Naročnino mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izduja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/III Teletom uredništvu: dnevna služba 2050. — nočna 29%. 2994 in 2050 VENEC Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 ir 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011. Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2992 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izhaja vsak dno zjutraj, razen poudeljka in dnevu po prazniku To in ono iz Španije Vi se golovo sprašujete, kako je bilo mogoče, «la je kaloliško špansko ljudstvo po prevratu dalo «voje glasove za liberalno večino ustavodajne skupščine. Vzroki lega pojava ležijo v španski zgodovini, o kateri pa danes ne bomo govorili. Fakt je, da je rezultat teh volitev katoličane presenetil, ker so se katoličani zanašali na protekcijo države, ki jo je uživala katoliška vera in Cerkev po kon-kordatu iz leta 1851, in si niso mogli predstavljati, da so se medtem, ko je španska cerkev pod zaščito bourbonske krone spala, polastile ljudstva druge sile. Izrek, da je Španija najbolj katoliška dežela sveta, je enostavna pravljica. Ta romantična iluzija je vzrok, da so katoličani držali roke križem, pozabljajoč, da je treba vztrajnega in nepretrganega dela, ako hočemo katerikoli narod ohraniti veren v katoliškem zinislu, naj bodo tradicije tega naroda še tako katoliške. V resnici živi v Španiji velika večina moških praktično življenje brez vsake vere. Velika večina moških sploh ne hodi v nedeljo k službi božji in se vzdržuje sprejema zakramentov tudi na veliko noč. Popolnoma pravilno je zapisal Miguel de Unamuno: »Katolicizem v Španiji je bolj estetičen in zunanje-obreden, nego dogmatičen in etičen.- Katolicizem se smatra v Španiji kot nekaka zgolj družabna dolžnost, ki veže človeka od časa do časa, da izkazuje narodni veri zunanjo čast in spoštovanje, nikakor pa mu ne ' sme nalagali nobenih žrtev. Da mora vera imeti moralen vpliv, posebno na mladega človeka, to pri nas stoji samo v bukvah, v resnici pa je ta vpliv čisto minimalen. Mladina zlasli v mestih v spolnem oziru ne sledi sploh nobenim zakonom, kakor samo svojemu ugodju. In lako je ludi v drugih zadevah. Skoraj vsak Španec je član te ali one bratovščine, ima med svojimi sorodniki gotovo vsaj enega duhovnika, nosi škapulirje in medalje, pa niti svoje nedeljske verske dolžnosti ne spolnjuje. Neprecenljivo škodo jo vedno prizadevala katoliški cerkvi v Španiji njena velika odvisnost od države. Zgodovina nam pove, kako velike borbe so imeli rimski papeži s katoliškimi vladarji Španije od Filipa II. dalje, da branijo Cerkev pred državnim varuštvom in vsemogočnostjo. Tako je ostalo do danes. Po določbah konkordata iz leta 1851 prezentira škofe kralj. To je seveda imelo za posledico, da so se imenovali za škofe možje, ki so bili režimu ljubi in so se mu uklanjali. Zelo težko je bilo, da bi bil prišel na vodilno mesto v španski cerkvi mož, ki bi imel kakšno iniciativo. Posebnost nekdanjega španskega konkordata pa je ludi ta, da ludi župnike prezentira krona, ki je patron večine španskih župnij. Tako ima škof v Španiji vezane roke ludi pri upravi svoje škofije in more svobodno imenovati samo vikarje. Veliko moči se v Španiji odtegne dušnemu pastirstvu tudi i>o členu 25 konkordata, ki daje kroni pravico menjaje se s škofom imenovati za današnje razmere veliko previsoko število kanonikov in beneficiatov pri stolnicah. Dekan kapitlja je vedno imenovan r»d kralja. Številk nc bom navajal, ampak v Vašo informacijo povem samo to, da ima na pr. stolna katedrala v Sevilji 28 kanonikov in 22 beneficijalov, nekatera druga mesta pa imajo še več. Kar se tiče vzgoje duhovništva, vstopa kandidat za duhovnika v Španiji v semenišče z desetim letom starosti in ostane v njem do svojega po-svečenja. Ker je izbira duhovniške službe pri nas še vedno zelo odvisna od sklepa rodbine, manjka v škofijah stroge selekcije duhovniškega naraščaja, ki je za uspešno dušno pastirstvo nujno potrebna. Prvi sin španske familije je dedič, drugi postane duhovnik, prvorojena hči se omoži, druga pa gre v samostan. Kandidat zu duhovništvo ab-eolvira v semenišču tako gimnazijsko kakor bogo-slovsko izobrazbo. Španske univerze nimajo bogo-slovske fakultete. Kvaliteta humanistične in bogo-slovske vzgoje duhovniškega kandidata se v Španiji lahko mirno meri z vzgojo posvelne gimnazije in vseučilišč«. Ima pa (o veliko hibo, da duhovnik ne pride v stik z laično inteligenco in tvori tako-rekoč svet zase, ki nima na kulturno in politično življenje ler na etos narodne inteligence nobenega vpliva. Večina španske dušebrižne duhovščine živi celo za španske razmere revno. Neka naša posebnost je tudi, da naša duhovščina večinoma ne živi skupno v župnišču, ampak bodisi v svoji lastni družini, bodisi pri kom v najemu ali pa tudi enostavno v gostišču (hotelu). Sicer pa se pri nas. zlasli na jugu, razvija vse življenje večinoma na ulici, kar zelo otežkoča' zbrano notranje življenje. Naša duhovščina jc tudi jako slabo porazdeljena po škofijah. V nekaterih škofijah je duhovščine veliko preveč, drugod pa mora župnik oskrbovati po tri župnije in več. Poznam okraje, ki so malo-dane poganski, in celo na deželi se zgodi, da naletite na prebivalstvo, ki nima jasnega pojma o Bogu, Kristusu in Evharisliji. Ponekod ne poznajo niti desetih božjih zapovedi in veliko Špancev je, ki ne znajo niti Očenaša, kaj še drugih molitev! Imamo može, ki niso nikoli prestopili praga cerkve, in otroke, ki ne vedo, kaj je križ. V mestih samih jo večkrat več kol zadosti duhovščine, ki pa je osredotočena v središču, dočim so predmestja zanemarjena. Mestne župnije so veliko preobsežne. Manjka nam sploh sistematičnega dela in razdelitve sil ter načrta. Silno slabo je preskrbljeno za verski pouk. To je v zvezi z zanemarjenostjo pouka v Španiji sploh. Na severu je annlfabetov 30 do 40%, na jugu pa celo 70 do 80%. Verouk podaja učilelj eno uro na leden, župnik pa enkrat na leden krščanski nauk v cerkvi. Zaradi pomanjkanja učiteljetva je ta verski pouk minimalen. Duhovnik podeljuje krščanski nauk v cerkvi navadno samo prvoobhnjnncem. Ker je španski otrok sploh nemaren, Iahkomišljen in brez vsake vztrajnosti, ima ta cerkveni pouk lem Novo vlado sestavlja 22 ministrov Odstop stare in imenovanje iste nove vlade Belgrad, 3. sept. AA. Davi ob 9 in pol je bila seja ministrskega sveta pod predsedstvom armijskega generala Petra Živkoviča. Na seji je predsednik vlade ugotovil, da je z uveljavitvijo ustave nastal nov položaj. Predsednik vlade se je zahvalil tovarišem za dosedanje sodelovanje in | jim sporočil, da bo predložil ostavko vsega kabineta, da bi mogel Nj. Vel. kralj po uveljavitvi ustave sklepati o novi vladi. Predsednik ministrskega sveta se je nato odpeljal v dvor na Dedinju in predložil ostavko svojega kabineta. Ob U se je ponovno sestal ministrski svet. Predsednik ministrskega sveta je sporočil, da je Nj. Vel. kralj sprejel ostavko vsega kabineta in da ga je Nj. Vel. kralj pooblastil, naj ponovno sestavi novo vlado. Na predlog ministrskega sveta je Nj. Vel. kralj imenoval novo vlado v dosedanjem sestavu. Vsi člani nove vlade so prisegli. Seji so prisostvovali vsi gg. ministri, razen dr. Voje Marinkoviča, ministra zunanjih del, ki je v Ženevi, in Ivana Puclja, ki je bolan. Belgrad, 3. sept. AA. Danes 3. septembra je Nj. Vel. kralj Aleksander I. podpisal ukaz s so-podpisom predsednika ministrskega sveta in ministra za notranje zadeve, armijskega generala Petra Živkoviča. Ukaz se glasi: Mi, Aleksander L, p<> milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije, sprejemamo ostavko kraljevske vlade ter jo razrešujemo njene dolžnosti in stavljamo na razpoloženje ter imenujemo za predsednika našega ministrskega sveta in našega notranjega ministra našega častnega adjutanta armijskega generala Živkoviča R. Petra. za našega ministra brez portfelja Uzunoviča K. Ni kolo. za našega ministra brez portfelja Timotije-viča L. Kosto, za našega ministra brez portfelja Staniča Amiro. za našega ministra zunanjih del dr. Marinkoviča Vojislava, za našega gradbenega ministra dr. Kramerja Alberta, za našega ministra brez portfelja dr. Pa-Icčka Ivana, za našega ministra trgovine in industrije dr. Kumanudija Kosto, za našega ministra brez portfelja Puclja Ivana. za našega ministra pri predsedništvu ministrskega sveta dr. Srskiča Milana, < za našega ministra pravde dr. Kojiča Dra-gotina. za našega ministra prosvete Maksimoviča Božo. za našega ministra za šume in rudnike dr. šibenika Stanka, za našega ministra brez portfelja dr. švr-Ijugo Stanka. za našega prometnega ministra inž. Radi-vojeviča Lazarja, za našega ministra brez portfelja Preko Nikolo, za našega poljedelskega ministra Neudor-ferja Mirka, za našega mfhistra vojske in mornarice Sto-janoviča Z. Dragomirja. za našega finančnega ministra ilr. (ijuriča Gjorgja, za našega ministra za socijalno politiko in narodno zdravje dr. Kostrenčiča Mirka. za našega ministra brez portfelja Matico Pavla, za našega ministra brez portfelja dr. Hasan-Begoviča Avda. Predsednik našega ministrskega sveta in naš minister za notranje zadeve naj izvrši ta ukaz. Aleksander s. r. Predsednik ministrskega sveta in minister za notranje zadeve častni adjutant Nj. Vel. kralja ar-mijski general Živkovič K. Peter s. r. Vzajemnost vseh narodov Ali skupno živimo ali skupno umremo - Rusi se približujejo zapadu Ženeva, 3. sept. tg. Na popoldanski seji evropskega odbora je govoril najprej turški zunanji minister Tevfik Ruždi bej in izjavil, da se sicer ne strinja z vsemi predpogoji predloženega poročila, tem bolj pa z vsemi njegovimi zaključki. V splošno presenečenje je prišel danes popoldne na sejo odbora lord Robert Cec.il. V svojem govoru je poudaril, da se vedno bolj uveljavlja dejstvo, da so vse države odvisne druga od sebno pozdravil današnje izjave nemškega in avstrijskega delegata. Po lordu Cecilu je dobil besedo g. Litvinov. Ta je v daljšem govoru naglašal nelogičnost, katera obstoji v tem, da se govori o pomirjenju Evrope, pri tem pa izključuje sovjetska Rusija. — Dalje je Litvinov govoril obširno n svojem nučrtu pakta gospodarskega nenapadanja. ki tvori enega glavnih momentov za poinirjenje Evrope. Nato je druge. Še pred enim letom bi nihče ne bil mogel j napadal prednostne carine v posameznih državah predvideti splosnosti današnje krize. Stvar je i in tudi priznal, da se s sprejemom pakta o nena- taka, kakor sc je v Zvezi narodov vedno izjavljalo: Kar zadeva danes eno državo, zadeva tudi vse druge države. Temu se jc treba končno priučiti. Vsem ostane samo ena izbira, ali da vsi skupaj živijo, ali pa svi skupaj umro. Lord Robert Cecil je soglašal z navedbami dr. Curtiusa, da vse evropske države morajo lakoj skušati priti k skupnemu sodeluvanju. Vsi skupaj moramo končno storiti nekaj pozitivno praktičnega, ker samo priznanja in spoznavanja danes ne zadostujejo več. V tem smislu je lord Robert Cecil po- padanju čisto lahko izključijo vse oblike tako zvanega dumpinga. Ponovno je naglašal, da je mirno sožitje obeli gospodarskih sistemov, zapad-uega in sovjetskega, zelo lahko mogoče. Ugotovil je na koncu eksistenco politične, gospodarske in diplomatske situacije po obeh različnih sistemih in da se je treba ukloniti zgodovinskim dejstvom. Veliko pozornost je vzbudila izjava Litvanova, da ho sožitje obeh sistemov šc za dolgo časa zgodovinska potreba. Jutri popoldne ob 4 bo seja Sveta Zveze narodov o avstrijski prošnji za kredit. Mesto carinske zveze - denar Avstrija in Nemčija se odrekli carinski zvezi Ženeva, 3. sept. AA. Avstrijski zunanji minister dr. Schober je sporazumno z nemško delegacijo danes izjavil v evropski komisiji, da se Avstrija odreče nemško-avstrijske carinske zveze. Dr. Schober je dalje izjavil, da upa, da bo s tem sklepom Avstrija pripomogla k potrebni pomiritvi in k konstruktivnemu sodelovanju. Ženeva, 3. sept. AA. Minister zunanjih zadev dr. Curtius je izjavil v evropski komisiji, da Nemčija opusti carinsko zvezo tned Avstrijo in Nemčijo. Pariz, 3. sept. AA. V soboto se sestane upravni svet -Francoske banke«. Sklepal bo o vprašanju kreditov Avstriji. Avstrijska država bo Pogajanja med Francijo in Stalizo napredujejo Rim. 3. sept. ž. Današnja »Tribuna piše v uvodnem članku, da se pogajanja za mornariški sporazum med Italijo in Francijo nadaljujejo pod zelo ugodnimi pogoji. V nekem poročilu iz Londona Irdi »Tribuna«, da je tudi britanska vlada dobila prepis francoske note, ki je bila te dni poslana italijanski vladi in ki obsega konkretne predloge glede sporazuma za omejitev in redukcijo pomorskega oboroževanja. Kopija te francoske note je bila poslana obenem tudi italijanski delegaciji v Ženevo, ki ima nalogo, da sklene definitiven sporazum o mornariškem vprašanju. Nadalje piše Tribuna;-, da so italijansko-francoska pogajanja trenutno najvažnejši dogodek v Ženevi. dobila najbrž kratkoročni kredit 150 milijonov avstrijskih šilingov, ki naj omogočijo dunajskemu , Kreditanstaltu, da vrne Angleški banki posojilo, ki ji je bilo pred kratkim odpovedano. Guverner Francoske banke je sklical sejo upravnega sveta, takoj ko je bilo znano, da sta nemški In avstrijski zunanji minister na današnji seji evropskega odbora v Ženevi izjavila, da sla se Avstrija in Nemčija odpovedali carinski zvezi. Angleži varčujejo Ijondon. 3. sept. ž. Danes popoldne se je vršila seja vlade, na kateri je bil izdelan program u državnem varčevanju. Kazven ministrskih redukcij — nova vlada šteje le 12 ministrov — bodo znižali plače vsem državnim uradnikom in nameščencem za 10%, istotako podpore brezposelnim Davki ne bodo povišani, rasen na luksuzno hlago. ki ho znatno obremenjeno. Delavstvo grozi s stavko London. 3. sept. tg. 5000 rudarjev v škotskih rudnikih je sklenilo, da začne stavko kot protest proti znižanju plač. Delodajalcem so dali /n odločitev 14 dnevni rok. Slovenija dobi tri delavske azile Ljubljana, 3. septembra. Danes se je vršila v prostorih Borze dela važna seja, ki so se je udeležili: Ves upravni odbor Borze dela, zastopnika mestne občine dr. Bo-hinjec. in Tavčar ter zastopnika Delavske zbornice Uratnik in Juvan. Seja je sklenila, da bo Borza dela zgradila prihodnje leto v Ljubljani velik azil za delavce. Za zgradbo tega azila bo prispevala Centralna borza dela 4 milijone dinarjev iz fonda za ustanavljanje socijalnih institucij, mestna občina pa zemljišče. Zaenkrat je predvideno, da bo delavski azil stal tam, kjer sedaj sloji Dohodar-stveni urad. Ta pa si tako in tako namerava zgraditi v bližini lastno poslopje. Azil je preračunan za 180 preskrbovancev. Obsegal pa bo tudi veliko javno kuhinjo. Dalje se je odobrilo, da se zgradi iudi v Mariboru delavski azil in bo Borza dela prispevala zanj poldrug milijon dinarjev. Tretji azil pa se bo zgradil v Murski Soboti, za katerega ho Borza dela prispevala pol milijona dinarjev. Vsebina sporazuma z Vatikanom Mussolini obišče sv. očeta ? Rim, 3. sept. 0 sporazumu med sv. stolico in fašistično vlado je izdala agencija Štefani naslednje poročilo: »Po razgovorih med sv. stolico in italijansko vlado glede razpusta mladinskih krožkov pod okriljem Italijanske katoliške akrije in glede delovanja te poslednje je prišlo do sporazuma naslednje vsebine: 1. Italijanska katoliška akcija je bistveno škofijska in je neposredno podrejena škofom, ki določajo njene cerkvene in laične voditelje. Za voditelje sc no bodo smeli postaviti tisti, ki so pripadali rožimu nasprotnim strankam. V skladu s svojimi nameni verskega in nadnaravnega značaja sc katoliška akcija nikakor lie bavi s politiko in se v svojih zunanjih organizatoričnih oblikah vzdržuje vsega, kar jc lastno in tradicionalno političnim strankam. Krajevna društva katoliške akcijc bodo nntnj učinka. Verski pouk na gimnazijah je nezadosten in se razteza samo na nižje razrede. Verski pouk in življenje v španski meščanski fami-liji pa je, kakor si lahko mislite po vsem tem, kar sem povedal, na najnižji stopnji — z izjemami seveda, ki jih ima vsako pravilo. Tudi odraščenega človeka cerkev v Španiji ni versko globoko oblikovala. Propoved v mestih ie večinoma besedni pomp, ki ne okrepijo volje, in versko življenje se pri nas večinoma izčrpuje v slovesnih božjih službah, procesijah, romanjih in develdnevnicah. Preobilica verskih manifestacij in demonstracij, ki so nekaj izrednega, nc more nikoli nadomeščati mirnega in vztrajnega dela rednega dušnega pastirstva. Te stvari so samo rodile naivni optimizem iu so varalo španske katoličane o resničnem položaju stvari. Globoko in v srce ukoreninjeno je katoličanstvo pri nas samo v Baskih, v Navarri in Aragonu, odkoder bo morala priti duhovna obnova in preporod španskega ka-toličanstva. Kar je bilo dozdaj naših verskih organizacij, niso zajemale širokih slojev ljudstva, ampak večinoma samo ženske in male krožke bogatih aristokratov. Položaj našega verskega življenja in naše Cerkve je torej vse kaj drugega kakor rožnat, toda mi ga smatramo kot pot trpljenja in očiščenja, in smo prepričani, da bo katolicizem po tolikih izkušnjah v Španiji resnično zopet vzcvetel kol dejansko največja kulturna sila Španije, kar je enkrat bil. Madrid, 30. avgusta. Francesco Perez Rodrigue/.. (Copvrigh 1931 by C. P. 1. E. C.) imela državni prapor. 2. Katoliška akcija ne sme ustanavljati strokovnih in sindikalnih društev; ne nalaga si torej nalog sindikalnega značaja. Njeni notranji strokovni odseki, ki sedaj obstojijo v zmislu zakona od dne 3. aprilu 102R, imajo izključno duhovni iu verski namen ter hočejo poleg tega delati na to. da bi sindikat, juridično priznan, čedalje bolj odgovarjal načelom sodelovanja med stanovi iu socialnim ter narodnim namenom, ki jih hoče država v katoliški deželi s sedanjo ureditvijo doseči. 