi slovenskega, hrvaškega in italijanskega delovnega ljudstva STO-ja na zadnji strani enačel-no, stvarno in dostojnov na sledeči način: «Kar je divja in strastna gonja obeh skrajnih taborov— dala slutiti, se je zgodilo: 1. maj smo obhajali v znamenju nasilja in izgredovv. «Pri bakladi 30. aprila zvečer smo doživeli vsega. obžalovanja vredne spopade...« (podčrtali mi). cTudi v četrtek 1. maja je prišlo do surovih nasil-stev» (idem). TRŽAŠKI DNEVNIK SEJA MOS-a ZA TRST Zavod za mala stanovanja morajo upravljati v interesu tržaškega ljudstva Glede stvarnosti takega poročanja smo si vsi na jasnem, vsaj tisti, ki smo se proslave udeležili; vsi oni pa, ki se proslave niso udeležili, tudi vedo, da so prvomajska proslava in vse manifestacije potekale v najlepšem redu, brez nasilja, in izgredov, kakor tudi brez spopadov, če izvzamemo kriminalne geste zapoznelih fašistov, ki jih je vsa tržaška javnost obsodila (le eGiornale di Triesten in «Demokracija» jih samo obžalujeta). Taka je enačelnostn, stvarnost in dostojnosti «Demokracije» v praksi. A še nekaj bi nas zanimalo. Demokracija, ki — po lastnih izjavah — rdrugače in boljše pojmuje koristi svojega naroda» (ne da bi nam še do danes povedala konkretno, kako naj Slovenci pridejo do. svojih pravic, če ne po poti, ki po nji dejansko hodijo) se ne smatra prizadeta, rkadar gre za politične spopade med slo-vensko-italijansko levo in italijansko desno skrajnostjo», — kje je njeno mesto, če je vsa politična stvarnost STO-ja prav v teh apolitičnih spopadihi), ki se odigravajo na eni strani in «z državno silo in z vso njeno gospodarsko premočjo pridobljenim absolutnim privilegijem italijanskega dela prebivalstva» na drugi strani. Iz te dileme ni izhoda. S svojim pisanjem in še posebno s stališčem, ki ga «Demokracija» zavzame do konkretne politične borbe primorskih Slovencev v mejah STO-ja, je jasno, da jo v kratkem čaka jpohvala in priznanje predstavnikov italijanskega privilegija, ker stališče s Stanislavskega. Pojasnilo delavej Ivrdke Faccanon Ker so se mnogi t°vaJ tvrdke obrnili na našo n s vprašanji, kako to, nnrnrilih v liokflterih poročilih v nekaterih -tvrdka Faecanoni že * v Združeni sindikat, P#L jemo, da so volili le oni te tvrdke, ki so trenotn« j sleni v S. Maroo. Ostali t j volili, ko pride vrsta na > Obnovite barkovljaniko šol 240 otrok nima rednega pouka riti? Nova ladja v Tržiču V tržiški ladjedelnici so včeraj dopoldne splovili novj tovorno ladjo «Adria*, ki ima 3000 ton. Ladja je dolga 86 m, široka 13 m: in visoka 8.5 m ter ima 1900 HP z D esel metorji. Ladja je bila zgrajena za družbo «Svenska Lloyd» iz Goteborga na Švedskem. MLADINA KUPUJ SVOJ LIST «GLAS MLADIH«! Pred časom smo že pisali o bar-kovljanski šoli. Zasedena je bila po zavezn.ških oblasteh, ki so v njej namestile približno 20 vojakov. Pouk otrok se je vršil v zelo primitivnih okoliščinah v bivšem otroškem vrtcu, v katerem so se vrstili slovenski in italijanski otroci, vsaki s tremi dnevi pouka na teden. Italijanski otroci so imeli še dodaten pouk v župnišču, v katerem so jim dali na razpolago temno, nizko sobo. Na ta način je bil seveda pouk nereden, v nezdravih prostorih. Tako je bilo do sedaj, ko je bila šola zasedena, čeprav je bilo v Bar-kovljah dosti prostorov, v katerih bi se lahko nastanili vojaki, Pred tremi meseci so Angleži šolo izpraznili. Bivali so v njej od prve polovice maja 1945, kar je pa seveda pustilo določene posledice. Sedanje stanje v šoli je približno naslednje: razbita so skoro vsa stekla, na oknih manjkajo okniee, na vratnih okvirih vrata. Pokurili so jih menda v pečicah, ki so jih postavili v šolskih sobah, dimnike pa napeljali pri oknih ven, da so danes šolska okna zakajena, kot da bi šola zgorela. Kar je še vrat, so razbita. stranišča so neuporabljiva Ko so Barkovljani videli, da je stanje v šoli nemogoče, so paslali zastopstvo na mestni tehnični urad. Izrazili so željo, da jim dovoli, da sami spravijo šolo toliko v red. da se bo lahko vršil v njej pouk vsaj v tolikih sobah, da bodo lahko otroci imel; vsak dan pouk. Na mestnem tehničnem odseku so jim odgovorili, da je vsak pouk nemogoč, da morajo počakati, dokler šole ne popravijo. Od takrat naprej je vse tiho. Sola stoji kot marsikatera stavba, ki jo je prizadela vojna, počasi jo na^ makajo nevihte, burja tudi opravlja svoje. Se malo časa, pa bomo DAROVI IN PRISPEVKI Tovariš Semolič .Jožef iz Dol. Brestovice je daroval 500 lir za RKS. Prisrčna mu hvala! Ob priliki poroke častnika JA Sege Petra in tov. Ložej Slavke iz Ivanjega grada so svatje zbrali 1480 lir za mladinsko progo Samac Sarajevo. Miklavec Rozi iz Trsta daruje v spomin padlega brata za sirote padlih partizanov 250 lir. Dobrjla Anton,daruje 100 lir in Bartoš Margerita 300 lir za ranjence od 30. aprila. Za prvomajske ranjence sta darovala tov. Kodrič in Debenjak iz Sv. Ane 1000 lir. Za Dijaško matico je darovala tov. Kalc Štefanija iz Padrič 500 L. Crna borza dela čudeže? Kako so spremenili testenine v cunje ALEKSANDER BECK,- 104 V0L0K01AMSKA CESTA Ordona na še ni prišel tja, toda borci iz poslednjih jarkov so že izstopili, nekateri so sedeli po zveznih rovih, moleč iznad zemlje samo glave, medtem ko so se drugi »pojili v gruče. Od tu, izza brega, se Nemci, ki so prodirali mimo, niso videli, toda vsi so gledali tja, kjer so drdrale strojnice, od koder so vzletavale rdeče, prešerne pičkaste proge. Rdeča sončna krogla je metala zahajajoč svoje poševne žarke. Vodnik, mladi podporočnik Burnašev, je stekel nekoliko korakov v smeri streljave ter je obstal pretresen, izgubljen. V borbi se to takoj zapazi. S pobledelimi prsti je potegnil revolver, toda roka se mu je povesila. Presenečenje ga je ohromilo in tako ni vedel, kako mu je ravnati, kaj mu je ukazati. Izgubil se je, vsega morda za eno minuto, toda v tej minuti — v mučnem kritičnem trenutku — »o tudi borci izgubili svojega starešino. Nisem videl desetine, nisem videl podoficirjev — bili so seveda nekje tu, toda z ničemer se niso izdajali in prav tako so se verjetno stiskali v temne, brezoblične človeške gruče. Vojaški red, vojaška čvrstost, ki gtm ju vselej zapazil na prvi pogled, sta bila razbita zaradi presenečenja, razpadla sta. Občutil sem: glej, tako izginjajo, tako propadajo bataljoni. Nihče še ni bil pobegnil, toda... neki rdečearmejse je polagoma stopal, ne da bi odvrnil pogleda -od svetlih prog, ki so vzletavale, počasi se je izmikal v stran, vzdolž obale. Za zdaj počasi... za zdaj sam... toda, če bi začel bežati on, mar ne bodo za njim pobegnili tudi ostali? In ns^V-p* je nekdo z ukazujočo kretnjo pokazal tja — na tega rdečearmejca, ki se je izmikal. Čudno... Kdo je tu ukazoval? Kdo je tako odločno iztegnil roko? Od daleč sem »poznal pestavo Tclstunova. Takoj sem se z olajšanjem, oddahnil. Tedaj se nisem spomnil svojih prejšnjih razmišljanj, tedaj se m; je zablisnilo v glavi: dobro je, da je on tu. V tem trenutku se je zaslišal vzklik: — Kod hočeš! Jaz ti bom pokazal, kako se beži! Ubil te bom, strahopetec! Niti koraka brez povelja! To je zaklical partorg*) čete, rdečearmejec Bukajev — mali Kazah s šiljasitim nosom. Njegova puška je bila odločno dvignjena na gotov si. In šele tedaj sem zapazil na raznih mestih še nekoliko postav, k! niso bile zlite z ostalimi: od Tolstunova, ki se je nahajal v središču, kot da se je prenesla nanje drža molčeče, osredotočene odločnost:. To ni bilo ogrodje mojega voda, na katerega je bil pogled kombata navada, toda videl sem: ti možje sedaj držijo vod po kor.cu, ckrepljujejo ga. In ne takoj, ne tedaj, marveč ob neki drugi priliki, ko so mi skozi glavo prehajali vtisi tega dne, sem doumel, da je tu nastopila sila, ki ji je ime — partija. Pridrvel sem v -teku in vzkliknil: — Burnašev! Kdo ukazuje pri tebi? Zakaj si se razstopil? Kje so desetarji? Burnašev je zardel. Sram ga Je bilo, ker »e je bil toliko izgubil. Naglo je vzkliknil: — Desetarji, sem! Skočil sem s kenja ter kratko in glasno »poročil svojo odločitev: Zapogniti krilo, prepustiti vas sovražniku. Nato sem ukazal: — Desetar prve desetine! Popelji borce! Vsak naj pozna svoje mesto v vrsti! Prvo desetino bom popeljal jaz! Drugo — Tolstunov! Tretjo — Burnašev! Krajev, prevzemi povelje nad četo. Popelji sledeči ved. Pozneje se nam boš pridružil. Poženi most v zrak. *) partorg == partijski organizator, (Se nadaljnje j Včeraj zjutraj so mestni stražniki v Barkovljah ustavili velik tovorni avto s prikolico, ki je bil do vrha naložen z balami cunj. 2e nekaj dni poprej je šel podoben tovor cunj iz Trsta proti Italiji in ko so ga natančneje pregledali, so našli v balah vrečice testenin, čeprav je bilo na balah naznačeno, da so v njih cunje. Zato je bila tudi tokrat policija pozorna in je tovor natančneje pregledala. Ko so nekatere bale razkopali so našli v njih zabojčke s testeninami, ki so j.h črnoborzijanci hoteli iztihotapiti iz Trsta v Italijo, ker ima tam to blago višjo ceno. V nenasitnem pohlepu za vedno večjim zaslužkom ni špekulantom prav nič mar, kako se bo tržaško prebivalstvo preživljalo, ampak jim je glavna in edina stvar le njihov lastni žep. Kdaj pa bo temu konec? Do smrti so ga povozili V bližini Chiozzinih svodov je predvčerajšnjim zvečer neki ka mion civilne policije povozil 64 let nega Marija Kerševanija, ki stanuje v ulici Scussa 7. Starček je pri incidentu dobil težke poškodbe na prsnem košu in lobanji. Z istim kamionom so ga pripeljali v bolnico, kjer pa je takoj po prihodu umrl. Malo za tem so pripeljali v bolnico 7 letnega Sergija Rupena od Sv. Sobote, kjer ga je povozil nek angleški kamion, ki ga je šofiral vojak Rigg Joseph. Tudi ta deček ima težke poškodbe na prsnem košu in na glavi, vendar zdravniki upajo, da ga bodo rešili. Deček rešil starše pred roparji Prejšnjo noč kmalu po eni uri sta dva neznanca preplezala zunanji zid pri terasi hiše pri Sv. M. Magdaleni 33, ki je last Viktorja Sirca. Splezala sta po zidu do okna, ki vodi v kopelj, ga razbila in zlezla tod skozi v stanovanje. Najprej sta vdrla v sobo 10 letnega Sircine-ga sina Andreja in ga z grožnjami prisilila, da je jima povedal, v kateri sobi spi oče in kje hrani denar. Mali Andrej je obljubil, da jim pokaže. Ko pa je šel z njima po hodniku, je zakričal, nakar je prišla mati iz svoje spalnice. Roparja »rta brž porinila oba v sobo, kjer je oče sedel na postelji. Eden izmed roparjev je takoj streljal s samokresom proti njemu. Na srečo pa je zgrešil cilj in razbil samo levi kot zrcala v psihi. Medtem se je mali Andrej zmuznil za vrata in jih porinil v smeri proti roparjema. Na ta način ju je prisilil, da sta se umaknila iz sobe, nakar je zaklenil vrata za njima. Ker so začeli oče, mati in sin klicati na pomoč, eta se roparja prestrašila in odšla po isti poti ven, potem ko sta vzela s seboj telefon. Ko je prišla policija, je našla pod oknom pred hišo telefon in tudi revolver kalibra 9, znamke Star, španskega izdelka. Drugih sledov za roparji ni bilo. Drago prenočišče V bližini trga Liberta je oni ve čer 25 letni Mihael Gavan iz ulice G. Cozzi 5, srečal ob 22. uri nekega neznanca, ki ga je pregovoril, naj bi šel z njim spat v via Udine 5, kjer je imel najeto sobo. Gavan se je res pustil pregovoriti in šel z njim. Ko se je včeraj zjutraj ob 7. uri zbudil, se je zaman oziral za neznanim gostiteljem. Sicer mu za njim ne bi bilo toliko žal, da mu ni odnesel tudi njegove obleke in 25 tisoč lir, ki jih je Gavan hranil v notranjem žepu jopiča. , 21 »bi »je; H lahko rekli, da je neupoi Otroci se stiskajo V ”. otroškega vrtca, (vseh P 240) in tudi čakaj-a na bou. Mislimo, da so imela PV--obiastva 3 mesece kar dovoJ- ?. se odločila, če bodo šolo S® pravljala. Ko bo šola popravljena 6(0) sta tudi slovenski in itaW. |ča/: troski vrtec, katerih otr<*^ «gostujejo» y sobah Pr'va.jj|i prišla nazaj y stavbo, Iti pada. ‘Up, tal) % a Preskrba , Po 100 gr masti na kaznice za mesec maj od jutri 10. t. m. bolnik01* ife jilja81.«^« mu, porodnicam, dojilja®1 . .ar«!, cem krvi v mestu in '°<Ž: litev se izvršuje v pcobia^ lj govinah in traja do 31. iolj 82 lir kg. ^ Po 180 gr masti deliJ0 5 tijjj 10. t. m. do 31. t. m. vsei® F, ^ kom v mestu in podeželja zek V živilske nakazn:°e-lir kg. iaji. Brezplačno mleko je. V nedavno ustanovlje111* #«* švicarske organizacije delijo otrokom vsak dan®1 i vico do brezplačnega 11,1 otroci, ki z zdravniški®1 lom dokažejo, da so P°,n pi* tiki. Ta spričevala berkulozni dispanzer v co 11. Mleko je sladka®0’^, dodatne vitamine in čok° _ifi krat na teden dobijo tud' j ko delijo v ul. Pondart* ul. dellTstria 170 in ul “Lj 15 (v Rojanu). V kratke®1 lili tud; v ul. Commerci®e' h Radijski sp#1 v petek, 9. TRST II- 11.30: Salonski orkesterv^l, rno nup/iavn.nip 12.15 ? turno predavanje, l L sba, 13 pregled tiska, ia' - - rt«1« t danski koncert, 14 novi » g , . plesna glasba, 18 komor® 18.30 slovenski trubadur. „ kvintet, 19 Beloglavček. s»;' i>e^ morni zbor, 20 Chopmo' .j 20.15 dekliška oddaja. glasba, 21.30 koncert vio®,«/* -la Rupla (prenos iz LJ® ^ t li M koncert pestre glasbe. glasba, 23.35, polnočna S las Tudi poštne vreče kradejo V zvezj s tatvino od 27. aprila, ko so našli odprt vagon št. 315169, z blagom namenjenim za Budimpešto, je kontrola ugotovila, da je iz vagona zmanjkalo 8 poštnih vreč v skupni teži 162 kg. Pištolo in bombo so našli Izvidnica civilne policije je našla včeraj v goriškem spominskem parku pištolo znamke «Beretta» z naboji. Na dvorišču hiše št. 36 na korzu Roosevelt pa so našli ročno bombo tipa «Balilla» brez vžigalnika SLOVENSKI), j NARODNO GLEDAŠ ob' V soboto, 10. t. ra- J uri v dvorani «Sk® pri Sv. Ivanu: »Ul kri No I % No; . h en J' „POKOjNl* hi N V nedeljo, 11. t. ®1“^ uri v »Prrovetne®1 na Opčinah: “POKOJNI^ K1N0PRE95 ROSSETTT. 16.00: Ch. Laughton in M- /fa) SUPERCINEMA. 1 Ib M v. K K S Si Jlei Ni' je moja*, Ch. Lau£ . O' Hara. i' CINE DEL MARE. j.J ba Sebastopol-a». j' A iz domovinske voj®e’ j®1 ( ITALIA. 15.00: «Ce me poreči*. sni t’h IMPERO. 16.00: «S°° Bette Davis in Geo% GARIBALDI. 15.45: P njencev*, H. Boga rt. KINO »PROSVETT^uf Jf NABREŽINI v JWA in ponedeljek: ------------------ Odg. urednik DUSAfJ . tf® Stabillmento