Foštarina piacana.
Štev., m
Posamezna Sfev. Din C-50.
Leto V.
	' % .
■	* i ..
■	
	
	
	
	j
		
	gfe	• —. '.: -
	3	
		
	m	i
		■
		
	gjggjr	
—Hgg——
Oglasi:
Sa ! mrn X 60 inserataega stolpiča mu Din 0'20, aradni D 0*30, poslano, pesmrtnice i. reklame D 0*50-Večkratne objave popust.
Izhaja vsak petek.
Upravnlštvo ,,Domovine" v Ljubljani, Prešernova al. 54. Uredništvo ..Domovine". Miklošičeva o. 16, Tel. 72.
Haročnlna:
Mesečno Din 1'—, četrtletna Din »•—, letno Din , celoletno Din U.—.
Cenjene naročnike prosimo, da poravnajo pg}|§ti{f$i Hf©f§l®€l naročnino po položnieafo, ki so Jih pred časom prejeli. Ako Je kdo nima več, naj piše po drugo« Prosimo naročnike, da naj s plačilom na odlašajo, ker se bo neplačnikom Sist usiavši.
XJ;pi»ar5nriil5t-iro „Domovine".
Ctealie se listi
Hrvatska je bila do sedaj in je prav za prav še najtemnejša točka na jugoslovanskem zemljevidu. Navaden norec ali brezvesten politični špekulant Radič je od volitev v kon-stituanto vodil skoraj vso hrvatsko politiko, ki je bila taka, da je državi in s tem tudi Hrvatom prinašala ogromno škodo, samo Radič je imel od tega dobiček in; morda še kateri od nieniu najbližjih.
Vlada je pustila Radiča in njegove pristaše na miru in jih ni preganjala, temveč je čakala, da se ozračje razčisti, da zapeljani hrvatski kmetje iz-previdijo sami, da jih Radič brezvestno zapeljuje in izkorišča. Mnogi tce politike vlade niso odobravali in s;o zahtevali od nje, da poseže odločno vmes, da onemogoči Radiču in njegovim pomagačem vsako proti-državno agitacijo. Radič namreč ni nastopal samo proti vladi, kar je po zakonih dovoljeno vsakemu državljanu, temveč je nastopil proti državi kot taki, C6S, Ua za Hrvate Jugoslavija ne obstoja, dia je Hrvatska republika za sebe, da se Hrvati niso ujedinili s Srbi in Slovenci.
V začetku se je mislilo, da je to gibanje omejeno samo na Radičevo kmetsko stranko in da se bo kmalu poleglo. Ampak gibanje se je razširilo, pridružili so se mu tudi tako zvani pravaši in ustvaril se je tako zvani «hrvatski blok», to je zveza strank, ki se medsebojno sicer razlikujejo, ampak združuje jih njihovo stališče nasproti državi.
Vsi poslanci tega «hrvatskega blo-ka» so zapustili narodno skupščino — Radičevi poslanci sploh niso vstopili v njo — in napravili so nekak poseben «parlament» v Zagrebu, ki sicer ni imel nobene zakonodajne moči, ampak je bil drzna demonstra-1 cija proti jugoslovanski državi, ki nam je posebno v inozemstvu veliko; škodovala.
Vlada je tudi hrvatski blok in njegov parlament pustila na miru in ni I ničesar ukrenila proti upornikom, j ker je še vedno čakala, da ljudje sa-! mi pridejo k pameti in izprevidijo, I da so na napačni poti, po kateri ni- j kamor ne pridejo.
Najnovejši dogodki na Hrvatskem ; dokazujejo, da je vlada pravilno po-sttopala, ko je prepustila času, da on oedravi bolezen, ki se je polotila hrvatskega dela našega naroda. In j ta čas se je v resnici pokazal kot do- j b»er zdravnik, ker v hrvatskem bloku I jee že začelo pokati, najbolj pa poka j v Radičevi kmetski slranki sami.
Radič je svojim pristašem vedno obljubljal republiko, čas je pa potekal in jugoslovanska država je živela dalje, se razvijala in utrjevala preko Radiča in njegovih «vernikov». Hrvatski kmetje so začeli odpirati oči in začelo se jim je dozdevati, da jih Radič vleče za nos in sam pri tem dobro živi, ker kakor je Radič obljubljal republiko, v kateri ne bo nobenih davkov, tako je vedno bolj navijal strankarski davčni vijak, da je mogel kupovati za sebe hiše in posestva. V Križevcih je bil nedavno zaupni sestanek Radičevih pristašev in tam se je že odkrito govorilo o Radičevem postopanju, s katerim so bili vsi udeleženci skrajno nezadovoljni. Prva posledica tega sestanka zaupnikov je bila — izstop poslanca Hajzlerja iz Radičeve stranke.
To je dober začetek in Radiču so se že začela majati tla pod1 nogami. Te dni se je imel vršiti v Zagrebu sestanek zaupnikov hrvatskega bloka, ki mu predseduje Radič. Nesoglasja so bila pa tako močna, da se sestanek ni mogel vršiti, temveč so se samo kregali med sabo posamezni poslanci bloka.
Ozračje se čisti. Na Hrvatskem začenja zmagovati pamet in razum in prav so imeli oni, ki so pustili Radiča in njegove tovariše, da se „iz-norijo". Radič bo sicer še dalje norel, ali krog ljudi, ki mu bodo v no-renju sledili, bo vedno manjši in prišel bo dan, ko od Radičeve stranke ne bo ostalo nič več kot Radičevo premoženje, ki si ga je ta brezvestni špekulant pridobil od zapeljanih hrvatskih kmetov.
Hrvatskemu kmetu je treba dati prosvete, ker samo neprosvečeno ljudstvo more slediti takemu zape-Ijivcu kot je Radič. Nad tem nepro-svečenim hrvatskim ljudstvom se zelo maščuje ona brezbrižnost, s katero se je v prejšnjih časih puščalo kmeta v temi neznanja, namesto da bi se ga s pomočjo dobrih šol duševno dvigalo in spopolnjevalo. Hrvatski kmet je bil vedno prepuščen samemu sebi' in svoji nevednosti, za njega se nihče ni brigal, da je le davke plačeval in «služil cesarju». Zato je ta hrvatski kmet moral duševno zaostati in zato je šel za takim navadnim političnim goljufom, kot je Radič, ki si je iz kmetove nevednosti delal premoženje.
Ozračje se čisti, tudi na Hrvatskem gre na boljše.