3. Mladinski krožki, podrejeni katoliški akciji, se bodo nazivali »Mladinski krožki katoliške ak-cije». Ta društva bodo lahko imela izkaznice in znake, ki siroto odgovarjajo njihovemu verskemu namenu, ter ne bodo smela nositi druge zastave razen narodno (državne) in lastnega verskega prapora. Krajevne organizacije se ne bodo bavile i nikakršnim delovanjem telovadnega alj športnega značaja in bodo prirejala prireditve samo rekrea-toričnega iu vzgojnega značaja v skladu s svojim verskim namenom.« Rini, 3. sept. Po sklepu sporazuma z Vatikanom je ministrski predsednik Mussolini pisal sv očetu pismo, o katerega vsebini ni mogoče doznnti nič določnega. Govorijo pa, da je Mussolini v pismu izrazil svoje zadoščenje nad doseženim sporazumom. Mussolini nadalje govori o možnosti svojega obiska pri sv. očetu. »Osservatore Romano je objavil uradno vsebino dogovoril glede Katoliške akcije. V pripombi izraža list svoje veselje, da je prišlo do sprave, ki se je veselijo katoličani |>o vsem svetu. Lisi pripominja. du ie po tem spora/umu zopet možna istočasna prijiadnost li Katoliški akciji jn k fašistični stranki. Vlahi k nedeljskim slavnostim Kakor smo ž« ponovno objavili, naf «e občinstvo kolikor mogoče poslužuje vlakov, ki bodo Dosebej odrejeni za prevoz udeležencev dne 5. in o. 1 m. v Ljubljano. Neizvedljivo je, da bi s« vsakdo mogel peljati ob času, kakor bi si želel. Ogromno Število prijavljenih udeležencev stavlja železniški upravi težko vprašanje pravilnega in rednega prevoza, ki sc mort rešiti la z razumnim sodelovanjem vseb udeležencev samih. Zato ponovno pozivamo vse, da se ravnajo po naslednjih navodilih in |ih točno upoštevajo, da ne pTide do neljubih in nikomur koristnih motenj. 1. Dolenjska: z vlakom št. 9214, ki odhaja iz Karlovca ob 3.10, se votfijo vse udeleženci jz kra-jav ob progi Karlovac—Birčna vas vključno. Na ta vlak imajo tudi zvezo udeleženci iz postaje Straža-Toplice, in sicer z vlakom, ki odhaja fz Straže-Toplice ob 5.22; isto tako udeleženci iz krajev ob progi Št. Jani na Dolenjskem—Mirna vključno, in sicer z vlakom, ki odhaja iz Št. Jan-ža ob 5.06. Udeleženci iz krajev ob progi Novo mesto— Lavrica potujejo z vlakom, ki odhaja iz Novega □testa 6. sept. ob 4.25. Udeleženci iz mesta Novo mesto in okolice se vozijo z vlakom, ki bo volil kakšnih 15 minut ta vlakom, ki odhaja iz Novega mesta isti dan ob 4.25, torej ob 4.40. Opozarjamo, da se udeleženci, ki bodo vstopali na postaji Novo mesto, \oiao ravnajo po navodilih tamkajšnjih železniških uslužbencev. Udeleženci iz krajev ob progi Kočevje—Pre-dolje vključno potujejo z vlakom, ki odhaja iz Kočevja 6. sept. ob 5.42. Udeleženci, ki vstopijo na postaji Kočevje, potujejo z vlakom, ki odhaja kakšnih 20 minut za prvm vlakom. 2. Gorenjska. Udeleženci iz krajev ob progi Rateč*—Planica—Hrušic* vključno odpotujejo z vlakom, ki odhaja iz Rateč-Planice 6. sept. ob 5.08, in imajo na Jesepicab zvezo na vlak, ki odhaja tamkaj ob 6.07. S tem vlakom potujejo tudi vsi udeleženci iz krajev ob progi Jesenice—Sv. Joit vMtuCoo. Udeleženci iz krajev ob progi Bistrice—Boh. jezero—Dobrava-Vintgar potujejo z vlakom, ki odhaja iz Bistrice-Boh. jezero 6. sept. ob 5. V ta vlak vstopijo tudi vsi oni, ki bodo vstopali na sami postaji Jesenice. Udeleženci iz krajev ob progi Tržič—.Naklo -^Kranj—Vumarje vstopajo v vlak, ki bo odhajal iz Tržiča 0. sept. ob 5.16, odnosno »z Kranja ob6,15, Udeleženci iz krajev ob progi Kaanik—Je-f ica potujejo z vlakoma, ki odhajata iz Kamnika ob 5.45 in 6.32. 3. Notranjska. Vsi udeleženci iz krajev ob progi Rakek—Notranje gorice odpotujejo t vlakom, ki odhaja z Rakeka 6. sept. ob 6. Udelsseuci iz krajev Vrhnika—Brezovica od-potujejo z vlakom, ki odhaja iz Vrhnika 6. fept. ob 6.12. 4. Štajerska. Udeleženci iz krajev ob progi Dol. Lendava—Krištanovec odpotujejo dne 5. septembra z vlakom, ki odhaja Iz Dot Lendave ob 14.04, ter imajo v Čakovcu zvezo na vlak z odho-lom ob 15.10, ki prispe na Pragersko ob 17 05 in ima od tu zvezo na vlak v Ljubljano z odhodom ob 18.02. Udeleženci iz kraje* ob pro^t Zreče—Spod. i-nže pn Poljčanah odpotujejo z vlakom, ki odhaja iz Žreč 5. sept. ob 14.51, ter imajo v Poljčanah ib 18.27 zvezo na vlak za Ljubljano. Udeleženci iz krajev ob progi Kraptna—Gro-belno odpotujejo z vlakom, ki odhaja iz Krapiee 5. sept. ob 16.14, odnosno Rogatca ob 17.20 in ■majo na Grobelnem zvezo na vlak, ki odhaia ob 18.55 v Ljubljano. Udeleženci rz Slov. fl-strice mesto imajo zadnjo direktno zvezo z vlakom, ki odhaja iz Slov. Bistrice mesto 5. sept. ob 16.47. Udeleženci iz krajev ob progi Selo pri Velenju —St. Jan? pri Dravogradu odpotujejo 5. sept. z vlakom ki odhaja iz Št. Jati/a pri Dravogradu •>b 15.30, tako da imajo v Celju ob 1^.27 zverv za Ljubljano. Udeleženci iz krajev ob progi Prevalje—U rohni odpotujejo 5. sept. z vlakom iz Prevali ob 19.0o 2.10 ter prispe v Ljubljano ob 4. Udeleženci, ki vstopajo na sami postaji Celje, odpotujejo 6, sept. s posebnim vlakom ob 4.15 in prispejo v Ljubljano ob 6.20. Udeleženci iz krajev ob progi Zagreb—Zidali most potujejo z vlakom, ki odhaja iz Zagreba ali 0,10, odnosno s kasnejšim posebnim vlakom z odhodom iz Brežic ob 4.30. Udeleženci, ki vstopajo &a sami postaji Trbovlje, se odpeljejo 6. sept. s poscbnigi vlakom ob :,40, tako da so ob 7 v Ljubljani. Udeleženci iz krajev ob progi Zid. most— 'alog, izvzemši Trbovlje, potujejo z vlakom, ki »dhaja iz Zidanega mosta ob 5.37, POVRATEK. 6. septembra. » , t. Dolenjska. Udeleženci iz krajev ob pro£i Ljubi i as a — Novo mesto — Karlovec — Trebnie — SI. Janž z vlakom ob I6.J5. Udeleženci iz krajev ob progi Ljubljana — Novo mesto — Karlovec — Trebnje — st. Janž in Novo mesto—-Straža-Toplice e vlakom ob 18.55. Udelcžonci iz krajev Ljubljana — Grosuplje — Koeevie z vlakom ob 19,40 ia 22.30. Udeleženci iz krajev ob progi Ljubljasj* Novo meslo — Karlovec z vlakom ob 22.40, ki ima v Novem mestu oo 3.20 nadaljnjo zvezo za Karlovec. »Aristokratsko" gospodarjenje grofa Bethlena Za cigarete, namizno opravo šli milijoni - Madjarska potrebuje novo posojilo Budimpešta, 3. sept. Vsa javnost je pod doj-mom sklepa parlamentarnega odbora šestih, ki mu jc bil dan nalog, da prouči nanovo proračuno vseh ministrstev in njihove postavke skrči do skrajnosti, da se morajo namreč znižati plače dr-žaVnim in obBinSkim nameščencem za 10% do 16%. Za lf>% se bodo plače znižale tram najvišjim plačilnim razredom. Redukcija plnč stopi v veljave s 1. septembrom, in ker so državni uradniki Že prejeli plače za september, se bo znižani znesek razdelil na devet prihodnjih mesecev. V smislu sklepa parlamentarnega odbora se proračun ministrstva au narodno zdravje lahko znLjia an 'iS milijona pengojev. Odbor proučuje sedaj proračun vojnega ministrstva. Vlada je bil« prisiljena seči po tako nepopularnem sredstvu km uravnovešeni« državnega proračuna, kor znaša posejilo, ki ifa je Bethlen pred odstopom zaključil v Parizu in Londonu, 5 milijonov funtov, ne pa 7 milijonov funtov, kakor je msidjarska vlada želela. Tn Želja Se Madja-roiu ni j;zpoJ|iiki radi odporg .francoskih bank, ker niso hotele pristati na Tako visoko posojilo. Državni primanjkljaj sc cc^i ua 150 milijonov pengojev, med tem ko suaša posojilo okoli 140 milijonov ponjriiiev. Splošno mnenje je, da ne bo najeto posojilo niti zdaleč zadostilo potrebam madjarskih financ. Tako je bivši trgovinski minister baron Szterenvi izjavil, da ho morala Madjarska prositi pri Zvezi narodov za novo posojilo. G. Szterenvi. ki sicer priznava politične zaslngs grofa Bethlena. meni, du jc Bcthleu v zadnjem letu povsem za-voail gospodarsko politiko; ostal je gluh za vsa svarila. Da je strof Bethlen gospodaril po načelih stare madjarske aristokracije, ki je plavala v razkošju na račun bednega ljudstva, jo razvidno iz poročilu žc omaniaiiega parlamentarnega odboru o državnih izdalkib "d 1U29/30. Vlada je v tem času zapravila 30 milijonov peugejev. no du bi imela za tn ud parlamenta puuhlustilo. Od tega d l'na i ju je šlo 150.000 za iuloiuiat-ijsko službo ministrskega predsedjiištva in sa tiskovui urad. Vlada je ta izdatek motivirala s pripombo, da so naatoptti nepredvideni dogodki. Stroški zunanjega ministrstva so prekosili redno dotacijo zn 233.000 pengiijev, in Sicer je šlo S8.000 za konference v inozemstvu tn 175.000 za inozemsko službo. Poli- cijsko nadziranje inozemsev je stalo 30.000 pengiijev več. Med posebnimi izdatki prosvetnega ministra je registrirana postavka 5150 pengiijev. za nakup dragocene namilile oprave v zavodu "Ctdle-gimn Ifungaricam« na Dunaju. Ministrsko pred-seduištvo je z nabavo cigaret potrosilo 10011 pengojev. Ureditev igrišča za igro polo, ki jc hil» Bgthjcuu osebno zelo priljubljena, je stula 121.000 pengiijev, in nakup drugega igrišču zopet 27.000. Proslava sv. Lmerika pu jo stala držuvo $00.000 pengojev. Umevno je, da je po teli odkritjih ugled grofa Bethlena med narodom mnogo utrpel, fole zdaj vidi ljudstvo, koliko denarja je Bethlen potrosil po nepotrebnem in s tem pripomogel k poslabšanju gospodarskega stanju. Budimpešta, i!, sept. A A. Korbiro poroča: Komisija šestorice, ki ji jo poverjena naloga res-trinkcij v državnem proračunu, je danes revidirala proračun vojnega ministrstva. Vojni minister je komisiji obrazložil možnosti prihrankov in jo opozoril na možnost naknadnih prihrankov. Vojni minister bo izdelal podroben načrt o teh prihrankih. Češkoslovaška bo priznata Rusijo? Skrivnostno potovanje Benešovega prijatelja v Moskvo Prtfui. 3. .--apt. i uk.ijšuji tisk pa«xi zaeleduje razvoj pogajanj med Francijo in Kurijo ter med Peljete iu Kw*ijo. Umevno je. d« bi sporazum med Francijo in Rusijo približal tudi Češkoslovaško, kot (ruuMMko »veznico. Rusiji. Mod češko javnostjo zadobiva zhlifanje * Rusijo čedalje več zagovornikov. To gibanje so jhiatuo pospešili* nemške in avstrijske grožnje z Ansclilussom, ki taU> dišijo po Viljemovijni puagcrilKiniziiiu. Splošno pozorno«! je v tej zvezi i zbudilo potovanje v Rusijo g. Ivana šobe, uijuika trske mirodtic -odalUtimc stranke, kateri pripada tudi Besu*. Namen njegovega potovanja jc bil baje ta. da pripravi ugodna tla ra priznanje de iure SovJrt«ke repuMike. Pri-zuanju je doslej nasprotovala aiiroduu demokratska stranka. Kakor znano, so v tej stranki zafto Zopet žrtev Krke XI "e d<)]rro. odkar --nto poročali. >La bi bfln v Krtri kmalu iftonila dva rnlnrta Solarjn, jo Krkn tr> -zahteval« dro^o Mev. V Masoven st* mpo-nivna v knainokjniu e. Autuna Maliiu iz. Kovf>««i mesta. 24 letni l abec Ferdinand ia Km/.aJui na Priuior»l;eiJi iu "J7 Mni Jeran Fmiic, tuka>šuji (Iia-uia^jn, ki >i> kon-čanen dtiu. okj'm( paJ ^J asrecej; peljala z liekiiii starbn Milim TSplii^jn. s Katerim sla se vsul; dan vozila ua delo in spet domov fes Krko, v nu bilo nekaj vode. *ta t4ti|>Ha nekolike nad jezom val jčnega mlina eraočaka tjerma iu od-nuila ort kraja. Ker nieia imela veeei. &t,i veskiU kar i rok.i« i. Tako sta privezi Ui nekako do »redo Krke, ko je naemkrat udri a voda v razcapan Spin, ki se je z »Jima vr«I požrešni! Pficpia so je borba na živfjenjc in sinji. JrraTi. Rt ni znal plavati, se je ohrtržaf Jia ixjvTvin1. 0ratf. Prlsppvši do njih. sta ju takoj potegnilo f z vode v Poln in veslala nazaj k bregu. Jeran si je kmalu opomogtH, dofitm Fatvec ni luHnl nco»e*tnrtca ste se trtuliju, da l«i »a otMHiila k živ.ljejiju, alt bih> -je |i#op(Mno. HH je ni rtov. Mrtvega so praue.-tk v Smokajo vas v nn't viišaico. Po^unuiiiu veTi tel jeni gre «a njuno dejanje vsa l>;)hvala, drugim pa naj bo ta tragičen shiraj resen opomin, nai no i>revažajo po vodi v trhlih in razpokauih čolnih. Oalefcoseien izum Berliu. 3. *tpt. AA. Nekemu nemškemu inže-njerju se jc posrečilo z emisijo kemičnih plinov povzročiti detonacijo v a je iijuvil, da je prišel po rasgovorlh s predutavuiki ruJce vlade do zaključka, tla bi pravna ureditev ednoijajev med Rusijo in CeSkosloTaško prinesla velike kori«tl feSkl indusUiji. Ustreljen špijon Varšava, 3. snzen se bo Izvršila oanes. Uradno se sporofci, da je ta stvar r oi^ftb /rerah s senri-cijonalno afero scma-al-stahiicga majorja Demhov. skega, ki i« bil kakoi- /nano julija obsoien na smrt, ker so mu doka/alj, du je lul'v službi ruske špi-jouažc, ia so ^ a o a to takoj ustrelili. Splošna stavka v Barceloni Madrid, 3. scpl. AA. Vlada jc odj-edil.i aretacijo šetlili genendov, ki so bili člani bivšega di-reklorija. V Barcelo»i so proglasili splotijo tdavko. Berlin, 3. sept. AA. Stavni glasbenik in glasbeni generalni direktor Franc 5chalk je danes umrl v Crtmehu, star bi let. AVashington. 3. i-ept. AA. V prvih tlveli mesecih tekočega proračun.-koga leta državne blagajna prejeje %i< 4<*i niiKjoiwv mavj davkt>v kol minulo lelo. Gmljtvo slovo vestialshih otrok Ljubljana, 3. septembra-Nocoj ob 850 ,=o se odpeljali otroci vcstfalskih Slovencev, ki mi bili na pocitnicali v domovini, nazaj v Nemčijo k tvojim staršem. Otroci -o -e zbirali na restavracijskem vrtu glavnega kolodvora, kjer so si čebljaje pripovedovali, koliko lepega so doživeli v domovini svojih očetov. Kmetsko mamice, ki so imele otroke svojih sorodnikov pri sebi, so se postavljale, koliko so de njihovi v arovanni luiučili v enem mesecu slovenski. Priila ji.' tudi vsa kolonija iz Polhovega grad-ca, iz Selc in t Korčule. Na kolodvor se je prišlo p.^lovit o l otrok mnogo občinstva ter zastopnikov. Knezoškofa je zastopal ravnatelj Jagodic, upravne oblasti ravnatelj Fink, Rafaelovo družbo p. Kazimir Zakrajšek, Prosvetno zvezo g. Zor, krtževniški red prinr p. Učak, upravo Rdečega križa g. Jagodic, Narodni izseljenski odbor g. Juvan ter še mnogo drugih. Zastopnica Krščanskega ženskega društva gospn dr. Brcjčeva pa jo ^rine^La za oti-oke mnogo sladkarij, ki jih je razdelila med hvaležne otroke. Organizator teh počitniških kolonij vestlal-skih otrok, izseljenski komisar v Diisseldorfu g. Berislav Djuro Deželič, ki se je z otroci tudi odpeljal na svoje službeno mesto, je pred odhodom v svojem razgovoru s časnikarji poudarjal velik uspeh letovanja teh otrok, tako so sc mnogi naučili slovenski, nekateri celo periektno, pa tudi telesno so se okrepili. Saj so otroci pridobili do 5 kg na te/i. G. Deželic je prosil časnikarje, naj naglasljo zasluge domačih faktorjev te uspele kolonije, tako predstdnika Kdečega križa dr. Krejčija, dr. Fetticha in Malncriča. ravnatelja Finka, p. Zakrajška, dr. Bohinjca in drugih fiuitcljev v Ljubljani, v Zagrebu pa predsednika Narodne zaščite bivšega bana dr, Silovita iu kr. Blaža Kruoiča, Puharjn Z istim vlakom je odpotoval v Nemčijo tudi duini pastir Slovencev v Nemčiji g. Tensund«rn, ter g. I legerkoetter, ki se je kpt Nemec tudi naujjl slovenščine, da more bolje pasti slovenske duše v Nemfcjji. Prof. dr. Slavič pa je spremil otroke do Bleda. Otroci so pri odhodu peli in spremljali na orglice slovenske pesmi, tako »Na planincah in druge iu ko sr jc vUk pomikal, so navdušeno klicali živijp! . Občinstvo pa jim je prav tako živahno in prisrčno odgovarjalo. IX. kolo mednarodnega šahovskega turnirja na Bledu Kemittat današnjega kol« i«tu bila najprej dva veleiirisielrfka reuois« v partijah Nietncuvit: Tnrla-in I Mnurr : Hpiehtumn* Tartakmer se je branil s sicilijansko obrambo ia) j« kiuuJu j*unudil ren>is. Njegov uflsprolajk jia t ii ia lwk'l sprejeli, zaradi ieso je partija aa-aljevala. Toilu uasUila pozicija ui mogla nudili nobenemu dovolj izgledov za zmago in velemojstra sla v 27. potezah remisiTala. i Uhnar je «iiel proti Spiebnannu ie v neugoden položaj, ker mn je nasprotnik izoliral krnela, kar bi v končnici inogio odločiti. Zato se je Vidmar moral potruditi, tla si je priboril kompenzacijo in obdržal v partiji ravjiove»jo. SpieUaaan #e je v 18. potezi zadovoljil % reuiisom. Nekaj iiejirieakovauega in v takih turnirjih nenavadnega se jc zgodilo v partiji CnTte: AslnloS. (krtin je takoj v začetku napadel Atnlošcvo kraljevo k'rtlo. torki naš mojster ||e spretno blokiral naprej ttnvečo falango kmetov in polagoma s>am ia-ieei v napad. CoUe je kmalu nato s()rcf,rlco4jetje. Ugrabil jo uusproUiiku kvaliletov nakar pa je njegova dama prišla v nasprotnikove mrože. Pire je moarl dati svojo damo za dva stolpa. Stoltz je imel zdaj kmeta več in boljšo pozicijo. Slednjič je Pire izgubil še kvaliteto in jo moral kuialu kapitulirati. Zelo žival« se je držal stari Morocty proti Kffs/irfniui. Nazadnje pa je le dal krnela ter zašel v hudo časovno .stisko. Partija je bila ne koncu zelo cazburljiva, ljer je moral Marocz.v vleči v ire*i mimitaJi S indez. V leh hitrih polezajl je svojo v* itak slabo pozicijo le še poslabšal Lu izgubil šo pred 33. potezo veselje do življenja tej- se vdal. Glavna atrakcija današnjega kola je bil spopad med -Ujekinottl in ljoguljiibovi.ni. Bogoljubov jo oivorll pred damo. nakar je Aljehin odgovoril z Nieniecvičevim sistemom ili kmalu napravil silni napad uu kraljevo krilo. Bogoljubov je izgubil kmeta, nato ga diAil nazaj, nakar je kmalu na-slala končnica, v kateri je imel Aljehin prednost. V končnici je dobi J Aljehin zopet kmeta in jioleg tega Janšo, da dobi se enega. Aljehin, ki jo igral vso partijo zelo precizno, ni popusiil tudi v težki končnici ler je ' bil še drugega kmeta. S tem je bila parlija odločena in Bogoljubov je, odnehat. To je dosedaj glavna zmaga v blejskem turnirju. Kontii jc igral jirotj FloUru podobno kot r V. kolu proti Vidmarju in je prišel tudi zdaj v slabšo pozidtjo. Flohr je napadel najprej na tlam-skem krilu, nato pa jc zvest »svojemu učitelju Nlem-coviču, nenadno prenesel napad na kraljev« krilo, kjer je žrlvoval kmeta, tla si j*> otvoril linijo. Koslii: je nato v težki poziciji spregledal namero svojega nasprotnika in izgubil kvaliteto. Nastala jc slednjič končnica, v kaleri je Koslič zelo pazljivo igral, Partija je bila