tnina plačana v gotovini
sto xxM št. m
*xavništvo. -juDUana, &natlieva t - telefon štev 3122. 3123 3124, 3125 3126. inseratrn oddelek: ^ubliana, Selen-burgova oL - Tel. 3492 in 2492 ■•odružnico Maribor Grajski trp 1
Teletor št. 2455. 'odružnicc Celje Kocenovo ulica ž.
Telefon št. 'jjti. Računi Dri oošt ček. zavodih: Ljubljana šf. 11.842, Praqa čislo 78.18C Wien št 105.241
Posebna Izdala
Ljubljana, petek 1. septembra 1939
Zena 1.- Din
Izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din.
Uredništvo: ljubljena, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124,3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7, telefon štev. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
tlerjev proglas nemški vojski
Ker
se bo uporabila sila
predloge
BERLIN, 1. septe. br. Kancelar Hitler je kot državni poglavar in vrhovni poveljnik nemške vojske davi ob 4. izdal naslednji proglas na nemške oborožene
sile:
»Poljska država se nI ozirala na mojo ponudbo za mirno ureditev sosedstvenih odnošajev. Mesto tega je segla po orožju. Nemci na Poljskem ao izpostavljeni krvavemu terorju in se ženejo od hiše in družine. Neskončna vrsta obmejnih incidentov dokazuje, da Poljaki nočejo spoštovati nemških meja.
Da se temu nedopustnemu postopanju napravi konec, uri ne preostaja nobeno drugo sredstvo, kakor da postavim silo prJoti sili.
Nemška vojska se bo borila za čast in življenjske Interese obnovljenega nemškega naroda s trdno odločnostjo. Pričakujem, da bo vsak vojak, zavedajoč se velikih tradicij nemške vojske, do zadnjega izpolnil svojo dolžnost. Zavedajte se vedno In v vseh okoliščinah, da ste predstavniki velike narodnosodalistične Nem-čeje! živio naš narod in naša država!"
Hitlerjevi pogoji Poljski
Eierlin, 31. avg. br. Nocoj ob 21. je službena nemška agencija DNB objavila naslednji uradni komunike:
Angleška kraljevska vlada je z npto dne 28. avgusta 1939 ponudila nemški vladi pogajanja s Poljsko o vseh spornih problemih. Pri tem nismo pustili angleške vlade v nobenem dvomu, da je spričo neprestanih obmejnih incidentov in splešne mednarodne napetosti potrebno takojšnje postopanje. Nemška vlada je v svoji noti dne 29. avgusta 1939 kljub skeptični presoji dobre volje poljske vlade za sporazum v interesu miru izrazila svojo pripravljenost, da sprejme angleško posredovanje odnosno angleško pobudo. Upoštevajoč vse sedanje okoliščine pa je smatrala za potrebno v tej svoji noti izrecno opozoriti na to, da je treba, če se hoče sploh odstraniti nevarnost in preprečiti grozeča katastrofa, postopati hitro in takoj. V tem smislu se je nemška vlada izjavila pripravljeno, da sprejme do 30. avgusta 1939 zvečer pooblaščenca poljske vlade pod pogojem, da bo zares pooblaščen ne samo za razgovore, marveč tudi za pogajanja in za sklenitev obveznega dogovora. Nemška vlada je nadalje dala vedeti, da verjame, da bo angleška vlada do prihoda tega poljskega pooblaščenca v Berlin prav tako pridobila poljsko vlado za to ponudbo sporazuma. Namesto obvestila o prihodu avtoriziranega poljskega pooblaščenca pa je nemška vlada dobila v odgovor na svojo pripravljenost za nogajanja za sporazum poročilo o »oljski mobilizaciji in šele 30. avgusta 1939 proti polnoči več ali manj splošno angleško zagotovilo, da je pripravljena z Nemčijo s svoje strani na pričetek pogajanj.
Kljub temu je izostal pričakovani poljski delegat in je s tem odpadla odgovornost Nemčije. Ker je bilo angleški vladi že znano naziranje nemške vlade o osnovah za taka pogajanja, in ker se je angleška vlada sama zavzemala za direkt. pogajanja med Nemčijo in Poljsko, je zunanji minister Ribbentrop angleškemu poslaniku v Berlinu ob priliki izročitve zadnje angleške note natanko obrazložil nemške predloge, ki so bili predvideni za primer, da bi poljski pooblaščenec prišel v Berlin. Nemška vlada je mnenja, da ima pravico zahtevati, da se v teh okoliščinah vsaj naknadno imenuje poljski pooblaščenec. Ne more se pripisati nemški vladi, da bi bila s svoje strani opustila pripravljenost za pogajanja, pač pa je tudi angleški vladi dobro znano, da so s poljske strani prihajali prazni izgovori in da je Poljska skušala z raznimi izjavami zavlačevati pogajanja. Iz demarše poljskega poslanika, ki je bila med tem izvršena, pa se vidi, da poslanik ni bil pooblaščen pričeti razgovore, še manj pa za pogajanja.