Te dni se je vrnil iz inozemstva v Beograd kralj. Aleksander in zunanji minister dr. Ninčič. Ker se vrne v par dnevih tudi ministrski predsednik Pašič in tako bo po dosti dolgem presledku
zbrana zopet vsa vlada,
ki so jo močno napadali posebno naši klerikalni listi, češ, da se ministri potepajo po Evropi, namesto da bi sedeli v Beogradu. V resnici se ministri niso «potepali», temveč so vršili svojo službo državi, kjerkoli so bili: v Pragi, Parizu in Londonu in — ne brez uspeha. Na Češkem ie bil važen sestanek državnikov male antante in Poljske, katerega posledica je ta, da je sedaj stopila tudi naša država v vrsto vplivnih in močnih držav, ki se jo piovsod ceni in spoštuje. Razen tega je bila pri tej priliki podaljšana tudi zveza med našo I državo in Češkoslovaško, kar je ve-jlikega pomena za našo bodočnost in j v Italiji so zaradi tega tako odjen-jljivi nasproti nam, da bi sedaj sami I radi dosegli pospešitev
I sporazuma med Italijo in Jugoslavijo,
i ki so ga do sedaj stalno zavlačevali, i Seveda, Italijani so upali, da bomo i mi vedno slabejši in da bodo dobili od nas še kaj več. V resnici pa po-! staja naša država potom raznih zvez s sosednjimi narodi vedno močnejša j in sedaj išče sporazuma z nami tudi : Italija.
| Ugled, ki ga vživa naša država v Evropi, se je najočitnejše pokazal povodom orientske krize,
| ki je pretila, da zaneti novo vojno v Evropi, ker se Francija in Anglija nista mogli sporazumeti med sabo v vprašanju Carigrada. Anglija in Francija sta se obrnili na nas in naš zunanji minister dr. Ninčič je bil v Parizu in Londonu povsod zelo prijateljsko sprejet in dosegel je lep uspeh: posrečilo se mu je zbližanje francoskega in angleškega stališča in s tem odstranitev nesoglasij, ki bi imela za posledico gotovo novo težko vojno. Tako se bo pa orientski spor izravnal na konferenci, ki se bo v kratkem vršila in katere se udeleži razen zastopnikov velikih sil, Turčije. Grčije in Rumunije tudi zastopnik naše države. S temi uspehi v zunanji politiki smo res lahko zadovoljni, samo naši klerikalci tega ne uvide-vajo, oziroma njim je vsak uspeh naše države neprijeten in nedobrodošel, ker države ne vodijo — njihovi Korošci.
Na Hrvatskem se godijo zanimive stvari. Kakor znano, se nahajajo zapeljani in nerazsodni hrvatski kmetje po večini v Radičevi stranki, ker jim ta špekulant obljublja republiko, v kateri ne bo ne davkov in ne vojaštva, ne orožnikov in ne financarjev, ne uradnikov in ne učiteljev. Dolgo so kmetje verjeli Radiču, sedaj se je pa začela
Radičeva stranka rušiti,
ljudje postajajo Radiča in njegovih | političnih neslanosti siti, začele so se jim odpirati oči in vidijo, da jih Radič vse skupaj vodi za nos in ima od tega lepe koristi, kmetje pa veliko škodo. Zaupniki stranke so v Križevcih izrazili Radičevi politiki popolno nezaupnico in kmalu za tem je poslanec Hajzler izstopil iz stran-| ke in izjavil, da vodi Radič vse prej kot kmetsko politiko, v prvi vrsti pta . vodi politiko svojega žepa — na račun zapeljanih kmetov. Ker bodo sledili Hajzlerju gotovo tudi drugi poslanci, bo menda kmalu konec glorije Stipice Radiča, tega največjega političnega špekulanta v vsej državi.
V Monakovem so te dni zborovali razni nemški, avstrijski, češki in madžarski knezi, grofi, baroni in drugi «plemenitniki», ki bi radi obnovili
bivšo habsburško monarhijo,
kakor bi se take propadle države kar tako obnavljale. Habsburška monarhija je biia trohnela stavba, ki se je morala zrušiti in ne bo iz ruševin nikdar več vstala. Zato se ves svet smeje tern na duhu in tudi drugače ubogim aristokratom, ki mislijo, da so ljudstva samo zato na svetu, da se trudijo in garajo za aristokratske lenobe. Nevarnosti ni nobene v tem «gibanju» ostankov habsburške vlade in monakovski zbor omenjamo samo zato, ker se iz njega vidi, da se aristokracija niti danes še ni spametovala in se sprijaznila z novimi razmerami, v katerih ni nobenih predpravic več, temveč smo vsi enaki pred zakoni.
Dopisi
Lesce. Oglašamo se zopet z raznimi novicami. Stavba sirarne je pod strehe; ta lična stavbica je zrastla iz tal na največjo jezo župnika Av-seca in njegovega prijatelja Iskre. Čuden mož je ta naš župnik. Občinski odbor je že lansko leto sklenil, da se mora avstrijski grb odstraniti iz cerkve, kar se je tudi povedalo župniku, ki se pa kar ni mogel ločiti od tega s nomina na nekdanje čase, po katerih tako žaluje. Šele ko se je zvedelo za kraljev prihod na Gorenjsko, je župnik lastnoročno zamenjal avstrijski grb. To je bilo menda edino delo, ki ga ni rad izvršil. Zaradi sirarne se je župnik posebno togotil, češ, da zakriva cerkev in kvari razgled. Izjavil je celo: ali sirarna stran ali pa jaz! No, ker sirarna še stoji in niso župniku pomagale vse pritožbe, naj sedaj izpolni svojo obljubo in naj nas Zapusti.
Dol pri Krastniku. Birma, za katero je bilo v naši občini toliko zanimanja, je torej končana. Deževalo je skoraj ves dan, kot da bi iz «škafa izlival«. Vendar pa proti vremenu ni do danes še nobene odpomoči. Pač bi se pa bilo lahko pri sprejemu g.
škofa nekaj preprečilo, kar je narav- i pa potem lahko sklepa. Radovedni pa naši vinogradniki najraje drže > dobro drži. Dobro spravljeno sadie nost v sramoto tukajšnje izključno i smo ie, kako je bilo gosp. škofu, ko- ; svoje stare navade	i se da pozneje veliko boli ' t
slovenske občine - Sedaj pa čujce; jega so Lahi iz Trsta iz njegove ško- Za čas trgatve ima tudi naš vini- kakor sedaj jeseni, ko je teJbhea in strmite! Pri vhodu v naso obcmo fije izgnali m ki je toliko pretrpel od carski red potrebna določila ali kaj vsepovsod zadosti je dal ravnatelj kemične tovarne Bur- Lahov, ko je naenkrat slišal v popol- j pomaga, če se nihče za to ne zmeni I Opozarjam tudi, da bi se dalo do,« ger postaviti slavolok in je sprejel j no slovenskem kraju laski nagovor., m so vsa ta določila slej ko prej le več sadja sedaj jeseni doma proda škofa dr. Karlina v italijanskem jezi- Sedaj pa pomislimo, kaj bi se zgodilo na papirju.	—•	proaau
tujem jeziku. Če bi bil kdo vprašal, raztrgali na kose. In mi? Smo po bi mu lahko dali odgovor: Pri nas nižne ovce, s kojim vsak tujec imamo gospoda, ki je že nad 30 let privandranec lahko
ku!! Spremstvo g. škofa se je spo- Slovencu, če bi v popolnoma italijan- Spominjam se nekega predavanja gledovalo, kaj to pomeni, da se v po- j slu vasi nagovoril kakega dostojan- j v Št. Petru pri Novem' mestu ki ga polnoma slovenskem kraju sprejme v ■ stvenika slovensko? Fašisti bi ga | je imel rajnki strokovni učitelj Z iz
| kmetijske šole na Grmu o kletarstvu. J , .	!Bil° Pred trgatvijo. Ljudje so ga
dela, kar hoče,; radi poslušali. Ko je pa prišla trgatev "	" : na vrsto in je predavatelj opozarjal
.	,	na Posnemanja vredno postopanje
tudi pri nas malo svita m svetujemo j nemških vinogradnikov ob Renu kjer gospodom, ki bi se še enkrat kaj ta- se pridelujejo najbolj sloveča vina in cega predrznili, da naj se dobro pre-; kjer se naznanja pričetek trgatve z mislijo in raje doma ostanejo za ; zvonenjem, so se začeli vinogradniki pečjo, ker sicer bomo tudi začeli po : muzati. Eden in drug je odšel iz sol-
ili, je doma iz Trsta, inozemec, sicer po narodnosti Nemec, govori pa prav rad tudi doma po laško, le slovenščine, ki je edini tukajšnji domači jezik, se noče iz mržnje proti slovenskemu ljudstvu naučiti. Ta gospod je v zelo dobrih zvezah z gosp. «Hocli-\viirden» župnikom... no in drugo se
avstrijsko hlapčevstvo je še vedno v našem ljudstvu. — Vendar se pa že
fašistovsko. Potrpežljivosti je konec! j ske sobe, ker je smatral tako vpelja-
- i vo za neizvedljivo, nepotrebno in
VZGOJA PO KMETIJSKIH ŠOLAH.
i spadajo v kmetijsko šolo in le taki | naj se vzgajajo v teh zavodih.
