274. številka. Ljubljana, petek 30. novembra. X. leto, 1877. Izhaja v«ak dan, izvzomši ponedeljku in dnevu po praaniein, ter velja po polti projoinan ta a v h tr o-oger i k e dežele *a celo leto 16 gld., ta pol lota 8 ^ Id., M četrt leta 4 gld. — Za Ljnbljr.no bre* pošiljanja na dom sa celo ieto iy gld., z,a čotrt lota 3 gla. 30 kr., sa en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom eo računa 10 kr. z* mesec, 30 kr. sa četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospodo učitelje mi ljudskih šidah in za dijake velja znižana oena in aioer: Za Ljubljano ca četrt lota 2 gld. 60 kr„ po poŠti prejema« za ćetrt leta 3 (?ld. ~ Za oznanila se plućuje od četirist« pne pet t-\rite 6 kr.. će »o oznanilo enkrat tiska. 5 kr., če dvakrat in 4 kr. 6o se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se mM« »ranktratl. — Rokopisi so no vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Prane Kolmanovej mit f\ 3 „gled*liška stolba" Opravništvo, na katero iaj b' ajp > volijo tfati naročnina, reklamacije, oznanila, ..j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiai. Telegrami. Dunaj 28. novembra. „Tol. Corr." je izvedela iz dobrega vira, da je papeževo zdravje vsled vedno večjega ognoje-vanja prav nevarno. London 28. novembra. Lord Derbije sprejel neko deputacijo, ki mu je izročila spomenico, opomiiijajočo, naj Anglija z vojsko intervenira. On je dejal, da angleška vlada nema nobenega uzroka svoje nevtral itetc popustiti. Pariz 28. novembra. Delegiranci zborničnega sindikata so nesli Mac-Ma-honu adreso, v katerej ga pozivljejo, naj Be uda želji francoske dežele, ki se je pokazala pri zadnjih volitvah, da bode razstava mogoča in da bode kupčija in obilnija zopet napredovala. Mac-Mahon pa te deputacije nij hotel sprejeti. Belgrad 27. nov. Tri Vratarnici je pred dvomi dnevi prišlo do krvavega boja mej Turki in Hrbskimi milicami. En bataljon srbske infanterijo je videl kako turski neredni vojaki kristijanske begunce pretopajo; Srbi so mejo prestopili in begunce rešili. Turki so Sli za njimi, a Srbi so jih odbili. Na obeh straneh je bilo več mrtvih in ranjenih. Včeraj so bili konzuli zavoljo tega pri knezu. Vojska. Kadur koli se je Turkom kaj slabega prigodilo v boji, vselej so njih nemški prijatelji v svojih novinah kamen pobrali, pa ga vrgli na tisto carigradsko vojno svetovalstvo, ki krivo ukazuje vrhovnim generalom in vse zmeša. — Zdaj ne bodo več tega izgovora ali zagovora turških porazov imeli, kajti turškega ukazovalnega vojnega svetovalstva nij več, kakor je nam včeraj telegram poročni. Uže prej -,—,— . —- Nesrečno bogatstvo. (Kcunična poveat.) Nedavno so pokopali v Berlinu spoštovano OBemdesetletno žensko. Dolga vrsta žalujočih pogrebcev se je vlekla za mrtvaškim vozom prvega razreda. Poglejmo ta sprevod! Vse kaze na to, da je pokojna gospa imela izredno bogatstvo, a nekaj nam pade v oči — v množici spremljevalcev nij ni jednega tu-žuega lica, ni jednega objokanega očesa. Zakaj nihče ne plaka za umrlo V Za pogrebom ne gredo sorodniki, temin- zastopniki, deputati in členi raznih zavodov in ustanov, koji imajo podedovati gromadno premoženje runjce. Po-kojna Avgusta 11. je namreč zadnji čleu ne srečne družine, nad katero je ležalo tako istražno prokletstvo. ta dan je „Tol. Corr." naveščala iz Carigrada, da so mej dozdaj vsegamogočnim Mahniud Damad pasem in pa mej provizoričnim vojnim ministrom Mustafa pasem razpori nastali, valed česar bode Mahniud iz vojnega svetovalstva izstopil. Iu zgodilo se je tako — pa Turčije ne bo otelo. Iz Plevne piše v „Times" njih dopisnik 4. t. m.: Od zadnjega tedna smo močno potrtega duha. Osmaoa skrbi za prihodnjost. Njegov štab jo jako vznemirjen. Osman je ves jezen na ministerstvo, da je tacim generalom dalo poveljuištro, ki ne znajo nobene taktike. „Vse sem storil, da sem ta kraj nepremagljiv naredil," — pravi — „ali ta nevedni in strahopetni pijanec (Ilaki paša) je moje plane prekrižal." Iz Zim niče se piše, da je vsako osvo-bojenje Osmana po Meheinet-Alijevej vojski nemogoče. Tudi ko bi Mebemet-Ali imel 50.000 mož, so to novinci, neizurjeni in ne v stanu prodreti cele vrste trdnih ruskih pozicij na cesti od Plevne do Orhanja. Od Kdropolja do Sofije nij več kot enajst milj. Kadar tedaj Plovna pade, marširali bodo Rusi tu semkaj in lehko Srbom roko podali. Iz Serajeva se piše o oboroževanji Turkov proti Srhom, da