Tako sta Hitler in nemška vlada dva dni zaman čakala na prihod pooblaščenca Poljske. V teh okoliščinah smatra nemška vlada, da so tudi tokrat njeni predlogi praktično odklonjeni, četudi ie mnenja, da so v obliki, v kakršni so bili sporočeni angleški vladi, več kot lojalni in fair ter sprejemljivi. Nemška vlada smatra za potrebno, da sporoči javnosti naslednje osnove za pogajanja, ki jih je zunanji minister Ribbentrop predložil angleškemu poslaniku Hen-dersonu:
Predlog za ureditev gdanskega, koridor-skega in poljsko-neinškega manjšinskega
vprašanja
16 zahtev
Položaj med Nemčijo in Poljsko je sedaj takšen, da lahko vsak nadaljnji incident povzroči takojšen nastop obojestranskih oboroženih sil, ki so že zbrane na meji. Vsaka mirna ureditev teh vprašanj mora biti takšna, da se taki dogodki ne bodo ob vsaki prihod .ji priliki zopet ponovili in ne bi ostali omejeni samo na vzhodno Evropo, marveč "zzvali novo napetost v vsej Evropi. Vzroki tega razvoja so:
1.	Nemogoča meja, določena po ver-sajskem diktatu.
2.	Krivično postopanje z manjšinami v odcepljenem ozemlju.
V svojih predlogih zastopa .uradi te«a nemška vlada stališče, da se mora najti končna rešitev, ki bo odstranila sedanje nemogoče meje in obenem zagotovila življenjsko važne prometne zveze, manjšinski problem kolikor mogoče odpravila, a v kolikor to ne bi bilo mogoče, napravila usodo manjšin znosno z zaiamčenjem njihovih pravic.
Nemška vlada je prepričana, da je pri iem neobhodno potrebno, da se obenem ugotovi vsa gospodarska in fizična škoda, ki je bila povzročena od leta 1918. dalje in da se ta škoda v polnem obsegu poravna. Samo ob sebi se razume, da velja to v enaki meri za obe strani. Iz vseh teh dejstev slede naslednji praktični predlogi:
1.	Svobodno mesto Gdansk se vrne glede na njegov neizpodbitni nemški značaj in na soglasno izraženo voljo prebivalstva nemudoma Nemčiji.
2.	Področje tako zvanega koridora, ki se razteza od Vzhodnega morja do črte Kwidzin (Marienwerder) — Grudziadz (Graudenz) — Chlum (Kulm) — Byd-goszoz (Bromberg) vključno in na za-padu do Schonlauben, bo o svoji pripadnosti k Nemčiji ali Poljski samo odločalo.
3.	V to svrho se bo na tem ozemlju izvršil plebiscit. Glasovalno pravico imajo vsi Nemci, ki so bili 1. januarja 1918 nastanjeni na tem ozemlju ali do. tega dne tam rojeni, prav tako pa tudi vsi, ki so tega dne nastanjeni na tem ozemlju ali do tega dne tam rojeni Poljaki, Kašubi itd. Nemci, ki so bili s tega ozemlja pregnani, se takoj vrnejo nazaj v svrho glasovanja. Da bi se zavarovala objektivnost glasovanja, in da bi se mogle izvršiti potrebne obsežne priprave, se to področje slično, kakor svoječasno v Posaarju, podredi posebno v ta namen sestavljeni mednarodni komisiji, v kateri naj bi bili zastopniki štirih velesil, in sicer Italije. Rusije, Francije in Anglije. Ta komisija naj izvršuje na tem ozemlju vse vladne pravice. V ta namen mora v dogovorno najkrajšem času izprazniti
to ozemlje vse poljsko vojaštvo, poljska policija in vse poljske oblasti.
4.	Od tega področja se izvzame poljska luka Gdynja, ki je načelno poljsko ozemlje, v kolikor je to ozemlje naseljeno po Poljakih. Meja te poljske luke se bo določila v podrobnosti dogovorno med Nemčijo in Poljsko ali pa po mednarodnem razsodišču.