prekinjena v boljši poziciji 8* Flohro. Stanje po IX. Ivolu: Aljohin 83?, Upiclmaiui 0-Kashdan in Vidujar 5. A^laloš, Bogoljubov, Stolu 4'i, K oslič 4 (l). Tarlaltover 4, Flohr 3'J (l), Marocz.v in Niemcovii S'Colle 3. Pire 2K-. .Inlri je profl dan, v soholo pa se bo igralo X. koto, v katerem igrajo: Spiefcniann : Maroczy, Aljehin : tfashflnn, Kostič : Uojoljnbov. MoJi/, pivli Ftolir, Tavtakover : Pire, As tak) š : Niemcevii in Viiiniar : Colii*. Poštna razstava na velesejmu Ljubljana, 3. septembra. Na sejmu vzbuja posebno pozornost sicer strokovna, a izredno zanimiva poštna razstava Dravske banovine. V paviljonu >K«, kjer zavzema razstava precej prostora, je v okusnem in preglednem aranžmaju pokazan razvoj in poslovanje pošte, brzojava in telefona. Na stenah vise zanimive statistike o razvoju prometa, o telefonskih zvezah itd. Izredno zanimive pa so stereoskopske slike, ki kažejo vse glavne panoge dela na poštah. Zase poglavje bi bila razstava naših znamk iz začetkov osvobojenja, ki vsebuje tudi osnutke in klišeje za naše slovenske znamke in pretiske, namenjene avstrijskim znamkam. Tu vidimo bogato serijo pretiskanih avstrijskih znamk, ki niso bile izročene prometu, prav tako nekaj takih jugoslovanskih. Prav ljubek pogled nam pa nudijo modeli poštnih vozil, izdelani v merilu 1 : 5. Poglavje zase pa je tehnični del razstave. Tu vidimo razstavljene enostavne Morsejeve telegrafske aparature, ki so še danes v rabi na poštah po deželi. Nadalje llugheseve brzojavne aparature, ki so že mnogo bolj komplicirane in ki so do zadnjih let služili na poštah z močnim telegrafskim prometom. Ti aparati so zanimivi zlasti zato, ker imajo podobne tipke kakor klavir. Vsaka tipka je namenjena črki oziroma znamenju. Zanimiv zgled napredka telefonske tehnike je stara ročna telefonska centrala, poleg katere stoji moderna avtomatična telefonska centrala. Dočim je pri ročni telefonski centrali sedela telefonistka in vezala naročnike med seboj, opravlja v avtomatični telefonski centrali to električni tok v genijalno zamišljeni in komplicirani aparaturi. Ob avtomatični telefonski centrali pa stojita najmodernejša dalj-nopisna stroja, ki sta dovršena izpopolnitev llug-hesovega stroja. Aparata zgledata podobno kakor pokrita pisalna stroja in imata isto tastaturp kakor običajni pisalni stroji. Ta stroja opravljata vse avtomatično. Telegrafist tipka samo besedilo telegrama in ob strani mu leze iz stroja na ozkem papirnatem trnku natipkani telegram. Na sosednjem stroju, ki pa je lahko 10<) km proč na drugi pošti, pa začne še v istem trenotku, ko tipka po prvem telegrafist, teči prav tako iz stroja, ne da bi bil kdo pri njem, popolnoma isti telegram. S takima strojema se sedaj pri nas že opravlja telegrafska služba med Ljubljano in Bledom. Zanimiv je nadalje še stroj, ki z neverjetno naglico žigosa znamke na pismih iu dopisnicah. Krona razslave pa je radio-oddelek. ki ga je priredil naš največji radio-strokovnjak in univ. prof. Osa na. Tu vidimo najprej zgodovinske začetke telefonije, tako Grahamov telefon, zanimive kohererje iz začetka brezžične telefonije in tako dalje. Najzanimivejša pa je brez dvoma radijska oddajna postaja za kratke valove v dolžini od 10— 1 metra. Blizu ob njej stoji sprejemna naprava. Poskusiti moramo prav zanimiv eksperiment. Z oddajno napravo za kratke valove moremo oddajati glasbo, ki jo dobimo kot električni tok iz gra-j mofonske plošče. Prenosna sprejemna naprava lovi i te kratke valove in s slušalko na ušesih in sprejemno napravo v roki hodimo lahko po paviljonu i in zasledujemo, kako pojema jakost oddajne postaje. K tej napravi spada Se naprava za merjenje valov radio-postaj na kratke valove, delo g. prof. Osane. Zanimiva je tudi še naprava za merjenje zemeljskega magnetizma in stekleno nihalo, ki po-nazoruje brezžični električni prenos na kratke razdalje. Največ pa je vredna razstava radi tega, ker je vedno na razpolago strokovnjak, ki vsakemu, ki se zanima za delovanje strojev In aparatur, te praktično predvaja, tako da se tudi nestrokovnjak lahko divi nad napredkom moderne telegrafske in telefonske tehnike, katere se poslužuje naša poštna uprava. Velesejmska razstava je s lo res zanimivo razstavo mnogo pridobila in upamo, da jo bomo videli še kdaj v velesejmskih paviljonih. Prebivalstvo banovin Dravska banovina je s čabrskim okrajem izgubila 10.800 prebivalcev, z Metliko in Črnomljem pa pridobila 25.250 prebivalcev ter šteje sedaj 1,136.000 prebivalcev. Savska banovina je pridobila okraje Vinkovei, Županja, Vukovar (skupno 130.000 prebivalcev) in Čabar, izgubila .pa Črnomelj in Metliko. Povečala se je za okroglo 115.000 prebivalcev in šteje sedaj 2.719.000 prebivalcev. Drinska banovina je izgubila okraje Vinkovei, Vukovar, Županjo, Sremsko Mitrovica in Šid (prebivalcev 211.400). Pridobila pa je okraj Moravica (24.800 prebivalcev) od zetske oblasti in okraj Travnik (40.650) od primorske banovine. Izgubila je tedaj 130.000 ljudi ter šteje Še 1,558.000 duš. Primorska banovina je pridobila okraj Stolac in otok Korčulo z 69.600 prebivalci, izgubila pa Travnik. Pridobila je 29.000 ljudi ter šteje 912.000 prebivalcev. Zetska banovina je izgubila Stolac, Korčulo in Moravico, pridobila pa od vardarske banovine Po-drin in Djakovico (81.900) ter od moravske okraj Drenico (25.800). Povečana za 12.500 prebivalcev je močna 922.500 duš. Vardarska banovina je izgubila 81.000 duš ter šteje sedaj 1,157.000 prebivalcev. Moravska banovina je izgubila 26.000 prt i ■ valcev in jih ima še 1,427.000 duš. Boian človek izgublja življensko moč in sposobnost za delo ter je v breme ne samo sebi ampak tudi svoji rodbini Moč in zdravje sla bogastvo, ki ju mora varovati vsakdo. Pri glavobolu, zobobolu, pri trganju v udih in pri bolečinah, ki se pojavljajo kot posledica prehlajenja, se bolečine naglo odstranijo, če bolna mesta trikrat na dan dobro nadrgnete z l)l.\N.\ — FRANCOSKIM ŽGANJICM Pa tudi pri prehlajenju. bolečinah v vratu, želodčnih bolečinah, krčih, omotici je zelo koristno, če imamo pri hiši steklenico pravega Diana-francoskega žganja. | | | Dobiva se v lekarnah in boljših trgovinah. | Mala steklenica za Din 10'—, večja za Din 26"—, velika za Din 52'— mladina - Marijina Zborovanje 1000 dehtel na Tršhi gori Odiranje kmeta Grosuplje, 3. sept. Sicer ie bilo v »Slovencu« že navedenih nekaj primerov, kako odirajo nekateri mesarji na eni strani tiste, ki živino prodajajo — to so po večini naši ubogi kmetje —, na drugi pa one, ki meso kupujejo. Kmetje se nahajajo zlasti po nekaterih krajih v težki stiski, ker s strahom gledajo na majhne zaloge krme zaradi velike suše. Zato so skoraj pri-morani prodati kako živino. Bodi naveden zopet en primer oderuštva, zagrešenega na kmetu, ki je v stiski. V torek, I. septembra je bil v Višnji gori živinski sejem. Nanj je prignal tudi posestnik Franc Hribar iz Vel. Loke pri Višnji uori par lepo rejenih volov montafonske pasme. Težka sta bila 1205 kg. Kupil jih je neki ljubljanski mesar in plačal Din 5 za kilogram, povrh pa je dal še Din 150. Hribar sam pa jc ta dva vola kupil pred enim letom in plačal za kilogram 10.25 Din; težka sta bila ca lOOOkg. Plačal jih je torej ravno še enkrat dražje kakor jih mu je letos mesar, dočim ima meso razmeroma iste cenc ko lani. Tako izkoriščanje že itak obubožanega kmet-skega stanu je vnebovpijoče Dobro bi bilo, ko bi oblast to stvar zasledovala. Ce lahko zagrebški mesarji prodajajo goveje meso po Din 6—10, bi temu lahko sledili tudi naši mesarji. Seveda pa ne smejo zato pri nakupovanju brezobzirno pritiskati na kmeta in ga šc bolj izžemati. Naj bo vsak v teh težkih časih z malim zaslužkom zadovljen iu naj nikar ne misli, da mora pri prodaaji mesa in drugih reči zaslužiti skoraj za drugo živino. Naj bi končno ie enkrat obveljalo, da je več ko 25% dobiček oderu štvo, ki jc kaznjivo po paragrafih. Silne stiske kočevskega kmeta Kočevje, v septembru. Jesen se nam silno hitro približuje. Kmetje «o navadno ob tem času skrbno pregledovali, koliko so pridelali, koliko imajo še na polju, da bodo mogli s tem preživeti svojo, čestokrat pre-itevilno družinico. Lelos pa naš kočevski kmet zastonj gleda in pregleduje svoje kašče m polje: povsod je prazno in tako malo, da mu obup in črna skrb napolnjuje srce. Naš kmet je letos utrpel silno veliko radi občutne suše, ki mu je uničila v prvi vrsti vso krmo za živino, tako da bo prisiljen čimprej nakupiti sena, če hoče še naprej obdržati živino, ki mu je pa nujno potrebna za obdelavo polja. Susa pa je napravila mnogo škode tudi na žitu in na vsen drugih prvih pridelkih, ki jih kmet pospravi • polja že v avgustu in septembru. Sedaj pa, ko je čas nastopil za pozne jesen-•ke pridelke, ki so islolako važni za preživljanje družine ia živine, ki jo redi skrbna gospodinja, je nastopila za našega kmeta nova nadloga, ki preti uničiti še to zadnje, kar je kmetu ostalo na polju in od katerega je pričakoval vsaj malo rešitve iz vsesplošnega pomanjkanja. Zopet so se po naših občinah pojavili divji prešiči, ki imajo v naših lepili in e vedno gostih gozdovih kaj udobno skrivališče. Iz vasi Kočarji, Spodnjega loga, Mozlja, Knežje lipe, Lazov, Kondola, Verdrenga, Škrilja in Zdihovega prihajajo dnevno poročila o tej strašni nadlogi, ki leto za letom uničuje nade našega kmeta. Divji prešiči so se zaredili po naših gozdovih pred par leti. Pritepli so se iz Gorjancev in se tukaj razplodili v taki meri, da so postali prava gospodarska nadloga za tukajšnje kraje. Pred dvema letoma so že kmetje opozarjali oblast in jo prosili, naj ukrene vse potrebno, da se ta zver iz naših gozdov enkrat za vselej iztrebi. Znano je namreč, da se divji prešič ali neresec silno hitro plodi. Vsaka divja svinja ima na leto po šest mladičev. Od teh je navadno polovico ali še več samcev. Mlade svinje pa že po enem letu zopet rode po novih šest mladičev in tako sc ta zver razmnožuje bolj hitro, kakor vsaka druga. Poleg tega je še silno odporna napram vsem ue-prilikam, ki drugo zver včasih celo uničijo. Neresec pa se tudi v gozdu zelo dobro zavaruje, ima fin voh in posluh, tako da vsak šum že oddaleč znčuje in pravočasno odnese pete. Karakteristično za to zver je to, da tiči najraje v hosti in da vedno, kadar je preganjana poišče le goščevje, v katerem čuti instinktivno svojo rešitev, dočim druga živad v zbeganosti poleti nn piano, kjer hitro lazie pade kol men svojih preganjalcev. Vsa navedena dejstva zelo otežkočujejo lov in pokončavanje le zverjadi. Zalo se je divji prešič pri nas razplodil v laki meri. da nastopa danes v gručah po petindvajset do trideset nerescev skupaj. Če taka trupa mrjascev zaide magari v najlepšo in največjo njivo, je jasno, da uniči prav vse, kolikor more. Spravi se najraje na krompir, koruzo, korenje, repo, peso, torej na vse, kar kmetu ostane na polju do pozne jeseni. Lotos so divji prešiči uničili po preje imenovanih krajih skoraj že vse pridelke na polju. Težko prizadeti kmetje so se zopet obrnili na merodajna mesta, da bi se pričelo s sistematičnim pokončavanjein te zveri. Že večkrat so se na podlagi teh tožba prizadetih občin odpravili naši lovci, ki so znani kol najboljši, na lov nad ne-j resce. Napravili so tudi več pogonov, vendar vselej zaman. V teh pogonih je padel komaj en merjasec kol plen g. Bavdeka. Da nimajo ti pogoni takega uspeha, kot bi ga morali, je največ krivo to. da je v tem času zelo težko divje prešiče slediti. Radi finega vonja in tenkega posluha se divji prešič, čeprav je v velikih grupah prav dobro skrije v obširnih kompleksih naših gozdov. S tem si zavaruje življenje ■ in ko nevarnost preide, zopet nadaljuje s svojim i pokončavanjem polja. Pogone na divje prešiče bi morali skrbno organizirati pozimi, ko se da po snegu merjascem natančno v določeni smeri in radi tega tudi uspešno slediti. Na te pogone bi morala oblast prisiliti vse lovske zakupnike in ludi prizadete vasi oz. občine. Pri tem ne bi smeli prav nič zamuditi. ker se vsako leto potroji število merjascev v naših gozdovih. Prepodeni tatovi Preska, 4. sept. Tatje — trije po številu — so se oglasili okrog pol 12. po noči v trgovini Fr. Kokalj v Ooričah, odprli so že železna vrata, razbili šipo, a so jih zapodili delavci tovarne Ooričane, ki so na drugi strani delali. Okrog pol L so se lotili gotovo isti tatje trgovine R. Oorše v Vašah, odprli so že okno in vzeli iz okna par malenkosti, prepodila sta jih z vpitjem gostilničar L. Bezlaj in njegova gospa. Potem so hoteli isti tatje poskušati svojo srečo v Preski v trgovini Roze Rekef in Lovreta Hafner, pa so zopet z dolgim nosom morali oditi, /a enkrat so odšli nekaznovani, drugič ne bodo, ker so tatje naibrž — domačini. Novo mesto. Na Trški gori, torej božjepotni in po razgledu po Dolenjski tako odlični gori so se zbrale minuli ponedeljek dekliške Marijine družbe novomeške dekanije. Peš in z avtobusi ter na lepo okrašenih vozovih so prihajale dekleta, nekatera veselo pojoč že v ranih jutranjih urah skozi Novo mesto: iz Stopič in Podgrada izpod Gorjancev. Vavte vasi in Soteske od bregov naše Krke. Smi-hela in Mirne peči. Bele cerkve in ftmarjete, Brusnic in Prečne, domača šentpeterska družba pa je dospela s svojo zastavo, da z njo ]>ozdravi na domačih tleh svoje sertre, ki so prispele od vseh i strani na vrh Trške gore. Zastopani sla bili tudi : novomeška kapiteljska in dijaška dekliška družba. V cerkvi je imel govor dekanijski voditelj , Marijinih družb mil g. prošt K. Čer in, govor j v katerem je po geslu Ti moja mati, jaz Tvoj otrok< opisal najpreje, kako veliko je kraljestvo Brezmadežne, nato pa je v lepih in prisrčnih besedah pokazal, da je Marija naša mati. mati zlasti še onim, ki so se ji posebno posvetili, ter opozoril na dolžnosti dekleta do nebeške Matere, dn bodo mogle ludi v večnosti enkral veljati besede: , Ti moja mali. A ve, pn tudi: A ve. ti moj otrok! Po govoru je opravil sv. mašo novomeški Dve partiji z blejskega šahovskega turnirja Dr. Astaloi : Stoltz. Španska igra. 1. «4, eS 2. Sf3, Sc6 3. Lb5. a6 4. La4, do 5. c3 (bolje kot d4, kar je igral v prvi rundi Stoltz proti Aljehinu) 5.....Ld7 6. 0—0, Sge7 (bolje je igrali tega konja na 16, kjer napada centrum belega in ni napoti naravnemu razvoju črnega tekača. Stoltz hoče igrati konja na g6 in držati centralnega kmeta na e5) 7. d4. Sg6 8. Tel, I.c7 9. Sbd2, 0—0 10. Sft, De8 (grozi vzeti kmeta na d4, kar pa ni težko parirati) 11. d5, Sd8 (bolje Sb8, z namero igrati kmeta na a5 in potem konja čez a6 na c5) 12. Ld7:, Dd7: (S tem je beli odstranil zadnjo figuro, ki je držala kritično polje f5) 13. Sg3, f6 (Napravi prostor za konja na d8) 14. Sf5, St7 (To je bila ideia umika konja na d8, ki se pa ne obnese) 15. h4 (beli začenja zmagonosni napad na kraljevo krilo, kjer so črne figure zelo nespretno nakopičene) 15.....Tae8 (Skrajni čas je že bil vleči tekača na d8, da se napravi prostor na e7 za konja na g6) 16. Sh2 (z grožnjo Dg4 in Sh6+, kar dobi črni damo. Črni se skuša rešiti z žrtvijo figure. Partija je za črnega že izgubljena) 16..... Sh4: 17. Sh4:, g6 (črni pripravlja še obupen napad) 18. g3 (krije konja h4 proti pretnji f5) 18..... f5 19. ef5:, g5 20. Sg2, Df5 21. Dg4, Dg6 22. De4, i Dg7 23. Se3 (namerava zasesti šc enkrat važno i polje f51 23.....h5 24. Sf5, Df6 25. g4, Sh8 26. Le3, Sg6 27. gh: Sf4 28. Sg4 (črni ne sme vatti konja na f5 radi šah šeha na h6) 28.....Dh8 29. Lf4 (če črni vzame tekača, sledi mat v treh potezah) 29.....Dh5 30 Lg3 in črni se je vdal. Aljehin : Njemcovič Francoska igra. L c4, e6 2. d4, d5 3. S'c3, Lb4 (Njemcovič igra navadno to potezo. Aljehin mu pa danes servira novo varijanto, ki spravi Njemcoviča iz tira) 4. Sge2, de: 5. a3, Lc3:+ (bolje bi bilo Le7 in na Se4: Sf6) 6. Sc3:, f5 7. f3, (konsekventno nadaljevanje napada) 7. ... ef3: (črni moral vzeti, ker sicer izgubi c kmeta in pride v slabšo pozicijo) 8. Df3, Dd4: (Po tej potezi je črni izgubljen. Igrati bi moral Sf6) 9. Dg3l, Sf6 10. Dg7:, De5+ (Ta poteza izgleda na prvi pogled, pozneje se bo pa videlo, da bi morala dama ostati na d4, da vzame belemu polje L4) 11. Le2, Tg8 12. Dh6, tg6 13. Dh4„ Ld7 (kriie polje b5) 14. Lg5, Lc6 15. 