TRIBUNA LIST ZVEZE ŠTUDENTOV LJUBLJANSKE UNIVERZE UREJUJE UKEDNISKI ODBOR: STANE CEHOVIN, DRAGO COP, MARJAN KOPECKY, NIKO LEHRMAN, BO2O LEVEC, NIKO TlCAB, JOŽE ZNIDARSIC IN ALOJZ 2U2EK. ODGOVORNI IN GLAVNI UREDNIK STANE CEHOVIN, UREDNlSTVO IN UPRAVA LJUBLJANA, POLJANSKA 6, TELEFON 30-123. TEKOCl RACUN 600-70/3-567. ROKOPISOV NE VRACAMO, LETNA NAROCNINA 200 DIN. TISKA CASOPISNO PODJETJE »DELO«. LETO X. STEV. 5. LJUBLJANA 29. MARCA 1960 Seja univerzitetnega sveta Univerzitetni svet dal priporočila • Nove študijske načrte in programe morajo fakultete čimprej izdefati • Istočasno morajo pripravljati nova skripta in učbenike # V zimskem semestru 1960-61 bo uveden nov sistem študija na petih fakultetah in 3 oddelkih oziroma odsekih Pred razpravo o posamez-nih fakultetah je Univerzitet-ni svet na podlagi poročila dr. Mihe Potočnika, predsednika študijske komisije Univerzi-tetnega sveta, obširno razprav-ljal o problemih etapnega in inverznega študija, ki so skup-ni večini fakultet. Načrti fakultet za nov si-stem študija so plod obsežnih in temeljitih razprav šole in družbenih organov iz prakse, operativ, strokovnih društev. Na vseh fakultetah so spre-jeli princip etapnega študija, razen midicine, gradbeništva in gozdarjev. Večina fakultet je predvidela, da bi prva eta-pa trajala dve leti, montanisti pa so predlagali 3 leta. Uni-verzitetni svet je smatral, naj prva etapa traja praviloma 4 semetre, v izjemnih primerih pa pet semestrov. Zelo različno pa so fakultete uredile prehod iz prve stopnje študija v drugo. Ponekod mo-rajo kandidati doseči v prvi stopnji odličen ali prav dober uspeh oziroma določeno šte-vilo točk (vsota ocen vseh iz-pitov), opraviti izpite iz pred-metov, ki so jih fakultativno vpisovali itd. Univerzitetni svet je sklenil, naj bo prehod urejen s kon-kurzom, ki mora biti tak, da oceni kandidatovo znanje in sposobnost za nadaljnji, predvsem teoretično poglob-ljen študij. Različno predznanje kandi-datov, ki pridejo v prvo fazo študija, je velik problem pred- vsem nekaterih tehničnih strok. Tega problema ni mo-goče rešiti z uvedbo dveh raz-ličnih programov za abiturien-te gimnazij ter srednjih stro-k.ovnih in industrijskih šol. Gre za vprašanje vrednotenja strokovno praktičnega znanja na eni strani in teoretično na drugi, kar je mogoče rešiti s samo metodo študija znotraj istega študijskega programa. Kandidat z večjim praktičnim naj bi poglabljal teoretično znanje, oproščen naj bi bil do-ločenih vaj, poglobljena pra-ksa pa bo nujno potrebna slu-šatelju, ki je prišel iz splošno izobraževalne šole. Pri izdelavi študijskih na-črtov in programov bodo fa-kultete upoštevale inverzijo posameznih predmetov tako, da bodo strokovne predmete predavali že na samem za-četku študija. Nekatere fakultete so z iz-delavo načrtov. programov in pravil študija že tako daleč. da bodo v jeseni, že pričele z novim, študijskim načrtom. V teh prizadevanjih so doseg-le največ ekonomska fakul-teta, strojna in elektro, nara-voslovna, filozofska. agronom-ska stomatologija in pravo. Vse te spremembe pa zahteva-jo nove kadre. profesorje, asi-Stente laboratorije in šolska posestva. Veliko poman.ikanie preda- vateljev naj bi odpravili s pri-tegnitvijo tega kadra iz pra-kse. Ponovno naj bi se uvedel naziv univerzitetni predavatelj. Paralelno s sestavljanjem učnih načrtov morajo fakulte-te razpravljati o kadrih. Po-trebe o novih namestitvah morajo preko rektorata do-stavljati Izvršnemu svetu, ki ba nova mesta odobraval. Na podlagi teh sprememb bodo fakultete predlagale tudi spremembe svojih statutov. Univerzitetni svet je vsem fakultetam, predvsem tehni-kom, priporočil, naj razprav-ljajo o možnostih uvedbe iz-rednega študija in tudi pri-pravijo pravila za ta študij. KDO BO VZGAJAL PEDAGOŠKI KADER ZA OSEMLETKO? Kot prva stopnja študija na naravoslovni fakulteti bodo uvedli dvoletni študij, name-njen za izobraževanje in vzgo-jo učiteljev nižjih razredov osnovne šole. Studij obsega dva enakopravna predmeta z izključno praktično usmerjeno pedagoško izobrazbo. Na drugi stopnji pa naj bi se eden iz-med obeh predmetov bolj teo-retično poglobil. Razen tega dvostopenjskega študija pa predvideva ta fakulteta tudi možnost enotnega, štiriletnega študija nekaterih predmetov, na primer matematike, geolo-gije, meteorologije. Filozofska fakulteta tudi sprejema reorganizacijo študi-ja v tri stopnje, prva in dru- ga stopnja bo obsegala dva predmeta. Glede kombinacij A in B predmeta pa bi morali odgo-vorni organi določiti, kakšen kader šola potrebuje, ker se-danja liberalnost v tem pogle-du ni smotrna. Nov moment pri izobraževa-nju učnega kadra, ki je nastal z objavo zveznega zavoda za proučevanje šolskih in pro-svetnih vprašanj katera predvi-deva enotno izobraževanje učnega kadra za osnovne šole v bodočih pedagoških akade-mijah, pa predstavlja vpraša-nje, ali naj se študij na obeh fakultetah, ki vzgajata pro-svetni, pedagoški kader, reor-ganizira v taki smeri, kakor jo predlagata obe fakulteti? VEC TIPOV EKONOMISTOV Ekonom&ka fakulteta je sprejela načelo etapne reorga-nizacije študija v naslednjem osnovnem konceptu: prva. dvoletna stopnja obsega eno-ten prvi letnik, drugi letnik se programsko deli v: komerci-alno smer, finančno-računo-vodstvo in druge smeri, kar bodo dosegli z uvedbo po-sameznih izbirnih skupin pred-metov poleg predmetov, ki so za vse smeri skupni. Prva stopnja se zaključi s komer-cialno diplomo za tiste, ki bo-do šli v prakso. Tisti, ki bodo nadaljevali študij na drugi stopnji, pa nai bi namesto komercialne di-plome delali izpit iz širšega programa politične ekonomije in statistike, kar jim bodo omogočili z organiziranjem posebnih fakultativnih tečajev iz ustreznih predmetov. Spričo tega, da je Univerzitetni svet smatral to za najbolj prime-ren način izbire kandidatov za drugo stopnjo, bo fakulteta to v dokončnem predlogu verjet-no korigirala. V drugi stopnji imajo štu-dentje obvezen minimum skupnih teoretičnih predme-tov, poleg tega pa izbirajo med desetimi skupinami treh do petih specialnih predmetov; za sedaj so predvidene te skupi-ne: skupina ekonomskih ana-liz, finančno-bančna, zunanje-trgovinska, ekonomsko-teore-tična, agrarno-ekonomska sku-pina, skupina za upravljanje gospodarskih organizacij, za analize poslovanja podjetij, pedagoške skupine in stati-stična. DIFERENCIRAN PRAVNI ŠTUDIJ Na podlagi obširnih diskusij je fakulteta sestavila predlog reforme. V prvi, dvoletni stop-nji z enotnim programom naj bi se izobrazil pravnik z za-dostnim praktičnim znanjem za opravljanje določenih po-slov pri Ijudskih odborih, v gospodarskih organizacijah, zadrugah in podobno. V drugi stopnji študija, od petega do osmega semestra, bo program diferenciran v šti-ri smeri, in sicer: pravosodno smer, gospodarsko, upravno in družbeno-politično smer. USMERJANJE ŽE V PRVEM LETU. To predvideva agronomski oddelek, in sicer: v poljedel-ski, živinorejski in sadjarsko-vinogradniško-vrtnarski smeri. V drugi, dvoletni stopnji pa bo možno poleg teh usmeritev tudi usmeritev v ekonomsko panogo. Podiplomski študij pa naj bi bil specializiran v dva-najstih smereh. Na oddelku za gozdarstvo predvidevajo ustanovitev no-vega odseka za lesno industri-jo. Po priporočilu Univerzitet-nega sveta pa bodo na oddel-ku ponovno razpravljali o (Nadaljevanje na drugi sitrani) Na državnem prvenstvu je naša univerza dosegla prvo mes to. — (Foto: Joco Znidaršič) Seja Univerzitetnega komiteja oej« umverzueinegu Komneja Krepitev osnovnih organizacij Univerzitetni komite sprejel program dela za letni semester Nadaljnja rast in krepitev osnovnih organizacij mora temeljiti predvsem na smotrnem reševanju vseh proble-mov, ki se pojavljajo na univerzi. — Opaža se, da je med profesorskimi in študentovskimi organizacijami pre-malo sodelovanja. — Dogaja se, da eni in drugi rešujejo iste ali pa zelo podobne probleme ločeno. — Večja skrb Univerzitetnega kotniteja za delo osnovnih organizacij. — V profesorskih organizacijah je treba odpraviti tendenco, ki skoraj v celoti teži, da vodilni kader v organiza-cijah predstavljajo asistenti. — Osnovne organizacije po fakultetah je treba ojačati z novimi člani. — Organiza-cije ZK po fakultetah so v prejšnjem semestru dosegle velike uspehe. Ce ocenjujemo delo osnov-ndh organizacij ZK v prejš-njein semestru, moramo pri-znati, da marsikje ni bilo vse najboljše. V delu mairsikatere organizacije smo lahko opaža-li preveliko orientacijo na zno-traj. Marsikje so reševali pre-težno notranje partijske, or-ganizacijske im tehnične zade-ve, niiso pa posvetidi pozorno-sti širši orientaciji borbe za človeka, niso si dovolj priza-devali, da bi posamezni ko-munisti posredovali partijska stališča med ostale študente. Skoraj povsod so se premalo orientirali na to, da je danes osnova dela organizacije delo z Ijudmi, skrb za njihovo idej-no in svetovnonazorsko rast; pa tudi skrb za njihove oseb-ne probleme in težave, še v večji meni pa skrb organizaci-je za študijske uspehe posa-meznih komunistov. Vsem tem vprašanjem smo doslej posvečali premalo po-zornosti. To velja i za profe-sorske i za študentovske os-novne organizacije. Osnovne organizacije ZK na univerzi bi morale odigrati tako odlo-čilno vlogo, da bi ljudje, ki gredo skozi univerzo, v krat-kem postali po svojih nazorih in preprdčaniih v nekem smi-slu komunisti. To seveda zahteva dosti bolj naiporno in odgovomo delo, po-sebno pa že v začetku opozar-ja na to, da bi se morale os-novne organizacije orientirati nekoliko bolj navzven. Zveza komunistov bi si morala kot zelo pomembno nalogo posta-viti krepitev Zveze študentov, te najmasovnejše študentovske organizacije. Prav v zvezi s po-trebo, da bi se osnovne orga-nizacije orientirale bolj nav-zven, se postavlja vprašanje dejanske borbe za ljudi. Bor-be za ljudi v tem smislu, da bi se najprej med seboj spo-znali, izmenjali mnenja in po-glede o posameznih problemih in vprašamjih. Tu pridemo do individualne vloge posamez-nega komunista. Če hočemo v bodoče doseči vidne uspehe v prizadevanju, da hi se os- novne organizacjije nekoliko bolj orientirale navzven, rao-ramo z vso resnostjo postaviti vprašanje individualne vloge komunistov. Tu gre dejansko za to, da so člani osnovnih or-ganizacij komunisti od jutra do večera, da so komunisti tudi na hjodnikih, v seminar-jih, predvsem pa v svetih let-nikov, po odborih združenj itd. Če nas bo pri tej akciji vodiilo tako hotenje, potem lahko tr-dimo, da bo ta problem v kratkem precej manjši. Ze prej smo omenili, da so asnovne organizacije po fa-kultetah dosegle v prejšnjem semestru velike uspehe, veft-dar ob tej priliki ne bi go-vorili o tem. Zaustavdli bi se nekje drugje. Na univerzi so tudi organizacije, ki skoraj ne zaslužijo tega imena. Ne le da te organizacije ndso orientira-ne navzven, ampak včasih sploh niso orientirane. Dogaja se, da nekatere, sicer zelo red-ke organizacije sploh niso študirale pomembnih materia-lov Plenumov CK ZKJ ali drugih partijskih forumov, da sploh niso skrbele za idejni dvig svojih članov. Tu bi se upravičeno z vso odgovornost-jo vprašali, kakšno je mesto in vloga teh komunistov. Omenili smo teh nekaj ne-pravilnosti v delu osnovnih organizacij predvsem