tam vsak dan prihajajo nove čete in odhajajo. Na Drini je baje uže 25.000 Turkov. Srbija vstopa v vojsko, ali je uže prav za prav stopila. Kri je uže tekla, priprave so dovršene in oficijalno se naznanja začetek v naslednjih dneh decembra meseca. Še le zdaj vidimo in moremo prav izpo-znati, kuko velikansko nalogo si je bila lani Srbija postavila, ko je ona sama hotela Pred petdesetimi leti je nek bore jud, po družini llirsch, bil po obsodbi primoran ločiti se od svoje ženo — bogatiuke. Ko mu rabbi v prifujoi-.uosti žt-ne naznani sod nij »k o izjavo, se obrne Hirsch k svojoj oproštenoj soprogi in jej mirno govori: „Piokleta bodi ti, in vsak, kdor podeduje tvoje bogatstvo, umrje naj posilne smrti! Amen, amen, amen!" Hirscb, izgovorivsi te besede, otide. Postal je on potem vice kollektor pri loteriji (tačas zelo teška in nehvaležna služba), kjer je imel svoj kruh in umrl kut revež. Ore/-nekoliko lmsccev po Bmrti Hirsch vej se je po Berlinu raznesel sluh o strašnem uboju, in ta govorica je bila istinita: gOBpa Hirsch je bila umorjena v lastnem stanovanji v \\ allstrasse. Borila se je, kakor se vidi, nesretnica dolgo in srčno z ubijalcem, ker je vsa postelja razmetana in na njenem truplu se vidijo zatekli udarci in rane; nekoliko zob Turčijo razbiti. Tek letošnje vojne in silne žrtve, katere prinaša starši brat slovanske rodbine, Bus, te žrtve in težavnost borbe kažejo še le, kako občudovanja vredna je bila Srbija lani, ko je cele štiri mesece vzdržala navale zrna isto turške vojske, ki je letos pri Plevni Čudeže delala v hrabrosti in priznanje SJinih Rusov dosegla. Srbija se bode borila zdaj za svojo čast in za svoj interes. Ko bi bila lani zmagala, pala bi jej bila Ko sna v delež. Letos bole zadovoljna morala biti z neodvisnostjo in s povečanjem svojih državnih mej v staro Srbijo, ker Bosno bode pač Avstrija zasela, rada ali nerada. Kot zahrbtna dežela naše Dalmacije spada pod „avstrijske interese", in če se prav z osvojenjem Bosne slovanski element v našej monarhiji pomnoži, česar se Magjari in nemškutarji tako silno boje, druzega pota nij več, po katerem bi so avstrijski interesi varovali. Hvala Bogu, da nas je previdnost vladarjeva od vseh druzih nevarnih potov, na katere so nas Magjari potisniti hoteli, dovolj daleč proč odvela, tako, da se nij bati, da bi na nje zašli. Zato tedaj, ker bode pristop Srtije v boj dal celej vojni še bolj slovanski značaj in bode imel velike nasledke, veseli se ga vsak Slovan, ki želi lepše bodočnosti svojemu rodu. Iz državnega zbora. Z Dunaja 28. uov. [Izv. dop.] Meseca marca tega leta so se bili zbrali vsi ustavoverui državni poslanci, prišli so tudi ministri k shodu, da sklenejo, kako daleč sme vlada iti v svojih privolitvah Magjarom nasproti glede nacijonalne banke. Glavno vprašanje je bilo, ali se ima samo načelnik (governer) ali tudi oba podnačelnika od vlade imenovati. ima izbitih, drugi se komaj še drže; dva od-griznena prsta tudi ležita tukaj. Policijski preiskovalec Dunker, strah tedanjih berlinskih tatov in potepuhov kaj kmalu zavoha ubijalce: to Bta hiSina gospe llirsch in nje Ženin. Kri-vifneža se izročita sodniji in dobita zasluženo kazen. Gromadno premoženje gospe llirsch pa pride v roke njenima sinovoma, ki sta uže samostojna. Stareji jo bil do tedaj kmet blizu Bi rlina, drugi pa priljubljen docent na berlin-Bkem vseučilišči. Kmetski posestnik llirsch je bil ženin hčere advokata L.j a zdaj je radi smrti svoje matere odložil že ni te V na pol leta, toda nij mu bilo dano izpolniti obljubo v tem obroku, ker umrl je nekoliko dnij pred poroko — kot žrtev prokletstva. Ko je ogledoval sem pa tja po gospodarstvenih rečeh, naletel je na dvoru na besnega psa, koji ga je stra>no razkosal, skoraj raztrgal; prihiteli so ljudje, a bilo je uže prepozno. Tako je postal docent Cela ustavoverna stranka z ministri vred je tacaš jednoglasno sklenila, da se podna-čelnika imata voliti in da se na nobeden način v tem vprašanji tukajšnja vlada ne sme udati Magjarom. Kajti, reklo se je, če se podnačelnika imenujeta, potem je jeden gotovo Magjar in pri sedanjem magjarskem vplivu se je bati, da bode tudi sam governer Magjar, in tako bi iz stare avstrijske nacijonnlne banke postal magjarski institut in Magjari bi razpolagali i bankinimi novci. To se je tedaj zgodilo meseca marca in jeden glavnih kričačev bil je tačas dr. Ilerbst, cela ustavoverna