0—0—0, Lg2: (Obup! Bolje bi bilo poskusiti Sbd7) 16. Thel, Le4 17. Lh5, Sh5: 18. Td8+, KI7 19. Dh5: in Njemcoveč se je udal, ker proti Se4: nima obrambe. — Tako dela Aljehin s svojimi konkurenti. domačin g. .1. K oz man. med njo pa so dekleta navdušeno pele rnašne in Marijine pesmi; nekatere so pri tej priliki prejele sv. obhajilo. Sledil je kratek odmor, nakar so je na lepo okrašenem prostoru med cerkvijo in Kramarji cevo hišo vršilo izredno živahno in veselo navdušeno zborovanje deklet, katero je vodil g. prošt. Vrstili so »e govori, deklamacije, pri čemeT so nastopale dekleta posameznih družb zavestno in pogumno. Vsaki govornici je sledila |>oučnn in izpodhujajoča beseda g. prošta. Vse zborovanje je bilo živo prepleteno s popevanjem naših tako ljubkih in prisrčnih Marijinih pesmi. Po II je g. prošl zakljnčil lepo uspelo zborovanje. pri katerem je govorila dekle dekletu, nakar se je razlegla raz vrha Trške gore lepa Povsod Boga . Sledile so pete litanijo Matere božje, kakršnih ni kmalu slišati na kaki božj? poti, saj je pelo skoro tisoč dekliških grl v slavo Brezmadežni. Se po kolenih okrog oltarja, še molitvica, zdihljaj, prošnja k trškogorski Mariji — in prazniti se je začel ljudski vrh, v kroniko p» je bil vpisan z lepimi črkami 31. avgust 1981, k so ga hčere Brezmadežne preživele, na tej od troji ozaljšani in opleteni gori ter tu [»oživele Ijubezct in na novo obljubile zvestobo Njej, ki so jo svoj čas izvolile za svojo gospo, zavetnieo in mater Velesejem na Krekovem Irgu Ljubljana, 3. septembra Nekako ob istem času, ko so je otvoril lepi velesejem v Tivoliju, smo doživeli na Krekovem trgu prav lako živahen in kričaven sejni, ki priča o trgovskih zmožnostih nase mladine. Pod >enco platan se gnetejo gonte groče srednješolcev, ki me-šetnrijo. prekupčujejo in barantajo z vso živah- nostjo in mladostno logiko človeka, ki se na -.k5eft: spozna. Med njimi pa se sučejo skrbne mamice in očki, ki kupujejo za svoje mlajše začetne vodnice za prvo in drugo šolo. Sejtn po svoji živahnosti in udeležbi raste dan za dnem in če bo šlo tako dalje, bo kmalu posekal pravi velesejm. Sicer pa je živahnost tega dijaškega sejma razumljiva, saj je danes treba za šolo toliko dragih knjig, da je le malokdo tako srečen in da ima tako premožne starše, da dobi v začetku šolskega leta nove knjige. Sicer so pa stare knjige tudi z dijaškega vidika mnogo boljše in bolj priporočljive. V rabljenih knjigah je napisan na robu že marsikak dober nasvet in glose predstavljajo včasih celotno predstavo kakega zoprnega latinskega ali grškega leks-la. Sicer trpijo take knjige v šoli hudo in ^krivič-noc preganjanje, kljub temu pa so od mnogih najbolj iskane. Dijaški sejni ima poleg tega Se veliko zalogo odličnih in originalnih »špeliov:, ki predstavljajo specialno vrsto knjig za tiste, ki hočejo celo z zunanjostjo knjig pokazati, da je šola zanje le neprijeten privesek, kakor beraču strgana mal-ha. Največja mikavnost Irga pa je seveda v tem. da se nudi mlademu študentu prvič prilika, da zasluži na račun lastne trgovske spretnosti. Pridobljeni kovači na žalost večinoma romajo k Zala/ niku, k sladolednrjoni in tudi vrtiljak v Tivoliju bi vedel marsikaj povedali o teh kovačih. Sicer se prekupčevanje nikdar ne izprevrže v verižništvo, ieniu pa bo krivo najbrž dejstvo, da prodajno Wn-ua žalost ui vorižniška suerioMtota, Xaj pravite? Podjetniki danes izrabljajo težek položaj delojemalcev s tem, da znižujejo plače svojim uslužbencem. Višek pu je menda dosegel neki celjski iruluslrijec. Ta človek je prišel do ogromnega premoženju med vojno in v povojnem lasu. Kdo bi mislil, da zna lak možakur bolj ceniti delo in trpljenje drugih, ker je nekoč sam izkusil to. Da pa ne razume lega. vidimo iz sledečega. — Pred sabo mamo obračunski listek zdravega, močnega in tudi pridnega delavcu v njegovem podjetju: ■18 normalnih ur .... a Din 1.59 Din 76.32 11 nadur (mesto u Din 2.38) a Din 2.32 Din 27.81 za davek mu odbije (preveč) Din 1,— bolniška blagajna . . . Din 3.48 Din 4.48 torej dobi na roke . . . .. Din 09.70 Razen tega ima ta obračunski listek še lepe obljube: Ako izostane brez dovoljenja od dela. mu odtrga enodnevno mezdo. Odpovedni rok je 4 dni, in sicer samo med uradnimi urami pisarniškemu tiradnišlou. » Lepi nauki, ki jih daje g. Arko industrijeem, naj plačujejo svojim uslužbencem vsaj življenju primerno, pri lem industrijcu nimajo uspeha. Kako pa naj človek izhaja s UD.it) Din na leden, tudi če ni poročen, more razložili le tak, ki živi r izobilju in ne ve o težavah in draginji. Posvetna oblasl zaenkrat ne more tem ljudem do živega... Bog sam je označil tako ravnanje za vnebo-vpijoč greh, Gorje vam .ki ste utrgali delavcem zasluženo plačilo! Tako kliče Kristusov evangelij, ki pa se ti izžemalvi zanj ne brigajo. Ampak gorje rseno pride nad nje! 'nn^mm podfelfe iSofak naznanja cenj občinstvu, d0 t»r*nfll»l ObralO-latl na progi 151 e d dne 6. septembra t. i. ter bo avtobus družbam na razpolago po naročilu. Se priporoča podjetje Prenovljena trboveljska bolnišnica Trbovlje, 3. septembra. V bolnišnici bratovske skladnice je bilo v teku zadnjih Ireh mesecev vse na novo preslikano, prepleskano in popravljeno, da odgovarja vse zdravstvenim predpisom, a je obenem vse lepo in okusno izvedeno, tla mora ugodno vplivali na bolnika. Lično je obnovljena ludi kaj>elica, majhna sicer, a kar srčkana, malo ob strani vsega, da je lahko vsak zase lam s svojim Bogom in svojimi težavami. V pred|>rostoru kaj>elice je velika stara zaobljubila slika sv. Treh kraljev, dar gospe ravna-teljeve. Slika je visoke umetniške vrednosti. Najslabše je pri vsem preskrbljeno za sestre, ki bi pri tako napornem delu bile potrebne in zaslužile več solnca in zraka. Menda sc bo to ob priliki še dalo popravili, ker bolnišnici manjka shramb in kleti, za kar bi bili sedan.ii pod pritlični stanovanjski prostori sester najbolj primerni, število bolnikov se uiblje med 30 in 120, kakor je sezona . .leseni in jurzimi več. poleti manj. Bolnišnico obdaja okoli iu okoli kakor zelen venec okusno urejen in skrbno negovan vrt. da li vse zajtusti ugoden utis, da je vsaj za bolnikc-rudarje sedaj v Trbovljah lepo oskrbljeno. Muholovec AEROXO» polovi vse muhe! če mnogo posname //m # Toref zahtevajte izrecno Aeroxon" t™*«*w o Ljubljana | Kongres jugoslovanskih plinarn in vodovodov // Ljubljana. 3. septembra. Danes ob jiol 0 so je začel v dvorani Delavske zbornice šesti redni sestanek iu kongres jugoslovanskih plinarn in vodovodov. Poleg pohio-stevilnih delegatov jugoslovanskih plinarn in vodovodov in zastopnikov naše javnosti so se kongresa udeležili tudi gostje iz Češkoslovaške. Avstrije, Nemčije in Poljske. Predsednik Združenja ing. Cr-njakovie je otvoril kongres, za njim pa je pozdravil navzoče ravnatelj ljubljanske plinarne ing. Bartl in prečital udanosino brzojavko kralju Aleksandru. Otvoritve so se udeležili ban dr. I). Marušič. ljubljanski župan dr. D. Puc, zastopnik ministrstva grndb ing. Kraje, zastopnik ministrstva za socialno politiko ing. Lilitie, za univerzo prof. dr. llinter-leehner. Kot zastopniki Češkoslovaške so bili navzoči: zastopnik Prage dr. Urbancc, podjjredsednik plinskega upravnega odbora g. Hlavaeek in llolou-hek ter Hrcbik, mestna odbornika mesta Prage dr. Karel Svoboda, predsednik vodovodnega upravnega odbora, in liuubeušil, zastopnik mesta Brna Drdla. predsednik direktorija mostne plinarne in elektrarne v Brnu. Kot zastopnik češkega ministrstva za trgovino iu industrijo je prispel načelnik Kraljica Marija v Ljubljani Ljubljana, 3. septembra. Danes dopoldne je zapeljal ob četrt na 12 l>red ljublj. veletrgovino A. Krisper na Mestnem trgu dvorni avto, iz katerega jo stopila kraljica Marija. Kraljica jc prišla nakupit nekaj igrač za prestolonasledniku Petra in so je pripeljala v spremstvu dvorne dame go. Švrljugove. Že ko je izstopala iz odprtega avtomobila, so jo mimoidoči spoznali iu jo pozdravljali, medtem pa, ko se je mudila v trgovini, se je nabrala krog in krog avtomobila velika množica, ki jo stala celo na novem stopnišču pred magistratom iu na stopnicah ob Robbovein spomeniku. Kraljica Marija jo kupila jtrecej igrač in drugih drobnarij in se zamudila v trgovini okrog pol ure. Ko je zapustila trgovino, jo je množica lepo pozdravljala, nakar je kraljica sedla za volan in se med pozdravi množice odpeljala čez Stari trg nazaj na Bled. Kaj bo danes Jakopičev paviljon: Razstava umetnic. Veleeejmska razstava. Union: Film rSkale:: »V kraljestvu Zlato-roga . Ob 17 in 20. Nočno službo imata lekarni: mr. Sušnik, Marijin trg 5 in mr. Kuralt, Gosposvetska c. 10, 0 Slovenske narodne in umetne pesmi poje mogočen zbor Pevsko zvezo v torek popoldne ob }>ol treh na Kongresnem trgu. Program obsega sest umetnih pesmi, in pa 10 narodnih, ki so zbrane iz vseh slovenskih pokrajin. Kakor žo javljeno, nastopi 113 zborov z nad 2100 pevci. Koncertne točke dirigirala g. prof. Bajuk in regens chorl g. Oašparič. Pojo so mešani moški in ženski zbori. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni: cel dan v petek in soboto, dalje v ponedeljek, v torek pa od 8 do 12, popoldne od 13 dalje pa bodo poslovale tri blagajne na Kon-resnem trgu. 0 Alplnski film »V kraljestvu Zlatoroga- se predvaja ob delavnikih ob 17 in 20, ob nedeljah in na praznik ob 15, 18 in 21. Vstopnice se rezervira telefonično med poslovanjem dnevne blagajno, ki sc nahaja v vestibulu hotela Union, na telefon M. 27-07. Blagajna posluje od 10 do 12 in od 15 dalje. Vstopnice je dvigniti najkasneje pol ure pred pričetkom vsake predstave. Cenj. občinstvo 60 na-proia, da se posluži predprodaje, da se prepreči naval na blagajno lik pred predstavo. — Pri predstavah filma -V kraljestvu Zlatoroga« jc bilo najdenih več predmetov, katere je dvigniti pri dnevni blagajni v hotelu Union. © Film o produkciji plina in o njegovi uporabi. V četrtek se bo predvajal v kinu Ljubljanski dvor ob 5 ponoldne film: O produkciji plina in o njegovi porabi v gospodinjstvu, v obrti in industriji. — Film so bo predvajal brezplačno in vabimo zato vse, da si ogledajo ta nad vse inlere-santui film, ki se bo predvajal ob priliki plinur-skega kongresa. 0 Za predvečer odkritja spomenika Nj. Vel. kralja Petra Osvoboditelja pripravlja Tobačua to- ministrištva ing. P. \Vrangel ter ing. Opatrni in ing. Jedlička. Kot zastojmiki Poljakov so se udeležili ing. Kapčcvski, direktor varšavske plinarne, ing. Piotrovski. direktor varšavskega vodovoda iu ing. Konopka, direktor Gospodarske zvezo poljskih pjinnrn in vodovodov. Kol zastopniki nemških in avstrijskih plinarn in vodovodov so se udeležili kongresa ing. Giintucr, direktor dunajske plinarne, iu ing. Kirchuor, direktor vodovoda v Breslavu, in dr. Naehlshcini, zastopnik avstrijskega udruženju. Zborovanja so se seveda udeležili vsi uaši zastopniki j>linarne in vodovodu v Ljubljani. Po pozdravu je ban dr. Marušič pozdravil kongres in pozdravil tuje goste v francoskem jeziku ter čestital plinarni k 70letnici. Za njim je govoril podobno župan dr Puc. Kongres je pozdravil nato gost ing. \Yrangel za Poljake, in višji ministrski komisar ing. dr. lvraftner za Čehe, nakar so pozdravili kongres še dr. Svoboda, dr. lTrbnnek, ing. Opulrni in ing. Giiutner v imenu Zvezo nemških plinarn. Za leui jo predaval dr. Urhauek, ing. Kireh-ner, ing. Jedlička iu ing. Konopka. Popoldne so udeleženci kongresa obiskali mestni vodovod v Klečali in se na tem kratkem izletu pohvalno izražali o napredku Ljubljane. varna na svojih objeklili lično iluminacijo, na kar opozarja javnost. 0 Univ. i>rof. dr. K. Hinterlechner je daroval 100 Din društvu slepcev, meslo za razsvetljavo v počastitev spomina Velikega Kralja Osvoboditelju. 0 Vojni dobrovoljci se zbirajo za nedeljski sprevod točno ob osmih pri Mikužu (Kolodvorska št. 3) ,nato odhod. Poživljamo vse tovariše, da se gotovo udeleže slovesnosti. — Odbor. 5. 6. 7. in 8. IX. 1931. Deželani posetite restavracijo hotel Tivoli izborna kuhinja — izvrstna pijača. Izredno nizke ccne! © Akrobatov ni dobro posnemati. 2e Stroli-sclinoidcr je silno navdušil mladino za svoje vratolomne jirodukcije, še bolj pa naši trije akrobatje, ki se j>roducirajo na realki. Kajpada, da so njihovi najvernejši občudovalci mali dečki iz okolice realke, ki so neprestano na Vegovi ulici, kadar akrobatje plešejo na vrvi. Med dečaki je bil tudi 0 letni Dušan Banda, sin trgovskega poslovodje iz Soteske 10. Ker ima mali Dušan doni prav blizu, ga seveda ni smelo manjkati pri občudovanju akrobatov. Kakor mnogim drugim, se je tudi njemu vzbudila želja, da bi se naučil akrobatske spretnosti. Toda kako? Dušan je našel klop ter jiričel hoditi po robu naslanjala. Pa mu je takoj spodletelo in Dušan je padel na tla ter si zlomil roko. Reševalni avto ga je moral prepeljali v bolnišnico. Dušanu se bo najbrže Zelja za posnemanje akrobatov hitro ohladila. Pravkar jc izšel Album moderne stanovanj, opreme za leto 1931—1032 v založbi tRPIAN A ARIlAlt. št vid nad uubliano Cena Din 30"— Iz drašivenepa živlienie Stolna Prosveta ima nocoj v petek ob osmih / Jugoslovanski tiskarni sejo. Diavska župa skavtov in planink v Ljubljani ima dno 7. septembra ob H v srebrni dvorani Uniona svojo redno letno skupščino s sledečim sporedom: 1. Otvoritev in druge uvodne formel-nosti. 2. Poročilo o Kaderstegu, Pragi in Badenu. 3. Sprememba pravil. 4. Poročila funkcijonarjev. 5. Absolutorij in volitev nove župne uprave, nadzornega odbora in župnega sveta. 6. Predlogi konference planink in konference skavtov. 7. Samostojni predlogi. 8. Slučajnosti. Konferenca planink se bo vršila dne 6. septembra ob 16 v poslopju Drž. moškega učiteljišča. Kraj konference skavtov bo objavljen kasneje. SLIKARSTVO IN PLESKARSTVO F. d C Kolodvorska 18 Čopova 10. Telef. 3430 Se priporočala zo vsa v lo stroko spadajoča dela Dr.Schwetger zobozdravnik Ljubljana, Prešernova 52 Celle & Opozarjamo vso fitatelje »Slovonea«, da se. bo prodajal od danes naprej Slovenec ludi pri trafikantu invalidu Dojerju Leopoldu v Aškerčevi ulici v novem paviljončku, ki ga jo postavil krajevni odbor združenja vojnih invalidov v Celju. er Nezgodo in nesreče. Lipnik Jurij, 43 letni tovarniški delavec iz Oreš, občina Iiuin na Sutli, je dne 2. t. m. pri streljanju s pištolo so ponesrečil na tu način, da je pištolo razneslo, pri čemer uiu jo odtrgalo tri |>rsto na roki in ga obenem tudi težko poškodovalo na obrazu. -- Nenavadna nesreča se je pripetila isti dan na brzovlaku Pra"a -Belgrad na progi med Pragerskem in Celjem. Uslužbenec mednarodne družbe za spalno vozove 28letni Duuujčan Gatzlirscli Rudolf, ki je pomagal v kuhinji, je stopil na neki podstavek, da bi nekaj vzel iz shrambe. Pri tem ga j<; pa vlak na ovinku vrgel s podstavka, da je padel in si zlomil levo roko. — Oba ponesrečenca so nahajata v celjski bolnišnici. £i Smrtna kosa. V javni bolnišnici jc umrl v sredo 2. t. m. 61 letni upokojeni rudar Rahle Franc iz Hrastnika. — Isti dan je umrla tudi v bolnišnici 34 letna Jager Marija, žena skladiščnika iz St. Jurija ob j. ž. — Naj v miru počivata. O Vsem udeležencem odkritja spomenika kralja Petra I. Mestno načelstvo opozarja z ozirom na veliki naval, ki ga je pričakovati v dneh kraljevega tedna pri železniških blagajnah, vse občinstvo, naj si preskrbi vozne listke že v pred-prodaji. Vozni listki se bodo dobili, kakor sporoča železnica, v predprodaji že za tri dni naprej. O Opozorilo lesnim trgovcem, ki imajo terjatve pri madjarskih dolžnikih. Po odredbi madjarske vlado morajo vsi madjarski pridobitniki do 8. t. m. sporočiti vladi, koliko znašajo njih obveze pri inozemskih upnikih. Da ne bi utrpeli naši trgovci kake izgube pri madjarskih dolžnikih, nujno priporočamo, da tudi s svoje strani prijavljajo svoje terjatve našemu konzulatu v Budimpešti s prošnjo za intervencijo pri madjarski vladi. Svoje prijave na konzulat morajo kolekovati z Din 25.—. — Okrajni gremij trgovcev v Celju. .©■ Stavbna zadruga državnih nameščencev v Celju razglaša, da ima ua razjiolago več stavbišč v mestnem okolišu. Člani reflektanti se vabijo, da se prijavijo do 30. t. m., ker bi se sicer pozneje prodajale parcele tudi nečlanom. Cerkveni vestnih Stolna kougregacija za gospe nima danes shoda, temveč tretji petek v septembru, t. j. 18. t. ui. Stolna kongregacija Kraljice presv. rož. venca ima svoj prvi redni shod radi snaženja prostorov šele v soboto, 12 .sept. t. 1. iu ne 5. sept. knkor je bilo jirvotno določeno. Duhovno vajo za dekleta. Sporočamo vam veselo vest, da boste odslej lahko tudi dekleta in žene opravljale duhovne vaje v jiosebni hiši kakor možje in mladeniči v Domu duh. vaj v Ljubljani. Usmiljene sestre sv. Križa (križarke) so dale v ta namen na razpolago svoj zavod v Mali Loki pri Ihanu, p. Domžale. Kraj sam in tudi zavod sta kot nalašč za zbranost in tilioto, ki je potrebna v času duhovne prenovitve. Duhovne vaje se bodo začenjale zvečer, trajale tri dni in sc koučale naslednje jutro s skupnim sv. obhajilom. Prvi tak tečaj je namenjen za dekleta. Pričel se bo 26. septembra zvečer in končal 30. septembra zjutraj. Prostora je za 25 deklet; vsa vzdrževalnina znaša za ves čas 100 Din za osebo. Prijave za prvi tečaj se sprejemajo do 20. septembra. Priglasite so takoj in |>i-šito ua naslov: Usmiljene sestro sv. Križa. Mala Lokn pri Ihanu, p. Domžale, odkoder boste dobile vsa polrebin pojasnila. Liuhliansko gledališče 4. septembra, petek: zaprto. 5. septembra, sobota: zaprto. b. septembra, nedelja ob 5: GORENJSKI SLAVČF.K na terasi hotela Tivoli. 7. septembra, ponedeljek ob 7 zvečer: SLEHERNIK pred Nunsko cerkvijo. 8. septembra, torek ob pol 5: GORENJSKI SLAV- ČEK na terasi hotela Tivoli. Poizvedovanj* Otroški plasteh, vreden 150 Din se je izgubil od Kongresnega trga do Svetčeve ul. Pošten najditelj naj ga odda proli nagradi: Poljanski nasip 60, Štele. 