kot pri-spevek h konstruktivni, ob-jektivni kritiki. Poudariti mo-ramo, da teh nekaj, morda nekoliko ostrih pripomb ne gre posploševati, kajti organi-zacije. ki tako delajo, so zelo maloštevilne. Končno pa pro-gram dela za letni semester z yso potrebno prizadetostjo ka-že na take napake in nepra-vilnosti. Ena važnih in pomembndh nalog osnovnih organizacij v letnem semestru bo tudi skrb za številčno pojačanje Zveze komunistov na univerzi, kajti razmerje med komunisti in ostalimi je v jugoslovanskem merilu najnižje prav na ljub-Ijanski univerzi. Kie so vzrok; za to, ni treba posebej poudar-jati. Komunisti premalo po-znajo ostale študente, osnovne organizacije so premalo dela-le za to, da bi se na fakulte-tah študentje diferencirali in so morda prav zaradi tega na-čelno skoraj vsakogar odkla-njali. Osnovne organizacije mora-jo tudi v bodoče vlagati veli-ko pozorno&ti pri nadaljnjem izvajanju reforme visokošol-skega študija. Predvsem bi se morali v bodoče posamezni ko-munisti veliko bolj angažirati v seminarjih in na predava-njih, kjer lahko največ pri-spevajo, da bo reforma res pomenila ne le spremembo čr-ke v učnih programih in na-črtih, ampak dejansko spre-mei-nbo duha in ideje ačnih načrtov. Zveza komunistov na uni-verzi je kot celota do neke mere že postala, še bolj pa postaja politična sila, na ka-tero mora vsakdo krepko ra- čunati, vendar marsikje še rd vse v redu, marsikje bi latoko napravili veliko več, marsikje bi lahko na posamezne proble-me gledali nekoiliko bolj z družbeno-palitičnega stališča, kot smo morda gledali do se-daj. Vendair moirarno ob vsem tem priznati deistvo, ki ie da-nes vidno za vsakogar, ki ga ne more nihče prezreti, da je orgianizacija Zveze komunistov na univerzii v zadnjem letu napravila ogromen korak na-prej. Ta korak bo še velJko bolj viden, ko bodo odpravlje-ne tudi take manjše nepraviil-nosti in napake posameznih osnovnih organiza-cij, pa naj bo to študentovskih ali pa pro-fesorskih. VI. KONFERENCA STUDENTOVSKEGA TISKA Pomembna vloga študentovskega tiska V Novem Sadu je bila v dneh od 21. do 23. marca VI. konferenca študentovskega ti-ska, na kateri so scdelovali predstavniki študentovskih gla-sil iz Beograda, Zagreba, Ljub-ljane, Sarajeva, Skopja in No-vega Sada. Prisostvovali so ji kot gostje tudi predstavniki Univerzitetnega odbora ZŠJ in Lniverzitetnega komiteja ZKJ novosadskega imiverzitetnega centra. Na konferenci so razpravlja-li o problemih študentovskega tiska, posamezne redakcije pa so pripravile referate in kore-ferate o teh problemih. Uvod-ni referat je imel glavni ured-nik glasila novosadskih štu-dentov Indexa Draško Redžep — O skupnih iniciativah jugo-slovanskih študentovskih ii-stov. SlediU so referati — Pro-blem sodelavcev v študentskih Iistih, Srednjcšolske rubrike, Vloga študentovskega tiska ob reformi univerzitetnega študi-ja, Sodelovanje profesorjev in asistentov v študentovskih gla-silih in Kulturne rubrike v študentovskih listih. Diskusija je p»kazala na iz-redno pomembno vlogo štu-dentovskega tiska pri izvaja-nju reforme študija in izobra-ževanju študentov, prav t-ako pa tudi na nujnost večjega sodelovanja med posameznimi redakcijami in seznanjanja študentov enega univerzitctne-ga centra s življenjem in de-lom študentov v drugih. Konferenca je ob koncu sprejela Zaključke VI. konfe-rence, ki predvidevajo v bo-doče tesnejšo povezanost med urednštvi listov, izmenjavo iz-kušenj, izdajanju skupnega elasila v času jiočitnic in drugo. (Obširnejšc poročilo o delu VI. konference študent&vskega tiska prebevjf<> v naši prihod* nj; številki.) APRILU V POZDRAV Mladina: kmečka, delavska, študentovska, vseh narodnosti, ga praznuje kot dan mladosti, dela in pornladi, kot dan neomajne vere v neprestano plodno rast in napredek, kot dan spomina na velike napore in samoodpovedovanja; vsa jugoslovanska mladina ga praznuje kot dan velikih delovnih zmag. Pomlad, mladost in delo so se združili v neločljivo zvezo. Združili so se v dnevu, ki prekipeva od preobilice mladostnih sil, plodno snujočih, ko cvetje in zelenje vliva novo rast. Pomlad in mladost in delo so postali del nas, postali 5o jugoslovanska mladina, dan naših velikih zmag, dan velikih odpovedi, moči in volje, postali so del našega socializma. V aprilu j dan, ki vsako leto posebej kaže, kako dela in kako čuti mla-dina. Kdor za trenutek podvomi v mlade ljudi, kdor za trenutek podvomi v nadaljnjo rast in vzpon, kdor podvomi v idejno moč in predanost te generacije, aaj odpre oči in gleda. Gledal bo in gledal in videl neverjetne stvari. Oči ga bodo bolele od nepreglednosti in ne bo mogel verjeti. Popotnik, ki si slučajno zašel med nas, v naš čas, med naše velike stva-rvtve, popotnik, ki gledaš vse to, čutiš v sebi bojazen in ne moreš vsega razu-meti, povej svetu, da vse to dajemo na oltar domovine, oltar zgrajen iz naporov. življenj, krvi in predanosti, oltar, ki je star prav toliko kot naša domovina, ki je domovina in oltar in oltar in domovina. Mladina iz leta v leto praznuje dan v aprilu. — To jo dela trdno in odločno, povezuje jo med seboj. Jugoslovanska mladina postaja eno, zavestni ustvarjalec lepše bodočnosti za vse naše ljudi. Vsepovsod si postavlja spomenike. Zelo različne. Tu je dolga, svetla nit, ki povezuje Makedonca in Šlovenca, tam je veJika tovarna, naselje, mesto, kjer je prostor za vse naše narodnosti. Mladina si gradi velik spomenik, ki bo večno govoril o predanosti mlade generacije socialistični domoviini. Stane Čehovin Zdravstveno stanje in zdravstvena zaščita študentov na naši univerzi Tu gre za nekatere čisto zdravstvene probleme, a z njitni tudi za kopico tehnično-organizacijskih ukrepov, ki so potrebni, da se ti zdravstveni probicmi rešijo. Skratka: gre za zboljšanje zdravstvenega stanja študen-tov, ki bi lahko bilo boljše, saj gre za Ijudi v letih nor-malno najnižjega obolevanja in najtrdncjšega zdravja in z druge strani za organizacijo, zakonsko in praktično izvedbo študentovske zdravstvene zaščitc. Najprej o prvem vprašanju — zdravstveno stanje študen-tov. V obolevanjih študentov (po-datki veljajo za vsa univerzi-tetna središča v Jugoslaviji) stojijo na prvem mestu obole-nja zgornjih dihal. To so krat-kotrajnejši »prehladi«, kot v glavnem ta obolenja imenuje-mo. Ta številka ni prav nič za-skrbljujoča. Toda takoj za to Bkupino obolenj stoji skupina nevroz in psihoz, tej sledijo črevesna in želodčna ter tu-berkulozna obolenja. Tak specifičen razpored obo-lenj med študenti nam nare-ku je določene zdravstvene akcije, predvsem v smeri pre-ventivnih ukrepov, ki so bili doslej več ali manj zanemar-jeni. Zdravstvenemu delavcu, ki sicer ve, da število nevroz in psihoz povsod po svetu, ne-prestano raste, le ne more biti vseeno, v kakšnem odstotku so ta obolenja razširjena med štu-denti. Stevilka (do 30 odstot-kov) ki nam govori o fre-kvenci nevroz in psihoz med študenti, je v resnici zelo zelo zaskrbljujoča zaradi tega, ker diagnostika v ambulantah splošne zdravstvene zaščite iz objektivnih in subjektivnih razlogov ni vedno zadovoljiva in se vsiljuje misel, da je ta procent še višji. Potem je tudi zaradi tega, ker bo način živ-ljenja, ki gre z našim razvo-jem, kot nujno zlo vzporedno vlekel za seboj večje število teh obolenj tudi med študenti. Razen vsega tega pa nam ne more biti vseeno, v kateri ka-tegoriji prebivalstva se število teh obolenj veča. Ni namreč vseeno, ali je to rast opaziti med delavstvom ali med inte-lektualci. Po končanem študi-ju gre sedanji študent kot stro-kovnjak v proizvodnjo, gre na odgovorno in vodilno mesto. Kaj pomeni nevrotik na takem mestu, ni menda potrebno po-sebej opozarjati. In še zaradi nečesa je to stanje zaskrblju-joče. Zato, ker dosedaj nismo storili prav ničesar, niti mislili nj^mo na to, da je treba storiti nekaj preventivnih ukrepov. Kategorija obolenj črevesja in želodca (10 odstotkov) je tu-di dokaj nenormalna. Če ve-mo, da so osnovni vzroki obo-lenj črevesja in želodca v prvi vrsti različni odkloni od norm prehrane, potem nam to da mi-sliti na to, da je prehrana dela študentov nezadostna, nepri-merna, nezadostno vitaminska itd. Preventivne mere v boju proti tuberkulozi se vsaj pri nas že nekaj let v določenem obsegu sistematično izvajajo. Da se ne sme ostati na tem ali celo te mere opustiti, nas opozarja dejstvo, da so tuber-kulozna obolenja med študenti še vedno dokaj razširjena in zavzemajo po nodatkih več ko 3 odstotke vseh obolenj. Brez vsake analize in brez ¦ vsakega statističnega pregleda pa lahko ugotovimo, da je vprašanje zobozdravstvene za-ščite eno najbolj bolečih točk naše zdravstvene zaščite sploh. popolna zdravstvena zaSCita za študente Naj bodo statistike takšne ali drugačne, nikakor ne zado-stuje, da se ustavimo samo pri ugotavljanju stanja. Na tem spoznanju lahko gradimo načrt za široko in sistematično akci-jo za izboljšanje tega stanja. V tej akciji pa je pred nami precej nerešenih vprašanj. Za sedaj ni urejena zdrav-stvena zaščita vseh študentov v Jugoslaviji po enakih meri-lih. V sistemu prehoda na raz-širjeno in polno zdravstveno zaščito kategorij prebivalstva, ki te zaščite doslej niso uži-vale, stoji pred nami kot naj-večja nujnost, da zdravstveno zaščito uredimo enotno za vse študente. — Istočasno s to ure-ditvijo moramo graditi mrežo ustanov, ki bodo skrbele za zdravje študentov. Gre za izgradnjo in urejeva-nje mreže splošne zdravstvene zaščite (ambulant, zobnih am-bulant, potrebnih ležišč, labo-ratorijev in podobno) ob isto časni ureditvi specialistične ba, pa je ogromno argumentov, ki jih tukaj ne gre naštevati. Z naštetimi ukrepi pa pride-mo šele do polovice poti, mo-goče celo manj pomembne po-lovice, ker bi bila s tem ureje-na le kurativna plat zaščite študentov. Za nas pa je enako važna ali še važnejša pre-ventiva, ki bi jo lahko z določenimi sredstvi in iz-delanim sistemom ter ob sploš-ni podpori študentov (vsaj ne-katerih strok) izvedli. Ven-dar se zdi, da je ureditev prvega vprašanja — splošnega in enotnega zavarovanja štu-dentov — le pogoj za široko za-snovane preventivne akcije. Z ozirom na podatke, ki jih imamo o obolevanjih med štu-denti, bi te preventivne akcije morale biti usmerjene proti tem kategorijam obolenj, vsaj v največjem d«?lu. Da o\ to bi- Pred kratkim je bilo na Univerzitetnem komiteju posvetova-nje, ki so se ga poleg domačihptolitičnih voditetjev udeležlli tudi Mile Neoričič, 61an OK ZKJ, Bude SoSkič, sekretar ideološke komisije pri CK ZKJ in Solaji6, kulturni uredaiik Borbe. službe, za katero vsaj v naših pogojih (v Ljubljani) ne bi mogli zahtevati, da bo ločena od ostale specialistične službe. Za to, da bo ločena splošno zdravstvena (ambulantna) služ- lo izvedljivo, naj ilustriram na enem primeru: Nevroze so danes zelo raz-iskana skupina obolenj, do ka-terih privedejo številni in raz-lični vzroki. O vzrokih nevroz med študenti pa nimamo nobe-nega pregJeda. pobenih analiz. Samo po sebi pa je umevno, da so ti vzroki v okolju, v kate-rem naš študent živi. Ti spiski z vso silo vrezujejo globoke brazde v psiho, človeka, ki so pred resnimi nalggami in ima-jo za te naloge tgžke pogoje in kratke roke. Celfl, brez analiz, samo malo boljsi. kontakt s študenti, posebno