stranka pa mu je ploskala in dunajska žurnalistika mu je slavo pela, da tako odločno brani avstrijske interese. In denes zahteva ista avstrijska vlada, da se naj Magjarom stori njihova volja in da naj državni zbor sklene, da se podnačelnika imenujeta in ne volita; in denes isti Ilerbst z vsemi svojimi sofizmi podpira vlado, kakor da bi nikoli ne bil drugače mislil. Zares, kdor vidi tako podlo brezzna-Čajnost, strah ga mora obiti, kaj bode z našo ubogo avstrijsko državo. Kar se denes od mi-nisterske klopi kot sveto načelo razglaša, na katero bi morali vsi ustavoverci prisegati, to se jutri ovrže kot škodljivo in nevarno, in isti možje, ki so ravno na vso sapo kričali: Mi tega Magjarom ne privolimo in naj se tudi vsa nagodba razdere, par trenotkov pozneje v nasprotnem smislu glasujo, če prav jih je malo sram svoje brezznačajnosti. Sicer pa je precej trdo šlo pri tem sklepu, in je vlada le 25 glasov večine imela, za kar se ima zahvaliti Poljakom in Rusinom. 0 hrvatskih razmerah. Iz Zagreba 27. nov. [Izv. dop.] Kako se bode hrvatsko-magjarska kriza iztekla, to je pač moralo vsakemu, ki je dogodke s pazljivim očesom motril in kojega nijso osodne iluzije zavele, uže v naprej jasno biti. Odpust energičnega generala Mollinarvja ter imenovanje gen. F ili povi ća na njegovo mesto dalo je slutiti, kako se bo prepir o krajiškem vprašanju končal. Se ve, da bi bilo nepravično tvrditi, da je fcm. Filipović sam tega kriv, kar je prišlo. Pravo piše v tem ob žiru „Primorac", ki pravi: „Za vse zlo mora narod ono gospodo na račun pozvati, ki je sklopila Rauchovo nagodbo, ta vir vsega zlega, kar ga siromašna Hrvatska trpeti mora." — „Das ist der Fluch der bdsen T bat, dass sie fortzeugend Bdses muss gebiiren" pravi ti-----______ ■"' L Ilirsch lastnik vsega bogatstva, ki je tedaj prišlo v ene roke. Spoznavši se v hiši svojega prijatelja s hčerjo bogatega sovetnika P., se mladi llirsch zaljubi v njo in jo vzame v zakon. Novoporočenca se naselita v krasnem stanovanji v nekej hiši v Dorotheenstrasse. So-vetnica P. pride stanovat k njima. Sreča se jima smeje. Crez nekoliko časa je dr. llirsch primoran odpraviti se v Marburg, kamor so ga pozvali; on je odšel, pustivši mlado ženo nosečo, vendar je šel, ker menil je gotovo se vrniti do tega časa, ko ga bo doma treba kot moža in doktorja. Prej se je namenil kmalu obrniti proti domu, a neke okolnosti so ga zavračale v Marburgu, da je odlašal odhod, — slednjič dobi pismo od tašče. Prosi ga ona, da naj vse pomeče proč, ter hiti k ženi, ki ga potrebuje. Po brzovlaku se poda bodoči oče v Berlin in črez nekoliko ur je uže v znanej nam ulici, toda, o groza, nemški pesnik, in v resnici: vse, kar se den-denes godi, je naravna posledica gnjile nagodbe in one nepojmljive miroljubivosti, vsled koje je hrvatska narodna stranka jedno pozicijo za drugo Magjarom popuščala, a srdito odbijala dobre svete svojih slavjanskih prijateljev in bratov. V ministtrskem svetu dne 20. t. m. odločilo se je, da so krajiške železnice in krajiški fond državno vlastništvo. Krajina, a posredno tudi Hrvatska, je vsled te odloke kra jiškega imetka oropana, in Magjari so meni nič tebi nič vse to premoženje anektirali. No, da se tej .operaciji" Še krona na glavo postavi, sprejel je ogerski državni zbor dne 21. t. m. nepremenjeno zakonsko osnovo o krajiškej železnici po predlogu ogerske vlade. S tem zaključkom zapečatena je osoda krajiške železnice; vsaka beseda hrvatskega naroda pala je na trdo zemljo magjarske maksime : sic volo, sic jubeo. Nij se torej oziralo na jednodušno, v vsakem oziru opravičeno željo Krajine, da., cele Hrvatske, nego zidala se bode Krajini na njene stroške železnica, katere ona neče, ker ne bode pospeševala njene koristi, ampak bode samo sredstvo, da se bo na krajiškem zemljišču podpiral magjarski promet, kajti po zakonskej osnovi ima se zidati s krajiškim novcem najprej specifično magjarskim svrham služeča črta Vinkovce-Brod, in „potem pozneje" (t. j. Bog ve kedaj, ali pa nikoli) še le črta Mitrovica-Brod-Sisek. Se vć, da se bo za zidanje gospodarstveno neproduktivne črte Vinkovce-Brod krajiški fond potrošil, a ostale črte, katerih izpeljavo narod no-gospodarstveni interesi Hrvatske zahtevajo, ostale bodo na papirju. Torej, česar smo se najbolj bali, to se je zgodilo. Pisalo se je obče, in tudi narodna stranka je obetala, da bode v slučaji, ako se jej ne posreči