V STISKI ZA GNOJ.
Vse naše kmetijske šole so tako urejene, da skušajo v najkrajšem ča- j su podati mladini tisto strokovno izobrazbo in stanovsko vzgojo, ki je danes neobhodno potrebna za Kakor Je pomanjkanje krme. Vse gc-uspešen napredek našega kmetijstva, i spodarstvo pride v takem slučaju s
j najbrž tudi smešno. Namesto, da bi si take primere k srcu jemali!
Kako različno stališče, ki ga za-j vzemajo v tem vprašanju naši vino-j gradniki nasproti vinogradnikom dru-jgih krajev! Krivda pa leži v različ-jnih interesih, ki jih zasledujemo z ,Ni kmalu večjega zla za kmetijo j našim vinogradništvom. Vinogradm-
ob primerni organizaciji sadne kupčije. Po kmetih je sadja toliko, da ga prašiči zro, v mestih ga pa manjka ali pa je tako drago v nadrobni pro-uaji, aa se ga srednji in nižji sloji ne morejo zlahka privoščiti. V takih letih bi bilo potrebno, da bi se nudila tudi manj imovitim slojem prilika, da bi se založili s sadjem za zimo, tako kakor n. pr. s krompirjem. Ob primerni organizaciji bi se dalo marsikaj dobrega in potrebnega izvesti, i 0 se pa da mestni sioji stradajo sadja, zunaj po deželi se oa za-meiuje!
Učenci dobe v teh zavodih vso i svojega tira. Najhujše se občut; po tisto podlago, ki je potrebna za! manjkanje krme pri živinoreji, ki umevanje pogojev za bolj uspešno tri3i na vse strani. Navadno je treoa proizvajanje rastlinskih in živalskih i7fkai zlvah prodati, ki gredo v tem pridelkov. Kmetijska veda je v zad- i slucaJu V izgubo, ker se jm mora njih desetletjih močno napredova- oadatl za mzi° ceno- pa iudi sicer la s pomočjo prirodoznanstva. Ra- trP' ves uzltek Pn živinoreji, ke - « zen tega so se napravile različne i z-odprodajo m z bolj pičlim k nove izkušnje v eni in drugi kmetij-: Ijenjem ostale živine znižajo doi ski stroki. Z vsem'" tem se je treba ! h- ki smo 1lh ime1i z mlfticarstv seznaniti, da bomo lažje na; vali pri svojem gospodarstvu." Opo
zarjam n. pr. le na to, kako nedolž- j m°g°ce pridelati potrebne množi
ki, ki trgajo za dom, imajo druge interese kakor vinogradniki, ki so navezani na prodajo vina. Veliko krivde tiči pa tudi v tem, ker se boje slabega vremena, ki jih je že večkrat goljufalo. Manjši in tisti vinogradniki, ki trgajo za dom, so navadno najbolj zgodnji. Za njim udero pa še drugi e | in zato je navadno vsa trgatev pre-bolj pičlim krm- j nagljena.
Na Dolenjskem je silno težko do
ŠKODLJIVO KLATENJE JABOLK.
Med velike napake našega sadjarstva spada tudi klatenje sadja. Te navade se še zmeraj nismo otresli, dasi je očividno škodljiva.
Pred kratkim sem šel mimo drevja, s katerega se je klatilo jabolka. Ne le da so ležala obtolčena jabolka po tleh, ampak ležalo je po tleh tudi vse polno odbitega rodovitnega lesa, tako da so izgledale tla kakor bi bila posuta z listnimi, oziroma vejnimi vršički. Kaka škoda!
Tako obtolčeno sadje ni za drugo kakor za mošt. In kolika škoda se godi drevju, če mu na sirov način odbijemo rodovitne poganjke, kakor se je v tem slučaju zgodilo in kakor
da bomo lažje napredo- is Prirei° na teži itd- Veliko trF> vse ! znfJ5° tr*atev> ker /»jem gospodarstvu. Odo- ! gospodarstvo pa tudi na tem, da ni; splosnogospodarski i
biti vinogradnika za istočasno in po- | se. Povsod pri nas godi, ker smo več
so
tudi drugi;'
ali manj
se povsod vajeni takemu
interesi z ozirom i klatenju sadja, na različno razmerje med vinograd- i takem ravnanju ni prav nič ni smo še glede umetnih'gnojil"ko-1 gnoia za naše poljedelstvo. Če gre i ništvom in drugim kmetijstvom tako! čudnega, če nam sadno drevje tako lika nevidnost se kaže pri nakuno- zivina iz hleva in če je premalo ' različni. Ljudje vedo, da je poznejša i redko rodi. Saj ga s klatenjem za-—.... . .... ••■ - - 1 'i^-tno u.A\ i«--1- t„ «„ i trgatev več vredna in dosti boljša, i ^hamo v rodovitnosti! Čudim se nato da nezaupljivost zaradi vremena i sim gospodarjem, da je tega ne za-tici tako globoko v dušah naših vino- i vedajo in cTa slej ko prej trpfjo taM
vanju in porabi teh gnojil, kako ma-1 krme> ie tudi premalo gnoja. Ta iz-lo smo poučeni o bistvu in iznre-! Padek P" gnoju se hudo občuti aa
______ J_____.'1	"111	! f nii\mtl in ca nA7tln r*,r\ mn !e
membah domačih gnojil, kako malo o življenskih potrebah naših rastlin,
Nič ne pomaga! Zemlja potrebuje gnoja. Res, da so umetna
o sestavi, krmilni in nakupni vred-: prizadeto tudi naše poljedelstvo, nosti močnih krmil itd. itd. O vsem i sicer za več let naPrei-tem se poučuje na kmetijskih šolah! Vsled lanske suše smo že lani pri-kakor sploh o vseh kmetijskih siro- delali premalo gnoja, in letos smo kah, ki so važne za razvoj in napre*! zopet na tem, da bomo pridelali ve-dek našega gospodarstva. Ves pouk hko premalo gnoja. Spričo tega smo v šoli se podpira s praktičnim po- prisiljeni obračati se k umetnim gno-ukom v šolskem gospodarstvu kakor T tudi s praktičnim delom. Učenci n
teh šolali so ves dan zaposleni, se- j gnojila draga in manj zanesljiva v daj v šoli, sedaj pri praktičnem delu. i rokah neukega kmetovalca kakor tu-Vsa razdelitev dnevnega časa kakor di v slučaju nepovoljnih vremenskih tudi ves učni in poslovni red nava-1 vplivov, toda če hočemo čimprej jajo učence na red in na točnost, ki | popraviti usodne posledice suše, ni sta tudi v praktičnem življenju po- ' vsod silno pogrebni. Praktično delo veliko pomaga, da se mu učenci tudi med' šolanjem ne odvadijo, ampak nasprotno, da se telesno in duševno urijo in krepijo za bodoči svoj poklic. Razen na šolski in prak-
njivah in se pozna po več let, tako	- .	_ - ______
la je s pomanjkanjem krme močno gradnikov, da prezirajo vse opomine' sirovo zbijanje jabolk. Ali naj bo to
in j in da se dajo na škodo pridelku za- hvaležnost za bogate darove, ki jih
druge pomoči, kakor da se zatekamo k umetnim gnojilom, ki jih je pa treba pravilno rabiti in si dati tudi vse potrebno smo sami premalo kušeni. Sicer
dopovedati, izvedeni in
ce iz-
vajati k prezgodnji trgatvi.
Počakajmo vendar, da nam grozd' je dozori in podobirajmo raje grozd je, če nam začne gnjiti!
SPRAVLJANJE IN PRODAJA LETOŠNJEGA SADJA.
- nas pa prav sedanja stiska ticni pouk se polaga v kmetijskih ; uči in sili, da porabimo doma prav šolah veliko važnost na dobro j vse za gnoj, kar se nam nudi. Kako vzgojo učencev. Na to stran se vpli-; potrebne bi bile gnojničae jame in va^ s poukom in dobrimi izgledi, j kako potrebni tudi kupi komposta! Učenci se vzgajajo v lepem vedenju i Pa ni duha ne sluha o njih po kme-in občevanju kakor tudi v vseh ti- tih! Z malimi izjemami. Kdaj se bo-stih lastnostih, ki so dobremu go- mo začeli zavedati, da je treba tudi spodarju neobhodno potrebne. Vsa-j gnojnico in kompost nabirati? Ako ka šok deluje na to, da se vzga- se izplača velikemu posestniku tajajo poštenJ značaji, zavedni kmefo- i viti gnojnico in pripravljati kompost, valci in državljani, delavni, varčni, potem je naravnost dolžnost malega trezni, skrbni in redoljubni gospo-j posestnika, da ne zanemarja gnojil,
darji, ki so vneti in sposobni za napredek svojega stanu.
Da zamore šola ustrezati vsem tem nalogam, potrebuje tudi dobrih in ukaželjnih učencev in učencev, ki so namenjeni za dom. Kmetijske šole niso bile in ne morejo biti po-boljševalnice za take sinove, s katerima ne vedo kaj drugega početi, ampak kmetijske šole so stanovska in strokovna vzgajališča za poštene kmetske sinove in bodoče gospodarje na domačih domovih. I_e taki
ki se mu doma zastonj ponujajo! Naše gospodarstvo z gnojem mora postati vse bolj intenzivno in bolj skrbno kakor je danes.
PRAVI ČAS ZA TRGATEV.
Vsako leto opozarjamo naše vinogradnike, da naj ne trgajo prezgodaj. Vzroki za to leže na dlani. Prezgodnja trgatev daje bolj kisla vina, ki so
mamo letos od sadnega drevja?
Če hočemo drevje varovati in ga v rodovitosti podpirati, potem moramo jabolka obirati. Na ta način dobimo tudi sadje, ki se da dobro shraniti in ki se veliko lažje in boljše : proda. Skrajni čas je, da pridemo tudi pri nas do tega spoznanja in da Letos imamo veliko sadja, pa malo : prenehamo z dosedanjim klatenjem, vnanjih kupcev. Na milijone bi lahko j ki le razodeva, da nimamo le premalo zaslužili, ako bi se dalo sadje izva- j srca in zmisla za naše sadjarstvo, žati v druge kraje. Današnji odnošaji ampak tudi premalo zmisla za izbolj-in sP},0šno ugodna sadna letina so ; šanje naših dohodkov. Res ie z obi-največ krivi, da ne moremo s sadjem ranjem jabolk več dela, toda glavno v denar. Veliko sadja bi se lahko od-j je v tem slučaju, da varujemo koristi dalo v Nemčijo, ako bi imel tamkaj- | drevja in s temi vred tudi svoje last-šnji denar večjo vrednost. Povsod;ne koristi. Zavedajmo se tega!
naokrog, kamor pogledamo, so danes ;	______
razmere za eksport skrajno neugodne in tako smo prisiljeni, da sadje doma v prid obračamo in da ga v kolikor mogoče doma prodamo.
PORABA KROMPIRJEVKE IN DRUGE CIME ZA KRMO.
manj vredna in ki se tudi težje pro dado. Vzlic vsem tem opominom se ■ zaboje vloženo zdravo sadje navadno
V letošnji stiski spravlja skrben Letos se priporoča, da ne rabimo živinorejec vse, kar je količkaj porab-sadja samo za mošt in za sušenje, nega za krmo. Tudi krompirjevka in ampak da ga tudi v večji meri shra- druga cima bo letos jako dobra.
Krompirjevo cimo puščamo navadno do zadnjega na njivi, tako da se nam na njivi posuši in da se z njenimi snovmi krompir bolj zdebeli. Ko je že cima suha, potem je čas, da se krompir izkoplje. Tako se navadno dela. Večkrat se pa zgodi, da se nam krompirjevka tudi popali vsled raznih bolezni, izmed katerih je najbolj nevarna krompirjeva plesenj (ali krompirjeva peronospora). Po nekaterih krajih pa redno požanjejo krompir jevko — če je zdrava — pred časom in jo porabijo za krmo prašičem in goveji živini. Za prašiče jo kuhajo in z drugo krmo vred pokladajo, za govejo živino jo pa posuše in režejo, da jo mešajo med ostalo krmo.
Krompirjevka ni posebno okusna krma, toda tečna je bolj kakor slama, če je o pravem času požeta. Letos
njujemo za poznejšo prodajo. Sadje naj se spravi tako, kakor spravljamo različno zejenjavo za zimo in krompir. Vse trpežne in dobre sorte jabolk naj se skrbno oberejo in naj se spravijo v pripravne kleti.
Jabolka je spravljati na police in v zaboje. Pri shrambi je glavno, da je zdrava in temna. Vlažne in gorke kleti niso dobre. Pa tudi presuhe ne, ker nam sadje preveč ovene. Sadje se lahko vloži v zaboje kakor krompir. Ti zaboji naj se pokrijejo, da ne morejo vnanji vplivi tako lahko do sadja. Zadnjič je nekdo pravil, da se sadje drži najbolj, če ga spravimo v sod, ki se zapre. V sodu je namreč najbolj ovarovano pred neugodnimi vnanjimi vplivi menjajoče se toplote in vlažnosti. Znano je dalje, da se v
smo prisiljeni, da sežemo tudi po tej krmi. Če je krompirjevka zdrava, naj se požanje, posuši in spravi. Sedaj je zadnji čas, da jo požanjemo. Krompirjevka naj se suši v kozolcih, da jo lahko spravimo za zimo.