s tistimi, ki s oprišli iz manjših mest, nam bo razkril, koliko študentov je dobilo manjvrednostne kom- plekse ravno na univerzi. Pri-znati si moramo — brez ana-liz je nemogoče izpeljati pre-ventivne akcije, oziroma jih znanstveno usmerjati, kajti iz-vajati bi jo morali vsi, ki ima-jo s študenti kakršne koli stike. Problem pa ni nerešljiv. Pri Študentovskem zdravstvenem fondu ali na medicinski fakul-teti ali kjer koli drugje bi se morala formirati posebna po-svetovalnica za študente, oose-ben ambulatorij, ki naj ne bi imel samo vloge posvetovalni-ce, marveč bi se s skupino Iju-di - strokovnjakov (psihiatrov, psihologov) ter ob pomoči štu-dentov teh strok nenehno znanstveno ukvarjal z vzroki teh obolenj in usmerjala pre-ventivne mere. V tej ali drugi obliki je iz-vedljiva široka preventivna akcija tudi proti drugim obo-lenjem. Sicer je to že vpraša-nje konkretne izvedbe zdrav-stvene zaščite in skrbi za te-lesno in duševno zdravje štu-dentov na naši univerzi in vi-sokih šolah. Pipp - Za sekundo ali dve se je treba odtrgati od napornega študija. frisrčen razgovor jima bo vlil novih moSi Prof. dr. Jože Juhart, dekan pravne fakulfete 0 reformi študija na pravu Na podlagi priporočll skup-ne kamisije ZlS in ZJLS ter priipo_ ročil odbora za prosveto in kiiltiiro Ljudske skupščine LR Slovenije sta fakultetma uprava in Fakultetni svet sklenila ot-ganizirati široiko disJcusijo z vsemi tistimi oparativnimi ustanovami, ,pri katerih so or-ganizlrane pravne službe v večjem obseeu ali pa je tov-r-ševanje praiva njihova edina naloga. Formirane so bile štiri diskusijske skupine, in sicer pravosodina, upravna, gospo^ar-sko-tpravna in družbeno - poli-tična. Osrednja tema disikusije je bila: kakšen pravnik je po-treben v naii pravni siužbi da-nes in kakišnega pravnika bo-mo potrebovali v bližnji bo-dočmiosti. Razuniljivo je, da to ni le problem pravne fakultete. aampak da gre za diružbeni pro_ blem. Praksa narekuje potrebe in tem potrebaan ie treba pri-lagoditi uični načirt, izpitni re-žim in metode pedago&kega de-la. Te diskiisije so sedaj kon-čame in ,so dale v obrislh tale rezultat. Na vseh diskusLjsMh seatan-kih &e je p.r&težma veči>na ude-lež&ncev strinjala s tem, nai se tudi na pravni fakult&ti orga- nizira večetapni študij. Piva etapa nai bi trajala dve leti. Absolvent prVe etape rnai bi v dveh letih kolikor mogoče te-meljito spoznal našo družbeno in aržavno ureditev, oirganiza-cijo iavne uprave, sodstva in gOiSipodarstva- Seznanil naj bi se z rodbin&kim pravom, z de-lovnim pra.vom, s socialnim zaviairovaajem in s stanovanj-sko zakoinodajo. Sipoznal nai bi kngititucije civilnega, kazemslke-ga im procesnega prava. Učni načrt nai bi bil za prvi dve leti prirejen tafeo, da bi absoLvent te etape bil sposob-en optravljati n&ke pravine služrbe nižje vrste, to so takšne, za kiaiteire ne bi bila potreima po-polna fakultetna izobrazba- Če imamo pred očmi ta cilj, potem je pač nujno potrebno, da se splošni teorični predmeti pomaknejo v višje letnike, v prvi dve leti pa na,i se uvedejo le takšni predmeti, ki bodo študenta že takoj v začetku se-znanili z našlmd najboi aktu-anitatii vn kioffkiretntai ureditr vami. S tem bi bil StudeiKt sre-čti stroke in življenja že takoj na za^etiku študija. Le polago-ma bi mu odkrivali teorično jedro problemov in bi ga na ta način postopama dviignili rtikaJno ceipil v štiri usmeritve: v pravosodno, upraiv-no, v gospodarskopravmo itt družbenopolitidno. Za prehod v tretji letnlk ne bi bil potreben noben i^zpiit. Postaviti bi bilo treba tudi načelo emakoprav-nosti diploun. Vse pravne služ. be naj bi bile dostopne vsake-mu d'plaman.tu, ne glede na to. kakšno usmeritev ie diplomant izbral po končanem drugem leitniku. Po koničani diiplomi in ne'kaj-letni1 praksi bi se diplomanit la;hko udeležil podiplomiskega študija. Ta nai bi s© organizi-ral za vz.gajo znainstvenega na-raščaja in za posebne potrebe praikse- V diskuisiji so abravnavali tudi vpirašanje razmeTja prav-ne fafcultete do dfugih viSj-lh. šol, kot na primer višje uprav-ne šole. Progiram teh šal naj bi» koordinirali s programom prvih dveh letnikov fakultet-nega §tuxidja tako, da bi bil absolventom višjith šol omogo-čen prestop v tretji Ietnik štu_ dija prava na pravn! fakulteti. Kadrovsko vprašanje naj bi se vsaj v začetku reforinirane-ga študija ure<3ilo tako, da bl si pomagali s predavatelji ifc prakse. Sedaj, ko &o stvari v naičelu jasnejše, bodo fakultetni orga-ni začeli posipešeno izidelcvati nov šbudijsfei na6rt in vse, kar je s tem v zvezi. Kar se tiie iiiverzije znotraj posameznega predmeta, je vprašanje težje. kot bi mislili. Pri vsej tej diskusiji moramo pač imeti pred očmi Engelsovo misel, ki jo omenja v svoji' Ddalektiki prirode. Bngels pra-vi: »Incltuikcija in dedukcija pripadata druga drugi s takSno nujnostjo kot analiza in sitnte-za. Namesto, da se ena izimed njih enositrainsko povzdiguje do neba na račun druge, je treba težiti za tem, da se vsaka iz-med njih porabi na svojem me-stu- To Pa je mogoče samo, če ne izguibimo izpred očii1 njihove vzajemne povezano«'ti, njihove-ga medsebojnega izpopolnjeva-nja.« Univerzitetni svet dal priporočila (Nadaljevanje s prve strani) uvedbi etapnega študija. Prav tako proučujejo možnost za reorganizacijo študija v eta-pah tudi na veterinarskem od-delku. Kot poseben problem postavlja ta oddelek trajanje Študija, ki naj. ga rešijo za vse fakultete v Jugoslaviji enotno. Študij v etapah sprejemajo tudi vse tehnične fakultete. Oddelek za strojništvo predvi-deva na prvi in drugi stopnji direfenciran študij, in sicer na energetsko in tehnološko smer. Energetska smer na vi-šji stopnji pa omogoča ožjo usmeritev za študij pogonskih strojev, z možnostjo ožjega proučevanja na področjih: parni stroji, motorji, promet-na sredstva, hidravlični stroji, in pa ožjo usmeritev za študij termičnih naprav, z možnostjo ožjega proučevanja na področ-Jih: termični aparati, hladilne in klimatske naprave, parne naprave. Podobno dopušča tehnološka smer ožjo usmeritev za študij mehanske tehnologije na pod-ročju fine mehanike in kon-strukcije orodij, strojev za ob-delavo nekovin, strojev za obdelavo kovin in ožjo usme-ritev za študij delovnih strojev in transportnih naprav (stroji za predelavo vlaken, gradbeni stroji, transportne naprave). Oddelek za elektrotehniko predvideva nadaljnje usmerit-ve v obeh dosedanjih, in sicer v smeri šibkega toka: (teleko-munikacije in elektronika), v smeri jakega toka pa: električ-ne centrale in daljnovodi, po-raba električne energije ter industrijska proizvodnja ar-tiklov. Na oddelku za gradbeništvo smatrajc, da je zaradi speci-fične prirode gradbeniške stro-ke treba obdržati kontinuiran štiriletni študij, poleg tega pa bodo organizirali posebne te-čaje za organizatorje gradbe-ne stroke. Svet je priporočil, naj bi v povezavi z operativo ponovno proučili potrebe prak-ke po obratnih inženirjih grad-bene stroke. V razpravi o montanistiki pa je Univerzitetni svet po-udaril, da se z etapnim štu-dijem ne sme zavlačevati. Oba oddelka, rudarski in metalur-ški, predvidevata več usmeri-tev v prvi in drugi stopnji. O nadaljnji reformi študija medicine, o možnostih in smotrnosti reforme so mnenja še vedno deljena. V splošnem pa prevladuje mnenje, naj bi študij na oddelku za splošno medicino ostal še naprej nede-ljen, vendar pa naj bi se teo-retični študij že od prvega se- mestra dalje smotrno in siste-matično povezoval s praktič-nim usposabljanjem študentov ob bolniški postelji. Na stomatološkem oddelku pa imajo načrts za etapni štu-dij že pripravljene. Prof. dr. Anion Logar: o inverziji študija na medicini Študij na medicini ostane enoten Na fakulteti za splošno medicino in stomatologijo sta dva oddelka; oddelek za splošno medicino in oddelek za stomatologijo. Medtem ko je reforma študija na oddelku z,a stomatologijo jže napredovala in dobila že iskoraj konkretno obliko, je reforma na oddelku za splošno me-dicino šele v razpravi. Na oddelku za splošno me-dicino za sedaj še ne bo izve-den večstopenjski študij tako, kot je to mogoče na nekaterih drugih fakultetah, in to iz po-polnoma objektivnih razlogov. Naloga cddelka za splošno me-dicino je, da v neprekinjeneim petletnem študiju vzgojd zdrav_ niika splošne prakse, ki bo moral na terenu obvladati po-leg diagnostike in terapije še vrsto drugih nalog. Dvosto-pen.iskega študija na tem od- delku ni mogoče 'izpeljati tudi zato, ker je zelo težko rešiti vprašanje območje dela absol-venta prve stopnje. V treh le-tih bi na primer dcbro obvla-dal le teoretične predklinične predmete in bi bil s takiim znanjem v kakršnikoli zdrav-stveni dejavnosti težlko upo-raben. Zato je Fakultetni svet po daljšem razpravljainju spre-jel sklep, da ostane na tem oddelku še naprej petletni, ne-prekinjeni študij. Kljub temu pa bo treba prlipraviti določe-ne spremembe v študijski^h na_ črtih in programih. V čem so te spreimembe? Pri dosedanjeim študiju so pre-cej obsežno obravnavali pred-klinične teoreti'čne predmete. Zavzemali so vsa prva tri le-ta študija, tako da sta ostali za klinične predmete le zad-nji dve leti! — Posebno močno bremenijo študdjski načrt pri-rodoslovni predmeti (fizika, kemija in biologija). Ravno pri teh predmefcih je bilo izloče-nih največ vpisanih študentov. Lahko tirdimo, da so marsikdaj cdpadli tudi takl študentje, ki bi sicer postalli še dobri zdrav-niki. Zato predvideva predlog fakultetne uprave, da se ti tirije piredmeti sipdoh izločijo iz študijskega načrta. Vendar bo to izvedljivo šele takrat, ko bo kandidat ob vstopu na uni-verzo pri sprejemnem izpitu pokazaJ toliko znanja iz teh predmetov, kolikor ga potre-buje za študij medicine. Raz-umljivo je, da si bo moral to znanje kandidat pirMobiti že med srednješolsikim študijem, ki ga je treba tudi v tem smi-slu reformirati. Dokler pa vse to še ne bo lzpeljano, bodo ostali ti trije predmeti še na-prej v študijskeim načrtu, ven-dar v skrajšani obliki. Študij-ski program bo seveda tak, da bo vsak študent lahko obvla- (NadaLjevanje na zadnji strani) Gospodarski razvoj nerazvitih dežel Osnovna dalitev današnjega sve-ta ne sovpada nili z svetiovndma bloiksama niti z rausnnmi rasami, a še manj z razniiurti religijaimi. To, kar cieli ganašnji svet, je dej-stvo, da samo ena šestjnia čLo-vešk-ega rodu ra^polaga jm uživa štlri šestme diahodka človeškega rodu, na drugi strani p& šttTi še-sUine f.loveškega rodu uživajo ko-maj eno šestino človeškega dohod-fca. Ta dialitev na bogate im rcvne je osnovna dieiitev sedanjega sve-ta. vendar razlLJce med bogatimi in revnlmi; niso že cd vsega aačetka taiko vellike, kot trdiijo neikaieri. Nii točna teoiriija, da se ,1e svet od nekd/aj deiid na bogaite in revne in da so bile te raz,like ve.dm.o taiko velaike, kot so danes. Zgodovina nam kaže. da je v fevdaltemu im sp.loh v razdobju, kj je bilo pred fevdalizmom v zapadni Evroipii, Evrapa biila prav tak,0 siroimašna lwt -Azitfa ali pa Severna Amerika. Raizliko so se poi.Cl.abljale in vefiaie soražnnecin.o s \\ locesom razvoja kaipf-talizma v svefu. Današnja sta-Iristi^na in ekionometriična znanost kaže,. da je ianela taikrat. pred na-stoip^oiti kapitali'7.ma, celo Anglija, ki .1e vel.iala z;a eno naibo.«ate]š:h rotblem današnje Zigiod^ovinske epohe. Proibleim. ki se poatavlja pred nas, ni sarho v tem, dia anafliziira-mo, zakLij oin kL.t?o j'e prišlo d>o teh veljikth razlilk v dianašnjeiTi svetu, aimpaik precivsem v tem. da prikažemo. kiaiko je miogoiče ta pro-blem reševati i.n kaikišne so potl razvoja nerazvitih d'ežel. V prc.gramu ZKJ med druigdm stoji, da so prj nerazviitih dieželah, ki so se šele osivoboidliHe, mjožnosti, da bodo te d&žele ob&le neikaiteTe fa;ze kapiitalisti:6nega razvaja in takio pnšlie neposredno k azgraidmji s'od'0'bniih ekonoimsik!i!h 0idfni0!S:ovb.re7 razvpjnih ?to'pen.1 kapitalizma. Pri tem nastane vpr«^ainje, kako je m'0gC'5e. da ravn-o t,e dežele, kl so na ntaki; razvojni stoipnji pro-izvajainiih sil, lah.ko obiidejo neka- tere faze razivoija kapitalizjrua in pireidiejo neposredno k iizgradnii moberialne osnove za sociaMstično diružbo. Ce ho&emo dati odgovor na to vj;«ra»ati.ie, moramiO najprej poseči v z.gi. Glavni problem nerazvi^h dežel je problem kolonializma. Ze Le-nin je 1917. leta giovoril da je okrog 75 odstotkov zemeljske po-vršine v okiiivru kiolonialnega &i-steima. Neposredsno p-red čirugo vojno .1e 66 odstotkov zemeljske površ.ine Se veclino v kalanlalni po-sestii, toda konec preteikle.ga let-a je bilo v koloniaJni fosesti samo že 10 odstot.kov ziemeljske povr-šiine, konec letošnjega Leta pa se bo ta odsto>tek z.manjšal že na pet procentov. Pred nami se odiviija največja revolucija za os-vobodTtev kolonii3)nJh narodiov. Prcoes zasužnievanja in kolo-nialiističneiga podrejanja raiznih delav sveta je pcsledica kapiita-liteliičnega razvoja svetoivneiga go-spodisrEtva. Karpitalizem se je šiiril ko't blPigovna prolzvodnja, ki ni b'la usmerjena na nao^.onaM trg in 1e v princiipu proizvajala za svetovni trg, ki je bil nenaciona-len. bil je celo anacional&n. Zan,1 1e bil edini prfnci

r-r je i:ndn?toiia vedmo bo-11 nai'"?* ?*ala, 1e bil-o vnra^rn^ deiovn" sile vedno bol.1 pere&e. Dokler k?_ ^tsllzem r?;zoolafa z dovoli veil-' ko armado nezaposlene delovne si- le, ima možnost, dia nanje pritiska in niža meizdo zaposlenim delav-cem in .jih tako drži na ravni živ-ljenjskega miniimuma. Ko pa se indlustrit)a raisviie do tolike mere, da aibsorbi'ra vso delovno siJio, ki je na raizipolago, to se ravi, dia za-poslenost doseže visoko stopnjo, takrat se postavi tudd vprašamje mezd v druga&nii oblilki. Ce pa je razmerje med raapottiožljivo delov-no silo in ipovpraševanieim v ko-rist povpraSevanjia, se ino^rajo mez-c.e zviševaiti. V težnji, da uide te-mu ekonomakemu zalkanu, mora kafitalizeim iskati ceneno delovno siio, dia s tem meša ponudlbo in povpraševanje po delovni sili ta-ko. da je delovne side več, kot pa povprsševanja po niej. To je eden Od raalogiov, ki vodi kapitaliizem v kolomije, ki predistavljajio področ-je obillce cenene delovne si.le. KapitaHizem, ki piChaja v koloni-je, nii organizatcr samo nacionalne trgovine, aimipak tudi produkcije Tu je biistvena razLika med teorijo, ki jo zagcvarjajo sovjetsM teo>re-tiikii, iin med naišo teoTijo. Po na-ši teorjfji kapilalizem prodira v kotonije in orgaraszira koloniaa-cijo in civiliaacij-o koloniaJnih ljudstev s tem. da v koloniji or-ganiziira celo vrsto ekstraktlvniti indtistrij, k.ier rabi veliko delov-ne sile. ka.r po cixug.i straind omo-goča sprostilitev delovne sile v me-tropoli. Na ta načiin doseže. da dobi ceneno delono siio v koionl-ji. Tudi mezdni zakon v koloniji je izredno sličen mezdinemu zako-nu v metroioli, čeprav n: popolno-ma identičen. višina realne mezde v naturalni ot>l(k: se v koloniji Odreja v primer.iavi z doniorodnim sektorjem ml.jedelstva. Tu je mo-ral kapita!:*t da-ti delavcu vsa.) to-liko hrane in obleke, kot jo je do_ bival v plemensko organiizlranem domorodnern poljedeLstvu, mordio neka.1 več. To sp pravi- nizka • Rtoipnja raz.vo.ia damiorodinega po-!'pdekonomii)ke je HzaisdinO važrvo za razumevanje procesov, ko se ti narodi in plemena osivotoa-jajo kolonijalističmega jarma. Ta organizacija dv&h tirov je omogočala, dia je kaiptalizem ko-loniie pretvoril v razširjene eko-nomije metropole. Indiia nd bdla atngleška kolonija, kot to radl tr-dijo, vendar je imela Anglija tam svojo razširjeno nacionalno ekomo-rmiko in to je posedoval kapitaiU-stueni sektor organizaciije prodz. vodinje. Ffrancija ni orgainiKiiralia svratie naoionalne ekonamlke, aun-pa,k efesportno andustrijo in je pre-tvonla Guatemalo v re>c«ubliiko za PT>oizivodn,|o bsnan. Taik«h pirim*-rov je ge veliko. (Nadaljevanje v priih. števakH Evropski študentje in politika Brez dvoma je eden najpomembnejših rezultatov po-vojnega razvoja študentovskih gibanj v Evropi narašča-joče spoznanje med evropskimi nacionalnimi unijami in študenti, da so študentovski problemi v Evropi in v drugih deželah na svetu najtesneje povezani s perečimi političnimi vprašanji. Problem alžirskih študentov je tesno povezan z alžirskim vprašanjem, problem paragvaj-skih in nikaraških študentov pa v odnosih do diktatorskih režimov in tuje kontrole nad njihovo domovino. To spoznanje je še posebej pomembno zato, ker je večina evropskih nacionalnih unij za-govarjala in &e zagovarja sta-lišče, naj se študentovske or-ganizacije ukvarjajo predv&em s tistimi pcoblemi in vpraša-nji, ki spadajo v ozek okvir študentovskega delovanja — ekonomska vprašanja in štu-dijski problemi. Kljub takim stališčem pa so pošle v zadnjem času rav-no iz vrst evropskih nacional-nih študentovskih unij pobu-de za pomoč alžirskim študen-tom in evropski študentje so skupno z ostaliimi podprli borbo proti apartheidu v Juž-ni Airiki itd. Kljub temu pa je odnos po-•arneznih evropskih nacional-nih unij do političnih vpra-šanj zelo različen in v večini primeirov omejem zairadi sta-tutov posameznih organizacij. Že več let pred tem, pre-den so bile v posames&nih ev-ropskih dežcJah ustanovljene nacionaine unije, ki naj bi ponekod izražale mnenje svo-jih članov o ozkdh študentov-sklh proiblemih, drugod pa tu-di o polatičnih, so imeli štu-dentje na univerzah politična zdiruženja, ki pa so se v glav-nem ukvarjaia z domači(m po-litičnimi problemi. V večkii piimerov so bMa ta zdiružemja tesno povezana z različnimi političnimi sfcrankami in so za-slopala njihove programe in delovale v njihavih okvirih. Vendar pa so te vezi zedo različne in v nekaterih deže-lah vse prej kot formalne. Zelja po neodvisnosti mišlje-nja o posameiznifo dogodikjh in tudi po neodvisnih, konkret-ndh akcijah je privedia pone-kod do tega. da so študentov-ska politična združenja po-poJnama neodvisna od stranke, čeprav se rnorcla posamezni člani združenja aktivno udej-stvujejo v stranki. Taike pri-mere imamo v Angliji z orga-nizacijo mladih študentov la-buristov, v Nemčiji in tudi drugod. Ko govoriimo o študentov-skih poiiitičnah zdtruženjih v Evropi, se pojav seveda vpra- šanje njihove moči in vpliva. Zaradi pomanjkanja podatkov je težko podati točen pregled, vendar je očitno, da se v po-litičnem smislu študentje bolj kot ostalo prebivalstvo deliijo na levičarje in desničarje. Dej-stvo je, da je ekstremna le-vica v nekaterih evropskih de_ želah slaba, vendar pa moč-nejša in bolje organizirana v primeru s skrajno desnico. Studentov&ke politične sku-pine imajo podoben program kot nacionalne politične stran-ke. Tudi po zunanjih oblikah dela se od njih ne ločijo mno-go. Med voliitvami nudijo po-moč stranki, kateri pripadajo. Vse to.seveda nudi mladiim ljudem odlično priložnost za poznejše politično udejstvova-nje. Skoraj v vsaki evropski vladi je danes vsaj en član, ki je svojo politično karieTO zažel v študentovskih vrstah. Posamezna nacionalna štu-dentovska politična združenja, razen konservativcev, so se tu-di združila v mednarodnih or-ganii>>acijah. Najipomembnejša in najaktivnejša je vsekakor Mednarodna unija socialistič-ne mladiine (IVSY), ki ima svoje člane na vseh kontinen-tih. Mednarodno zdiruženje li-beralnih študeiatov zdfružuje 12 evropskih in 3 neevropske dežele. v Zanimivo je dejstvo, da so politliJčne skupiine zeLo malo-številne, saj njihovo članstvo le redkokdaj preseže število sto. Pa tudi njihova aktdvnost največkrat ni povezana z a(k-tivnostjo nacionalne študentov-ske unije. Po vsem tem nujno nastane vprašanje, ali maloštevilno članstvo v omeinjeniih politič-nih skupinah ne odraža majh-nega iintenesa študenitov, da bi v poHtikj. igrali aktiv.no vlogo, in majhmega zanimanja štu-dentov za politična vprašanja sploh. V Angliji je n. pr. da-nes med študenti zelo močan odpor do politike nasploh. Vendar pa nekatera dejstva govore proitl temu. Vzemicmo samo suežko kirizo, v;prašanje atomske oborožitve. Seveda pa je ttreba takoj dodatd, da ta vprašanja zanimajo vsakega človekta. Nedavna anketa na Fin-skem je pokazala, da le osem odstotkov študentov poiitika ->zelo-« zanima, celih petdeset odstotkov zanima le »malo*< ali pa sploh ne. Toda to ni vedno res. 2e v letu 1930 so bile univerze žarišče politič-nih nasprotij in interesov. Na-raščajoča nevairnost fašizma, vojna v Španiji, nezaposlenost itd. so bila preveč pdreča vprašanja, da bi se jih človek lahko ognil. Morda je v ne-katerih evropskih deželah iz- boljšanje ekonomskiih pogojev odtegnilo iz poMiake močan moralen ton, ki je prevlado-val v predvojnih dneh. Poli-tiki so danes v Anglijj n. pr. močno zaposlena s telesno kaz-nijo in homoseksuatoostjo, podobne odstope najdemo tu-di drugje. V nedavni raapravi o majh-nem študentovskem zenimanju za poditiko, ki je brla v An-gliji, je biilo slišati mnenjla, da so študienijje preveč zaiin-teresirani za »-bread and but-ter« vzgojo. Iziražena je bila bojazen, da bodo v poznejšem življenju preveč omejeni na lastne, ozke interese, če se študentje na univerzi ne bodo zanlmali za poldtična vpraša-nja. Kljub vsemu temu pa je ne-varno obdolžiti sedanjo mlado generacijo, da je politično ne-zainteresirana. Verjetno je precejšnja razlika med konti-nuiranim zanimanjem za po-litična vpi'ašanja in občasno udeležbo v poMtičnih akcijah in aktivnostih. Tega zadnjega pa mladini in študentom ne bi mogli očitati. Zasedanje Izvršnega komiteja MSS v Tunisu končano Širok program sodelovanja Grob napad kitajskega delegcrta na našo Zvezo študentov. - Sprejet tekst odprtega pisma nacio- nalnim študentovskim organizacijam. - Letošnji kongres MSS bo v Bagdadu S sprejetjem enajstlh resolncij (o miru, popol-ni razorožitvi, položaju na bližnjem Vzhodu, Afrike, Latinski Ameriki itd,) in program aktiv-nosti za leto 1960 je Iz-vršni komite Mednarod-ne zveze študentov za-kljtUSiil svoje dvodnevno zasedanje v Tunisu. Pri sprejemanju nekaterih od omenjenih resolucij se je Mtajski delegat, ki je, mimo-grede povedano, ves čas zase-danja nasprotoval politikf Mednarodne zveze študentov za široko in univerzalno sode-lovanje za ustvaritev enc^no-sti študeaitovskega git»anja, vzdržai glasovanja za nekaite-re resolucije. Predstavniki Ki-tajske so tudj nasprotovali predlogu o sklicanju konferen-ce okrogle mitze o enotnosti študentov. Amandmaji Vsekitajske fe-deracije študentov so bili so-glasno zavrnjeni. Proti kitaj-skemu stališču so glasovali vsi predstavniki študentovskih or-ganizacij socialističnih dežel ter