1 Jože Premrov: ,•:{ 9 Katoliški shod v Niirnbergu (Od 26. do 30. avgusta 1031.) Niirnberg, 20. avgusta 1931. Včeraj in danes so romale nepregledne množice vernega nemškega naroda iz vseli slrani obširne nemške dežele na 70. katoliški shod. ki se vrši letos v Niirnbergu. Temu velikemu ljudskemu valu so se pridružile še druge množice iz inozemstva, da bodo mogli vsi — vzajemno — tem veličaslneje proklamiratl svojo vero, vdanost do Cerkve in njenega jioglavarja — rimskega papeža. Ko sem gledal to številno množico, sem bil naravnost presenečen. S krasnimi venci, zastavami in znaki so jirihajnli veselih obrazov; bili so slari iu mladi, imenitni ln preprosti in vseh teh je bilo — veliko. Mesto Niirnberg — drugo največje mesto Bavarske — ima sedaj c. 420.000 prebivalcev. Od leh je c. 130.000 katolikov. Mesto obdajajo lepi in obširni gozdovi. Reka Pegnitz deli mesto na skoro dva enaka dela: slari in novi Niirnberg. Stari Niirnberg nazivljejo ljudje Sebaldska stran po cerkvi sv. Sebnlda. Novega pn imenujejo Loren-ska stran po cerkvi sv. Lorenza. V starem delu mesln stoje znamenite hiše odličnih ntlrnberškib meščanov: Albrechta Dflrerja. Ilansa Snchsa. Petra Vischerja, humanista in DUrerjevega prijatelju VVillibalda Plrcklieinerja, Martina Behniina, dalje medna hiša. glavni trg — eden izmed najlepših v Nemčiji, okrašen s krasnimi spomeniki in vodometi. Novi del Ntirnberga pn krasi lepa gotska cerkev sv. Lorenza. Tu so tudi veliki muzeji n. pr.; das Oermanische National-Museum, die Stfldti-sche Gemillde-Gnlerie, gledališča in na gosto posejani hoteli. V mestu samem je zelo razvita industrija, saj je Niirnberg tržišče južne Nemčije. Skratka: čeorav ic Niirnberg staro, lahko rečem, najpristnejše »ohranjeno srednjeveško meslo — vendar ima lepo bodočnost v vsakem oziru. V to veliko, znamenito in lepo mesto je torej prihitela veUka. verna množica ljudstva. Mesto se je odelo z zastavami iu lepo sprejelo goste v svoje okrilje. Kaj pa pričakuje ta verna množica od tega katoliškega shoda? Veliko veselja! — V času, v katerem živimo in če premišljujemo še nekoliko o bodočnosti, človeštvo ničesar bolj ne potrebuje kot veselja. Katoliški shodi se prirejajo v imenu Boga in vere, kar ljudi druži in dviga, ne pa v imenu zemskih mu-likov in interesov, kateri razdvajajo svet. In v tej veri do Bogu in katoliško Cerkve so dosjiele številne množice v Niirnberg. da nnpolnijo svoja srca s pravim veseljem in da to veselje poneso no svoje doniovo. Da iim bo lo nudil katoliški shod, o tem nihče ne dvomi. česa še pričakujejo vsi udeleženci od katoliškega shoda? Veliko zaupanja! Dan za dnem čitnmo po časopisih kako pesa vera. o podivjan,ju ljudstva, o materialnih nasladah, o odpadu od vere. Marsikateri zgubi pri tem pogum misleč, da ni bilo še nikoli slabših čnsov kot so sedaj. Katoliški shod ho pa dal vseui tem, ki omahujejo, nekaj drugega. Pokazal jim bo knj premore katolicizem, jiovedal jim bo, dn jo Kristus še v ladji, ki s pazuim očesom zre na svoje ovčice. On je še med nemškim narodom in ga tako dolgo ne bo zapustil, dokler to ljudstvo ne zgubi zaupanja do Njega. Česa pričakujejo te množice ocl Nflrnbergn? Veliko močil Težko je dandanes ohraniti rnvnodušnost duha in se ravnati po |>pstni ali odi pesnika Horaca. Naši živci so izpostavljeni raznovrstnim preizkušnjam. Nadčloveške moči mora človek imeti, dn ne podleže. Tu ni misliti v prvi vrsli na fizične amjink mornlne moči. In le si bodo lahko v Niirnbergu vsi okrepili. Ob pogledu. koliko |ire-more Neinčijn še zavednih katolikov, ki žive v duhu s Cerkvijo, v katerih srcih globoko korenini: Čredo, ho vsakemu zaplamtel ogenj ljubezni do cerkve, vere in v tej ljubezni bodo črpali vsi moči, du bodo inogli kljubovati vsem viharjem, ki liani grozijo nli pa se uam obetajo. Tempom luulantur! Veliko veselja, zaupanja in moči pričakuje vsak posameznik kakor vsi ostali od Niirnbergu. Sever in jug se bo tu srečal, katoliki in protestant-jr. Predvsem pa, kar je zlasti važno, se bodo Iu srečali voditelji in ljudstvo, edini v ljubezni do onih življetiskih dobrin, ki so \sein najdražje. Misli in ideje ki se bodo tu sprožile, porajale in obravnavale bodo romale s toni številnejšim ljudstvom na domove — na razne kraje Nemčije in drugih držav. Naj bi te misli in želje, ves ti ud in žrtve, ki jih je pokazalo to ljudstvo, naj bi vse. to obrodilo lepe sadove, da bi se zvedrilo nebo nad Evropo iu vsem svetom, da bi so zboljšale socialne razmere narodov in da bi vse družila: bratska vez ljubezni. P. Niirnberg, 27. avgusta. Katoliški shod. jiod zaščito sv. Elizabete — matere ubogih in zatiranih — katere 7001etuico snirli letos obhajamo, so je z velikim navdušenjem iu veseljem pričel. Osrednji odbor kat. shoda se je včeraj ob :t popoldne sestal k posvetovanju. Odlični govorniki iu kulturni pionirji Nemčije so polagali na srce vselil v krasnih govorih predvsem tole: naj bi predavatelji kal. shoda v svojih govorih temeljito obravnall temo: verni človek — radikalne striiji" in gibanja današnjega časa, sodobna kriza in promaganje te krize v duhu sv. Elizabete. Prebil dr. Kreni/, je v sijajnem govoru opisal življenje sv. Elizabete in potem apliciral njeno življenje na življenje sodobnih mater. Matere, zavedajte se svoji- materinske dolžnosti, vzgajajte mladino v duhu sv. cefkvc, pobijajte nesramno modo, ki se širi, ve odločujete in si kujete bodočnost. Stopajte jio stopinjah sv. Elizabete na svoji življenjski poli in zasijalo ho svetlo soline und Evropo! Medtem, ko je imel osrednji odbor posveto-vnnje. so se vsipnle prvo množice gostov v novo poslopje gimnazije, kjer je olvoril misijonsko razstavo bambei.ški nadškof — duša katoliškega sho-da — dr. v. Ilauck. Tu smo zapazili tudi p. Akira Ogibara, ki j ■ bil lani v Ljubljani. V živahnih bo-sedali je pripovedoval o položaju svoje domovino — Japonske. Množica na je napeto poslušala in so mu z živijo klici prisrčno zahvalila Eno uro kesneje .ie imelo tiskovno društvo sv. Avguština svojo sejo, kjer jo bil prisoten tudi banibiiški nadškof in imel lep nagovor, izvajal je: risk j' danes tretja velc-ila sveta. Jc velikanske koristi — u obenem je tudi zelo nevaren. Koliko ljudi se izneveri veri, odpade od cerkve, se pohujša. in lo vse znradi slabega časopisja in tiska sploh. Naj bi sc zavedali uredniki raznih Časo|>isov svoji velike odgovornosti prod Bogom. A' boj proli slabemu časopisju vsake vrsto mora priskočiti ludi državna oblast. Časopisje bi moralo služiti Resnici in Ljubezni, časopisje iti tisk bi morala ozdrav-ljati ljudske mase in vzgajali, ne pa zastrupljati tn voditi čestokrat v obup nli celo v smrt.« Na otoku Schiitt — v sredini mesta — je molila številna mladina nemškega naroda v belih oblekah za svoje brate iu t:ostre, ki lavnjo v letni zmot — daleč proč od naročja sv. Cerkve. Ljudje, ki so gledali lo clilo inladeničev in deklet — uj> in nada boljše bodočnosti — so bili ginjeni do sol/. V mnrknnlnili besedah je pozdravil verno mladino p. Akira Ogibam. Njegovemu govoru je sledila prisrčna prošnja: - V moji domovini — Japonski in sploh po svetu io še veliko milijonov duš, brez vere in Boga. Vi, mladeniči in mladenke, cvet in ponos nemškega tmroda, vi ste poklicani, du v prvi vrsti z molitvijo pomagate reševali iieunirjoče duše nli |v;i se celo — nekateri — posvetile misijonskemu poklicu. Srca mladine so bila ginjena, po nežnih licih pn so nekaterim polzelo solze navdušenja in sočuvstvovanja. Bambcrški nadškof je pojasnil mladini pomen katolicizma. Katoliški! vera, lju-| bežen do cerkve in njenegn namestnika — rimskega papeža in njegovih pomočnikov, je edina 1 varna ladja, po kaleri zamere vsakdo pristnli v Dnevna kronika Oba Bahmana nedolžna izpuščena iz zapora - Morilcu na sledu Maribor, 8. septembra. Kakor smo javili, so nastopili v preiskavi umora v Gačniku pri Jarenini povsem novi momenti, ki so razbremenili osumljenega Viktorja Bahmaiui in njegovo ženo Magdaleno. Odločilni so bili prstni odtisi, katere je našel uradnik mariborske policije g. Gregor Grobin na mizi. Identiteta zločinca je s pomočjo leh prstnih odtisov povsem ugotovljena, ime pu se drži v interesu preiskave strogo lajno. Zločinec je pobegnil v Avstrijo, kjer so mu že ina sledu iu je samo še vprašanje časa, kdaj bo Elektrifikacija kočevskega okraja Kočevje, 2. septembra. O elektrifikaciji Kočevske je spregovoril v zadnji »Gottscheer Zedtung« ljubljanski vseučiliški profesor ing. dr. Milan Vidmar. V svojem članku se navdušuje za elektriko, ki jo naj bi dajala mestni občini trboveljska družba. Mi, ki smo ua tem vprašanju zelo iu v prvi vrsti pri-sadeti, se čudimo, da se je našel mož, ki ga sicer visoko cenimo, ki zagovarja TPD in njeno ponudbo, ki bi ne bila prav v nobeno korist naši občini, še manj pa krajem vzdolž od Grosuplja. Dobrepolj, Vel. Lašč, Ribnice, preko Kočevja prav doli do Kolpe iu Se mogoče Bele krajine. Velik vlom v Mežici Maribor, 3. septembra. V noči na preteklo nedeljo je bil izvršen v Mežici velik in drzen vlom. Doslej nepoznani storilci so vlomili skozi okno v prostore Konzmnne-ga društva. Ker so delali povsem nemoteno, se jim je posrečilo izbrati si najboljše kose lnanufaktur-nega blaga. Napravili so za 22.283 Din škode. V isti noči je bil izvršen tudi vlom v mlekarno, kjer je nepridipravom padlo v roke 350 Din gotovine. Drzne vlomilce zasledujejo in jc pričakovati, da se ne bodo dolgo veselili svojega plena. Požar v cetjshš okolici Celje, 3. sept. V sredo, 3. t. m. okoli 10 je začelo goreti pri posestniku Pahole.tu na Glinskem. Ker leži posestvo na takem skritem kraju, čuvaj na Miklavževem hribu ognja ni mogel zapaziti, niti ni bilo mogoče vsled nedostopnosti kako drugače pravočasno in hitro alarmirati požarne brainbe, je bila požarna hramba pozvana šele ob 13, tako da seveda ni mogla več dosti pomagati, ampak je morala omejili svoje delovanje v glavnem na to, da se ogenj ni razširil še na druga poslopja. Zgorilo je eno gospodarsko poslopje in en hlev. Omeniti je treba, da po. žarna bramba ni mogla najti nobene ceste do pogorišča, temveč jo je morala mahniti kar naravnost čez hribe in doline, čez travnike in gozdove, kar je seveda tudi veliko pripomgolo, da je tako pozno dospela na kraj nesreče. Prihitele so požarne brambe iz Celja, Ljubečnc in Gaberja. Električni tok ubil konfa Polzela, 1. septembra. Težka nesreča je zadela tukajšnjegn župana (n posestnika Antona Mešiča. Na električni napeljavi tukajšnje tovarne se je v ponedeljek zvečer utrgala žica v bližini farne cerkve, tik ob banovinski cesti. Utrgana žica je ležala ob robu ceste v travi. Zupanov hlapec je vozil gramoz na cesti, pri čemer je konj stopil na utrgano žico, v kateri so je nahajal tok. Vkljub temu, da je bila popolnoma navadna nizka napetost 220 volt, jc konja na mestu ubilo. Nesreča je tem večja, ker je p. Mešič izgubil v teku par mesecev že drugega konja, pred dvemi leti pa mu je pogorelo popolnoma novo gospodarsko poslopje. V nedeljo 13. sepiembra bomo imeli na Polzeli veliko javno tombolo, katero bo priredilo tukajšnjo Katoliško prosv. društvo. Isli dan bo blagoslovljen tudi temeljni kamen pri novem domu. Cisti dobiček tombole je namenjen za prosvetni dom. Glavni dobitki so kuhinjska oprava, kolo, stenska ura, vreča moke, platno, gospodarsko orodje itd. Vse to se lahko dobi samo za 2 Din. toliko namreč stane tablica. Priporočamo. večni pristan. Mladina! Nc pusti, da bi ti hudobni »vet izruval iz nežnih src najdražje, knr imaš, in to je — vero in življenje po veri. Molite, dragi otroci, za svoje bratce in seslrice, ki še ne po-majo sv. vere, da bi tudi tem prisijala enkrat luč sv. vere.« Po vznešenem in prisrčnem govoru je sledila procesija, kljub temu, da je lil dež in nekoliko oviral procesijo, se je veselih korakov pomikala mlada armada s številnimi zastavami po mestu. Ljudje — brez razlike vere — so se divili temu navdušenju in neustrašenosti verne nemške mladine. Vse te slovesnosti so se vršile na predvečer, t. j. 20. avgusta od 3 popoldne do temne noči. Mesto je sedaj napolnjeno do zadnjega kotička. Naj-raznovrslnejše govorice slišiš. Sever in jug, vzhod In zapad si veselo podajajo roke. Ko zrem to množico — predvsem nemško s svojimi odličnimi predstavniki: duhovne in svetno oblasti, mi nehote uhajajo misli v domovino. Primerjam razmere: politične in cerkvene — pn se mi zdi, da je tu položaj za katolike neizrečeno boljši. Za svojo vero, ki je živa in trdna, so pripravljeni vse žrtvovati. So — in to je treba poudariti! — zavedni katoličani, ki so ponosni na svojo vero in lo od najvišjih pa do najnižjih ude-leženrev katoliškega slioda. Res, nemški narod je katoliški iti bo ostal katoliški, če bo šel za temi ideali, ki jih vidim tu. Predvsem mladina! — Ko sem imel priliko videti že poprej procesijo v veličastnem mestu Kiilnu — sem se naravnost čudil, ko sem gledal mlade fanle in dekleta v tako velikem številu korakali — z zastavami na ramah _ v procesiji. Zdi se mi, da kaj takega pri nas ne premoremo. Naši mladini manjka — vsaj tako se mi zdi -• ponosa, neustrašenosti in zavednosti, da so katoliki. Ponosni bi morali biti na lo, ne so pn sramovati. Nemško mladino bi si morali postavili za zgled! Številno množico je po popoldanski in večerni otvoritvi katoliškega shoda — navdušeno in veselo — objela noč in jo zazibala v sladki — son. (Dalje.) padel v roke pravice. Proti Bahmaiiu je državni pravdnik ustavil preiskavo in oba sta bila danes popoldne izpuščena iz preiskovalnega zapora. Ko so jima naznanili veselo novico, sta bila oba povsem iz sebe. Zlasti Bahman, katerega je strašen sum in preiskovalni zapor popolnoma potrl, Ier je pri zasliševanju neprestano jokal, so dolgo ni mogel prav zavedeti, da mu res ne visi več nad glavo strašna obtožba. Povsem zmedena sta oba z ženo odšla skozi odprta vrata jetnišnice v svobodo. msatrma! VjsoSetnl vrofrn! kuhalte s Kuhinja ostane hladna, nc nadlegujejo Vas muho kuha jc prijetna in poceni nesreče Ljubljana, 3. sept. Bolnišnica je sprejela štiri ponesrečence. 15-letni dijak Nikolaj Hoinan v Marinčičevi ulici 3 v Mostah je doma skakal po dvorišču, pri tem padel in si poškodoval desno roko v rami. Huda nesreča sc je pripetila snoči 25-letnemu šoferju Francu Rojniku iz Brežic 19. Ta je snoči vozil z avtom blizu Škofje Loke. Kakor sam pripoveduje, mu je med vožnjo odpovedala luč, avto se je zadel v obcestni kamen ter sc prevrnil. Pri ka-rambolu je dobil Rojnik hude notranje poškodbe. Tudi avto je razbit. 15-letna Albina Jakolin, hči upokojenega državnega uradnika na Vilharjevi cesti 6, je sejre-stolonaslednika. — : Ilustracija« št. 9 je pravkar izšla s sledečo zanimivo vsebino: Ljubljana vas vabi na slavnostne dni. — Gradbeni razvoj Ljubljane (dr. F Štele). — Ljubljanski slavnostni dnevi (podžupan Ev. Jarc). — Ljubljana v jeseni (dr. Milan Dular). — Gledališče na prostem (O. šest). — G. A. Kos in 1. Vavpotič: Ljubljanski župani. — IX. kongres PEX-klubov v Haagu. — Fran Levslik (Miran Jarc). — Dve Levstikovi pesmi. — Pariški umetniki in saloni (S. škerl). — Spomenik kralju Petru 1. — Zenitov Jussufa Khana. Roman (F. Heller). — Konec poletja. — Tabor bojevnikov na Brezjah. — Mednarodne moto-dirke. — Film: Micky-miika skače po platnu. — Micky-miika (B. O.) — Zvočni film — toda ne film z dialogi (S. M .Eisenstein). — Mlekarstvo in gospodinja (iz Krekove mešč. gosp. šole). — Modno poročilo. — Novi klobuki — nova oblika. — Ameriške posebnosti. — Poroke v knežjih hišah. — Nove knjige. — Slovenci v tujini: J. M. Jug in L. Adamič. — Naslovna slika na ovitku: M. Bambič: Spomenik kralja Petra 1. (akvarel). — ^Ilustracija - sc dobiva v vseh trafikah in knjigarnah po 10 Din. — Uprava revije »Ilustracija« v Ljubljani. Kopitarjeva ulica 6, I. — Avtobusno vožnjo na progi Ljuhljana-No-Tomcsto je prevzel avto-podjelnik g. J. Klinar. — Avtobus bo pričel redno vozili baje že drugi teden. — Nesreča pri žaganju drv. Iz Novega mesla: Jože šuštaršič, mehanični vajenec pri mehaniški tvrdki Udovič-Lampc, je pred dnevi žagal drva s eirkularko. Bil pa je tako nepreviden, da mu je žaga občutno nažagala vse prste desne roke. — Popust na iejcznici za SPD. Slovensko planinsko društvo, osrednji odbor, naznanja, da imajo člani, ki potujejo v skupini, najmanje šestih oseb, 30popusta na železnici in to v II. in 111. razredu mešanih in potniških vlakov. Uverenja za polovično vožnjo se dobe v pisarni SPD, palača Lj. kreditne banke IV. nadstr. (dvigalo). — Hrupi* Ferktmili dijaških ustanov. Kura-torij razpisuje za šolsko leto 1931/32 deset ustanov za mariborske srednješolce po 700 Din in devet za visokoaolce po 1500 Din. Pravico do njih imajo v prvi vrsti sorodniki pokojnega zdravnika Feliksa Ferka in njegove soproge Pavlino Ferk, nato revni in nadarjeni dijaki in dijakinje, ki so rojeni in pristojni v bližnjem ali širšem okolišu Sv. Barbaro v Slov. gor. Pri enakih pogojih imajo prednost dose- danji štipendisti, Opremljene prošnje se naj pošljejo do 15. sept. ua Posojilnico v Mariboru, kjer bodo prosilci p<> 1. oktobru zvedeli rešitev in kjer naj dvignejo svoje priloge. — Statistike o dijakih razpošlje Zaloga šolskih knjig in učil v Ljubljani vsem naročnikom, brž ko jih prejme iz Belgrada. — Vodstvo. — V prilogi »Službenih novin« št. 199 od dne 2. septembra je objavljen »Zakon o izmenjavah in dopolnitvah v zakonu o nazivu in razdelitvi kraljevino na upravna področja«. — Zobni ateljo V, Krisch. Rožna dolina, do preklica ne sprejema. — Dr. Jamar Tone zopet ordinira. — Živčno in duševno bolnim povzroči zelo mila, naravna »Franz-Josef« grenčica dobro prebavo, čisto frlavo in mirno spanje. Po izkušnjah slovitih zdravnikov zn živčne bolezni je naj topleje priporočati rabo Franz-Joselc vode tudi pri težkih obolenjih možganov in hrbtnega mozga. »Franz-Josel< grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Naš čas zahteva vedno le rekord. Tudi Vi ga morale, doseči, sicer podležele v današnjem boju za obstanek. Najboljša pomočnica Vam je pristna, neponarejena bobova kava. Vsak dan 11» kaj čas iu dobili boste moč, ki jo potrebujete za dosego cilja. Povžitn z mlekom je kava obenem zelo okusno hranivo. Prvovrstne kave slovite mešanice tvrdke Tulio Meinl. — Deut. tehn. Pavla Marija KocjanfiiS se jo preselila s svojim zobnim ateljejem iz Dunajske ceste (Gospodarska zveza) v palačo Vzajemne zavarovalnico, II. nadst., kjer zopet redno ordinira. Vhod ua vogalu Masarykove in Miklošičeve ceste (nasproti kolodvora). — Vodstvo javne bolnišnice v Brežicah razglaša, da v bodoče ne bo več sprejemalo porodnic v bolniški stalež, razen v najnujnejših slučajih, kjer je potrebna operacija. To pa iz razloga, ker bolnica nima urejeuega porodniškega oddelka. — Razstava kuncev na ljubljanskem vcle-sejmu. O tej razstavi časopisi obširno poročajo, ker je zanimanje za rejo malih živali vedno večje. V zalogi Jugoslovanske knjigarne je izšla knjižica, ki se peča izključno le z raznimi plemenskimi vrstami domačih zajcev. Izšla je pod naslovom »Umna reja kuncev«, ki sla jo spisala dr. Andrej Jenko in Alfonz Inkret. Cena bogato ilustrirani knjigi je 16 Diu. — Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reicli. — Nabavljal na zadruga državnih uslužbencev v Ljubljani, Vodnikov trg 5, namerava preskrbeti svojim članom prvovrstno namizno grozdje iz ljutomerskih goric najboljše vrste kakor: žlahtnina (bela in