5.	Da se zagotovi potrebni čas za izvedbo obsežnih priprav za pravično glasovanje, se glasovanje ne sme izvršiti pred potekom enega leta.
6.	Da se med tem časom omogočijo neovirane prometne zve/.e Nemčije a Vzhodno P rušijo in Poljske z morjem, se nai določijo ceste in železniške proge, po katerih se bo mogel razvijati svoboden tranzitni promet. Pri tem se smejo pobirati samo one dajatve, ki so neobhodno potrebne za vzdrževanje prometnih sredstev in za izvrševanje transporta.
7.	O pripadnosti ozemlja, glede katerega bo izvedenno glasovanje, odloča enostavna večina oddanih glasov.
8.	Po končanem glasovanju se mora ne glede na izid zagotoviti varnost svobodnega prometa Nemčije z Gdan-skom in Vzhodno Prusijo in zveza Poljske z morjem. Če izpade glasovanje v prid Poljske, se bo priznala Nemčiji eksteritorialna prometna cona v smeri od Bytowa (Biitow) — Gdansk odnosno Tczewa (Dirschau) z zgraditvijo avtomobilske ceste in štiritirne železniške proge. Zgraditev ceste in železniške proge se mora izvršiti tako, da poljske komunikacije s tem ne bodo prizadete, odnosno prekinjene, torej z nadvozi, odnosno podvozi. Širina te prometne cone mora znašati 1 km in je to nemško ozemlje.
Če glasovanje izpade v korist Nemčije, dobi Poljska za svobodno in neomejeno prometno zvezo s svojo luko v Gdynji enako pravico do eksterito-rialne ceste, odnosno železniške proge, kakor bi v nasprotnem primeru pripadala Nemčiji.
9.	Za primer, da bi koridor pripadel Nemčiji, je Nemčija pripravljena izvesti izmenjavo prebivalstva s Poljsko v onem obsegu, kakršen pride v poštev za ozemlje koridorja.
10.	če bi Poljska želela dobiti posebne pravice v gdanski luki, se bodo te pravice določile sorazmerno s pravicami, ki bodo priznane Nemčiji v Gdynji
11.	Da bi se na tem področju odstranil vsak občutek ogroženosti na eni kakor na drugi strani, bosta imela Gdansk in Gdynja značaj resnično svobodnih trgovskih luk brez vojaških naprav in utrdb.
12.	Polotok Hela, ki bo po glasovanju pripadel bodisi Poljski, bo v vsakem primeru prav tako demilitariziran.
13.	Ker ima nemška vlada največ pritožb proti postopanju z nemško manjšino na Poljskem, a poljska vlada praT tako misli, da ima pritožbe zaradi nostopanja s poljsko manjšino v Nemčiji. se bosta obe stranki sporazumeli da bosta te pritožbe predložili mednarodni preiskovalni komisiji, ki bo imel? nalogo preiskati vse pritožbe o gospo darskem in fizičnem oškodovanju ter r vseh drugih terorističnih dejanjih. Nemčija in Poljska se obvezujeta, da bosta v polnem obsegu poravnali vso od leta 1918. obojestranskim manjšinam povzročeno gospodarsko in drugo škodo *er da bosta razveliavili tudi vse razla-fl
stitve in za take in druge posege v gospodarsko življenje manjšin izplačali prizadetim popolno odškodnino.
14.	Da se nemški manjšini, ki po izvedbi teh predlogov ostane na Poljskem, odnosno poljski manjšini, ki ostane v Nemčiji, odvzame občutek mednarodne brezpravnosti, ter zagotovi varnost, da ne bodo pripadniki teh manjšin 'tepnjeni za dela ali službo, ki je nezdružljiva z njihovo nacionalno častjo. se bosta Nemčija in Poljska sporazumeli, da zagotovita vse pravice oboje stranskim manjšinam z obsežnim in obveznim sporazumom, ki naj tem manjšinam zagotovi svoboden razvoj in neovirano nacionalno udejstvovanje, zla sti pa, da se jim v to svrho dovoli j < vse organizacr H iih st.... jo za trebne Obe stranki se obvezujeta, ds ne bosta pripadnikov jšin pritegni v vojaško službovanj-.
15.	V primeru sporazuma na osnovi teh predlogov, se Nemčija in Poljska izjavljata pripravljeni, odrediti in izvesti takojšnjo demobilizacijo.
Zadnji ukrepi
Letalski promet nad Poljsko ogrožen
Berlin, 1. sept. Vrhovni poveljnik letalskih sil in letalski minister je odredil, da se z današnjim dnem ukine ves promet domačih in tujih letal nad ozemljem pod nemško suverenostjo. S tem se ukinejo vse ostale odredbe.