priboriti bolje krajiške železnice, svečano protestirala proti surovemu nasilju, ter ob jednem iz sabora, kjer se pravične hrvatske želje tako ostentativno z nogami teptajo, izstopila, ker to zahteva Čast hrvatskega naroda, angažirana po znanih zaključkih v teh krajiških poslih, da hrvatski sabor vsaj pred licem naroda ne bi bil ponižan. Hrvatska je v boji z Magjari podlegla — da-li po vlastnej krivdi ali ne, tega sedaj nočemo preiskavati, bilo bi to preveč nehvaležno delo, — ali hrvatska narodna stranka nij izpolnila svoje pretnje, nij izstopila iz ogerskega prepozno je, pred soboj vidi dvoje trupel — ženino in detetovo. Kmalu po pogrebu umrje tudi nesrečni vdovec. Pravijo ljudje, da se je sam sebe končal, a preiskava je dokazala, da mu je počilo srce. V krasnih zapuščenih sobanah ostane sama sovetnica, kot naslednica ogromnega premoženja. Živeča brez slug (samo zjutraj je k njej hodila ženska, ki je, izpol-nivša kar je bilo treba, odšla) je imela ta bogata dama nekako čudno življenje, bila je nepriljudnn, zatvorljiva, skoraj zmešana. Mineta dva meseca po smrti zeta gospe P., in glej! nekega jutra se pri gospodarju one hiše oglasi služabnica, češ, da gospa sovetnica uže drugi dan ne odpre vrat svoje sobe. Morebiti se je kaj primerilo. Naznanijo policiji. Na trikratno trkanje nij odgovora. Ulomijo duri, gredo notri in kaj vidijo? Gospa P. na pol leži za vratmi. Obesila se je bila na vrvico, privezano za kljuko pri ključavnici. Dejanje samo-umora je dokazano in potem začnejo ceniti sabora; no to Se nij dosti, njeno, kakor hudomušni ljudje pravijo, v vladnej službi stoječe glasilo, usoja se celć predstavljati občinstvu celo affairo kot malenkostno, kot dogodek, kojega nij bilo mogoče zaprečiti. Pravi fatalisti! No, morem vas uveriti, da je ▼ tem obziru glasilo hrvatske narodne stranke čisto izolirano; narod ima v tem vprašanji Cisto drugačne nazore in ne redko se čajejo ostre opazke glede narodne, ali vladne stranke, ki interesov Hrvatske nij dosti Čuvala, in katera bode po prihodnjih izborih gotovo zel6 deci-mirana v saborsko dvorano vstopila, kakor tudi glede turških bratov Magjarov, ki hočejo po vsej sili, da se „kolo* 1848. leta še jeden* krat zapleše. Da ogorčenost v narodu vsaj nekoliko ublažijo, stavili so hrvatski poslanci v oger-skem državnem zboru sledeč predlog: „Naj visoko zastopstvo sklene: Poziva se minister-Btvo, da na temelju §. G5 zak. čl. XXX. leta 186S, ki se glasi: Dalje bode kraljevina Ogerska tudi v naprej prizadevala si, da se oni del vojne Krajine, ki kraljevinama Hrvat-skej in Slavonskoj pripada, v zakonarstvu, v upravi in pravosodji združi z omenjenima kraljevinama, ter da učini potrebne korake, da se pri-druženje hrv. slav. vojne Krajine h kraljevini Hrvatskej in Slavoniji še v teku te sesijo zborove izvede." Ta predlog hrvatskih zastopnikov prišel je sedaj, se ve da, Se le npost festum". Ako so hrvatski poslanci z vtele-senjem Krajine materi zemlji mislili zaprečiti katastrofo glede krajiškega fonda, morali bi se bili na to uže poprej spomniti, a ne sto-prav ob dvanajstej uri. Krajiški fond, krajiška železnica in vtelesenje vojne Krajine kralj, Hrvatskej, to vse je tako ozko spojeno, da si jedno brez druzega samostalno niti misliti ne moremo. Da so Hrvati za spojitev krajine a Hrvatsko malo poprej poskrbeli, ne bi Magjar Tisza z vojno Krajino kot delom ogerske krone, — toiej tudi s krajiškim premoŽenjem ne — mogel tako samovoljno postopati. Z vte-lesenjem Krajine bi bilo tudi njeno premoženje prešlo v hrvatske roke, a potem bi se bila gotovo tudi železnica zidala po hrvatskem, a ne po magjarskem okusu. Kakor rečeno, ako so nameravali to, potem so prišli s svojim predlogom malo prepozno. Človek bi mislil, da bodo Magjari sedaj vsaj i z m o 1 z e n o Krajino Hrvatom prepustili; ali še tega Hrvati s. prošnjani v Pešti nikdar dosegli ne bodo. Da se krajiški fond obrani imetje. Kmalu zasledijo velike predale, v kojih je bilo na kupe zlata in srebra. V nekoliko dneh so uradniki našteli čistega denarja 56.800 tolarjev, vse imetje skupaj je bilo pa cenjeno na 250.000 tolarjev. V malem mesticu, na meji Poznanske in Prusije, v bromberškem okraji, je živel tačas judovsk trgovec po imenu Jona Pikrun. Sreča njegovega življenja so žena in dvoje otrok — deček in deklica. Vse njegovo premoženje je, tako rekoč, konji in vozovi. Kakor prej jud, hodi on po