rdeča), portugizar, silvanec, muškatov silvanec, traininec, mozier itd., ako se bo oglasilo zadostno število naročnikov. Cena najboljše vrste lic bo presegala 4—5 Din za kg, ho pa možnosti šo nižja. — Da postrežemo z zdravim in najboljšim grozdjem po kolikor mogoče zmerni coni in da objednem pomagamo domačim vinogradnikom vnovčiti svoj pridelek, vabimo vso člane, da prijavijo takoj svojo potrebščino, ozir. količine odlema v zadružni prodajalni na Vodnikovem Irgu 5, — Upravni odbor. Morfoor □ Združenje rezerv, častnikov iu bojevnikov — pododbor Maribor vab« svoje člane na družabni večer, katerega priredi društvo Oficirski tlom ■ v soboto zvečer v Narodnem domu. (Ji Tatvine. Več maniših tatvin je bilo prijavljenih danes policiji. V Koroščevi ulici 23 je neki uzmovič zmaknil moško suknio, kntero je našel na dvokolesu delavca Ivana Rusjana. S suknjo vred ie izginila tudi denarnica z večjo vsoto denarja in nra. — Lastnike so menjala neprostovoljno tudi tri kolesa; za novimi lastniki policija živahno poizveduje. n Podlegel poškodbam. Sinoči ponoči je umrl v bolnišnici 1 ttdvig Gomiunig iz Im/eve gore. ki se ie preteklo nedeUo tako tragično pone-rečil z lovsko puško. Pogreb pokojnega bo v netek, ob 3 iz mrtvašnice na magdalensko ookonališie. □ Umrl je v snlošni bolnišnici Mihael Potočnik, orožniški narednik-vodnik v pokoju v starosti 74 let. Pogreb «e ho vršil v petek ob pni 4 iz mrtvašnice nn magdalensko pokopališče. Blag mu spomin, žaluiočim naše globoko sožalje. □ Kontrola prodaie divjačine na trgu. Tudi letos se bo izvajala v Mariboru kontrola prodaje divjačine z vso strogostjo. Podružnica mariborskega slovenskega lovskega društva opozarja radi tega vse lovske zakupnike svojeea okoliša, dn se noslu/iio lansko leto uvedenih kontrolnih IM kov, da ne bo nepotrebnih sitnosti. Lovski zakupniki dobe potrebne kontrolne listke pri društvenem blagajniku g. dr. ravnafelht Boltavzarju v Mariboru, Ciril Metodova ulica 22. H Kongres političnih preganjancev. Ker je kongres v Ljubljani dovolien. sc bo vršil ludi v Mariboru dne 7. t. m. z že obiavlienim snoredom. Seja akci;skega odbora je drevi v Narodnem domu. n Prijaznega zeta ima posestnik Adam Carin iz Prekmuria. Dne 1. iuliia ie dvignil v b.?nki v Murski Soboti znesek Din 7290. Pred odhodom vlaka sta z niepovim retom Adamom Graharietn izpraznila v kolodvorski restavraciil pnr kozarčkov ter postala tako dobre volje, da f""arni niti opazil ni. k»ftai mu jo ie vlak nonihnl. Ko se je sledniič spomnil, da je treba iti domov, ni bilo več vlnka: toda priinzni zet ga ie kmalu potolažil: sai imaš peneze. pa si privošči pnkrat avto. Kar odnravil se ie. dn poišče avtoizvoSčka in Carni mu ie izročil svojo listnico z ft4fi5 Din. da voz tnt-oi nlača. Carni ie čakal in čakal, nn ni bilo od nikoder ne avtomobila. ne zeta. Naslednieea dne sc ie odnravil k zetu ter terial denar. Namesto denarja m je dobil batine, tako. da ie moral iskali zdravniško pomoč. Dnnes se je Orabar zagovarial pred okrožnim sodnikom. Se pred raznravo sta se pa oba sorodnika pobotala ter je državni pravdnik odstopil od obtožbe. , ,, P Nečloveka rednika. Mala. komu noldrneo-letnn Aloiziia Gostani se nahaja v oskrbi svoieoa nc7akr.nsl.-pea očefa Alojza in ni^ove žene Marije. Otroku se pa pri rednikib slsho godi. zlasti mačeha ca ne more videti in hujska proti njemu tudi svojega moža. Det" je že v tei ne?ni dobi večkmt teperto kot sito. Končno so se zganili sosedje. ki so bili prič« temu nečloveškemu ravnanju, ter oba rednika nritavili orožnikom. Preiskava ie v nolni meri potrdila istinitost prijave in obn rednika sta prišla danes pred okrožnega sodnika. Priče so izpovedale za oba obtoženca zelo obtežilno. — Alojzij in Mariia sta bila obsojena vsak na 2 meseca strogega zapora pogoino na 4 leta. n Katoliška mladina priredi v nedeljo, dne 0. septembra vrtno veselico pri sr. Pesniku v Me-Iju. Prireditev se bo vršiln ob vsakem vremenu: pričetek ob 3 popoldne. Prijatelji vljudno vabljeni! — V tamhuraŠki odsek kat. mladine se sprejme nekaj dobrih in potikaželinih mladeniČev. Oglasiti se jc treba do 15. septembra v mladinskem domu. — I . ,*?zoni priredi kat. mladina govorniški tečaj. Udeleženci dobe potrebne pojme o govorni-| «vu, sestavi govorov in o njihovem prednašanju. j pdor t"'.,1 veselje do govorništva, se mu nudi seda, 1 lepa prilika. ' Naše inserente in oglaševalce prosimo, da oddajo svoje, a nedeljsko številko namenjene ogla. se po možnosti /e v petek dopoldne ali vsaj do pol lb, da se bodo mogli uvrstiti v zaželjeni obliki. Nedeljska slavnostna številka izide v izredno j>ovc-eani obliki m nakladi. 1 „• P, fS.K M»ra,on- Pralna sekcija. Redni trening odslej ob lepem vremenu vsak dan od 14 dalje na .Mariborskem otoku. ■ inR Vpisovanje v dnevno zavetišče se vrši o lo 10. t. lil. v pisarni mestnega mladinskega doma v Koroščevi ulici 2«), Polrebne tiskovine dobe siran-ke v upravi zavoda ali pa na mestnem soc, pol. uradu na Ro ovškem trgu. O sprejemu bodo obve- ga leU 10332 ^ ^^ □ Mariborski častniki prirede svoj častni-ški večer v soboto dne 5. t. m.' v Narodnem domu. c«. .o ko"scrv»anje sadja iu zelenjave se vrši 18. in 19. septembra t. I. „a vinarski in sad-! soh v Mariboru. Pouk je brezplačen iu tra-ja dnevno od 8-12 in 14-18. /a hrano in stanovanje morajo skrbeti udeleženke same. Udeležbo je javiti z dopisnico najkasneje do lo. t. m rav nateljstvu šole. □ Legitimacije za četrtinsko vožnjo v Ljub-hano ob priliki odkritja spomenika Kralju Petru I Osvoboditelju so prispele in se lahko dvignejo na mestnem nacelstvu, soba št. 8. i>< x ^ ^cžka nezS0(la obmejnega stražnika. Na Plaču se je težko ponesrečil pri izvrševanju službe pripravnik finančne kontrole, 30 letu i Anton De-bevc. Iskal je ponoči na nekem skednju tihotapce k; radi uporabljajo taka skrivališča. V temi ni opa-zil zijajoče odprtine v slropu, skozi katero se meče v hlev krma. Strmoglavil je skozi odprtino ter si zlomil pri padcu hrbtenico. Takoj pozvani zdravnik je odredil prevoz ponesrečenca v mariborsko bol. nisnico, kamor so ga prepeljali z rešilnim vozom. □ Dr. Marinič Fran, Trubarjeva ulica II, zopet redno ordinira. (□ Požar v Dobovci. Včeraj zjutraj ob pol 0 je nastal v Dobovci pri Hočah jiožar v gospodarskem poslopju posestnika Antona Žiimko. S slamo pokrito poslopje je bilo takoj v plamenih, tako da so se morali gasilci omejili samo na lokalizacijo ognja. Gospodarsko poslopje je pogorelo do tal. Skoda se ceni na 50.000 dinarjev in je le deloma krita z zavarovalnino. □ Odlikovanje. Upokojeni šolski upravitelj Bogdan Tušek je bil odlikovan z redom sv Save 5. vrste. < Jahalne in kasaške dirke JESENSKA PRIREDITEV »KOLO JAHAČE V IN VOZACEV PRESTOLONASLEDNIK PETER« V LJUBLJANI Vsa Ljubljana praznuje »Kraljevi teden«, in tudi to društvo ne zaostaja za drugim. Zaradi tega se je odločilo, kakor smo že prijavili, dne 5. in •j septembra t. 1. prirediti jahalne in kasaške dirko na vojaškem vežbališču pri Ljubljani. Prijavili so se najboljši konji iz Ljubljano in okolice. Tako so znani športniki: Kocjan, Krušič, Sagaj iz Rcpenj in drugi, prijavili njih plemenite konje za dirke. Udeleži se kasaških dirk tudi znana kobilarna g. Lippitta iz Turnišča pri Ptuju, in g. Skoberne iz Celja. Razen teh pridejo še različni drugi amerikanski konji, tako da bo konkurenca zelo zanimiva. Zelo interesantna bo dirka neamerikanskili domačih konj. K tej dirki je prijavljenih 12 koni, Med drugimi so se prijavili znani ljubitelji konj predvsem lastnik kobilarno g. Lenarčič z Verdu pri Vrhniki, svoje krasne lipicance, ter tukajšnji lastniki konj: Marinšek, Kodela in drugi. Proga za to konje znaša 2000 m. Posebna komisija, katerim jo dirkalna sposobnost posameznih konj znana, bo določila potem, koliko metrov pred nli za to linijo bodo začeli dirkati. Na ta način imajo tudi konji, ki so počasnejši, izgled, da pridejo prvi na cilj. Za jahalno dirke, od katerih se vrše vsakdan po tri, je prijavljenih 25 konj, tnko da bo ludi la točka zelo zanimiva. Dve jahalni dirki bosta ravni in ena čez zapreke, in sicer osem zaprek. Daljava vselej 2800 m, tako da se bo zahteval od posameznih konj poseben dokaz njih hitrosti in vztrajnosti. Zn občinstvo bo pripravljenih 300 sedežev. Razen teira so tudi stoiišča tako razdeljena, da lahko vsak dobro vidi. Vojaška godbn bo svirala in totalisater bo omogočil ljudem staviti na posamezne kasače in jakače, tako dn bo, komur bo sreča mila, lahko tudi kaj zaslužil. Zveza z vlakom jo 13.19 ■/. glavnega kolodvora na postajo v D. M. v Polju. Dalje vozijo avtobusi od 13 naprej z Marijinega trga in izpred kavarne Evropa<" vsake četrt ure in končno tudi peš pot na vežbališče ni predolan. Vstopnina je nizka, stojišča po 8 Din, sedeži po 10, 15 in 20 Din. Prodprodaja vstopnic v trafiki Sever v Selenburgovi ulici in v trafiki v hotel "Union '. Najboljši plavač Evrope v Ljubljani Izgledalo je, da je letos plavalna sezona ž« končana. Toda glavna senzacija pride. Ze pred časom smo napovedali, da se Ilirija pogaja z nai-boljšim plavačem Evrope in rekorderjem dr. Ba-ranyem za gostovanje v Ljubljani. Ta pogajanja so sedaj zaključena in je dogovorjeno, da nastopi dr. Baranv v torek, na praznik 8. t. m. v kopališču Ilirije. Ne bo nastopil sam, temveč še par prvovrstnih plavačev, ki potujejo deloma skupno z Barany-eni iz Pariza, deloma pa pridejo v Ljubljano iz Madžarske. Nastop tega fenometialnegn plavača bo gotovo senzacija prvega reda. V Jugoslaviji šo ni nastopil plavač take kvalitete kakor je danes Ba-rany. Že samo njegovo ime privabi na Dunaju ali Pragi tisoče gledalcev. Kajti Bnrany je v vodi pravo čudo. Izgleda, kakor bi drsel po vodi, in ne, dn plava. Poleg plavanja bo pa nastopilo tudi vaterpolo moštvo M. E. S. E., ki jo na Madžarskem na četrtem mestu. Torej ludi vvatcrpolo-igra bo nudila redek užitek. Skratka, kopališče Iliriji1 se je potrudilo, da priredi Ljubljani športno senzacijo. kakršne so redke celo v večjih mestih, kakor je Ljubljana. Za Baranyja se potegujejo danes v vseh evropskih mestih, toda zaman. Nastopil bo v Ljubljani največ radi lega, ker potuje skozi Ljubljano iz Pariza. Poleg dr. Baranyja pridejo ludi Peskei, prvak na 100 m hrbtno, Tarobl, prvak na srednjih progah. Program plavalne tekme je: 100 m prosto, 200 m jirosto, 200 m jirsno, 200 m hrbtno, štafeta 5X50 m, 3X100 m mešano in pa vvaterpolo. Želimo samo še lepo vreme, pu bo ta tekma golovn najboljši zaključek letošnje bogate iu za slovenski šport uspešne sezona, Skrajnosti mraza in vročine Od 273 stop. C pod ničlo — do 40,000.000 stop. C nad ničlo Atentat na portugalsko poslan.: ivo v Madridu. V postanikovo delovno sobo je bil položen peklenski stroj in poslanik Melo Barreto (spodaj levo) je le zato ušel smrti, ker je stroj nekaj sekund pre- kasno eksplodiral. kakor jim pohajajo še zadnji sledovi toplote, 1/pJefr CFOMflrt « fenhifram'* tako jih objema smrtni mir. To je absolutna VVtVir^umnu & ROOU.COm ničelna točka, na kateri preneha vsako giba- Da bi utegnile biti kobilice božji blago- nje atomov. Sedaj je tudi jasno, zakaj mraz siov, ne bo rad vsak verjel, je pa resnica. En pod to točko ne more pasti. Kar je enkrat zgied: Južnoameriško pokrajino Sus so zagr-mrtvo, je mrtvo in ne more biti še bolj mrtvo. niie kobilice. Dežela je imela pravkar za seboj strašno lakoto zaradi suše; pašniki so bili od solnca ožgani, črede- so kopnele, kuge so razsajale in felahi so za vinarje prodajali zadnja do kosti shujšana goveda in ovce. Slednjič pa še kobilice, ki so uničile zadnjo nado na žetev. Toda gorje se je izpremenilo v blagoslov: zvečer, ko so kobilice utrujene v grozdih visele z dreves, otrple od nočnega hladu stane tekoč približno ob 268. stop. pod ničlo. V Združenih državah so dosegli pri proizvajanju tekočega helija temperaturo 270.9 stop. pod ničlo. Največji podnebni mraz na zemlji je menda nekje v severni Sibiriji, kjer so opazovali temperature do 68 stop. C. Največjo znano podnebno vročino: 58 stop. C v senci, so zabeležili v Azizi-ju — Tripolitanija. 57 stopinj so doživeli že tudi Američani v »Dolini smrti« v Kaliforniji. Voda zavre ob 100 stop. C. Največja umetna vročina, ki jo je doslej dosegel človek: 25.000 stop. C, nastane za kratek trenotek. ako napeljemo električni tok 50.000 voltov skozi tenko volframovo žico. Pri tem nastane slepeč blisk, pok, zračni sunek in stokrat svetlejša luč nego enako velika po- Razsodiiiki v neinško-avstrijski carinski zvezi. Od leve na desno: Paul Boncour, francoski zastopnik, Japonec Adači, predsednik razsodišča; prof. dr. Bruns, zastopnik Nemčije in prof. Sperl, pravni zastopnik Avstrije. Ameriški Peter Kiirten Powers priznal doslej 7 umorov Norman H. Daviš, bivši VVilsonov državni pod-tajnik, ki so gn sedaj pozvali v stalni finančni odsek Društva narodov. vršina solnca. Zunanja plast solnca — kromo-sfera — ima približno 6000 stop. vročine. Temperatura eksplozije se meri s primerjanjem njene svetlobe s solnčno svetlobo. Za kake praktične svrhe se eksplozijska žica ne more rabiti. Toda atomične vodikove plamene, ki imajo vročino 4200 stop. C in jih je nedavno iznašel dr. Irving Langmuir (General Electric Company), uporabljajo sedaj za varjenje ladij in revi. Potek je naslednji: Vodik se najprej s pomočjo električnega svetlobnega loka razbije v atome in ti atomi se potem sežgo v kisiku; na ta način nastane znatno višja vročina kakor z navadnim molekularnim vodikom. Plamen običajnega mehu pokalnega plina ne proizvaja več kakor le 2000 stop. C vročine. Amerika ima svojo žalostno senzacijo: morilca, ki ima na vesti 20 do 30 umorov. Piše se Harry Powers; živel je v Clarksburgu s svojo ženo in svakinjo v znatnem blagostanju. Izdajal se je za inženerja in pripovedoval, da ima petrolejske vrelce, ki mu dobro nesejo. V resnici je pa živel od strašnega rokodelstva: z ženitnimi ponudbami po listih je lovil ženske z večjim ali manjšim premoženjem, posebno vdove, iz katerih je nato izvabil njih imetje, Poljedelstvo na Balkanu Mednarodni letopis R. De Trolla v Londonu navaja za kmetsko prebivalstvo v balkanskih deželah naslednje številke: S poljedelstvom se peča v Jugoslaviji 93 odstotkov, v Albaniji 87 odstotkov, v Bolgariji 82 odstotkov in na Grškem 67 odstotkov. Kakšne smrti umirajo it j« w • g • nettenfkt Po raziskavanjih A. Sattlerja jetičniki ne umrjejo vselej še-le takrat, ko jim pljuča popolnoma propadejo, marveč mnogokrat že do-1 sti preje. Vzrok je večinoma ohromenje srčne delavnosti. Srčno mišico in ves krogotok morejo strupi tako preplaviti, da srce obnemore in bolnik predčasno umrje. Redkeje umrje je-tičnik zaradi rastoče ohromelosti možgan. Slednjič more jetičnik predčasno umreti zaradi popolne onemoglosti. To je smrt zaradi lakote, ker bobiik ni več sposoben, da bi sprejemal hrano. Za zdravnika je važno, da dože-ne, ako ne preti posameznemu bolniku v zadnjem stadiju katera od teh smrti, ker more potem ukreniti potrebno, da nevarnost odvrne ali vsaj zadrži. potem jih pa umoril. Po\versa je slednjič doletela usoda in je sedaj v preiskovalnem zaporu. Doslej je priznal 7 umorov, med temi umor vdove Lelunke in njenih treh otrok v starosti od 9, 12 in 14 let. Šest trupel njegovih žrtev so našli doslej v njegovi garaži in kleti. | Domnevajo, da ima Powers na vesti še veliko j drugih umorov, ker je še veliko število žensk, ki so v teku zadnjih let na nepojasnjen način izginile. l)r. St. \\estmann in njegov aparal za obsevanje telesnih duplin. S pomočjo lega aparata je mogoče neposredno obsevati notranje organe človeški ga telesa z ultravioletnimi žarki. Ka' je iztrebi o mamuta J. P. Tolniačov je nedavno zbral in objavil vse, kar je doslej znanega o mamutu. Ta orjaški slon je živel nekoč od Pirenej čez Beringov preliv do Alaske. In sicer je bilo več vrst mamutov. Velike množine kosti, zob in cela trupla v ledenih tleh Sibirije pričajo, da je moral živeti v ogromnih čredah. Tudi danes še ni mogoče reči, iz kakšnih vzrokov je mamut popolnoma izumrl. Podnebje v severni Sibiriji se je od mamutovih časov do danes komaj kaj izpremenilo. Tundrska zelišča, ki so jih našli v gobcu in želodcu mamutov, so jim popolnoma zadoščala za življenje; najdena mamutska trupla kažejo, da živali nikakor niso poginile od lakote, marveč so bile nasprotno dobro rejene. Tudi naravne katastrofe katerekoli vrste niso mogle iztrebiti mamutov do poslednjega. Istotako ni mogel pračlovek s svojim priprostim orožjem popolnoma zatreti teh orjaških živali. Po vsej priliki mamut ni izumrl zaradi zunanjih vzrokov, marveč- zaradi lastne preživelosti; čekani so se odrasli živali že tako krivili, da jih ni mogla več rabiti. Sir Hali (.'aine, angleški dramatik in romanopisec, ki je umrl na svojem posestvu na otoku Man; star 78 let. Najbolj znana Cainc-ova dela so »Izgubljeni sin«, »Sin Hagare«, »Beli prerok« itd. in nesposobne, da bi se ganile, so se odpravili možje, žene in otroci z vrečami in palicami na piano, otresali žive grozde z dreves, jih na-tlačili v vreče in nesli domov. Sestradanci so imeli sedaj dovolj jesti; kobilice so si pražili ali parili, pa tudi solili. To je zdrava hrana, ki vsebuje mnogo maščobe in dušika. Kobiličje peruti so posušili, zmleli in tako dobili — moko. Kmalu je zmanjkalo vreč in ljudje so nabirali kobilice v rute in obleko. Vlada je M-tro spoznala pomembnost teh dogodkov ter je poslala v tako preizkušeno pokrajino — praznih vreč. Vse prebivalstvo je sedaj noč in dan pobiralo kobil ice, oblast je prevzela nadzorstvo nad »operacijami«. Delila je sol za konzerviranje »mane«. Ni trajalo dolgo in prebivalstvo cele province je bilo obilo preskrbljeno z zalogami. Sedaj so ponudili kobilice tudi živini, ki je kar planila po novi krmi. Obenem se je razmahnil izvoz posušenih žuželk na sever. Uspeh je bil ta. da niso bili preskrbljeni s hrano samo ljudje in živina, marveč so s hitrim nabiranjem mrčesa rešili tudi vsaj del želve! Vsako jutro prihajajo v velika mesta mogočni avtomobili, natovorieni z vrečami, v katerih vse mrgoli. Krepke pesti domačinov odpirajo vrpče. segajo v gomazečo maso — in praženje kobilic se ?nčne Kmalu pridejo prekupčevalci. ki kupujejo prnžene kobilice na debelo jp jih prodajajo kr^šnjariem. Na vsakem koraku ponujajo ti čudno slaščico po en girš ''nrihližno 50 par) za eno pest. Tudi Evropa se živo zanima za kobilice in iih uvaža v soli popariene in posušene kot krmo za perutnino in ntice. Tzvoz gre večinoma v Belgijo in na Holandsko. Maroška vlnda posppšuje i'voz s tem. dn plačuje po 5 fran-kov premije za vsak izvoženi stot kobilic Pogreb pravoslavnega patriarha Damiaua v Jeruzalemu. Mrliča so v polnem ornatu, sedečega na stolu, nesli po ulicah in ga v taistem položaju položili v grobnico. Farmarji na begu pred prerijskim požarom. V severnoameriški rlržavi Idaho gore prerije. Ljudje zapuščajo farme in vasi in beže pred oriaškim nožarom. Zdravnik : »Hm, žila je slaba, bije veliko j * ' u prepočasi! | »Kadar moja žena poje, ostanem vedno zunaj Kmetič: »Nič zato, gospod, saj linam pre(i hiŠ0i kajti drugage bi ljudje mislili, da jo Cas!