Za obrambo proti poljskim letalskim napadom odreja vrhovni poveljnik letalskih sil: Glede na to, da je treba računati z vojaškimi operacijami pred in v gdanski luki. se svarijo vsa nevtralna letala pred poleti nad poljskim področjem ter nad srednjim Vzhodnim morjem med 18-5 in 20. stopnjo vzhodne dolžine ter južno obalo tega morja In 55. stopnjo severne širine. Nevtralna letala, ki bodo vojaško podpirala Poljsko, bodo morala na svaril, ne strele takoj pristati ali ubrati predpisano smer in takoj opustiti sleherno brezžično zvezo z zemljo.
Tudi vse poljsko državno ozemlje je ogroženo. Zato se opozarjajo tujci, da gre njihovo nadaljnje bivanje na poljskih tleh na njihov riziko.
Vse nemške trgovske ladje na Vzhodnem morju so bile pozvane, da se takoj umaknejo z osrednjega dela tega morja ali ga pa obplujejo po švedskih in leton-skih teritorialnih vodah.. Vsak promet z Gdanskom, Neufahrom in poljskimi hika-mi je bdi ukinjen.
16. Ukrepe, ki so potrebni za pospe-šenje izvedbe teh predlogov, bosta določili poljska in nemška vlada spora-
zumno.
Pollaki odklanjajo
Prvi vtisi v Londonu in Varšavi
London, 1. sept. c. (Ob 2. zjutraj.) V angleških uradnih krogih izjavljajo k snoči objavljenim nemškim predlogom:
Posredovanje angleške vlade je obstojalo samo v tem, da je skušala omogočiti diskusijo med Poljsko in Nemčijo pod enakimi pogoji in tako, da bi bili interesi Poljske zadostno upoštevani in zasignra-ni. Glede trditve nemškega poročevalskega urada je bil Poljski stavljen rok, da sprejme nemške predloge do 30. avgusta zvečer, izjavljajo v angleških uradnih krogih, da do snočnje objave poljska vlada za te predloge sploh ni vedela, angleška vlada pa je izvedela zanje samo neoficielno dne 30. avgusta pozno ponoči, ko so bili ob priliki sprejema poslanika Hendersona pri Ribbentropu poslaniku samo prečitani, ne da bi mu bili tudi oficielno izročeni.
V krogih poljskega poslaništva v Londonu izjavljajo, da smatra poljska vla-
da, da so danes objavljeni nemški predlogi v vsakem slučaju popolnoma nesprejemljivi in ne dopuščajo nobene možnosti za diskusijo.
Nočna seja
angleške vlade
London, 1. sept. c. Opolnoči so v pred-sedništvu vlade v teku važne konference med vodilnimi člani vlade in eksperti zunanjega ministrstva. Navzoč je tudi ministrski predsednik Chamberlain.
General Weygand generalisim za Bližnji vzhod
London, 1. sept. c. General Weygand bo v primeru vojne najbrže imenovan za skupnega šefa zavezniških vojsk na Bližnjem vzhodu, namreč Anglije, Francije, Turčije in Egipta.
Gdan
okupiran
BERLIN, 1. sept. br. Danes ob 7* je bila proklamirana priključitev Gdanska k Nemčiji. Gdansk je proglašen za sestavni del Velike Nemčije.
Forster je kot »državni poglavar44 Gdanska Izdal pro-klamacijo, s katero objavlja združitev Gdanska z Nemčijo. Proglas se glasi:
»Z današnjim dnem se Gdansk vrne k Nemčiji. Hitler nas je osvobodJL Z vseh javnih poslopij plapolajo zastave s kljukastim križem, zastave nemške države. Plapolajo pa tudi z bivših poljskih poslopij. Vsi zvonovi objavljajo to veselo vest. Zahvaljujemo se Bogu, da je dal Hitlerju moč in možnost, da nas je rešil nesrečnega versajskega diktata.
Presrečni smo, da smo postali državljani Velike Nemčije. Gdanci in Gdanke! Ob tej svečani uri prisegamo vsi zvestobo našemu voditelju Hitlerju in obljubljamo, da bomo storili vse za srečo Nemčije.
Naj živi svobodni, Nemčiji zopet vrnjeni Gdansk!
Naj živi naša velika nemška domovina!
Naj živi naš ljubljeni voditelj Adolf Hitler!«
Nemške čete so davi ob 7. iz Vzhodne Prusije vkorakale v Gdas3s?i.
"Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani