Revija za geografijo – Journal for Geography, 18-1, 2023, str. 111–112 111 DOI: https://doi.org/10.18690/rg.18.1.3474 Recenzija knjige Horvat, U., Konečnik Kotnik, E. in Žiberna, I. (ur.). (2023). Dravsko polje. Prostori (p. 358). Univerzitetna založba Univerze v Mariboru. https://doi.org/10.18690/um.ff.11.2023 Dejan Cigale, Dejan.Cigale@ff.uni-lj.si Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo; Ljubljana, Slovenija Letos (tj. v letu 2023) je pri Univerzitetni založbi Univerze v Mariboru izšla znanstvena monografija Dravsko polje, ki so jo uredili Uroš Horvat, Eva Konečnik Kotnik in Igor Žiberna. Obsega zajetnih 363 strani. Že naslov monografije pove, da je njena vsebina osredotočena na obravnavano regijo, tj. Dravsko polje. Predstavlja realizacijo zamisli, da bi Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru pripravil monografije o posameznih regijah severovzhodne Slovenije – območja, kjer zaposleni in sodelavci oddelka delujejo in ga znanstveno proučujejo. Monografija vsebuje 12 poglavij. Pri njihovi pripravi je sodelovalo 13 avtorjev, in sicer Daša Donša, Vladimir Drozg, Špela Flegar, Maja Hadner, Uroš Horvat, Danijel Ivajnšič, Petra Jesenek Bračko, Karmen Kolnik, Eva Konečnik Kotnik, Peter Kumer, Damjan Strnad, Ana Vovk in Igor Žiberna. Uvodnik na kratko predstavi vsebino in vsebinsko strukturo monografije. Vsako izmed poglavij se osredotoča na eno izmed relevantnih geografskih problematik na obravnavanem območju. Pri tem so deležne pozornosti raznovrstne vsebine, poglavjem pa je skupno to, da poskušajo osvetliti različne aktualne probleme in procese na Dravskem polju. Posamezna poglavja so logično razvrščena, in sicer tako, da so najprej obravnavane različne družbenogeografske tematike (procesi urbanizacije/suburbanizacije/ rurbanizacije, demografski razvoj in stanje, gospodarski razvoj in nekateri njegovi učinki …), v nadaljevanju pa vprašanja, ki v precejšnji meri sodijo na področje okoljske geografije (npr. svetlobna onesnaženost, problematika neofitov …). V zaključnem delu monografije je obravnavana tudi prisotnost učnih vsebin o Dravskem polju v geografskih izobraževalnih gradivih, povsem na koncu pa je pozornost namenjena še mentalnim zemljevidom Dravskega polja na primeru osnovno- in srednješolske populacije. Večina poglavij je zasnovanih tako, da je najprej predstavljeno teoretsko ozadje, v nadaljevanju pa raziskovalni pristop oziroma metode in tehnike dela. Rezultati so podrobno predstavljeni, pri čemer je značilna uporaba številnega tabelaričnega in grafičnega gradiva (karte, fotografije, grafikoni, sheme ...), ki bralcu omogoča natančnejši vpogled v raziskovalne ugotovitve. Večino poglavij odlikuje tudi obsežen seznam uporabljene literature, pri čemer so uporabljena tako starejša kot najnovejša relevantna dela. Jezik v monografiji je – kljub velikemu številu različnih avtorjev – jasen in natančen. Monografija predstavlja rezultate raziskovalnega dela, ki sodi na različna področja geografskega raziskovanja ter nekaterih sorodnih ved. Ugotovitve so znanstveno tehtne ter predstavljene na razumljiv in argumentiran način, hkrati pa ponujajo izhodišče za nadaljnje poglobljeno znanstveno delo. Poudariti kaže, da je monografija tehnično skrbno urejena, kar vpliva na njeno kakovostno vizualno podobo in večjo uporabno vrednost. Recenzije in kritike 112 Čeprav je bilo Dravsko polje v preteklosti že obravnavano v okviru znanstvenih monografij ali zbornikov, ki so se posvečali širšemu prostoru severovzhodne Slovenije (npr. zbornik Spodnje Podravje s Prlekijo: možnosti regionalnega in prostorskega razvoja iz l. 1996, monografija Spodnje Podravje iz l. 2011 …) ali posameznim tematikam, gre v tem primeru za prvo ciljno in celovito obravnavo te regije v okviru znanstvene monografije, pri čemer so predmet proučevanja tudi nekateri pojavi, ki so bili doslej v slovenskem prostoru izrazito pomanjkljivo proučeni (npr. rurbanizacija, svetlobno onesnaženje …). Na ta način pričujoča monografija prinaša relevantne nove ugotovitve in bogati zakladnico znanja o severovzhodni Sloveniji ter geografskih procesih v sodobnem svetu nasploh, hkrati pa predstavlja pomemben prispevek k regionalnogeografskemu proučevanju Slovenije, ki ostaja – ob svoji temeljiti teoretski in metodološki preobrazbi – eden ključnih segmentov sodobnega geografskega raziskovanja.