vaseh, nakupuje od kmetov raznih stvarij in prodaja blago v svojem domačem mesticu. Spoštujejo ga kot kupca, da pošteno ravna. Pokaže se, da je ta Jona daljni sorodnik umrle gospe llirsch, in osoda je hotela, da ga narede edinega deda celega bogatstva, ki je ostalo po sovetnici P. Omamljen po tako nepričakovanej sreči, se odpravi Pikrun v Berlin, kjer tudi kmalu dobi vse, kakor je bilo zapisano. Naznanivši svojim v in da se vtelesenje Krajine jedenkrat dejansko izvede, morali bi Hrvatfe čisto druge strune napeti! Kakor se „Obzoru" iz Pešte brzojav-Ija je Tisza z dušo in telesom (ha, ha!) za spojitbo krajine, samo se boji, da bi Hrvatskej :same| denes najbolj na škodo ne bilo, ako bi se ta spojitba izvela. Kako dobrotljiv človek je vendar ta Tisza. Kako očetovski skrbi on za nas! Početkom prihodnjega meseca imel bi se sestati naš sabor; dela ga čaka dovelj. No, kakor se čuje, ne bode sezvan, ker se v Pešti boje demonstracij zavoljo Krajine. Kakor se v Testi gode, tako se pri nas pleše! To je sad naše oportunitete! N—č. Politični razgled. V Ljubljani 20. novembra. netvtjacije, ki se snidejo 5. decembra na Dunaji, utegnejo zarad toga važne postati, ker bode o orijentalnem vprašanji zopet kaj magjarske in nemškutarsko prazne slame premlaćene, dalje pa so važne zavoljo tega, ker še nij nagodba gotova. Mej Čehi se je v Pragi in na raznih krajih drugod sestavil odbor, ki bode naredil razsvetljavo kadar Plevna pade. Razen tega se hoče baje carju čestitati. Iz t*vštv se poročn, da je hrvatski poslanec Vončina govoril v colnem odseku proti temu, da država podpira avstrijskega Llovda, kateri našega pomorstva ne pospešuje. Ali "Vončina nij prodrl s svojim nasvetom. Iz CVtjavljajo, da so tam zopet plakate na zidovih pribite našli, ki kličejo, naj se sultan odstavi, naj se reši država iz osodnega vladanja kamarile. Boje se, da ne bukne upor. Na Mf1t'4tt§co*kc»n se kriza čedalje bolj ostri. Pravijo, da, če bode Mac Mahon zopet razpuščal zbornico, bode general Ducrot minister postal. Nij videti, kako bi na Francoskem do česa druzega prišlo, kakor do sile in krvi! Dopisi. Iz tržtt&ke okolice 27. nov. [Izv. dop ] Rojanska čitalnica je zopet v svojo kroniko zabilježila lepo besedo, katera se je včeraj vršila. Akoravno je bilo neugodno vreme, prišlo je bilo mnogo občinstva, da, rekel bi, preveč, vse je bilo prenapolneno. Program se je izvršil točno. Svetoivanski pevci, velik zbor nad 20 osob, peli so vrlo lepo in krepko, in so morali vsako pesen ponav- preradostnem pismu, kako srečno se mu je reč iztekla, pove ženi, da se povrne prihodnji petek in jo prosi, da naj mu pošlje v Brom-berg konja z vozom. Bil je zimsk čas, zgodaj se je jelo mračiti, a Pikrun kot pošten jud je hotel gotovo priti domov do začetka sobote, tedaj ukaže vozniku pognati konja. Popolnem se uže stemni, ko pride Jona do poslednje zavore. Šrango spuste. Pokliče mitni-čarja in mu plača cestnino, nad voznikom pa zavpije: „Poženi 1' A konj, mesto da bi skočil naprej, potegne nazaj, in mitničar, ki nij bil tega zapazil, spusti ravnokar dvigneno šrango, in — teško bruno pade Jonu ravno na glavo, da se kakor mrtev zvali po vozu. Komaj živega pripeljejo domov, a drugo noč umrje. Vdova Pikrun z obema otrokama in sestro, edino sorodnico, se poda v Berlin, kjer si kupi prekrasno gospodsko hišo v Thiergar-tenstrasse. Črez leto jo zadene strašna nesreča: njena otroka, hči in sin, sta se zvalila ljati. Pa so tudi obilo pohvalo želi, katero zaslužijo. Deklamacije so se vršile pohvalno; opazovali smo, kako se mlade moči blažijo in pridobljavajo za narodno reč, da začnejo spoznavati lepoto materinega jezika. Igri nDomači prepir" in nBog vas sprimi! kedaj poj-dete domov" igrali sta se z vso pohvalo. Saj so pa tudi igralci, ki lehko na vsak oder nastopijo, bili so prav zbrani ta večer. Po igri je bila društveni zabava prav živahna. Tudi tukaj v Trstu se bližajo volitve trgovinske zbornice, katera je pa na drugi podlagi, kakor ljubljanska, namreč, tu bi bilo v veliko škodo, ako bi jo hoteli lahoni po svojem narodnem kopitu italijansko-narodno prestrojiti. V Ljubljani bi morala biti trgovinska zbarnica vedno narodna, ker je veČina obrtnikov in trgovcev narodna. Naši laški progresisti, to so možje od od onega društva, kateremu predseduje ller-met, radi bi vse neitalijane v kozji rog ugnali. A ne gre jim nič po sreči, ker jim nasproti stojijo