Kakor krompirjevko tako moramo letos tudi vso drugo cimo naših korenskih rastlin porabiti najskrbneje za pokladanje. V poštev prideta tukaj posebno korenjeva in repna cima. Kar se ne da posušiti v kozolcu, naj se stlači v kadi ali jame, da se tam okisa in porabi za prašiče. Kar se da v svežem stanju porabiti, naj se seveda tudi v svežem stanju porabi, da varčujemo s tem pri drugi krmi.
KOLIKO LET JE REDITI BIKA?
Povsod in zmeraj se poudarja, da ! zaplojajo dorasli biki najlepša teleta j in da je zaradi tega naloga naših bikorejcev, da redijo bika po 4, 5 in j
najdemo pri nobeni spredaj navede- j jih za plemensko rabo skrbno izbi-nih pasem, ker so vse te pasme vzgo- j ramo. Najboljši plemenski materijal jene za gotove ondotne razmere in bi se na ta način lahko vzgojil za
naše potrebe in naše razmere.
Seveda je treba še veliko smoter-nega dela, da pridemo pri naši pra-sičjereji naprej. Toda potrebno podlago imamo doma, tako da ni treba daleč okrog in po tujem iskati pasem. Ako bomo plemenske živali skrbno odbirali in začeli razen v pasmi, iskati boljših uspehov tudi v reji sami, kakor so to delali povsod, kjer imajo danes sloveče pasme, potem bo
ker so zaradi tega v naših razmerah tako glede načina reje kakor tudi krmljenja več ali manj razvajene. One so pa tudi različne vrednosti glede na namen reje, tako da čiste reje takih živali ne moremo priporočati po naših krajih.
Najbolj se sponašajo cepljenci, ki imajo dosti domače krvi, tedaj izboljšani domači prašiči, ki s primeša-njem tuje krvi pridobili na tistih svo
jih lastnostih, katere so jim do sedaj j tudi pri nas ponehalo to slikanje po manjkale. Najboljši prašiči so to. i tujih pasmah. Vzgojili borno iz do-Teh cepljencev ali te izboljšane do-! mačih živali pasmo, ki bo najbolj od-mače pasme imamo že toliko v de- j govarjaia našim potrebam. Dvig-želi, da ni treba drugega, kakor dajnimo domače zaklade!
.......___ _ „„ _x	0 Zaključek I. pokrajinske obrtne j o Odlikovanje na mariborski obrt-
več let"Naravno~ je "da" so" popolno razstave v Mariboru. V nedeljo dne i ni razstavi. Na mariborski obrtni razviti biki (v starosti 4% do 5 let) 25' 1 m- ie bila zaključena maribor- j razstavi je boljši plemenjaki kakor pa nedorasle živali v starosti lVz do 2 let. Človek bi mislil, da se tudi povsod po tem ravnamo.
Razstavo je v celoti obiskalo nad
Toda" praksa nam kaže vse kaj osebi	Pa j®*"10 skJenie" ;So vsi razstavljeni predmeti prvo
drugega. Najboljši plemenjaki se od-i™} za v„ec kot u0 milijonov kron. j vrstno izvršeni. Posebej pa je raz-dajo v mesnico v starosti, ko bi se za i iaK odličen korak nas vodi nase slo-j sodisce izdalo sledeča odlikovanja:
nje pričela najbolj nlodovita in naj-!vensk° obrtnistvo k vedno lePsemu
hnli ticnPČni Hnho cn.iSčania Tn v napredku.
bolj uspešna doba spuščanja. In v tem prednačijo celo kraji, ki bi morali za trpežnejšo rejo bikov dajati najboljši zgled. Po planinskih krajih
ospodarstoe
stališče v vprašanju ustave. Sedaj pa izjavlja g. Davidovič, da je ta trdi-
naše Gorenjske, kjer so prilike zaL. .= Vredfost denar [a. Na zagreb- tev «Slovenca» — potvorjena! Seve-daljšo rejo plemeniakov dosti ugodne S1 h01"21 "ne 26- m- se ie dobilo: da, «Slovenec» bo lepo molčal in ne in ugodnejše kakor drugod, pa redijo avstrijskih kron za 10 par; 100 bo priznal, da je bil postavljen na ■...... . ' ••- J češkoslovaških kron za 200 do 208 laž.
same mlade bike, tako da jih v ne ,. .	,
zreli starosti 2 let že oddajajo me- dinarjev; 100 laskih lir za 277 dinarjev; 100 nemških mark za 4 di-
sarjem. Jn tako je tudi po raznih dru gih krajih. Kako naj se povzdigne' l1? . . ,. reja pri takem postopanju?	i66 m Po1 dmarla-
Po več časa jih redijo pri nas v	, „r	....
krajih, kjer je hlevska reja doma, da-1 veljavne od 25. septembra t. L, so želodce našega ljudstva. SocJnija ji
---j.^.j "j J-	*	J ^	MM- 1 1. v	.	f
si nimajo ti kraji za uspešno bikorejo >s-e!-'ece: za pismo do tistih pogojev, kakor jih imajo pašni' vsakih nadatjnjih 20 g
vali skozi Vam milo in tudi nam drago bratsko Slovenijo. Vaša iskrena bratska ljubav je tudi v naših srcih vžgala občutek najdražjega in najmi-lejega bratstva in ljubezni, kar naj siuži v jamstvo za skupno slogo na delu za ohranitev našega bratskega edinstva in za napredek naše skupne domovine. Tu hočemo bratstvo in ljubezen širiti med našimi tovariši in jo prenesti na mladino, da bi Vas vsi vzljubili, kakor smo Vas mi vzljubili. Prosimo Vas, da to našo zahvalo tolmačite vsem mestom in odborom, ki so nas sprejeli, pogostili in spremljali in jim sporočite, da jih iskreno bratski ljubimo. V imenu kmetovalcev in strokovnjakov član uprave srbskega Poljoprivrednega društva: Viča Ra-dovanovič.»
4 Vse zasebnike, ki zaposlujejo hišne posle, kakor: služkinje, sobarice, kuharice, pestunje, kočijaže, hlapce itd., opozarja Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani, da so hišni posli v zmislu § 3. zakona o zavarovanju delavcev, razglašenega v Uradnem listu od 13. junija 1922., od 1. julija 1922. dalje zavezani obveznemu zavarovanju za slučaj bolezni in nezgode. Vsled tega se vsi taki delodajalci pozivljejo, da naj-kesneje do 30. septembra t. 1. prijavijo vse hišne posle, ki jih zaposlujejo, v zavarovanje pri pristojnih poslovalnicah okrožnega urada za zavarovanje delavcev, da se tako izognejo kazenskemu postopanju v zmislu § 194. citiranega zakona, občutnim globam in povračilu oskrbnih stroškov. Prijavne tiskovine se dobe pri vseh poslovalnicah proti povračilu nabavnih stroškov. Posli, ki opravljajo izključno ali po večini kmetijska dela, zavarovanju niso podvrženi. Ustna ali pismena pojasnila se dobe pri Okrožnem uradu za 20 g 1 Din, za bo /e daLrpTn^ercn'patent.^ v' osta'j zavarovanje delavcev v Ljubljani
je posebno razsodišče 12 ska obrtna razstava. Računi še niso ! strokovnjakov, kateremu je predsedo-sklenjeni, očito pa je, da je bil uspeh; val mariborski župan g. Grčar, oce-razstave nad vse pričakovanje sijajen, nilo oddelke vseh razstavljalcev. Raz-
~~ J sodišče je v splošnem ugotovilo, da ni
111 zlatih, 54 srebrnih in pa 12 bronastih kolajn z diplomo.
+ Farovška klobasama v Mariboru, ki jo zmerjajo za «Stražo», e narje 7 par; 1 dolar za 64 in pol do hoče s smrdljivimi in plesnivimi klo
basarijami o demokratski stranki in — Povišane poštne pristojbine, njenih voditeljih "okvariti zdrave
pa še 50 par; lem pa oblizljivim farovskim podrep-
UMttVl JiAl 1U1UJV/ IJUOlll <	.	~ •	.	-	i •«	•	V 1" ■	i
kraii. Pa tudi po teh krajih pride!dopismca stane par> pnporoka j nikom in poželjivim tretjerednicam, bik v roke mesarja, preden doraste. istane 2 Din'> paketne pristojbine pa ki s slastjo zajemaio iz «Stražinih
ostanejo neizpremenjene.
umazanih piskrov, želimo dober tek,
= Naš zlati delež avstroogrske slovensko napredno ljudstvo se pa banke. V Beograd se je povrnila ko-j itak ne da več «futrati» s prismoje-
Kako naj si to razlagamo?
Ta uganka se da lahko razrešiti. Naši gospodarji smatrajo vso biko-- -	-
rejo za stvar preproste špekulacije misIJa> k' le °d likvidature bivše av- mm lojem Zebota, Vesenjaka in dru-Dokler bik dobro raste in dokler gre strooSTske banke prevzela 14 milijo- gih farovških špeharjev. krma uspešno v meso, toliko časa ga nOY 600.000 kron v, zlatu. Zlato se j + Streha se je vdrla Novačanovi redi. Kakor hitro se pa pri biku pre-' ie s*iranil° v 73 zabojih, ki so imeli | «Republiki». Parkrat je izšla kot pri-malo ..priredi", ga proda o prvi I skuwi° težo 5,303.600 kg in je bilo ! loga Radičevega «Slobodnega Do-•	s parnikom prepeljano v Beograd, i ma», zdaj pa je Radič zaradi pre-
= Svinjski sejem v Mariboru. Na j visokih poštnih pristojbin naznanil, sejem dne 23. t. m. so pripeljali 279 jda «Republike» ne more več držati svinj. Cene: mladi prašiči, 5 do 6na «jerpergah». Navihani štacunar tednov stari 300 do 600 K, 7 do 9 i Radič že ve, da Novačanov republi-tednov stari 900 do 1500 K, 3 do 4; kanski špas v Sloveniji ni vreden su-mesece stari 1600 do 1700 K, 4 do he hruške, sicer bi pač ne štedil s 6 mesecev stari 2300 do 3600 K, 8! krajcarji, s katerimi so mu hrvaški do 10 mesecev stari 3500 do 4000'k seliaki nabasali republikansko malho. 1 leto stari 5500 do 6600 K.
= Žitni trg. Pretečeni teden so bile v Vojvodini za 100 kg sledeče cene.!
priliki mesarju Do tega časa postane bik vsled pomanjkljive reje in ravnanja navadno tudi tako hudoben, tako slab za spuščanje ali pa tako težak, da. ga je treba odstraniti. In tako gredo naši biki v prezgodnji starosti iz hleva.
Vse to velja za našo kmečko bikorejo. Na dobro vodenih veleposestvih so razmere bikoreje nekoliko ugodnejše. ker nimajo veleposestniki samo tiste vrednosti pred očmi, ki se kaže pri bikih v naraščanju žive-teže, ampak pred vsem tisto vrednost, ki tiči v plemenski sposobnosti. In na to hi se moralo povsod gledati, da pridemo z našo bikorejo naprej!
NAJBOLJŠA PRAŠIČJA PASMA.
Na to vprašanje dobimo različne odgovore. Eden hvali angleške jork-širce, drugi nemško Hešovo pasmo, .tretji berkširce, zopet drugi turo-poljce itd. Prav pa nima seveda nobeden^ ker nimamo danes take pasme, H bi odgovarjala v vsakem oziru našim zahtevam in našim raz-
meram To je tudi čisto naravno ker + Laži se poslužujejo naši kleri-so vse te različne pasme nastale vjkalci, ako jim to le kaže. Pa laž ima razmerah in za potrebe, ki se v mar-: vedno kratke noge in jo je lahko pri-sicem m močno ločijo od naših. Vsa-j jeti. Te dni je «Slovenec» poročal ka pasma ima svoje posebnosti, ima: iz Beograda, da je njegovemu noro-
svoje prav dobre strani, ima Pa tudi čevalcu rekel voditelj demokratske llastnosti, ki se ne prilagajo vsakemu stranke Davidovič, da je za reviziio kraju m kar ie z njim v zvezi. ustave. Z velikimi črkami je to po-
Dobra pasma mora vsestransko ročal «Slovenec», češ, glejte mi ugajati in zadovoljevati. Tega pa ne | zmagujemo, ker se postavlja na'naše

- ■ o .AQ	. „	j Kraljev povratek. Kralj Alekšan-
psemca 408 dinarjev ječmen 350 do:der in zunanii minister dr Ninčič
355 dinarjev, oves 300 dinarjev, ko- j sta se v pondeljek povrnila iz Pariza
ruza 360 dinarjev, moka st. 0 610 v Beograd. Kraljica Marija, ki je
dinarjev. ^	j jai,no obolela, in pa ministrski pred-
= Letina v Bački in Banatu. V sednik Pašič sta ostala še v Parizu
| Backi seje letos pridelalo 24.000 va-: in se povrneta prve dni prihodnjega
gonov pšenice, 6000 ovsa, 800 rži in; meseca.
80.000 koruze. V Banatu pa znaša * Odlikovanje. Z zlato medaljo za pridelek^ 26.000 vagonov pšenice, državljanske zasluge je bil odlikovan 2400 ječmena, 2600 ovsa, 240 rži in ; g. Fran Praprotnik, upokojeni nad 50.000 koruze. Žito je izvrstno, sploh učiteli-v Mozirin. in >;inpr v« vaei,,«™
je izvrstno, sploh F bila žetev boljša kakor lani. Cene žitu dosledno padajo.
učitelj-v Mozirju, in sicer ža zasluge, ki si jih je pridobil na polju slovenskega sadjarstva.
* Zahvala srbskih kmetovalcev Slovencem. Srbski kmetovalci, vr-nivši se iz potovanja po Sloveniji v Srbijo, so doposlali Kmetijski družbi sledečo brzojavno zahvalo: «Beo-grad, 18. septembra. Zdravi smo se vsi vrnili v Beograd. Po še svežih utisih našega bratskega objema čutimo se obvezane, da se Vam tudi tem potem zahvalimo za Vaš prisrčen bratski sprejem in za globoko iskreno ljubav, s katero ste nas povsod spremljali, pogostili in spremlje-
(zavarovalni oddelek) in pri vseh i njegovih poslovalnicah.
*	Brezplačna vožnja za invalide. Glasom odloka prometnega ministrstva imajo invalidi brezplačno vožnjo: ako potujejo za superrevizijski pregled, zaradi ureditve invalidske podpore, v bolnico ali v kopališče, k zdravniku, ali pa v ortopedski, oziroma invalidski zavod. Pravica za izdajanje objav za brezplačno vožnjo je podeljena Osrednjemu invalidskemu odboru v Beogradu, ki pa je v to pooblastil svoje organizacije v državi, na katere se je treba obrniti s prošnjo.
*	Himen. Poročil se je g. Anton Kunej, bančni podravnatelj v Celju, z gdčno. Rušo Majdičevo, hčerko celjskega veleindustrijca gosp. Petra Majdiča. Obilo sreče!
*	Pod Triglavom se je ponesrečil češki turist Emanuel Kusy, absolvi-rani gimnazijalec iz Prage. Sam, brez vodnika, se je podal na Triglav, pri povratku pa je zgrešil pot in zdrknil preko skale. Naslednji dan sta ga našla dva orožnika. Bil je ves razmesarjen. Pogreba, ki se je vršil v nedeljo na Dovjem, se je v lepem številu udeležilo Sokolstvo in izkazalo poslednjo čast mlademu ponesrečenemu bratu.
*	Poštni promet z Rusijo. Naše ministrstvo pošte in brzojava je vposta-vilo poštni promet med našo državo in Rusijo.
::: Jesenski dnevi. Po hudi letni suši nas jc obiskalo deževno vreme, žal malo prepozno, pa zato bolj izdatno. Treba je zopet lepih dni. Pridelki dozorevajo in predolga vlaga jim lahko občutno škoduje. Trgatev se obeta prav dobra, ampak ponekod se že opaža, da je začelo grozdje pokati in gniti. Ako nas nebo obdari še z lepimi jesenskimi dnevi, bomo imeli zopet veselo trgatev.
škem okraju in vedno pogosteje se dogajajo vlomi in tatvine. Nedavno so v Stolniku pri Stranjah vdrli v stanovanje Franceta žoržina in mu napravili škode za 18.000 kron.
*	Prijazen gost je mladenič Štefan Vogler iz Murskih Črncev. Prišel je zadnjič vinjen v gostilno Antona Pečiča v Satahovcih in zahteval pijače. Gospodarja ni bilo doma, dekla pa mu ni hotela dati pijače. Ko pa je prišel v gostilno še domači sin Jožko, se je Štefan Vogler kar spravil z nožem nadenj in ga štirikrat zabodel na vrat. Takih prijaznih gostov pa se tudi vesele nase sodnije.
*	Zaradi nesrečne ljubezni se je v Zagrebu ustrelila mlada bančna uradnica Ružica Fickert. Najela si je voz, med vožnjo pa si je pognala kroglo v glavo in je bila takoj mrtva.
*	Oblak se »e utrgal nad vasjo Srnico v Hercegovini. Strašen naliv je provzročil veliko povodenj, ki je porušila sedem hiš in so utonile štiri osebe.
*	Tretjo sinrino obsodbo je že pri
letošnjem jesenskem porotnem zasedanju izreklo mariborsko porotno sodišče. Alojzij Polak je dne 4. februarja t. 1. zavratno umoril znanega ptujskega trgovca Rosenfelda v njegovem skladišču ter mu nato vzel listnico z 10.000 K in dva zlata prstana. Polak ima zelo žalostno preteklost. Zaprt je bil že štirinajstkrat in tudi pri vojakih je moral zaradi tatvine odsedeti 4 leta ječe. Svoj zločin je trdovratno tajil, toda porotniki so soglasno potrdili vprašanje glede krivde, nakar je bil Alojzij Polak obsojen v srnrt na vešalih.
*	Rus ustreli! župnika in sebe. V vasi Odra blizu Zagreba je neki ruski ujetnik služil že šesto leto pri ta-mošnjem župniku Svačiču. Letos se je na župnikovo priporočilo oženil z nekim dekletom v vasi. Zato je zahteval tudi večjo plačo, ki mu je pa župnik ni hotel dati in ga je vsled lenobe hotel celo odpoditi od hiše. Poleg tega pa je Rus tudi zvedel, da je župnik s sedanjo njegovo ženo imel prej odnošaje. Zato je končno prišel neki popoldan v sobo, kjer je župnik spal in ga je ustrelil z revolverjem. Nato je iskal še svojega tasta in pa občinskega župana, ki ju je menda tudi hotel spraviti s sveta.
er ju pa ni našel doma, si je na cesti še sam pognal kroglo v glavo.
*	Roparski napad. Kmeta Josipa Kronvogla iz Jarenine, ki se je peljal obiskat svoje sorodnike pri Sv. Bol-fenku v Slovenskih goricah, je ob nekom gozdu nenadoma napadel neki rašemljen lopov. Kronvogl je hitro pognal konja, ropar pa je za njim ustrelil in ga lahko ranil.
*	Cerkvena sraka. V župni cerkvi v Gorjah pri Bledu je bilo ukradenih več oltarskih prtov, ki so bili po štiri metre dolgi in meter široki.
*	Stekel pes je v Sarajevu obgri-zd 15 oseb. Poškodovane pa so takoj prepeljali v Pasteu.rjev zavod v Zagrebu.
Iz raznih fcralev
*	V Kamniku je umrla ga. Marija Fischer, vdova po hotelirju in bivšem dolgoletnem kamniškem županu. N. v m. p.!
*	Na Breznem nad Laškim je prejšnjo nedeljo praznoval zlato poroko g. Miha Babič s soprogo Marijo roj. €tih. Uglednima jubilantoma iskreno čestitamo.
*	Na Ranči pri Pesnici je brzovlak r.ovozil konja in voz posestnika Pet-i..i iz Sv. Marjete, Petek sam pa je r ečno ušel nesreči.
*	V Strnišču pri Piuju je pretekli petek ponoči v glavni delavnici »Mizarske zadruge« izbruhnil požar. De-hvnica je s stroji vred popolnoma
j uničena in znaša škoda nad 2 ; iona kron.
*	V Laškem je umrla ga. M. Topo-: ia. — Zavedni napredni materi bodi | ohranjen blag spomin!
! * Na Viru se je pekovski pomočnik Jože Alič igral z vojaško patrono, ki je nenadoma eksplodirala in ga na levi nogi težko poškodovala.
*	Na Fužinah, v občini Oselici, je bilo vlomljeno v stanovanje Katarine Malovašičeve. Vlomilec je pobral obleko in se tako preskrbel za zimo, ko pa ga dobi sodnija, mu bo dala še kvartir po vrhu.
*V Prašah pri Mavčičah se je zastrupil s strupenimi gobami mušni-cami kmet Andrej Kaian. Pojedel je celo skledico na mleku kuhanih muš-nic, pripravljenih za mušjo smrt. Komaj so ga rešili smrti.
*	V Šmarju pri Grosupljem so neznani tatovi na tamošnjem pokopališču ukradli dva železna nagrobna spomenika. Tako torej že tudi mrliči nimajo miru pred tatovi.
mili-: ga, kakor pa zvesto srce in delavno in deneš na solnce. Madeže od trave
j rocico.
X Bivši nemški cesar Viljem, ki
živi v pregnanstvu in je vdovec, se | hoče zopet poročiti, in sicer z neko nemško princeso Schonaich. Vilje-movi otroci in vsi njegovi ostali so-| rodniki so proti poroki, toda Viljem | je odbil vse proteste. Zaroka bo v najkrajšem času, poroka pa se bo vršila 5. novembra. Viljemu je pač v pregnanstvu dolgčas in če je še življenja željan, naj se le poroči. Angleški diplomati baie nič ne nasprotujejo njegovi ženitvi, še veseli so, ker si bo Viljem sam naložil najhujšo kazen na zemlji — zakonski jarem.
Razno
X Raztrgal šest milijonov. Kakor znano, je na svetu nebroj ljudi, ki zbirajo poštne znamke. V. vseli državah so taka društva in izdajajo svoje posebne časopise. Poedine i redke in znamenite znamke dosegajo | tu i n ta m neverjetne vrednosti. In tako se je zgodilo, da je nekemu uredniku angleškega «Časopisa za zbiranje znamk» poslal neki čitatelj posebno havajsko znamKO, ki jih je na j svetu komaj; še kakih deset m za 1 vsako poedino plačujejo ljubitelji znamk do 3900 angleških funtov, kar pomeni okrog šest milijonov naših kron. Toda znamka je bila s pisma nespretno odlepljena in v sre-I dini je bila malo pretrgana. Raz-i trgana znamka pa je brez vredno j sti. Raztrgal je torej šest milijonov kron.
X Prebrisani nadzornik. Pri županu nekega malega francoskega me-| steca se je oglasil elegantno oblečen človek ter se mu predstavil kot nadzornik pariške policije, ki mora po mestnih trgovinah pregledati, če se ne nahaja v obtoku kaj ponarejenih bankovcev. Župan ga je seveda z re-špektom spremljal pri reviziji, pa čudno, visoki nadzornik je že kar v prvi trgovini našel lepo število »ponarejenih« bankovcev, ki jih je seveda konfisciral. In tako se je zgodilo ; v vsaki trgovini ter se je končno pa-! riški nadzornik z obsežnim zavojem j konfisciranega denarja odpeljal iz mesta. Kmalu po njegovem odhodu pa je župan od pariške policije prejel brzojav, da je bil strogi revizor navaden slepar, ki je izvršil že par takih revizij. Zglasil se je tudi voznik in od župana zahteval, da plača vožnjo za sleparskega inšpektorja, ki pa je med tem že zabrisal sled in ga še do danes niso iztaknili.
X Društvo Eteiepifs žensk. V Parizu so nekatere dame, ki jih je narava bolj mačehovsko obdarila z ženskimi dražestmi, ustanovile «Društvo grdih žensk«. Društvo si je nadelo nalogo, vzgojeyati svoje članice v posebno finem vedenju ter gojiti plemenite duševne lastnosti. Prepričane so, da bodo lahko s temi čari vendar delale konkurenco lepoticam. To je verjetno, ker je tudi včasih veljalo, da pa-mžten moški ni toliko gledal na zunanjost kakor na duševno plemenitost svoje bodoče družice. Razumlji-I vo pa je, da polaga to društvo posebno važnost na to, da se njene članice zelo moderno oblačijo; nikjer i pa ne stoji v programu, da bi se učile tudi praktičnega gospodinjstva. Pa | dandanes je že tako in osnovateljice ! društva se morajo že zavedati, da današnji moški cenijo vse kaj druge-
Za smeh ki kratek ias
Današnji otroci. Oče in sinček gresta na sprehod, med potjo pa pade sinček v blato, ko se izkobaca iz kaluže, pravi očetu: „Oče, mama te bo že pošteno skregala."
„Zakaj pa mene," vpraša oče začuden.
,„Ker nisi dovolj pazil na mene," se odreže nadebudni sinko.
Ruski pregovori. Popi so bolj zviti kakor lisjaki, toda ženske so bolj zvite kakor popi.
Poslednja ljubezen je prava ljubezen, ampak prava ljubezen ni vedno poslednja.
z Okužitev s tuberkulozo. Tuberkulozo naleze zdrav človek ne toliko zaradi velikega števila tuberkuloznih kali, ki prodro v njegovo telo, kakor j s pogosto in ponovno priliko, da ; jih, četudi v manjšem številu, sprejema vase. To dokazuje tudi izkuš-! nja in to so potrdili tudi znanstveni poizkusi na živalih, ki se niso dalej okužiti, ako jim je bilo naenkrat I uvedeno v telo par tisoč tuberkuloz-1 jnih bacilov; ako pa so jim jih dali j I v manjših številih, toda večkrat, so pia gotovo obolele. Zategadelj je stalno bivanje poleg jetičnikov silno nevarno, ker se okužujejo polagoma, ; ampak gotovo.
ali zelenja prepoji s petrolejem. Ako je na obleki madež kake barve, ga odpraviš z mešanico enakih delov terpentina in amonije in nato dotič-no mesto izmiieš z milom. Kadar pa kuhaš perilo, deni vmes košček limone, a brez lupine. Perilo bo lepo belo in se tudi bolj očisti.
DOBRA ŽENA" IN MATI ima
vedno pri hiši nekoliko steklenic lekarnar Feller-ievega prijetno dišečega «Eisafluida». Služi dobro za drgnjenje hrbta, rok, nog ali celotnega života; kot kosmetikum za usta, kožo in glavo je nedosegljiv ter je mnogo močnejši, izdatnejši in učinkovitejši kot francosko žganje. — Tri dvojnate steklenice ali eno specialno steklenico z zamotom in poštnino vred pošlje za 72 kron Evgen ! F e 11 e r, Stubica donja, Elsatrg
L E POTA
kože, obrana, vratu, rok, kakor tudi lepa ras* 1m so more doteči samo 2 razumno nege lepote. Tisočera priznanja so dospela iz vsels deiel sveta za lekarnarja Felierja:
flElsa" lliijino mlečno milo, najboljše blago, najfinejše „milo lepote": 4 kosi ■>. zamotom in poštnino 120 K.
„Elsa" obrazna pomada odstrani ■vsako nečistost kože, soinčne pege, zajedan-,ce, nabore itd. ter naredi kožo mehko, rožna-tobelo in čisto; 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 80 K,
a
Ženski kotiček
Madeži v obleki in perilu. Madeže izkušaj odpraviti, preden namočiš perilo. Madeže od črnila namoči v kislem mleku; madeže od železa ali rje odpraviš, ako jih prepojiš z limono-vim sokom, jih nato potrosiš s soljo
Eisa" Tanochina pomada
rast las krepi kožo glave, preprečuje izpadanje, lomljenje in cepanje las, zaprečaje prhnt, prerano osivelost itd.; 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 80 K,
Prodajalci dobe, če naročenajmanj ^kosov enega predmeta, popust v naravi.
Razno I Lliijino mleko 24 K; brkomaz 10 K; najfinejši Hega-puder drja. Klugerja v velikih originalnih Škatlah 40 K; najfinejši Hega-iobnl prašek v patent-škatlah 40 K; puder za gospe v vreclcah 8 K; zobni prašek: v škatlah 12 K, v vrečicah 8 K; Sachet-dišava za perilo 12 K; Schampoon za lase 8 K; rumenllo, 12 llitkov 48 K; najfinejši parfum po 48 in 60 K; močna voda za lase 80 K. Za te razne predmete H aamot in poštnina poseb« računata.
EVGEN V. FELLER, lekarnar,
STUBICA donja, Elsatrg it. 333 (Hrvaiko),
Raj je Elsafiuid — to se im\ ta« FbIIsf — Mila!
1	strojev in bakre-	|
?	kotlov za žganjekuho, slamoreznžce,	1
1 vra^a za ročni vratiinž pogon, vsakovrstne	|
i P^j5je^sj<£ SlrQle 'n stiskalnice za sadje	|
priporoča tvrdka
HITTlp Ljub
Sv. Martina cesta št. 2.
mna