« i pretepam. Slepeči sinjebeli plamen oksiacetilenskih svetilk, ki so v rabi po mnogih tovarnah, ima 3000 stop. vročine. To je nekaj manj nego znaša vročina zemeljskega jedra, ki se ceni na 3300 stop. — vročina, pri kateri se topi volfram. Najboljša električna peč daje samo 2700 stopinj vročine, a to je za mnoge svrhe več nego dovolj. Železo se topi pri 1507 stop. in postane pri 700 stop. motno rdeče. V primeri s temperaturami, ki vladajo daleč od zemlje, so vse to le borni začetki. S pomočjo vseh mogočih umetnij z matematičnimi formulami je prof. Eddington izračunal, da znaša temperatura v jedru velikih zvezd 40 milijonov stop. CI Skrajen mraz prinaša za zadnje snovne atome mir in odrevenelost in vezanost. Vročina pomenja burnost, vrveče besnenje atomov. Kaj se godi n. pr. pri prehajanju helija v tekoče stanje? Ob prehodu v nižje temperature se ustalijo elektroni polagoma na atomih, vrvenje popušča, čeprav je vse še v plinski obliki. Če potem atome še bolj ohladimo, postanejo tekoči, čim je njihovo pomirjenje tako daleč napredovalo, da se slednjič spravijo s sosednimi atomi in ležejo drug poleg drugega. Še polže drug čez drugega, toda drug drugemu uiti in se dreviti med seboj ne morejo več. Če mraz še narašča, potem se atomi nenadoma tesno strnejo med seboj in tvorijo trdno maso. Tod in tam se še zdrznejo, toda Prof. D. Lindsey VVatson je objavil v \va-shingtonskem časopisu »Science News Let-ter zanimive podrobnosti o toplotnih skrajnostih. Absolutna ničelna točka — piše prof. Lindsey — je na 278. stopnji Celzija pod ničlo. Mraz v vsemirju ceni prof. A. S. Eddington na 269.8 C pod ničlo. Na holaudski univerzi v Leidenu se je pred nekaj leti posrečilo proizvesti mraz 271.9 stopinje. Helij po- Za naš tujski promet »Ljubljana v jeseni t ima nameščeno v paviljonu >M< po banovinskem tujsko-prometnem sve-lu vzorno opremljeno gosi lino in podeželski hotel z vso potrohno opremo v naravni velikosti. Prostore krasijo slike, oddelek pa izpopolnjujejo _na-Crli. Poznavalec tujsko-promelnih razmer v tujini, ki naravnost tekmuje, da pripravi gostu v podeželskem hotelu ali gostilni čini udobnejše bivanje, bi dal približno naslednje nasvete in smernice, kako urediti naše gostilne in hotele v krajih z velikim tujskim prometom. Tujci vedno jvogostoje posečajo naše kraje, predvsem Slovenijo — jugoslovansko Švico. Prihajajo iz vseh delov sveta z najrazličnejšim okusom in estetsko naobrazbo. Imamo gostilno s hitro menjajočim se prometom (turislovski hoteli v planinah), gostilne s pan-zijo in one brez panaije. Najvažnejši in obenem najmanjši prostor hotelskega organizma, je tujska soba. Tujske sobe imajo po večini naslednjo razpreti elbo: 1. Tujska soba z eno posteljo in s kopalnico. 2. Tujska soba z dvema posteljama in kopalnico. 3. Apparteimenl. 4. Tujsko sobo brez kopalnice. 5. Tujsko sobo z lastnim straniščem brez kopalnice. Smernice za projektiranje tujskih sob bi bile: a) Osnovno ploskev je spravili na 15 m3 in jo urediti tako, da ima gost pri zadostnem številu pohištva tudi še dovolj prostora, da se lahko svobodno giblje. b) Soba naj ne bo predolga in ne preozka, čeprav je morda to bolj prostorno-ekonomično. c) Kopalnica naj ima 5 m3 in naj bo opremljena z banjo, umivalnikom, WC itd. in naj bo dostopna direktno iz sobe. d) Po možnosti naj bo soba od glavnega hotelskega koridorja izolirana z malim predprosto-rom, ki naj služi za garderobo. e) Omare za perilo in obleko naj bodo vzidane v steno. f) Glava posteljo naj bo ob zunanji steni. g) Vrata med posameznimi sobami eo nedopustna, ker otežkočajo pravilno postavljanje pohištva in iz ozira zvočne izolacije. Tujska soba z dvema posteljama naj bo v prta- l Zborovanje odsekov Zbornice za TOI. V ponedeljek se bo vršila seja obrtnega odseka Zbornice, kjer bu podano poročilo načelnika odseka o delu zbornice o važnih gospodarskih dogodkih v času cd zadnje seje. Odsek bo razpravljal o dispenznih in koncesijskih prošnjah ter bo podal važnejše obrtno-pravne in druge izjave. Vzel bo tudi stališče napram akciji, ki je naperjena proti nekalo- Zetenjadna razstava Paviljon »G«, v katerem je kmetijska razstava, je za občinstvo zelo privlačen. Tu najdeš vse, kar potrebuješ za majhen vrtiček ob hiši, kot tudi ono za obširna posestva. V paviljonu je razstavljena povrtnina, med, medica in čebelarska oprava, mleko in vsi mlečni izdelki, žlahtna in peneča vina. Ob zunanji strani paviljona so razstavljene razne najboljše kokošje pasme, jajca in razna plemena kuncev. Po preteku dveh let od zadnje enake razstave, pokazujejo vsi oddelki napredek, posebno pa zelenjadni. Vidi se, da vrtnarji posvečajo pozornost na dobro seme, izboljšanje zemlje in pravilno gojenje rastlin. Ker so tu za povrtnino najugodnejše Idiunaticne razmere, se bo zanimanje Čedalje bolj zboljšane pridelke izdatno povečalo ni domačem in tudi na tujem trgu. V povojnem času goje naši napredni vrtnarji v čedalje večji množini Uttli tako povrtnino, ki jo je pred vojno tukajšnji domači trg docela uvažal. To so n. pr. paradižniki, karfijole, paprika in ludi delikatese: melancana, špargelj, mangold, arličoka i. dr. Vse lo nam prikazuje zelenjadni oddelek kmetijske razstave, ki je zanimiv in za gospodinjstvo zelo poučen. Izmed 30 razstavljalcev je bila priznana prav dobra ocena 12, ostalim pa dobra oziroma zadostna. Prav dobro oceno so prejeli: banovinska kmetijska šola v Št. Juriju ob juž. žel., Belič Srečko, Čižman Janez, Frančiškanski samostan na Brezjah, Jakopič Jože, Kupnik Fran, Peršin Miha, Plevčak Vinko, Srčnik Ivam, Šare Fran, gospodinjska šola »Mladika« in Kulpin — tvornica konserv v Novem Sadu. I. banovinsha sadna razstava v P ta i tu združena s sadnim sejmom pod pokroviteljstvom g. bana dravske banovine se vrši od 11. do 13. ok-itobra t. 1. Otvoritev je 11. oktobra ob 10. Razstava bo obsegala vse vrste sadja in sadnega izbora za dravsko banovino in tudi grozdje. Razstava bo imela trgovski značaj, zato bo vse sadje pravilno sortirano in pakovano, kakor to zahteva današnji svetovni trg. Na razstavi bodo tudi vsi najnovejši sadjarski pripomočki in statistični materijal, kar bo za vsakega sadjarja velikega poučnega pomena. Sadjarji-razstavljalci bodo med seboj tekmovali v kakovosti in pakovanju ter prejeli nagrade od posebne ocenjevalne komisije. Razstava ima namen pospešiti izvoz sadja ter dvigniti sadno trgovino, zato se bo poleg razstave vršil 6adni sejem, za katerega bo pripravljeno pravilno pakovano sadje v večjih množinah za takojšnjo prodajo in odvzem. Sadjarji, ki imajo sadje na prodaj ali ga hočejo razstaviti, naj nemudoma prijavijo količino vsake sorte sadja ter svoje posebne želje razstavnemu odboru v Ptuju, kjer dobijo vsa natančnejša pojasnila. Vsak razstavljalec mora pripeljati ali poslati vsaj 100 kg ali tri jugoslovanske zaboje, v katerih naj bo brezhibno sadje ene sorte in ene velikosti ter dobro zapakovano, da se pri prevozu ne poškoduje. Sadje za razstavo bo razstavni odbor sprejemal od 5. do 9. oktobra od 8 do 17 v Društvenem domu v Ptuju, kjer se bo za razstavljalce dobila potrebna pakovalna posoda. Pakovalo se bo sadje v Ptuju in se bo v to svrho priredil poseben p-akovalni tečaj, katerega se lahko vsakdo brezplačna udeleži, če se poprej prijavi, na kar zlasti opozarjamo mladino. V letošnjem letu hočemo stopiti na plan z organizacijo sadne trgovine po svetovnem vzorcu, za kateri namen bomo porabili holandski, amerikan-ski in jugoslovanski zaboj, gajbice in sode v predpisani velikosti kakor tudi sortirni stroj in merilo za debelost sadja. — Vse vrste zabojev, sortirni stroj in merilo za sadje ima na prodaj Štajerska sadjarska zadruga v Mariboru in razstavni odbor v Ptuju. Kdor se hoče poučiti, kako se sadje spravlja, sortira in pakuje, naj si naroči Priolovo navodilo jri Sadjarskem društvu v Ljubljani za ceno 15 Din. Z& vse razstavljalce in posetnike razstave bo dovoljena polovična vožnja na železnici. clpu prav tako opremljena za goste, Id iele večjih prostorov, lako zvanih »Apparlementt, ki se razlikuje od 1. in 2. v boljšem pohištvu in da jo Appartenieat obrnjen proti najboljši strani neba ter običajno združuje balkon ali teraso in ima še poseben prostor za sprejemanje obiskov itd. Za skromne goste so predvidene sobe brez kopalnic, vendar s tekočo mrzlo in toplo vodo. V Nemčiji se opaža pri najnovejših hotelih nov tip, to je tujska soba brez kopalnice, toda z lastnim straniščem. Ta tip je v obratu cenejši in pri goslih bolj priljubljen. Zalo bo to najbrž tip ho-lelske sobe v bližnji bodočnosti. GosliLtia in hotel naj bosta poleg prehrambenih žalitev ludi torišče družabnosti. V ta namen imamo, običajno v jiritličju stavbe: točilnico s pivnico ter posebno sobo. Ti prostori so seveda v ugodni zvezi s kuhinjskim traktom. Cel-olni kuhinjski del je tako urejen, da je omogočeno brezhibno funkcioniranje gastronom-skega obrala pri polni zasedbi gostilne. Odločilno na dobro funkcioniranje je poleg prave organizacije obrala pravilna lega kuhinje napram točilnici, odnosno hotelski sobi in jedilnici. V kuhinji naj se uporablja najpopolnejša naprava, to je štedilnik na premog in plin, po j>o-trebi tudi kotli, hladilne in ogrejevalne omare in cela vrsta drugih strojev, ki naj bodo prirejeni v svrho čim manjše potrebe na personalu na električni pogon. K nam prihajajo tujci iz vseh vetrov in z najrazličnejšimi zahtevami. Zato pri naših gostilnah in hotelih ne moremo iskali novih oblik, temveč moramo paziti predvsem na to, da ustreaajo oblike stvarnosti, to je življenskim potrebam. Arhitektonske oblike so torej le rezultat danili faktorjev. Vendar s tem ni rečeno, da naj se podcenjujejo umetniški cilji, nasprotno: potem šele, ko so se vsa tehnična vprašanja rešila, je estetski problem odločilnega pomena. Razstava nam kaže, da so arhitektonske oblike prostorov in pohištva popolnoma opremljene v duhu nove stvarnosti. Razstavljeni prostori kažejo, da izvršujejo namen, kot ga mora izpolnjevati vsaka tehnično in estetsko dobro organizirana stavba. 7. najpriprostejšimi in naravnimi sredstvi (glej pohištvo Naglas), se je dosegel namen, medtem, ko je harmonija oblik pod umetnikovo roko tako rekoč sama nastala. rim obrtniškim panogam zaradi cen njihovim izdelkom. — Istočasno bo zboroval trgovski odsek, ki se bo med drugim bavil z dispenznimi prošnjami ter podal izjave k prošnjam za odobritev tarif ter o obrtno pravnih zadevali. Na d ne vnem redu je še: Poročilo in razprava o pripravah za trgovinske pogodbe. tekoča davčna vprašanja, sccialnopolitične zadeve in ukrepi proti detajlnemu prodajanju po potnikih. — V ponedeljek ima sejo tudi uprava Zavoda za pospeševanje obrti. Na tej seji bo načelnik g. Ivan Ogrin podal poročilo o delovanju zavoda in se bodo rešile razne prošnje za podporo. Nato bo razgovor o obrtnem pospeševanju v zimski sezoni 1931-1932. Borza Ljubljana, 3. septembra. Denar Ljubljana, Amsterdam 2282.48—2289.32, Bruselj 788.94—791.30, Curih 1102.65—1105.95, Dunaj 795.77—798.17, London 275.19—276.01, Newyork 5051.08—5668.08, Pariz 222.02—222.68, Praga 167.65 do 168.15, Trst 296.16—297.06. Zagreb Amslerdam 2282.48—2289.32, Dunaj 795.77—798.17, Bruselj 788.94—791.30, London 275.19—276.01, Milan 296.16—297.00, Newyorlt kabel 5662.08—5679.08, ček 5651.08—5668.08, Pariz 222.02—222.68, Praga 167.65—168.15, Curih 1102.65 do 1105.95. Skupni promet brez kompenzacij 4.85 milj. D.' Curih. Belgrad 9.075, Pariz 20.13, London 24.65, Ne\vyork 513.37, Bruselj 71.475, Milan 26.84, Madrid 46.35, Amsterdam 207, Berlin 121.70, Dunaj 72.15, Slockholm 137.45, Oslo 137.30, Kopenhageu 137.30, Sofija 3.72, Praga 15.20, Varšava 57.50, Budimpešta 90.025, Atene 6.05, Carigrad 2.4325, Bukarešta 3.0575, Helsingfors 12.90. Vrednostni papirji Danes je bila tendenca za državne papirje čvrstejša in so tečaji narasli. Posebno znatno se je okrepila vojna škoda, kjer je bilo več prometa, posebno za decembrski termin. Bančni papirji so ostali neizpremenjeni in so bili običajni zaključki. Med industrijskimi papirji se je Drava neznatno učvrstila od 212.50 na 213.50, osješka Šečerana pa je popustila od 211 na 210. Trboveljska Je bila čvrstejša in zaključena po 215 do 213. Ljubljana. 8% Bler. pos. 80 bi., 1% Bler. pos. 70 bi., Celjska pos. 150 den., Lj. kred. 120 den., Praštediona 950 d.. Kred. zavod 195 d„ Vevče 120 den., Stavbna 40 den., Ruše 125 den. Zagreb. Dri. pap.: 1% inv. pos. 72 d., agrari i 44 bi., vojna škoda ar. 339—342, (343), kasa 339 do 342 (341, 342, 340), 12. 348—352 (350, 357), 8% Bler pos. 77.50—78 (77.50, 78), 7% Bler. pos. 67—69 (70), 7% pos. Drž. hip. banke 69.50 bi., 6% begi. obv. 52—54 (52, 53, 54). — Ihcnčne delnice: Hrvatska 50 d.. Kreditna 121—126, Union 150—155 (150), Jugo 67—68 (67), Lj. kred. 120 d., Medju-narodna 68 d.. Narodna 5100 d., Obrlna 36 d., Praštediona 957.50—965, Srbska 190—191 (190), Zemaljska 115 bi. — Industrijske delnice: Nar. šum. 25 d.. Guttmann 110 d., Slavonija 200 d., Našice 750 bi., Danica 65—70, Drava 212.50—215 (213.50), šečerana Osjek 210—211 (210), Brod. vag. 40 bi., Union 45—60, Vevče 120—122 (120), Isis 41 bl„ Ragusea 305 bi., Jadr plov. -150—500, Trboveljska 214—215 (215, 213. 214). llelgrad. Narodna banka 5400—5700, 7% inv. pos. 71 d., agrari 41—42 (150.000), vojna škoda 339—341 (300 kom.), 9. 346 (300 kom.), 12. 350 do 351 (1400 kom.), begi. obv. 54.50—57 (312.500), 7% Bler. pes. 71 bi., 1% pos Drž. hip, b. 69.50 d. Notacije dri. papirjev v inozemstvu: London: 1% Bler. pos. 63 —64. Ne\vyork: 8% Bler. pos. 73 do 74, 7% Bler. pos. 60—62. Dunaj. Dou. sav. jadr. 88.75, Wiener Bankve-rein 14, Escompieges. 149.90, Živno 55.20, Aussi-ger Chemische 101.75, Mundus 70, Alpine 11, Trboveljska 26.75, Kranj. tod. 41, Leykam 1. Žitni trg Budimpešta. Tendenca: slaba, za koruzo prijazna. Promet: živahen. Pšenica:: dec. 9.45—9.50, zaklj. 9.47—9.50; marec 10.65—10.80. Rž: marec 10.00—10.96, zaklj. 10.88—10.92. Koruza: maj 11.70 do 12.10, zaklj. 11.82-11.8-1. Hmelj Niirnberg, 3- sept. tg. Danes je bilo pripeljanih 120 bal hmelja, prodanih pa je bilo 50 bal. Kupčeva,lo se je samo za hallertauski hmelj po 45 do 50 Mark. Na trg so prispele tudi prve pošiijalvo žatskega hmelja, ki pa danes še niso dobile nobenega kupca. Tendenca je ostala Se neizpremenjena in mirna. Na takih ces k aJ je se seie poRaze, UICK -^rijugaste ceste, deloma dobro ohranjene, deloma razrvane, leseni mostovi, ostri ovinki: na takih cestah ima avtomobil priliko, da pokaže, koliko je vreden. Buick 8 je na takih cestah nedosegljiv. Njegov 8 cilindrski valve-in-the head motor zvozi strmine z največjo prestavo, ne da bi se pregrel, ne da bi pokazal znake ..utrujenosti". Ta avto ima brezhibno vodilo in zavore, ki imajo mogočni motor neprestano pod nadzor- stvom. In zato je vožnja v Buicku vselej varna. Fisher je napravil osnutke za karoserijo, ki je vredna tega izrednega avtomobila. Njegove trezne linije in izbrane barve dajejo Buicku videz nedosegljive otinenosti. BUICK 8 GENERAL MOTORS CONTINENTAL 5. A. Poslano* Odprto pismo: gospodu Jerneju Krajec, gostilničarju, Sp. Hudinja pri Celju. Zaradi zabavljanja zoper odbor za pogorelce na Gor. Jezeru Vas je že enkrat obsodilo sodišče v Ložu, da ste morali v 2 listih obžalovati in preklicati svoje klevete ter plačati 1000 Din v ubotžni zaklad. Vašemu odvetniku je odbor sporočil, zakaj Vam ni dal podpore (v dopisu dne 28. XI. 1930: ker je oblast darovalka izrecno ukazala naj se pomaga le pogorelcem ki žive v vasi od dela; ■ Vam pa je odbor, ki jc moral zelo prigovarjati ostalim pogorelcem v ta namen, obljubil vseeno i 20.000 Din pod pogojem, da se obvežete ruševine podreti, ali pa do 1. VII. 1931 pozidati hišo; Vi pa se niste ne obvezali, ne podrli in ne zidali, ampak ste hoteli le denar odnesti na Štajersko.) Med tem ko so drugi pogorelci delali na polju in pri obnovi pogorišč ter se vzlic visoki podpori •še zadolžili, ste se Vi s svojim avtom okrog vozili, čez odbor pa zabavljali in se bahali, kako ga boste prisilili, da bo tudi Vam moral dati denar iz podpor za potrebne pogorelce. Vaše posestvo pri Celju, Vaš avto in prijetno življenje ter pomanjkanje volje, da bi pozidali Vaš dom na Gor. Jezeru, je ostale pogorelce nagnilo k sodbi, da niste potreben in Vam ne gre podpora. Odbor pa jih je pregovoril, da so vendar privolili, da se Vam da 20.000 Din, ako se obvežete materijal ruševin odstopiti odboru ali pa zidati hišo. Vi pa ste kar dvakrat prezrli Vam stavljeni rok. Odbor, ki je delal po navodilih in pod kontrolo oblasti pa v sporazumu s pogorelci, sc ni ustrašil Vas, ki ste prišli iz Amerike v staro domovino »delat red«. Sodnija v Ložu Vas je naučila, da- se ne da delati tukaj brez kazni krivice odboru. Zato ste zaleteli v duhu nazaj v svobodno Ameriko. Z dopisom z dne 23. julija t. 1. v amor. Do-i movini ste poučili Ameriko, da Anicrikanc-i v Slovenji ne dobe nič in da za Nadlesk pobira darove isti odbor, ki Anaerikancem na Gor. Jezeru ni dal nič. Ta dopis ste prišli kazat tudi na Gor. Jezeru in ste ga ustmeno krepko zabeljevali. Potjorišče v Nadlesku 19. julija Vas premožnega rojaka ni opozorilo morda, da bi se spodobilo seči v žep in (vsaj mimo odbora) kaj darovati pogorelcem, marveč Vam je izvabilo iz domoljubnega osrčja že 23. jul, svarilen glas tja v Ameriko čez lužo, naj ne dajo nič, ne za Nadlesk, ue za Slovenijo sploh. Ravno plemenitosti srca in duha, g. Jernej Krajcc, to početje ne razodeva. Je pa vendar naš odbor vseeno boljše postopal, ker ni nikogar pozival, naj nič ne da, ampak je zbral iz Evrope in Amerike okoli 25'smilijona Din za pogorelce. Tisti čas, g. Krajec, ko se je vozil Vaš slavni dopis čez lužo učit Ameriko, naj Slovencem nič ne da, je Amerikanec g. Grdina daroval za Nad-leščane odboru 5000 Din. Nekdo, ki je bral v Ameriki Vaš dopis, pa jc pisal ^Domoljubu« (ki jc priporočal pogorelce), da je za Jezero dosti nabral, za Nadlesk pa nc upa nič več prositi, ker da je naš odbor Vam krivico delal. Tako, g. Jernej Krajec! Kadar in kjer Vas spet prime, kar napadite odbor; ta se bo pa branil. * Priobčujemo na odgovornost podpisanih. — Uredništvom Ali pa (na uho povedano: raje kar brez sodnega sklepa nekaj za reveže dajte; veste, lepše izgleda in je bolj po ceni). Vas prijazno pozdravljamo znani bivši odborniki za pogorelce na Gor. Jezeru. Stari trg pri Rakeku, 1. septembra 1931. L. Keržič, načelnik. — F. Hafner, tajnik in pero-vodja. — F. Škrbec, odbornik. Radio Programi Kadšo-Ljubljana > Petek 4. septembra: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 Cas, plošče, borza. — 18.30 Salonski kvintet. — 19.30 Vegetarijanska prehrana, predava gdč. Humekova. — 20.00 Poročilo o šahovskem turnirju-na Bledu — poroča jugoslovanski prvak in velemojster dr. Milan Vidmr v slovenskem, nemškem in frncoskem jeziku. — 20.30 Prenos i/ Belgrada. — 22.30 Cas, dnevne vesti. Sobota: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 Cas, plošče — 18.00 Pren. opere »Meister-singer« z Dunaja. — 19.45 Poročilo o šahovskem turnirju na Bledu — poroča jugosl. prvak in velemojster dr. Milan Vidmar v slovenskem, nemškem in francoskem jeziku. — 20.00 Fanfare (prenos). — 20.30 Pren. slavnostne bakljade združenih pevskih zborov. — 21.30 Operetni večer: Pojeta gdč. Dragica Sok in g. Mirko Jelačin s sprcmljevanjem salonskega kvinteta. — Vmes časovna napoved iu poročila. Drugi programi t Sobota, 5. septembra: Belgrad: 12.35 Radio orkester. — 17.00 Narodne pesmi. — 17.30 Radio orkester. — 19.50 Prenos iz narod, gledališča. -Zagreb: 12.30 Plošče. — 20.00 Prenos iz Ljubljane. — 22.10 Slovenska glasba. — Budapcst: 17.30 Popoldanski koncert. — 19.00 Glasbeni večer. — 20.00 Komedija, prenos iz študija, nato ciganska jdasba. — Dunaj: 11.30 Opoldanski kcjncerl. — 13.15 Plošče. — 17.00 Kmetska glasba. — 18.00 Operni prenos,— 23.00 Plošče. — Milau-Torino: 11.15 Oj^ol-danski koncert. — 13.14 Plošče. — 20.45 Komedija v glasbi. — Oslo: 20.00 Radio orkester. — 22.3) Plesna glasba. — Praga: 19.30 Humoristični večer. — 21.00 Prenos iz Pardubic. — Langenbcrg: 13.0 > Opoldanski koncert. — 20.00 Veseli večer. — 22.0«i Nočni koncert. — 24.00 Jazz. — Rim: 21.00 Fe-doma , drama. — Berlin:" 20.00 Radio orkester. 22.00 Plesna glasba. — Katovicc: 12.10 Radio orkester. — 13.20 Plošče. — 20.15 Lahka glasba. — 23.00 Lahka in plesna glasba. — Bcrn-1 oulouse: 12.45 Koneert. — 13.00 Popevke. — 13.15 Jazz. — 20.45 Španske pesmi. — 21.00 Večerni koncert. — 22.45 Argentinska glasba. — Stutlgart-Freiburg: 19.45 Radio orkester — poljubni koncert. — 22.35 Lahka glasba. I Vse fotopotrebščine dobile v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani Zahtevajte ccnikl MAM OGLASI Vsaka drobna vrstica l-SO Din ali vsaka besedo SO par. NafmanjSt oglas t- . S Ulit. Oglasi nad devet vrstic sc računalo vlit.. Za odgovor snamko! Na vpraian|a brca znamk« nc odgovar|amot II Službe iščejo Kuharica samostoj. gospodinja, vajena vseh del, srednje starosti, išče mesta najraje v župnišču. Naslov r upravi »Slovenca« pod št. 10.142. Pošten fant zelo revnih staršev želi kakršnekoli službe; šel bi se tudi učit kakršnekoli obrti. Star 17 let. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Pridnost« št. 10.249. Dekle 29 let stara, ki zna nekoliko kuhati in opravljati vsa hišna dela, išče službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 10.257. Službodobe Dekle priprosto, pošteno, iščem za prodajo kruha. Ponudbe lastnoročno pisane prosim na upravo »Slovenca« pod »Takoj« št. 10.236. Išče se sluga Nastop takoj. Kavcija se zahteva. Naslov pove iz prijaznosti uprava »Slovenca« pod štev. 10.217. Sprejme se le prosilec leomadeževane preteklo-_sti._ Več natakaric in natakarjev sprejme hotel »Tivoli«. Plačilni vsak Kuharica perfektna, samostojna, ki pomaga tudi v drugih domačih delih poleg sobari-:e in zna nemško, se išče. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10.258. Dijaka real. gimnazije sprejmem na stanovanje k svojemu sinu z vso oskrbo za zmerno ceno. - Naslov v upravi pod št. 10.253. Denar Gospodinja vsestransko izurjena, se išče za hotel za letovišče kot družabnica k samskemu gospodu. Odprto celo leto. - Le krščanske osebe, srednje starosti, z večjim deležem, naj pošljejo ponudbe pod »Fina gospodinja« št. 10.264 na upravo »Slovenca«. Dve dijakinji sprejmem v vso oskrbo blizu Tabora. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10.198. Dva mlajša dijaka sprejmem v zračno sobo in na dobro hrano. Miklošičeva cesta 6-II., desno, leve stopnice. Dijakinjo sprejme boljša družina v vso oskrbo. Klavir na -azpolago. - Naslov pove aprava »Slovenca« pod št. 10.256. Dva dijaka ali dijakinji sprejme dobra družina v vso skrbo pod ugodnimi pogoji. — Zdrava in solnčna soba v iredini mesta. - Naslov v upravi pod št. 10.270. Kdo mi nudi stanovanje in nastavitev v trgovskih poslih; sem oripravljen vložiti 50.000 Din. Ponudbe pod »Soliden trgovec« št. 10.262 na upravo »Slovenca«. Grafolog in hirosof N. Sadlucki — odpotuje! V Ljubljani ostane samo še do 15. sept. 16. sept. odpotuje v Pariz in ostane tam do 1. oktobra 1.1. Poslej bo v Mariboru, Celju in Zagrebu. Sprejema vsak dan od 9—12 in 2—7. Naslov: Ljubljana, hotel »Slon«, II. nad., soba 64. Hiša trgovska, podkletena, v občini Rakek, naprodaj ali se da v najem. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Unec 22«. Kupim hišo v kraju, kjer je meščanska šola. Cena do 100 tisoč Din, ako bi ista bila tudi za trgovino ev. gostilno ali delikateso; ako pa je hiša samo za privatno stanovanje, potem bi reflektiral samo do cene 50.000 Din. Ponudbe na upravo »Slov.« pod znač. »Poštena družina« št. 10261. Glavobol, omotico, migreno, utrujenost, prehlad glave, brez-spanje, živčno napetost ter kronični glavobol popolnoma in sigurno odstrani DUŠICA VODA Steklenica DUŠICA VODE proti glavobolu stane 35 Din. DUŠICA VODA proti glavobolu se lobi pri firmi D. M. Grozdiča, Bjelovar, Savska banov. Posestvo lepo, veliko, dobre hiše, krasno zemljišče, 250.000 Din; dobro idoča gostilna s 3 orali, 135.000 Din. — Posredovalnica »Rapid«, Maribor, Gosposka ul. 28. Poslovni lokali na Dunajski cesti št. 29/1 se takoj oddajo. Poizve se istotam. Kdor bo Mariji Skrbeč kaj kreditiral, podpisani oče ni j plačnik za njo. - Gašpar | Skrbeč. i Srečke, delnice, obligacije kupuje Uprava »Merkur«, Liubljana • Selenburgova ulica 6, U. nadstr. lEIEBGEI KLAVIRJI! PLANINI! Fiat auto tipa 514, krasna limuzina s 4 vrati, zelo ugodno naprodaj. Na ogled v garaži hotela Union. Namizna jabolka prvovrstna, za takoj ali kasneje, iz lastnih sadovnjakov — nroda noceni graščina Boštanj, pošta Boštanj. Auto Fiat 501 vožen 48.000 km, prodam ali zamenjam za motorno kolo. Kupim fotografični aparat 9X12. - Ponudbe pod »Haplecezapi« štev, 10.250 na upravo »Slov.«. Pisalni stroj Underwood, dobro ohranjen, poceni naprodaj. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10.252 Pletilni stroji skoro novi, zelo ugodno naprodaj: Walter: 8'27, 8'70, 10/60; Ideal: 14/27, 14/35, 8/22, 8/50, 12/27, 9/70; Wedermann: 8/50, 12/60; Vasanta: 10/100; Jaquard: 8/80. - Ponudbe na S. Kos, Ljubljana, Židovska ulica 5, Obrt Morske ribe I Danes in jutri sveže pošiljke! Vina dalmatinska, samo iz lastnih vinogradov. Gostilna na dvorišču hotela Tratnik - Sunara. »Javor« lesna industrija v Logatcu ima svoi lokal za pohištvo tudi v Ljubljani, v novi palači Vzajemne zavarovalnice Hlinarfi» H i. proso, ajdo in le^meo kupite nniceneje ori A. VOLK LJUBLJANA Hcaljeva cesla U Veletreovinn ftita in moke V komisijsko prodajo vzamem vseh vrst pletenine. Trgovina že upelja-na. Ponudbe na podružnico .Slovenca' Jesenice. Na velesejmu pri M. Derfel se točijo najboljša štajerska vina Vitežkega reda in iz Jeruzalemskih goric. Vsaki dan sveža jedila. Zadnji paviljon levo. Čamernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugo-avto), Prva oblast, koncesijonirana Prosoeisi št. 16 zastonj. Pišite ponj! Gosli poučuje bivši učitelj konservatorija. Študentovska ul. 9-1. Gojko Pipenbacher koncesijon. šoferska šola, Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 12. - Zahtevajte informacije. Pritlična hiša z velikim vrtom, s trgovino z dobrim prometom, tik glavne ceste v Zupe-levcu pri Brežicah, radi družin, razmer po ugodni ceni naprodaj. - Ponudbe pod »Zupelevc« št. 10.268 na upravo »Slovenca«. Kdor rabi vieče HUPI |M n«|-cenejc pri tvrdki! rairho niohar • Ljubljana • Slomškova ulica št. 11 i eiei. stev. Trgovina NARIJA ROGELJ Svetovnih znamk kupite ! . 2« po globoko znižanih cenah priporoča klotaste halje, predpasnike za deklice-pri 1 šolarice v vseh velikostih. nusicA Sv. Petra cesta štev. 40 -Najceneje izposojuje, po- i pravlja in uglašuje! MEDNARODNI VELESEJEM V PRAGI OD 6. DO 13. SEPTEMBRA 1931 SVETOVNI VELESEJEM __ NA KATEREM SO ZASTOPANI __ NARODI IN DRŽAVE ZNIZANA VOŽNJA __ ZA BRZOVLAKE IN NAVADNE VLAKE ___ JUGOSLAVIJA 25 7. ČEHOSLOVAŠKA 33 % AVSTRIJA 25 7. ALOMA COMPANY, LJUBLJANA ALEKSANDROVA 2 ČEHOSLOVASKI KONZULAT LJUBLJANA ..PUTNIK" LJUBLJANA DUNAJSKA 1 Sanr««*5toiiie(ia pofiirja za železobetonska dela in iobrgga žeiezakriuca sprejme takoj Gradbeno poa etje ing. Jos. Dedek Ljubljana, Žibertova 7/1. nadstropje. POJASNILA IN LEGITIMACIJE DAJE: fflfiUt Šolske torbice, aktovke, nahrbtnike, ga-maše, kovčke, itd. v največji izbiri in zmernih cenah nudi Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova 13 Zahvala Za številne izraze iskrenega sožalja, katere smo prejeli ob bridki izgubi našega ljubega sina, brata in nečaka Pepita Ravnikarja za poklonjene vence in cvetje ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti, kljub slabemu vremenu, se vsem prav prisrčno zahvaljujemo. ŽALUJOČA RODBINA IN SORODNIKI. Prodamo Vrtne zaklopne stole prodaja pisarna Tribuč na Glincah. Telefon 2605. Pletilni stroj štev. 8, 50 dolg, poceni naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 10.251. Trgovina dobro vpeljana, s stanovanjem, v centru Zagreba, z nizko najemnino — naprodaj. Potreben kapital 20.000 Din. Franz, Zagreb, Šenoina 10/11, levo. Puhasto perje čisto čohano po 48 Din kg, druga vrsta po 38 Din kg, čisto belo goste po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg. Razpošiljam po poštnem povzetiu. L BROZOV1C - Zagreb. Ilica 82 Kemična čistilnica perja. HERWARD grof AUERSPERG naznanja v svojem, kakor tudi v imenu vseh sorodnikov tužno vest, da je njegova stara mati EMMY GROFICA AUERSPERG roj. Valenta pl. Marchturn dne 3. septembra po kratkem, težkem trpljenju, previdena s svetimi zakramenti za umirajoče, mirno umrla. Truplo biagopokojne se bo v soboto, dne 5. sept. ob pol 4 popoldne pred hišo žalosti, Gradišče štev. 10, slovesno blagoslovilo, nakar se prepelje in položi v rodbinski grobnici na Turjaku k večnemu počitku. Svete maše zadušnice se bodo darovale v ponedeljek, dne 7. sept. ob 8 zjutraj v cerkvi nemškega vitežkega reda in ob 8 zjutraj v grajski cerkvici na Turjaku. Turjak, dne 3. septembra 1931. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. ijaa £?r« c ^ ** o, ^ S^fS«0- S -- r" ' a 11 Ba^ NI -d si89^ &a s 2 = "5 5 tč -7C-1 5 S J 4, .j 5 -g ; =0 « -? I? M «5« »tfi ® - S ■ o • I 03 . o £ -k •s • ®> S , <" - m > u n n « » 5 » .2 D 2 > . -Q > co c N a " s o sJ.^S S. eO i a ^ 1 i .C:5fl s SJ B SO jS *» O S ® a s, i: «* j* •a O g r' ^ •» ccs » ®.k> isj 4* • ~ D £§•2 ga » i Josip Lavtižar: Bled m Briksen Zgodovinska povest iz 17. stoletja. Sicer pa Adolf ni le molil in čital, temveč tudi delal. Povedali smo že, da si je sam kuhal in oskrboval vsa druga dela. Veliko veselje je imel z vrtnarstvom. Zasajal je mlada drevesa in gojil cvetlice. Na otoku se je videlo, da ima skrbnega gospodarja. Pota posejana s peskom, vse lično opleto, okoli cerkve pa gredice in polno cvetja. Popoldansko solnce je pošiljalo svoj žar skozi okna hišice, v kateri je sedel samotar ter prelistoval Kempčanovo knjigo De imitatione Christi« (O nasle-dovanju Kristusa.) V njej je pravkar čital: »Največji svetniki so se umikali človeški družbi in rajši v samoti služili Bogu, kakor pa prebivali med šumečim svetom. Kolikokrat si med ljudmi, tolikokrat prideš slabši nazaj. Lažje je molčati, kakor se z besedo ne pregrešiti. Čim rajši si doma, tem ljubši ti bo dom. Zapri vrata za seboj in kliči k sebi Gospoda, svojega najboljšega prijatelja. Ostani ž njim v celici, ker nikjer ne najdeš toliko miru.« Adolf je uprl oči navzgor in premišljeval o tem, kar je pravkar čital. Le dobre misli — kakšna sreča! Nobeniii želj — o slast največja! Tačas je vstopil njegov brat Krištof. »Bog te sprejmi - — je rekel Adolf, vstal izza mize in podal Krištofu roko. Kakšen razloček! Puščavnik blagega obraza in v spokorni halji, Krištof pa polnih rdečih lic in opravljen po običaju takratne višje gospode. Nič ni kazalo sorodnosti med bratoma; še na potezah obraza ni bilo sličnosti med njima. »Sedi, dragi moj« — ga je vabil AdoJf in primaknil stol k mizi. »Delj časa se že nisva videla, čeprav sva soseda« — je odvrnil Krištof. »Ti v službi božji, jaz pa v obilici posvetnih opravkov. Kadar mi ni vse po volji, bla-grujem tebe, ki prebivaš v samoti. Toda kljub tenru bi ne men jal s tabo. Kaj bi bilo s svetom, če bi bili sami puščavniki?« ;Kdor more, naj boc — je dostavil Adolf. »Življenjske skušnje kažejo človeku pot. Porazi nam delajo značaj.« Krištof je površno gledal po knjigah na mizi. »Te so tvoje prijateljice, drugih ne maraš« — je rekel s prijaznim nasmehom. Čudno, da si se tako korenito spremenil. Radi tistih neprijetnosti ni bilo treba, da si postal samotar. Svet je tako lep. Saj ne živijo na njem samo slabi, temveč tudi dobri ljudje.« Ne kesam se« — ga je prekinil Adolf. »Marsikdo skusi veliko hudega, večkrat pa zadostuje ena sama skušnja za vse življenje. Delam po svojem prepričanju. Da bi le ostal stanoviten.« Na to Krištof: »Samoto imaš lahko tudi med ljudmi, ki te ne poznajo in te zato ne ljubijo in ne sovražijo. Ni dobro na svetu, pa tudi ne tako slabo kakor si ti predstavljaš. Čemu gledaš vsako stvar le od temne strani? Preveč bi bilo žalostno, ako bi imeli o človeštvu vsi nazore, kakršne imaš ti.« »Jaz ne sovražim ljudi« — je odvrnil Adolf. »Med njimi pa nočem živeti, čeprav bi se mi morebiti boljše godilo kakor zdaj. Sicer pa ni vselej srečen tisti, ki ima vsega v obilnosti, temveč tisti, ki je z malim zadovoljen. In če sem z malim zadovoljen, sem bogat.« Videlo se je, da je samotar v dnu srca prepričan o svoji odločitvi. Zato Krištof ni več govoril o tem. Obrnil je pogovor na drug predmet. »Ali veš« — je vprašal brata — »da pride briksenški škof Viljem baron Welsberg v kratkem na Bled?« »Danes zjutraj mi je mežnar Slivnik povedal to novico s pristavkom, da sta, kar pomnijo stari ljudje, šele dva briksenška škofa prišla na Bled ogledovat svoja posestva. Ta bo torej tretji. Mene« — je nadaljeval Adolf — »to nič ne moti. Hišico si mi sezidal ti s svojim denarjem; prostor, na katerem stoji, pa ni tvoja last, temveč pripada škofijskemu zemljišču. Zaradi tega ne bo menda kakega ugovora. Glede svojega puščavniškega življenja se tudi ne bojim očitanja. Prosim samo tebe, dragi brat, da urediš račune, da boš mogel kot oskrbnik briksenške imovine dati odgovor o svojem gospodarstvu.« »Mislim da je vse v redu« — je zatrdil Krištof. Malenkosti, potrebne poprav, bom še lahko oskrbel. Vesel sem, da so me iz Briksena pravočasno obvestili o škofovem prihodu. Poročilo pravi, da se pripelje na Bled okrog 4. avgusta. Družba bo štela 26 oseb in 40 konj. Naj je do tistega časa vse pripravljeno, kar taka družba potrebuje.« »Imel boš dosti skrbi, da gladko izteče, kar zahtevajo od tebe« — je pripomnil puščavnik. Krištof je vstal in se napravil za odhod. Brat ge je spremil do jezera, kjer je čakala Ribičeva Reziks s čolnom na grajskega gospoda. Ta je bil ves za> mišljen, kako bi priredil škofu Welsbergu udobne bivanje na blejskem gradu. Toda v družbi te ljubez nive deklice je skoraj pozabil, kar ga je težilo. Ko ste se odpeljala, jo je Krištof izpraševal razne reči. Re zika mu je točno odgovarjala, da ni pričakoval take pametnih besedi od kmetskega dekleta. Bog ni dal Reziki samo prikupljive vnanjosti, temveč tudi tolike lepih duševnih lastnosti, da je bila neka izjema meu i sovrstnicami njene mladosti. Za Jugoslovansko tiskarno « Liubllnni- Knr«i <"•«« izclniutAli: Hfflbn««« Urednik: Franc Kremžnr