imena, katerih črevlji uže odvagajo progreso s Ilermetom na vrhu. Slovanov je v Trstu mnogo trgovcev. Zdaj je treba stopiti na polje volilnega boja, zdaj naj vsak narodnjak s podvojeno močjo na to dela, da zdrami naše slovauske mameluke, kateri le „kšeftw poznajo in ne naroda. Z laj moramo zapisati v narodno knjigo vse one trgovce, kateri od straha ne vedo več kaj početi, ako jih lahon pisano pogleda in trepetajo pred pre-tenjem kakega Žida, ki hoče morda par stotink ovsa kupiti. Treba je take dobro zapomniti in ne kupovati od njih ničesa, bolje dati poštenemu tujcu, ko takemu domačinu, kateri je fatalist in vedno vidi, da ga lahoni z bombami bombardirajo. Trgovci Slovani, katerih bi na stotino naštel v Trstu, so večjidel le „kozmopoliti." Tako oni trdijo. Pa kozrnopolitizem nam škoduje. Razviti je treba našo zastavo, ker kdor ima to, ne bo mu je vzel nihče, ako je pošten, ga bode tudi nasprotnik spoštoval, Slovanski trgovci, zdaj pričakujemo od Vas čin, ki bi ob važnem trenotku vrgel na tehtnico zlato slovansko zadačo. Kakov strah imajo lahoni od tržaških Slovencev in njih društev, kakor je „Edinost" in od čitalnice, to se vidi od dne do dne. K <»or«»u Iskejl;k» 27. novembra. Izviren dopis.] Slab znak avstrijskega patri-jotizma naših nemškutarjev je gotovo njihovo turkoljubje in sovraštvo do bratovske nam raz okno in se ubila. Črez leto je pa nesrečna mati utonila v toplicah. Sestra in edina naslednica ogromnega bogatstva je ravno ta Avgusta B., ki je preživela 80 let. Malo pred smrtjo vdove Pikrun, ko Avgusta B. še nij mislila, da bo dobila njeno premoženje, se je ona pokristijanila. Ljubezen k stavbarju Sol-danu jo je napravila storiti ta korak. A stav-bar kmalu umrje in Avgusta se zaveže ne več omožiti se. Istina je, da je ta dama umrla v visokej starosti, a uzrok njenej smrti je bil vendar nesrečen slučaj. Necega dne sedi ona pri oknu in železna palica od zagrinjala jej pade ravno na glavo, od tega udarca se je naredila rožena oteklina, ki je spravila starko pod zemljo. — Kaj ne, čudna je bila osoda tega premoženja, ki kaže, da kdor je bogat, nij vselej tudi srečen. Na vprašanje, komu naj pripisujemo to nakopičeno slučajnost, nam pa nij lehko odgovoriti. Rusije. Sam naS presvetli vladar živo simpatizira z Rusijo, kar je slovesno v Košicah izrekel, in z njim mora tudi vsako patrijo-tično avstrijsko srce simpatizirati z Rusijo in jej želeti zmage v sedanjej borbi. Rusija nij še nikdar proti Avstriii vojne vodila in leta 1849 je celo na^o državo rešila pogina, ruska kri je tekla v ogerskih livadah za obstanek Avstrije, a Turki so mnogo razropali po deželah našega cesarstva v prejšnjih časih in Se zdaj nadlegujejo mirne avstrijske prebivalce ob meji, jim ropajo živino in požigajo njih sela. Iz navedenega je .jasno, da vsak pravi avstrijski patrijot mora želeti našej zaveznici Rusiji dobrih vspehov, in če je v takih okol-šfinah, tudi delati na to, da Avstriji sovražna Turčija in zavirateljica vse kulture po balkanskih pokrajinah, gnili ud na zdravem evropskem mesu, izgine iz vrst evropskih držav. Kdor drugače misli ali dela, nij pravi avstrijski domoljub, a le hinavski avstrijski patrijo-tizem vporablja za svoje, večkrat krivične, namene. Naj se navaja, da brez znanja nemščine bi ne bilo mogoče Slovencem potovati dalje, nego po 12 okrajih kranjske vojevodine. Neresničnost tega izreka jo splošno znana. Tam v Gorotanu, v Primorji in na Spodnjem Štajerskem žive Slovenci in naš jezik je le malo različen od jezikov naših južnih in severnih slovanskih bratov, kar se je pisec tega spisa imel priliko prepričati, občevaje s Čehi in Poljaki. Razloček je veliko manji, nego mej posameznimi nemškimi dijalekti, na pr. platt-deutsch, lerchenfelderisch, i. t. d. V kratkem času se vsak Slovenec za potrebo lehko privadi i družin slovanskih narečij, če se večerni kurzi o teh u vedo, če ne pa po drugih potib, potem mu je pa pot odprt v večino kronovin naše carovine in v balkanske dežele, ki bodo za Slovence v trgovskem obziru, po osvobojenji izpod turškega gospodstva, mnogo važnejše, nego Nemčija, in v sveto slovansko Rusijo, katera ima važno rolo v prihodnjosti. Tako lehko brez znanja nemščine prepotuje Slovenec blizo polovico Evrope, in gre v azijatsko Sibirijo, katere trgovske važnosti ne bom ▼ tem spisu razlagal, ker je to uže deloma storila „A. A. Ztg." v št. 05, 187G. 1., v članku: „Eine Ringbahn der Zukunft", in znani A. Ilerzen v svojej, Rusiji sicer neprijaznej knjigi, „Tjurina i Silka", katera je uže v nemško pre-ved na. O važnosti Sibirije za trgovino morda enkrat v posebnem daljšem Članku izpregovorirn. !)omače .stvar*. — (V mestnem zboru) ljubljanskem je bilo predvčeranjem skleneno Regalijev predlog v preudarek vzeti, postaviti mali most za pešce. Dalje je bil nasvet enoglasno sprejet, poslati peticijo na državni zbor, naj ne potrdi vladne čolne tarife, vsled katere bi se podražili kava, rajž in petrolej. V odbor za to peticijo so bili voljeni gg. Bttrger, dr. Aha-čič in Kaltcnegger. — (Govorica) gre po Ljubljani, da bode kranjski deželni načelnik v Line prestavljen. — (V redu ti) bode v nedeljo ob 5. uri popoludne koncertna veselica vojaške godbe in filbarmoničnega društva — na korist patri-jotičnemu pomočnemu društvu za ranjene vojake in za siroto padlih. — (Ogenj.) Včeraj nas je o polu dveh prestrašil dvakratni Btrel, naznanjujoč ogenj, ki se je vnel bil v dimniku \Yinklerjeve hita na križevniškem trgu. Požarna straža je bila precej na mestu, ljudij silno, ali ogenj se je bil precej zadušil. — (Slovensko gledališče.) Spred-etavanii, katere nam je podalo letos drama tično društvo, bili smo do sedaj jako zado Toljni. 1'osebno v zadnjič smo se čudili, kako korektno se je predstavljala Giranlinova igra „Prestop žene". — Pisana je igra na istej realistieuej podlagi, ki označuje vsa dela novejše francoske literature, in ki ima to dobro etran, da predstavlja resnico, in da se ne lovi po nenaravnih, čmerikovo - sentimentalno izmišljenih prizorih, kakor smo jih preveč vajeni, bodi si žalibog pri mnogih nein-fikih dramatičnih delih, ali pa ravno tako žalibog pri redkih pridelkih naših domačih na-depoluih poetov. Pa — govorimo o igri. G. Kocelj (Dumont) igral je s hvalevredno zmernostjo ter varoval v teku cele predstave značaj svoje role. Tudi g. Sc hm i d t (Alvnrez) je Z razumom in mnogo pridnostjo izpeljal svoj nalog. Gospodičina G. N igri nova (Matilda) nas je jako razveselila. Ta gospodičina ima izboren talent za tragične naloge, in pričakovati smemo, da bode v kratkem, ako s pridnostjo in marljivim učenjem podpira prirojeno svojo moč, popolno nadomestila igralko go-spodičino Podkrajšekovo, katere smo se tako bali pogrešati na slovenskem odru. Priporočili bi pak gospodičioi Nigrinovej, da ee posebno in to vedno in vedno vadi v govoru. Kajti tu nas moti mnogokrat kaka ne-razločnost, in govorjenje na odru tudi v uajvečjej afektaciji ne sme biti prenaglo. In drugo, kar bi opomnili, je tudi to, da mora biti patos vedno na pravem mestu. Preveč je — odveč. Druga igra „Gluh mora biti" se je vršila gladko. Gospoda Šušteršič in Jeločnik Bta vrlo skrbela za veselost občinstva, kakor g. Kajzelj, ki ima pa uže vedno ta nalog. Razne vesti. * (kaka na jeziku) dobil in kljubu Ilillrotovej operaciji umrl na njem je mlad trgovec Moric Guthart v Stolnobelgradu. Dobil je pa raka s tem, da se je v jezik prav malo urezal z gumiranim robom kuverta, ko ga je pred zalepljenjem obliznil. Koliko ljudij je, ki ravno tako delajo. * (Lov ob nedeljah in praznikih.) Okrajni glavar v Oberhollabruuu je prepovedal lov ob nedeljah in praznikih, oslanjaje se na neko naredbo od 1852. leta. Namestništvo pa je to prepoved zopet zavrglo, češ, da je postava od 25. maja 18G8 tudi ono naredbo uničila. * (Aleksandra Puškina), najslavnejšega ruskega liričnega pesnika spoineuik bodo leta 1871) v Moskvi postavili. Izdelal bode to umeteljno delo kipar Opekušin, troski bedo znašali vkupe 85.000 rubljev. * (Zlato konjsko opravo) so izkopali na nekej njivi v Forkanu na Ogerskem. Ko namreč nij htel plug dobro riti po zemlji ter se je večkrat ustavil, grebli so orači ter našli posodo od medi a v njej zelo prvotno izdelano konjsko opravo, ki je bila 20 funtov težka Izprva so hlapci vso to najdbo vrgli v hlev mej drugo „šuro", ker so mislili, da nema nobedue vrednosti, a naposled jim je nekov zlatar, ki so mu vso to pokazali, odprl oči in povedal, da je najdba od čistega zlata. To se je seveda takoj naznanilo gospodski. Zahvala. PodpisAni izreka v imenu šolske mladine vsem blagim Šolskim pnjateljt ni, kateri so se vdeleži i 1H r. m. šolske veselice, ter darovali lepi znesek za ubogo učečo sii mladmo, kakor tudi alavii.-tnu šolskemu ili uši u v I-jubijan1, kau-n* nam jo za ovi donesek poslalo mnogo pisalr.ega orodja, presrčno zahvalo! Ibtg Vam stotero poplati! Vodstvo ijmUkt) šole v Cerknici 27. nov. 1877. Karo! D c r m e 1 j , naduč telj in vodja. Tjr*xae> r^si« r LjnbljaEi 28 novembra t. 1. Pšenica hektoliter 9 gld. 53 kr.; — rož 6 g!d. f0 kr.; — ječmen b gld. 78 kr.; — oves 3 gld. — 25 kr.; ajda G gld. f>0 kr.; — proa6 5 gld, 63 kr., — koruza 6 goid. 60 kr.; krompir 100 kilogramov 2 gld. 8f> kr.; — fižol hektoliter 7 gld. — kr.; mvil i Kilogram — gl. 92 kr.; — mast — gld. Si kr.; — ipeh trišeu — gld. 60 kr.; — speli povojen — gld. 70 kr.; jajce po 2'/i kr.;— mleka liter 7 kr.; govedniue kilogram 64 kr.; — teletuiue M kr.; — svinjsko mobo 52 kr.; — sena 100 kiiogram »v 2 gld. 03 kr. — slame 1 goid. 78 kr.; — drva trda 4 kv. metrov ■ goid 50 kr.: — mehka 4 gld. 50 kr. Dunajska borza 20 novembra. (levimo telegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . 63 gld. 40 kr. Enotni drž. dolg v srebru . • 68 „ 60 „ Zlata renta........ 74 „ 46 „ letiO drž. posojilo..... 112 „ 25 „ Akcije narodne banke .... tOl „ — „ Kreditne akcije...... 208 „ 50 „ London......... 118 „ 80 . Napol.......... 9 „ f3 „ C. kr. cokini....... 5 „ 65 „ Srebro ......... J05 „ tO „ Državne marke...... 58 „ 80 _ Loterij ne »recite. Na Dunaj i 24. nov.: 13. 57. OG. 82. 41. V Gradci 24. nov.: 55. 76. 32. 15. 71. Lep klavir, še dobro ohranjen, so prodaje za primerno ceno. Natančnejše se i/.ve v slonovih ulicah, v prodajal -niči št. 46 (nova). (359—2j Štev. 16256. (351—2) Razglas. Glede na prihodnjo redno rekrutbo leta 1878, h katerej so leta 1858, 1857 in 1856 rojeni mladeniči poklicani, razglasujemo: 1. Vsak vojaščini podvržen, ki je v letih, k prihodnji redni rekrutbi poklicanih, rojen, mora se pod nasledki §.42 vojne postave v teku meseca decembra tega leta v magistratnem ekspeditu v navadnih uradnih urah za vpis oglasiti. 2. Taisti, ki so v zgoraj omenjenih k rekrutbi poklicunih letih rojeni, pa ne spadajo pod Ljubljano, imajo k temu vpisu svoje izkaznice ali pa popotne liste prinesti. 3. Če je vojaščini podvrženi začasno zvu-naj svojega rojstvenega kraja ali prebivališča, in tedaj zaradi tega, ali po kakej bolezni zadržan, ima se sam ust meno ali pismeno oglasiti, a zamorejo to tudi njegovi starši, jerobi ali kak drug pooblastenec storiti. 4. Podpore potrebni žlahtuiki in njih po-oblastenci, ki želijo začasno oprostenje vojaščini podvrženega, ali ta, če se želi za polaj-šanje vojaške službe poganjati, so dolžni okol-šeine, na katere svojo prošnjo za tako polaj-šauje opirajo, ob času vpisa dokazati. 5. Nalogu, se oglasiti, in sploh vsem iz vojne postave izvirajoČim dolžnostim, se ne da ogniti z izgovorom, da se za ta razglas nij vedelo, ali oa so iz vojne postave izhajajoče dolžnosti komu neznane. v Ljubljani, IG. novembra 1877. Oznanilo. Na Malej Štangi, okraja litijskega, (eno uro od' Litije) se prodaje - sežnjev sveta z ivt'plmiui loljAc5 za svetilke se petrolejem in oljem je izumil c. kr. privilegirani popravljalec svetilk Alojzij tireuls Vaeh vrst svetilko mogo se tako izproiueniti, da se d*d6 vžgati s klinčkom ter nij treba jemati strani ni ciiindra ni strešice, kar jo gotovo zelo pripravno. Ob jednem tudi dohodu luč mnogo lepši pl.m.m in nij so btiti, da bi počil cilinder ali da hi v obče luč le slabo brlela. Popm Ijiuija izvršujem takoj, ako kedo želi, ter prosim, da se takova' natočila izvolijo pošiljati v iioi«-i ,,k Slonu", sobna -i. tfO. jedini poolilaNčeni popravljalec svetilk (.''.ili - 2 za Kranjsko in Istro. Centralni bureau tršivii z Blagi in pridelki! tudi za pridelke gospodarstvene, obrlske, rudniške in gozdniške! Nakupuje in prodaje se blago in deželni pridelki žx-prekope, zaloge za posku dr. M.. Samec. 8° 17 pol. Cena dO kr. Potem m Trije javni govori. Govorili prof. Pr. Šuklje, Iv. Tavčar in prof. Fr. "VViosthalur v Ljubljanski čitalnici. 8U 9 pol. t!.'nu 80 kr. Tujci. 28. novembra: Pri Slonu i Grelenec iz Ve ikih Lašč. — Dragovina iz Trsta. —Preaer iz Dunaja. — Leskovec i^ Idrije. i i Mu.it-f: Pagani u vidma.— Tausig iz Dunaja. — Baver Is Trsta. — Krager iz Dunnja, iii Zumorčl: Togorolc iz Prezida. — Garbil li Šp tala. I Dr. Anton Binter, <<»»-<» ! i bivši Bekiuid;:i ij deželne bo.nico v Ljubljani in C68. kr, zdravilski ^ + asistent, naznani p- t. občinstvu, da so jo v Kiulovljnaselil. ^ • ■ l urednik Josij,. Jurfcić. Lascnini in Uak ,Narodue rmLarue-. C$2