predsitavniki Latinske Ame-rike in severne Alrike. Na tem zasedanju je Izvršni komite Mednaorodne zveze žtu_ dentov sprejel obsežen pro-gram praktičnega sodelovanja študentovskih arganizacij. V ta program so na prediog de-legatov Maraka, Tunisa in Al-žica vključene tudi aMivnosti, ki jih bo v letošnjem letu or-ganiziiral Centratai odbor ZSJ. Zanimivo je omeniti, da je program aktivnostl sprejet so-glasno, z izjemo kitajske dele-gacije, katere vodja Cen Jin Jen je izjavil, da se v osnovi strinja s programom aktivno-sti za letošnje leto, vendar ga ne more sprejeti, ker so v njem tudi štlri to^ke atktivnosti ju-goslovanskih študentov. Ob tej priložnosita je vodja kitajske delegacije grobo napadel ZŠJ in izjavil, da so jugoslovanski študentje sknšali izvršiti raz-cep med Mednarodno zvezo študentov in Vseikitajsko štu-dentovsko organizacijo. Član predsedstva Centralne-ga odbora ZŠJ tovariš Miloš Beljič, ki je zasedanju Izvrš-nega sveta prlsostvoval kot opazovalec, je odgovoril na grob izpad kitajskega delegata in kategorično zavmil vse ne-osnovane napade na našo štu-dentovstko organizacijo. Zveza študentov Jugoslavije, je izja-vil, bo prisia.jena v kratkem objaviti dokumentaoijo o ne-osnovanih kitajskih napadih. Naš predstavnik je na koncu svoje izjave dodal, da jugoslo-vanski študentje zelo cenijo duh sodelovanja, ki ga je iz-razila večina delegatov. Izvršni komite Mednarodne zveze študentov je tudi sprejel tekst odprtega plsma vsem na-cionalnim študentovskim orga-nizacijam o študentovskem so-dalovanju in enotnosti in skle-nil, da bo prihodnji kongres MSS oktobra letos v Bagdadu. študentje v ncjvečji afriški deželi Prva nigerijska univerza Nigerija, navečja kolonija Velike Britanije, bo 1. oktobra letos dobilla neodvisnost. De-žela z okrog 60 milijoni pre-bivalstva bo morala vložiti velike napore, da čimprej pre-brodi težko dediščino preteklo-sti in da mladi generaciji v dosti večji meri zagotovi ne-oviran razvoj. Nigerija iina samo eno univerzo, v Ibadanu, ki je biia ustanovljena leta 1949. Takoj po ustanovitvi je postala zelo znana zaradi svo-jih idejnih teženj in napred-nih pojmovanj. Mladi niso bili zadovoljni s politiko, ki jo je vodila univerzitetna uprava; po njihovih lastnih besedah to ni bilo tisto, kar bi potrebo-vali. Študentje so večkrat iz-ražali negodovanje proti upra-vi in rektoratu univerze, na kateri diplomira zedo majhno število študentov. V razdobju 11 l«t jih je diplomiralo samo 500, po prepričanju javnega mnenja pa bi vsako leto lahko končalo študij 2000 fantov in deklet. Izredno nizko število diplo-mantov je posledica dejstva, da uprava in rektorat sploh nista skrbeJa za razširitev po-sameznih fakultnt, na primer filozofske, agronomske, umet-ni.ških akademij in pcdobno, prav tako ne za šolanje viso-ko kvalificiranih kadrov, ki so deželi izredna potrebni. N:ge-rija je izraziio poljedelska de-žela. Zato ni nič čudnega, da je želelo mncgo študentov štu-dirati agronomijo ali ekono-mijo. Vendar pa so imeli štu-dentje pri vpisu na te fakul-tete cgromne težave. Bolj kot agronomi so deželi potrebni zdravniki. Ceprav v sklopu univerze deluje medicinska fa-kulteta, morajo študentje o-pravljati diplomske izpite v Londonu. V vseh dosedanjih enajstih le>tih je v Londonu dobilo zdravniško diplomo le 50 nigerijskih študentov! Univerza v Ibadanu je do-slej poskušala ugoditi oblast-nikom v tej britanski koloniji. Prednost so imeli otroci boga-tih družin. Pričakujejo pa, da bo v doglednem času študij na teh fakultetah dostopen vsem tistim, ki bodo imeli za to spo-sobnosti in željo. V novi, neodvisni deže'li pri-čakujejo od mladih zelo veli-ko. Ker se bodo študentje med pi*vimi seznanili s problemi ustvarjanja nove države, no-tranjo in zunanjo politiiko, s« pred ibadansko univerzo po-stavljajo še nove naloge. Za študente ibadanske uni-verze je zanimiv tudi nasled-nji podatek: sestav študentov je izredno raznolik — samo če-trtina jih je Niigedjcev, vsi ostali so politični begunci iz nekaterih afriških dežel. Pri-čakujejo pa, da bodo kljub te-mu vsi radi sprejeli naloge. ki iim jih bo pcstavila nova ni-gerijska vlada. REVOLVERJI, DEKLETA IN SMETI To Je seveda novinarski naslov, kajti glavno mesto Uruffvaja se obiskovalcem ne predstavi samo s teh treh strani. Kljub temu pa ste lahko prepričani, da so puške, dekleia in smeti lelo vsakdanje in očitne stvari na ulicah Moatevidea. Stcvilo pr*biyaLstva t«ga mesta se vrtl okrog 2 mili-jona, kar mafia precejgen del vse«ra urugvajskega prebi-val&tva. Poaebnost mesta je tndi to, da za razliko od dragih }ažnoamer!ških mest t njem ni tako ostrih nasprotij med modernim središčem i visokimi nebotičniki in predmestnimi predeli. Po tem uvodu se boste go-tovo vprašali, kakšen je prav-zaprav Montevideo. Če ste bili kdaj v kakem večjem franco-skem mestu, potem si ga kuj lahko predstavljate. Večina cest je obdana z drevesi in skoraj vse so tlakovane. Trgo-vine so podobne evropskim in tudi tu trgovci ne marajo Iju-di, ki barantajo za ceno. Jame na cestah, tramvajske proge, neštevilne razpoke v tlaku, raztresen premog in po-manjkanje osnovnih promet-nih znakov razen »Una Mano« (za enosmerne ceste) povzroča-jo v mestnem prometu never-jetno zsne&njavo, ki jo še po-večuje raznovrstnost vozil. Med ameriškimi »cestnimi kri-žarkami« se borijo za svoj ob-stoj mali angieški avtomobili in fordi čestitljive starosti, ki bi šli v svoji stari domovini odlično v denar. Množica mo-torjev in koles, konjskih vpreg in ciz ta kaos še povečuje. Sem in tja se v tej zmešnjavi l^hko opazi tudi gaucha, ki skoraj spi na svojem vitkem konju. In vse to se premika in giblje brez prometne milice s hitrosf;-jo, ki je značilna za Južno Ameriko. Vsa ta motorizirana in čk> veška zmešnjava pa vedno bolj izginja čimbolj se po strmih ulicah približujemo pristani-šču. Tudi trgovine vedno bolj odstopajo prostor kavarnam in barom — kletem, ki postajajo z bližino pristanišča vedno bolj vabljivi. Podnevi so tu ce-ste skoraj prazne in vidite sa- mo visoke kupe smeti. Proti večeru pa se ozke ulice napol-nijo s pričakujočimi ženskaiiu in policijo. Policaji nosiio na sebi okrog 50 odstotkov orožja, ki ga je mogoče videti v Mon-bevideu, tako da se lurist 'e s strahom približa možu, ki mu ob vsakem boku binglja revol-ver, razen tega pa je cprem-ljen še z gumijasto palico, f:a-silsko sekirico in bajoneiom. Ko se človek privadi prome-ta na cestah in gneče na ploč-nikih, si lahko prične ogiedo-vati zgradbe, kar predstavija svojevrstno zanimivost. Iz naj-različnejših vzrokov so ameri-ška mesta za arhitekte pravi paradiž. Razen dveh, treh rcs grdih stavb so vse ostale, vsaj v sredini mesta, prijetne za oko. To velja še posebej za hotel Salvo, ki dominira nad mestom s svojimi minareti, stolpiči in poloblami. Arhitekti so v Montevideu napravil čudovite stvari — pa čeprav smo imeli pri roki sa-mo rdečo opeko. Popotnika preseneča zunanjost skoraj vsake zgradbe. Plošče nerjave-čega jekla, keramični vložki, navaden cement, rdeč granit in valovite strehe ustvarjajo ne-navadno razgibanost. Razen javnih stavb, obdanih z vrtovi in parki, si dve po-slopji nista podobni. Hiše, na katerih je često vklesano arhi-tektovo ime, so podobne gradi-čem iz pravljic, pa tudi najna-vadnejšim letoviščarskim hiši-cam. Bela barva pa prevladuje pri enih in drugih. Zaradi svo-je beline so posebno nove zgradbe videti čudovito hlad-ne. Belo ozadje poživljajo črni, zeleni in modri vzorci, obarva- i ni balkoni z ogromnimi plat- nenimi strehami. Vse to pa se-veda dopolnjujejo temnolase in temnooke Urugvajke, ki z oken opazujejo živžav n j ce-stah. Sedaj, ko smo si ogledali mesto in njegove čudovite stavbe, pa si malo pobliže oglejmo še Urugvajke same. Prvi problem, ki pri tem na-stopi, je: ali ti Ijudje sploh delajo in kje delajo. Popotnik, ki se mudi med njimi le malo časa, bi lahko dejal, da jih 50 odstotkov sploh ni zaposlenih. V pristanišču je sicer živah-no, vendar te živahnosti in šte-vila delavcev še zdaleč ne mo-remo primerjati z živahnostjo in številom delavcev v drugih pristaniščih, ki niso večja. Go-tovo je, da mora biti precaj ljudi zaposlenih v uradih, ban-kah itd. Na ulicah bi lahko na-štel nekaj sto čistilcev čevljev, Vendar pa je videti, da je ve-čina ljudi zaposlena v trgovi-nah in barih, ki se odpro veči-noma pred prvim mrakom. Nedelja in še posebno sobo-ta je v Urugvaju posvečena športu. Če govorimo o športu, je to seveda nogomet. V vseh krajih, ki so primerni za igra-nje nogometa, je mogoče vi-deti mladino in tudi starejše, ki pri 76 stopinjah Farenheita z neverjetnim navdušenjem brcajo žogo. Njihov tempera-ment naj ilustrira primer. Če gleda popolnoma nepomemb-no, prijateljsko tekmo le 250 ljudi, so potrebni najmanj štir-je stražniki (dva na konjih!), da vzdržujejo red. Osvežilne pijače točijo na nogometnih tekmah samo v papirnatih po-sodah, sicer bi imela bolnišni-ca za prvo pomoč preveč dsla. Večerne zabave se v Montevi-deu začenjajo okrog pol dese-tih zvečer z dobro večerjo. Nočni klubi s prično odpirati okrog pol ene in ob pol dveh ponoči so kabareti polni. Vsi imajo odlične orkestre, ki igra-jo največ ljudsko glasbo. Po pularno paragvajsko harfo največkrat spremljajo kitare, harmonike in bobni. Urugvajci so leo in zelo vljuden narod. Vrst na avto-buse ne poznajo in če se ko-mu posreči zlesti vanj, se v njem ne preriva, ker je, kot povsod po svetu, tudi tu še vedno prostora še za enegal TELEGRAMI IRAK. Ko je govoril o prosvetni politiki svojega kablneta, je iraškl premier Kasem lzjavil, da Je proračun za prosveto v tekočem proračunskem letu znašal 30 milljonov iraških dinarjev, medtem ko je pred revolucijo znašal 16 milijonov dlnarjev. Tudi število štu-dentov, ki študrajo v inozemstvu, se je močno povečalo. Po revoluciji je vlada razdelila za študlj v inozemstvu tri tisod štlpendij, medtem ko je znašalo števllo štlpendij v letih od 1921-1958 le 2.021. Ko je omenjal pomoč, ki jo iraška vlada nudi arabskim študen-tom, je premier poudarll, da je pred revoluoijo studiralo v Iraku 1G0 arabskih študentov, sedaj pa znaša to število 400. Danes ima Irak 27.032 pedagogov, medtem ko jih je bilo pred revolucijo 17.032. Stevilo učencev pa je naraslo od 500.000 pred revolucijo na današnjih 818.880 POLJSKA. V okviru proslave desetletnice svoje ustanovitve bo imela Zveza poljskih študentov (ZSP) svoj IV. kongres od 24. do 27. marca letos. Kongres bo ocenil akHvnost ZSP med III. in IV. kongresom, analiziral položaj študentov, floločil njihove naloge In vlogo v iz-gradnji socializma na Poljskem, sprejel program aktivnosti ZSP za naslednji dve leti, spremenil statut ZSP in izbral novo vodstvo. V eni izmed svojih resolucij je generalni svet pozval vse štu-dente, ki so člani organizacije, naj aktivno sodelujejo pri proslavah obletnice. Da bi bil kongres reprezentativen, je generalni svet odločil, da morajo biti delegati voljenl na univerzah (eden na vsakih 250 čla-nav ZSP), ne oziraje se na število študentov, pa mora imeti vsaka univerza vsaj enega delegata. V svoji desetletni aktivnosti je ZSP odražala študentovsko miš-Ijenje v Poljski, organizirala življenje študentov in vložila maksimum naporov, da bi zadovoljila potrebe in želje svojih članov. DANSKA: Unija danskih socialističnih študentov se je obrnila na skandidavske dežele, da izvedejo splošen ekonomski bojkot proti Južni Afriki zaradi njene rasne politike. V nekem pismu danski na-cionalni študentovski uniji so danski socialistični študentje izjavili, da je bilo stališče Danske in Norveške med debato v ZN o rasni segregaciji v Južni Afriki »-mlačno-« in dodali: »-Južnoafriška vlada Je kolos na trhlih nogah. Kdaj se bo zrušila, je samo vprašanje časa to ml moramo k temu pripomoči, kolikor moremo. Prvl korak k uresničevanju tega ctlja pa bo popolna ekonomska blokada Jnžne Afrike.-K Stanovanjske razmere Studentov t Kopenhagnu postajajo vse težje. Ker se število študentov dosti bitreje veCa kot pa stanovanjskl prostori, razpravlja nacionalna študentovska unija Danske o mož-nosti graditve svojega lastnega Studentovskega naselja. Mestne obla-sti so sprejele njene načrte s simpatijami. Zupan je izjavil, da Je treba za rešitev tega problema angažirati vsa sredstva, ker se bo do leta 1965 število študentov povečalo na 25.000. Ker pa je nemogoče dobiti zemljišče za naselje v bližini univerze, bo treba naselje zgra-ditl na periferiji mesfca. FINSKA: Stevilo študentov na flnskih vlsoklh šolah anaša 23.000. Preteklo jesen se je na novo vpisalo 5100 Studentov. MEHIKA: V Kveretaru bo od 13. do 22. marca letos I. specialna konfrenca študentovskega tiska Latinske Amerike. Delegati nado-nalnih unij, novinarji študentovskih listov in novinarski strokov-njaki iz Kostarike, Kube, Salvadorju, Guatemale, Haltljev, Hondu-rasa, Zahodnoindijskih otokov, Mehike, Nikaragve, Portorica, Paname in Dominikanske republike se bodo zbrali, da bi preštudirall položaj v študentovskem tisku in sprejeli skupno rešitev o najbolj praktičnih in najbolj zanesljivih sredstvih za izboljšanje tehnične organizadje in rednega izdajanja študentovskih publikacij, pa tudi za okrepitev imenjave listov in člankov med posameznimi uredništvi. PANAMA. Ob spopadu med panamskimi študenti in policijo ZDA na področju Panamskega kanala 3. in 4. novembra lani, ko so študentje poskušali prekoračiti kanalsko cono, noseč panamsko za-stavo, je bilo poškodovanih 62 oseb. Nacionalna unija Panama (UEU) je izdala komunike, v katerem obsoja akcijo policije ZDA in zahteva od panamske vlade, da od ZDA zahteva reparacije in urad-no opravičilo neodvisni in suvcreni državi Panami. Ponovno je omenjena zahteva po nacionalizaciji Panamskega prekopa in pred-sedniku Paname očitajo, da ni držal obljube, ki jo je dal maja 1958, ko je sprejel prospekt o razvitju panamske zastave v coni kanala. PERU. Izvršni organ študentovske zveze se pritožuje zaradi pomanjkanja podpore študentovskim zahtevam za večje subvencije na univerzi, popuste na železnlcah in druge ukrepe za študente na univerzi San Markos v Limi. Studentovska unija izjavlja, da so samo rektor in dva profesorja aktivno sodelovali s študentovskimi predstavniki, medtem ko je na univerzi 1200 profesorjev In asi-stentov. PORTORIKO. Studentovska federacija za neodvisnost Porto-rika (PUPI), organizacija, ki jo univerzitetne oblasti ne priznavajo, šteje okrog 5000 članov all 75 odstotkov. III. latiskoameriškl študen-tovski kongres Jo je priznal za predstavnico portorlškib Studentov. SVET, ki je ostal vase zaprt Zdi se malone krivično: med-tem ko se bomo navdušili nad melodično popevko, ploskali šaljivcu, ki je znal v nas vzbu-diii smeh, se ogreli za nekega slikarja zaradi ene same nje-gove dovolj učinkovite slike, iz srca čestitali mlademu pi-satelju za njegovo kratko no-velo, ki je njegova četrta ali peta objavljena, pa bomo delu, ki je dosežek dolgotrajnih pri-zadevanj in izraz vsaj trdno organizirane, če že ne notra-nje vsklajene življenjske iz-kušnje, vse natančneje preti-pali obisti in se z veliko večjo mero kritiinosti ustavili ob njegovih sestavinah. Pri tem ponavadi na različnost ustvar-jalnega naprezanja, kar zade-va delovno energijo — to se-veda ne velja absolutno, saj je znano, da so posamezna navidez »drobna« umetni&ka dela ,tako pesem, slika, arija, ki vsebujejo v do skrajnosti $krčeni obliki vse, kar je nji-hov ustvarjalec skozi življenje nabiral v sebi, najčešče pa se vendarle primeri, da je krat-ko delo izraz srečnega naključ-ja, ki mu pravimo ftavdih — na porabljeno delovno ener-gijo niti ne pomislimo. Če sem sinoči na koncertu popevk s spontanim navduše-njem ploskal Giorgiu Consoli-niju, pa čutim, da popularnih popevk tistih, ki vžgo, najbrž ni tako težko peti, imeti mo-raš pač čist, bogat, kajpada tudi izurjen glas, sem komaj nekaj ur kasneje, ko sem se-del k stroju, da bi zapisal svoje misli ob najnovejšem slovenskem romanu, delu Mi-re Miheličeve, že urejal v sebi vtise — o pridržkih, ki sem jih začutil ob prebiranju Hiše ve-čera. In to kljub zavesti, da je morala pisateljica združe-vati v svojem tekstu ne le dar za čisto, bocjato, izurjeno be-sedo, ne le čut za kompozidjo romana, za karakterizacijo svojih oseb in za oris dogaja-nja v posameznih fazah in v celoti, pač pa dodajati vsemu kot od pesmi, ki učinkuje: biti mora dodelan in celovit, ka-kor je dodelana in celovita dobra pesem. Ker pa je se-stavin romana toliko več, je toliko več tudi nevarnosti. To-rej vendarle ni krivično ... Hiša večera ni niti prvi niti zadnji tekst izpod tipk pisal-nega stroja marljive in disci-plinirane Mire Miheličeve. Do-slej je napisala vrsto dram in tudi nekaj proznih tekstov, prav v zadnjem času pa se je usmerila v roman, izhodišče svojega književnega snovanja. Roman pomeni za njeno knji-ževno pot vzpon k občutku dozorelosti za izpoved in hkratno razčlembo njenega lastnega življenjskega doživ-Ijanja meščanske sredvne, v kateri je zrasla. Ze v Aprilu se seznanimo s tem patricij-skim slojem našega mesta, z Ijudmi, katerih duhovni in fi-zični razkroj se skoncentrira prav na predvečer vojne, ki vrinese revolucijo. V HiU ve-čera gre v bistvu za isto te-matiko, prestavljeno v neko-liko drugačen fabulativen okvir in razpeto v nekoliko Urle obdobje. Pisateljičin na-men je bil, orisati ta do skra)-nosti izobUkmmni profil slo-venskega meščana skozi gene-racije, prikazati njeqov razvoj in nevsiljivo razčleniti kali njeoovega drsenja v propad, v življenjskn in moralno ne-urejenost. Torpj: analiza od-miranja meščanske družbe prav pri njenem patricijskem vrhu, analiza, ujeta v življenj-sko sočne podobe. Če se pri oceni samega na-mena ne bi Seleli ustavljati predolgo, pač pa pogledati predvsem, s kolikšn-o močjo ga je visateljica realizirala in kakšen duhoviti svet se nam razkrije skozi njeno ustvar-jalnost, vendarle ne moremo mimo občutka, da slovenskega meščanstva celo v njegovem najvišjem izrazu Se zaradi njegovega položaja v dniSbi ni mogoče enotiti z meSčan- Prizor iz Rožančevega dramskega prvenca temu še svoj miselni izkustve-ni svet. Je malone krivično, pa vendarle drugače ne more biti. Sleherno delo terja svojo zaključenost in za sleherno za-ključenost je potrebna ustvar-jalna sila. Ni je mogoče meriti po obsegu in ne po porablje-nem času, odločilen je dose-žek sam po sebi. In kajpada — njegove sestavine. Zato se naposled izkaže, da od roma-na ne terjamo bistveno več stvom evropskega socialnega in kulturnega ozadja: sloven-ski meščan je veliko manj izrazit in v sebi zaključen kot meščan z britanskega otoka ali iz nemških patricijskih če-trti. Galsworthyjevi Forsyti so polnokrvni v svoji življenjski resničnosti, Mannovi Budden-brooki stopajo mimo nas, kot da so se še pravkar mudili na ulicah Liibecka, meščani pa, ki jih je privedla v areno li- terature Mira Miheličeva, učinkujejv tuje, morda prav zato, ker so preveč podobni »evropskim«, ne nosijo pa v svojih žilah niti kanca slo-venske zemlje, vaših, vendar-le specifičnih socialnih raz-mer, atmosfere naših tal, vo-njev našega zraka. Vse torej kaže, da pisateljica ni zadela pravega tona in da je njena analiza že v sami zasnovi eno-stranska in zatorej šibkejša, kot bi smela biti. Sleherni dro-bec življenjske stvarivosti mo-ra v umetnikovem podoživetju najti skladen in realnemu sta-nju blizek odnos, se pravi, da ga umetnik (prav tako kct zgo-dovinar) ne sme in ne more izolirati, ker ga s tem lahko popači. Vti8 imnm, da je po-dobo Ljubljane kot celote v nekoliko skrivljeni luči videl Miško Kranjec, ko je v svo-jih junakih gledal neposredne odseve kmečkih predvikov;nič manj, prej bolj skrivljena je je podoba tega mesta, če jo gledamo samo skozi zrcalo meščanskega ambienta, kot nam ga podrži Mira Miheli-čeva. To mesto — kot družbe-na formacija — je pač izrazito raznolika in vendarle prav v tej svoji raznolikosti čudovito homogeno. Ima svojo atmosfe-ro, svojo življenjsko enkrat-nost, ki jo občutimo in jo že-limo zato srečati tudi v umet-niških izvedbah. Kdor jo hoče dodelano in polno ponazoriti, jo mora poznati. In če bo po-tem opisoval eno samo druzi-no, ki je šele včeraj pišla z dežele, ali če bo razčlenjal meščansko sredino z desetlet-no tradicijo odmika v skraj-no kultiviranost, kjerkoli, ka-darkoli, vselej bo moralo med izraženimi pojmi in podobami zaživeti to mesto s svojim zna-čilnitn družbenim vzdušjem. Mira Miheličeva pa je to vzdušje pustila vnemar, ker se vse tako zdi, da ga ne po-zna, Njeni meščani so zavo-Ijo tega, naj bodo kot liki še tako točni, nekam neživljenj-ski in nestvarni. Zdi se, kakor da mimo njih ni ničesar, zgo-dovinska resnica pa priča, da so bili le drobec, pomemben kvečjemu zaradi finančnih transakcij, ki pa jim je čds izbijcU ost. Svet Mire Miheličeve, če ga sodimo po Hiši večera, ostaja vase zaprt, ozek, nekam hha-den. V njem se je bolj odra-zila literatura kot življenje. Sicer najdemo tudi dovolj za-okroženih, življenju utrganih podob, ki pc so vendarle bolj ali manj osamljene v sklopu celote. O literarnosti pričajo patetično navrženi dialogi, pri-čajo pogostni romantični izli-vi, ki so dekorativni in bi bilo mnogo koristneje, ko bi jih nadomestila sežeta stilna for-mulacija, o tem govori nadalje pisateljičino nagnjenje po ši-rokem retrospektivnem opi-sovanju historiata vseh na-stopajočih oseb, njeno nag-njenje k naključjem, k fabula-tivnim efektom (le-ti so me nekajkrat spomnili na Dicken-sa), k čustveni vzhičenosti, kot jo izkazuje raba pridevnikov) ginjeno objela, hvaležno za-klicala, s tresočim glasom, s široko odprtimi nejevernimi očmi, po kamnito mrzlih licih, pomenljivo zamrmral, burno objeki... nse sem našel v enem samem slučajno izbra- nem odstavku) in podobne stil-ne prvine, ki niso zelo sodob-ne. Pisateljica vseskozi bolj pojasnjuje, namesto du bi opi-sovala konkretni potek doga-janja. Prav zaradi tega so nje-ni znnčaji pa tudi njene sce-ne precej šablonski, premalo izraziti, da bi nas ogreli. Ni nam dopuščeno, da bi sami razmišljali o teh Ijudeh in nji-hovi družbeni vlogi. Morebiti bo slišati nelogično: povedano je preveč, tako da je premalo. Sežeti opisi, ki povedo le če-trtino vsega, kar vsebuje ce-lota, vendar pa nakažejo smer za bralčevo razmišljanje in doživljanje, se dosti bolj ob-nesejo in pričajo o izrazitej-šem izkustvenem ozadju. Tako nas Hiša večera niti po vsebinski niti po oblik&vni plati ni navdušila ,pa čeprav Mira Miheličeva tehniko pi-sanja obvlada kot malokateri slovenski pisatelj. Prl vrelcu njenega besednega zaklada se je vredno učiti, vredno se je poglobiti v njeno melodijo stavka, v arhitekturo njene besede, kar je njena poglavit-na odlika. Žal, da se svojemu roman-tično poantiranemu spominu na meščanski svet, ki je sicer klavrno propadel, česar se za-veda, a ga vendarle Ijubi v njegovi nekam bolestni in kul-tivirani, življenju vsenaokrog odmaknjeni subtilnosti in drobnih odtenkih, ni znala od-makniti. Hiša žalosti — podob-no Aprilu — sicer dovolj za-nimivo opisuje to jaro gospo-do pri nas, ni pa njena zares kritična analiza. Družbenega romana še ni-Tncnno V. K. S kancerta študentov Akademije m giasbo Chopinov večer slušateljev Akademije za glasbo Letošnje leto je kot jubilej-no posvečeno 150-letnici rojstva enega največjih skla-dateljev in pianistov, kar jih je doslej živelo — Frideriku CHOPINU. Slvvenska filhar-monija in Koncertna direkci-ja sta nam ob tej priložnosti pripravili več kvalitetnih kon-certnih nastopov domačih in tujih izvajalcev. čeprav je od skladateljeve smrti minilo že več sto let, njegova popular-nost in vpliv nenehno na-raičata. Nežna igrivost preli-vajočih se akordov njegove glasbe skriva v sebi globoko trpljenje krhke in ranljive du-še. Redkokateri skladatelj uži- va toliko popularnosti med najširšim krogom Ijubiteljev glasbe po vsem svetu, njegovo ime na koncertnih sporedih pa zmerom zanesljivo polni kon-certne dvorane. Chopinovemu spominu so se letos oddolžili s samostojnim nastopom tudi študentje Ijub-Ijanske Akademije za glasbo — pianisti Andre) JARC, Ma-rija KOCJANČIČ, Marjanca KOROŠEC (vsi trije iz raz-reda prof. Antona RAVNIKA) in Aci BERTONCELJ (iz raz-reda prof. Hilde HORAK - ČA-SOVE). Vse te mlade umetni-ke smo že večkrat lahko sre~ čali na našem koncertnem odru in spremljali njihov umetniški razvoj. S šestimi preludiji je kot prvi nastopil Andrej JARC — temperamenten in zelo muzi-kalen pianist, ki ga Gdlikujeta predvsem krepak, močan uda~ rec in fin instinkt. Priljublje-na Chopinova Poloneza v As-duru je izpod njegovih prsto® zazvenela resnično možato in vzneseno. Resnobni zavzetosti najmlaj-še izmed nastopajočih — Ma-rije KOCJANČIČEVE - se je najbolje prilegala nežna lirika Chopinovega Nocturna in Ber-ceuse, medtem ko Etudam ni bila docela kos, saj je bil njen program zelo dolg in tehnič-no zahteven. V njem pa je iz-pričala izredno muzikalnost in fin posluh. Mafjanca KOROŠČEVA je stara znanka z najrazličnejših koncertnih prireditev. Tudi Scherzo v b-molu, ki ga je igrala na koncertu, ji ni de-lal težav niti v tehničnem niti v vsebinsko interpretacijskem pogledu. V drugem delu koncerta mladih je nastopil v Chopino-vem Koncertu za klavir in orkester v e-molu Aci BER-TONCELJ z orkestrom Sloven-ske filharmonije. Za svojo mladost je Bertoncelj podal svoj klavirski part izredno zrelo in dognano, morda za spoznanje preveč »moško«, tehnično precizno in občute-no. Orkester, ki ga je vodil dr. Danilo ŠVARA, je bil v spremljavi mestoma premalo točen, deloma nezanesljiv in površen, kar je še bolj čudno zaradi tega, ker je bil ta Cho-pinov koncert v zadnjih dveh koncertnih sezonah večkrat na sporedu. Posebno razveseljivo pri tem koncertu pa je bilo dejstvo, da je bila dvorana Slovenske filharmonije nabito polna, ve-činoma z mladimi poslušalci, ki so zavzeto sledili izvajanju mladih glasbenikov. Organiza-cija prodaje vstopnic je tokrat zajela izreden širok krog Iju-biteljev glasbe in prav je, da začnemo uvrščati med obi-skovalce koncertnih prireditev tudi prav mlade poslušalce ter jim na ta način otnogočiti dost&p v veliki, neizmerno lepi svet gtasbenega sodoživljanja, D. K. Pred ustanovitvijo osrednjega akademskega kurturno-umetniškega društva "Korak naprej"? Razipravljanje o kulturnem življenju na univeirzi se je končno le premaiknilo z mrtve točke. Vrsta proflemov, lci 60 obstazali ob delovanju naših treh osrednjih kulturnih sku-pin, in uspehl, ki so imena teh skupin ponesli tudi preko naših meja, je terjala ustano-vitev osrednjega druStva, ki bo skuipine povezalo v enotno delovno telo in predstavljalo kvalitetni vrh kulturnega de-lovanja Ijubljanskih študen-tov. Razumljivo je, da te> ni le nek admirristrativni poseg v delo skupin, kakor to neka-teri tolmačijo, pač pa dejan-ska potreba, ki Je organsko zrasla iz stanja kulturnega življenja, kakršno se kaže že nekaj let nazaj. Izkušnje in uspehi, ki so jdh dosegla kulturno - umetniška društva drugih jugosilovanskih univerziitetnih središč, so jasen porok za to, da bo kulturno žvljenje na naš unveriz v no-vi obliki živahnejše in plod-nejše. Enotno firtančno poslo-vanje, razbremenitev skupin v pogledu tehničnega poslova-nja, vse to je nekaj zunanjih predmetov, ki jih prinaša ta ustanoviitev. Ce lahko smaitramo ta ukrep za korak naprej v kul- turnem življenju undverze, pa se morajmo tudi zavedati, da stvar vsaj v začetku vsebinsko ne bo mnogo sipremenila in bo &e cela vrsta problemov kul-tuirno-urnetnostne vzgoje štu-dentov ostala nerešena, nena-četa. To terja od Kulturne ko-misije pri UO še mnogo po-zornosti in intenzivnega dela. Jasno je, da bo tudi novo, osrednje društvo v pogledu mmožičnosti silno šdfbko in bo obsegalo le podiročje volkalne zborovske umetnosti in folklo-re. Ce od društva lahko priča-kujemo pomoč pri organizira-nju kulturne dejavnostt v šir-šem smislu in ne le zunanje reprezentiranje naše univerze, vidimo, da drušfcvo pravzaprav v tem pogledu ne bo moglo mnogo stariti. Zato bo moralo tudi v bodoče težati glavno breme dda in organizacije kulturne dejavnosti na ramah Kulturne komisije, ki mora nujno še obstajati. Jasno je, da bi dobila reši-tevvobliiki osrednjega društva s samo treini sekcijami (dve-ma vokalnima in folfelorno) zelo cenen izhod. Zato bo mo-rala ravno Kulturna komisija skrbeti, da bi se ustanavljale nove skupine na novih kultur-nih in umetnostnih področjih. Ko bi te nove skupdne do-segle že nekaj uspehov in bi pravičile svoj obstoj, bi pre-šle v okvir osrednjega društva. To pa bi moralo nuditi kar največ pomoči (materiaino, v vzgoji novih kulturnih delav-cev in organizajtorjev, v oblitka nastopov za študente) ostalim študentom po fakultetah in po študentovskih domovih, Z ustanovitvijo novega dru-štva bo Kuliturna komisija v določenem smlslu precej raz-bremenjena in se bo lahko bolj kot kdajkoli doslej posve-tla zares množični kulturno-umetnostni vzgojd študentov. O pomenu te napredne in so-dobne vzgoje pa smo že več-krat pisali in bi bilo odveč po-udarjati to še enkrat, čeprav bo ta problem na undverzi še dolgo živ in aktualen. Če smo vrsto let lagodno vztrajali na starih oblikah kulturnega živ-Ijenja, zahteva ta novi koradc še mnogo požrtvovainega deia na tem področju, posebno še, ker lahko sproži vrsto proce-sov, ki jih terja sodobni utrip življenja za zahteva po navih oblikah kulitumega delovanja. Prepričani smo, da se bo morda že letos z dovolj veli-ko mero odgovornosti vsaj ne-kaj v tem pogledu izboljšalo in izpremenilo. B. L. 1VAN SLAMNIG: ŠTUDENTOVSKA * o stopnicah sem zdrvel iz rumene stavbe, ki rrnočno spomdinja n.a tobačno tovarno. V roki sem noail nakaziLo, ki mi je pomenilo šeat sto dinarjev. Gl-edališče se je rumenilo, sijalo je somce. Bil sem dofopo raapoložen. Nakazilo sem dobil v Ziadnjem trenutku, tovariš, ki md ga je dal, se je obnašal tako, feakor da je to sfcoril le zaradi mene, sdcer tri že davno zaprl trgovinio. Polog agratje sem stopal proti memzd v Masarykovi, da se čimprej abaniram. Sest-najstka je slovela kot dobra menza in na vsak način sem moral positati njen aibonent. SaTu, nekdo. VideM je, da je slavist.« »Morda je dokfcor Auskultdra.« Pred blagajno je pritiak popustil in dekle se je odmakniilo od mene. »Kaj, za danes n« veljajo?« je rekLo dekle. »Ne, od jutri raaprej,« je rekla blagajni-čarka. Tudi meni to ni bilo všeč. Dekle se j« odmaknilo in počasi pospra-vilo denar in bloke. »Za gotovo sem raču-nala, da bom dobila blok tudi za daines.« »Clov&k ne živi samo od hrane,« vpade nekdo iz vrste in se zasmeje sam sebi. Med tem sem tudi jaz kupil blok«. »Tudi jaz sem mislil, da bloki veljajo že danes,« sem deja^. »Morali bi,« reče dekle. »To je pa res nesireča. Pojdita skupaj v Mestno klet.« Zapustila sva vrsto in bila sva svobodna. Za mano so tudi drugi hKro zapuščali vrsto m mi sino bili druga, vesela skupina, kot da nikoli nismo bili v vr&ti. »Potrebujete bloke za danes? Bodul pro-daija diva bloka. Bodul, slišiš!« Na zaCetku veže je stal nek nizek, temen fant v temnoplavi obleloi. Delal je vtis na hitro preoble&enega, kineta, malo fcot »ame- rikanec« in padalo je v oči, da Ima posebno velika stopala — ali pa vsag čevlje, ki so 8e končali v konici. Približal se nama je. Po-polimoma jasno s€in videl, da ima teiovnik in preiko telovrtika zlato venižico. »Ta dva bosta kuipila. Menda niisi Že prodal.« »Kaj še. Kdio kupuje?« »Ta dva.« Bila sva dva. Sedaj je bilo v tem že ne-kaj legalnega in začutil sem, da bi moral &am plačati oba bloka. Takoj pa &em do-umel, da to nima smisla. Vendar sem izvlekel denarnico. V njej sem imel tisočak, s kaiterim bi moral shajati do konca meseca. Ali vsaj nekako tafeo. »Nimam dirobiža,« je dejal Bodul. Se po-mislil ni, da bi posebej prodal blck meni in posebej dekletu. »Imam samo pet &to dinarjev,« je dejala dekle. »Tudi za to nimam drobiža.« Tisti, ki naju je privedel do Bodula, je še dalje stal nekoliko pokroviteljsko poleg nas. »Tudi jaz nimam,« je dejal, čeprav ga ni nihče vprašal. »Hej, ljudje, lahko kdo zme-nja tisoč ddnarjev?« Iz vrste se je sem ln tja zaslišal srneh. »In naj ti damo še deset od&botkov,« »Ce bi imel tisoč dinarjev, jih giobovo ne bi imel.« »Oprostite, najmanj, kar imam, je ban-kovec za milijon.« »Pojdimo menjat v lofcal,« je dejal Bodul. Obadva sva odšla zr Bodulom. Tisti, ki naju je z rvjim spoznal, se je končno oddaljil, za-htevajoč s pogledom hvaležnost. »Gremo čez. Oni radi menjajo,« pravi Bodul in naju pelje v vinarn.o. Zarnenjal sem tisočak in izplačal Bodula. S tonom, kakor bi dejal: »Kar je, je,« Eodul denarja ni spravil v žep, temveč dejal: »Borba, daj dva deci čmega!« »Lahko,« je dejal točaj, kot je to v navadi. »Za vraga, tudi midva bi lahko popila ne-kaj kapljic pred kosilom. Kaj pravite kole-gioa?« »Vi kakor hočete. Zame nima smisla. Dobro, en deci.« Namočdl isem divaikra po deci. Bodul je ostal poleg naju, vendar ee je a svojima dva deci od nagu popolnoma ločil. »Na zdravje!« Nasmehnila se je. Bila j« lepa. Vino me je grelo na prazen želodec. »Kaj pripra/viljate sedaj?« »Modenuo slovnioo. To ste mislaili, ali net Vino ni slabo, kaj pravite?« »Dobro je. Da, mislil sem na študij.« V krftml je bdk) zakatjeno in hladno. Ljudje &o sedeli za mizami, kot da že dolgo sede in kot da ee ne misLijo še tako hitro, morda pa tudi ndkoli, dvigniti. Sem in tja sta se po dva pogovanjala. Nihče naju nl gledal. »In drago ni,« eem dejal. »Da ne zamudiva,« je rekla. »Pa tudi lačna sem.« »Sedaj je najbotljši 6as. Gneče ni več. Le popijva prej.« Vstopila sva v meinzo. V notranjoisti je vladal polmrak. Značiliriio je ddšalo po za-tohli shrambi, starem krubu in podobnem. Gneče ni bilo več. Vsedla sva se za prazno mizo in z vajeno kretnjo položila bloks n& sredino mize. Za najiiiio mdzo se ni vsedel nihče in na drugem koncu dvorane &o že za-čeli pospravljati. Natakarica je pobrala bloke in pripomnila, naj drugič prideva prej. Bila je »dobra« natakarica. Bile so štiri: ena mrha, eno dobra (pri njej se je skoraj redno dobilo dvojino solato in v&asih tudi prikuho) in dve indiferentni. Kmalu nama je prinesla hrano in pričela sva hitro jewti. Bil sem lačen in v menzi sem se naučil hitro jesti, ker je vedno kdo čakal in čeprav sedaj ni nihče čakal, sem imel občutek, da čaka, in želel sem čimprej oditi. »Ali se vam kam mudi?« je vpražala dekle. Jedi sem se lotil a^/tomatično im skoraj po-^abi! nanjo. Ustavil sem se. »Nihče ne čaks ra hrbtom. da končsAe,« je rekla. V njenem tonu je bilo nekaj veftn* ženskega in v tem trenutku sem občuial, df &va sama za mizo. Nekje je neka dežela, ncM Gledališče se je rodilo pred nekaj stoletji, film, radio sta se rodila včeraj, televizija se je rodila danes Tako, kot film, kot radio: z dabro mero hrupa, odobravanja in nasprotovanja. Ko nihče ni vedel zanjo, sd je nihče ni želel. Naito so ljudje brali v časopisih, da so nekje izumili radioaparat, kombiniran z brezplač-nim kinom. Nato so se ti aparati začeli po-javljati po trgovinah, formirali so se televizijski studiji, ki so začeli s programom: najprej z občasnim, nato z rednim. TV si je začela utirati pot. Gotovo je, da si bo v najkrajšem času priborila mesto, tako kot gledališče, film, radio. Toda ne kot imitacija gledališča, ne kot inačica filma, ne kot vizu-alizacija radia: kot novo izrazno srdstvo. • • Tega, v kakšnem žanru bo dosegla najvišjo raven, kje bo morala pustiti prednost svo-jim starejšim bratom, kje jih bo poipolnoma izpodrimila, da-nes ne moremo vedeti. Le ugd-bamo lahko. Nečesa pa se mo-ramo zavedati: njene velikan-Sike tehnične priiročnosti ifi dasegljivosti. Možnosti, da pride kvam na dom. Zivimov fitoletju tehnike in, pravijo, vedno večje želje po komod-aosti. Vid in sluh sta najvažnejša med čuti, s kateomi se onien-tiiramo v okoliei. S kombrna-ciDa,« pravi dekle. Pogleda me. »Zdravo,« nravi. »Zdravo,« ji odvrn&m. Bilo je zelo žalo&tno. »Na svidenje,« pravi spet moja baba. In pote 1 zapre vrata. »Gospod Tomo,« pravi. »Zelela bi z vami spregiovoriti nekaj besed.« , - Hitro sem odšel proti svoji &obi, toda sedaj sem se obrnil. »Izvolite, gospa.« »Gosipod, Tomo, vi veste, da ne plačate dosti za to sobico. To ni bogve kakšna 90-bica, vendar je čisto dostojna za enega štu-denta. In dovolj poceni. Glejte, moja pri-jateljdca Elza išče ravno talco sobioo za šest ti&oč. »Če sta dva, potem vsak po tri in pol. Vi me razumete. Mi smo se točno dogovorili, da se bomo izogibali ženskih obisfeov. Prav-zaprav, dogovorili sano se, da ženskih obi-skov ne bo.« Zopet sem jo sam pri sebi od srca opsoval. »Toda, gospa, saj vendar ne morem napoditl kolegice, ki je prišla ta trenuitek, da bi ji pos'0dil knjigo.« »Dobro vem, kakšne so te knjige. In v«m, koliko časa je potrebno, da se posodijo. In ne maram, da bi sosedi karkoli govorili. Meni to ni potrebno. Oproistite, toda če se to ponovi, bom smatrala, da ste kršili svoj pod-najemniški dogovor in bom temu primerno po&topala.« »Ali niste malo pretirali, gospa Rogobor-ski,« sem dejal. Toda res je bilo, da sem so-bico dobil razmeroma poceni in se nisem npal ositreje nastopiti. »Ce vas tako moti, bom pazil...« »Najbolje bo, da pazite.« Z glaivo je po-kazala proti mojim vratom. »Pravzaprav ni-mam rada nobenih abiskov.« Odprl &em usta, da bi nekaj dejal, toda ona mi ljubeznivo pravi. »Labko noč!« in se umakne. Za nekaj trenutkov sem obs^tal na hodniku in zaželel Franjevim in gospodinjinirn so-rodniikom nekoliko hudobnih želja. Toda ko sem odpiral vrata, mi je prišlo na misel ne-kaj drugega. »A li ni ravno to dobro? Ali ni ravno zaradi tega položaj jasnejši, očiščen? Ali nisem s tem osvobojen zapletnega od-niosa, ki bi sčasoma prinesel mnoge neprijet-nosti? Ali se ni. na nek način, ravno tako dobro izteklo?« In odprl sem vrata. Franjo je sedel na nizkem stolu in me gledal, kot da preiskuje obraz. V roki je držal knjigo, ki jo je š« vedno listal, čeprav je že zdavmaj dvignil očl od nje. Potem mi je zastavil neko nedellkato© vprašanje. - »Če vsaj bi,« sem se skromno zlagal. Tekmovanja se je udeležilo nad sto študentov Smučarsko prvenstvo v Kranjski gori Po večletni prekinitvi je bilo letos spet državno študentov-sko prvenstvo v smučanju. Or-ganizirala ga je Zveza študen-tovskih športnih organizacij Ijubljanske univerze. Izvedbo pa je prevzel Akademski smu-čarski klub Olympia. Prven-stvo je bilo 12. in 13. marca v Kranjski gori, in sicer v na-slednjih disciplinah: slalom za študentke in študente, tek na 12 km za študente, na 5 km za študentke, veleslalom za štu-dentke in študente in štafeta 4x6 km za študente. (Prven-stvo ljubljanske univerze v veleslalomu je bilo na spore-du v nedeljo, 13. marca.) Organizatorji so pričakovali, da se bodo prvenstva države udeležili zastopniki vseh uni-verzitetnih centrov. Zal pa so se poleg ljubljanske etape pri-javile le še ekipe iz Sarajeva, Zagreba in Beograda. Na tek-movanju so bili povabljeni še študentovski smučarski- klubi iz Dunaja in Gradca, italijan-skih študentov pa v Kranjsko goro ni bilo. Upravni odbor Zveze štu-dentovskih športnih organiza-cij iz Ljubljane se je odločil, da bo omogočil tekmovalcem ljubljanske univerze, da bodo lahko nastopili tudi v slalo-mu, kar prej niso predvideli. S tem je tekmovanje na zanimi-vosti precej pridobilo, pa tudi ljubljanski študentje so preži-veli dan več (žal v slabem vre-menu) na snegu. Žal je organizatorje, posebno pa tekmovalce, oviralo slabo vreme, saj je v petek in soboto ves dan snežilo, tako da je bi- lo vse dotedanje delo priprav-ljalnega štaba zaman in je bi-lo treba vse na novo pripra-viti. Tako so se tekmovanja precej pozno začela. Vseh zamud in ostalih orga-nlzacijskih napak pa ne gre pripisati organizatorjem ali muhastemu vremenu. Veliko mero odgovornosti za zamude nosijo tekmovalci sami, ker se niso pravočasno javili na do-ločenem mestu. V bodoče bi se takim nevšečnostim izognili z ostrejšo disciplino, pa čeprav bi s tem prizadeli več tekmo-valcev. Organizatorji pa so pogrešili v tem, da so imeli v skupini za pripravljanje prog tudi smu-čarje-tekmovalce. Precej na-ivno je tudi bilo pričakovati pomoč ostalih tekmovalcev, ki so bili zelo »lačni« snega, po-leg tega pa so imeli tudi vo-zovnice za vzpenjačo, katere so jim brezplačno razdelili orga-nizatorji. Državno študentovsko prven-stvo v smučanju je bilo prvo večje tekmovanje, ki ga je or-ganizirala ljubljanska ZŠSO, zato smo z organizacijo lahko kljub nekaterim pomanjkljivo-stim zadovoljni. Študentovsko prvenstvo lahko po štsvilu na-stopajočih primerjamo z dr-žavnim prvenstvom, saj je na-stopilo okrog sto tekmovalcev. Ta množična študentovska športna prireditev je privabila v Kranjsko goro tudi hekaj gostov, ki so z zaniraanjem spremljali tekmovanje. Med gosti so bili tov. Pernuš, pred-sednik Univerzitetnega sveta, tov. Markič, sekretar Univer- zitetnega komiteia ZKS, pred-sednik Univerzitet. odbora ZŠJ tov. Rugelj in zastopnik Zveze študentovskih športnih organi-zacij Jugoslavije tov. I^evajac. Nc! državnem prvenstvu Ljubljančani odločno prvl, Sarojevčani drugi, tretji Zagrebčani Tekmovanje v slalomu je oviral sneg, ker je snežilo ves čas tekmovanja. Vidljivost je bila precej slaba, tako da so nekateri tekmovalci prezrli vratca in so bili diskvalificira-ni. Proga sama je bila za na-ša dekleta nekoliko pretežka, saj so dosegla precej slabše čase od rutiniranih Avstrijk. Tekmovanje v slalomu so upoštevali za državno prven-stvo, medtem ko je bilo tek-movanje v slalomu le prven-stvo ljubljanske univerze. Tek-movalci so bili razdeljeni v dve skupini z ozirom na regi-stracijo pri Smučarski zvezi Jugoslavije, torej z ozirom na kvaliteto. Poleg naših držav-nih reprezentantov in tekmo valcev I. in II. razreda so bili tudi vsi Avstriici boljši od na-ših neregistriranih tekmoval-cev. Gotovo bodo naše bralce bolj zanimali rezultati držav-nega prvenstva in prvenstva naše univerze. Rezultati univerzitelnih re-prezentanc: Slalom: Studentke: 1. Centrih Lidija, Lj., ekon., 2.15.1 2. Gregorič Majda, Zagreb, 3.03.9 Studentje: 1. Arzenšek Stanko, Lj., ekon., 0.50.0 2. Katnik Alojz, Lj., met. rud., 0.50.0 3. Kantušar Igor, Lj., strojna, 0.52.1 4. Udir Milan, Lj., medic, 0.57.0 5. Matijič Ivica, Sarajevo, 1.13.1 6. Kasjak Marjan, Beograd, 1.18.1 7. Pavlič Nenad, Zagreb, 1.20.9 8. Filipovic Ljudevit, Zagreb, 1.22.4 9. šturman Darko, Zagreb, 1.28.0 10. Kulenovič Pahrudin, Sar., 1.29.1 Teki: Studentke: 1. Cerne Cilka, Lj., VSTV, 15.13.5 2. Grintal Meta, Lj., VSTV, 16.28.8 3. Anderluh Slava, Lj., VŠTV, 21.45.0 Studentje: 1. Reč Jaka, Ljubljana, 30.18 2. Svet Bogdan, Ljubljana, 31.34 3. Velepec Tone, Ljubljana, 32.54 4. Umaut Adolf, Ljubljana, 33.15 5. Lukič Slobodarf, Sarajevo, 41.33 6. Tajšanovič Sveto, Sarajevo, 42.07 7. Halvo Abdulah, Sarajevo, 47.56 Ekipni plasma so sodniki ra-čunali po tabelah mednarodne smučarske zveze, po katerih teki prineso precej točk, tako da so Sarajevčani, ki so tek-movali v teku in štafeti po toč-kah prehiteli Zagrebčane, ki so bili v slalomu boljši od njih. Točke: Ljubljana 1386 24 Sarajevo 800.62 Zagreb 355.32 fta prvenstvu Ijubijanske univerze zmagaii geodeii V nedeljo je bil na sporedu veleslalom in štafeta 4x6 km za študente. V veleslalomu za državno in prvenstvo ljubljanske univer-ze so bili doseženi naslednji rezultati: Študentke: 1. NikaČevič Ida, Sarajevo, 2.19.4 2. Hafner Tatjana, Lj., kemija, 2.31.1 3. Centrih Lidija, Lj., ekon., 2.32,2 4. Kuljiš Mirjana, Lj., nar., 2.40.5 5. Pogačnik Alenka, Lj,, pravo, 3.21.3 6. Cučulovič Erika, Lj. elektro, 3.5S.6 7. Korenini Majda, Lj., med., 4.01.9 Študentje: 1. Jemec Janez, geod., 1.35.8 2. Kantušar Igor, strojna, 1.36.0 3. Prestor Žiga, ekonom., 1.36.4 4. Rotar Jože, geod., 1.40.1 Arzenšek Stanko, ekonom., 1.40.1 6. Tkavc Edo, VŠTV, 1.41.0 7. Udir Milan, med., 1.46.0 8. Tkavc Milan, VŠTV, 1.47.0 9. Matijič Ivica, Sarajevo, 1.47.5 10. Katnik Alojz, rud. met., 1.49.1 11. Verbič Drago, VSTV, 1.50.4 12. Gornik Drago, gozd., 1.51.5 Pust Borut, med., 1.51.5 14. Dvoržak Miro, VSTV, 1.52.5 15. Kuhar Ignac, strojna, Rozman Gido, rud. met., 1.52.5 Štafeta 4x6 km: 1. Ljubljana 1.34.54 2. Sarajevo 2.00.05 Ekipni prvak ljubljanske univerze je ekipa geodetov (Jemec, Rotar, Knez) s časom 4.30.8; sledijo ekonomisti (Pre-stor, Arzenšek, Krašovec) 4.35.5; VSTV (Tkavc E., Tkavc M., Verbič) 4.38.4; strojna, medi-cina, elektro, gozdarska, grad-bena in kemija. Ostale fakul-tete niso imele popolnih ekip. V nedeljo zvečer je bila v Domu Janeza Porente svečana razglasitev rezultatov in pode- litev pokalov in diplom. Orga-nizatarji so pripravili za tek-movalce trideset pokalov, ven-dar niso vseh podelili, ker sku-pine »C«, v kateri naj bi na-stopili starejši študentje in ab-solventi, ni bilo. Pokal za ekip-nega državnega študentovske-ga prvaka v smučanju je izro-čil tov. Pernuš zastopniku ljubljanske ekipe. En pokal je odšel v Sarajevo, ostale pa so si razdelili avstrijski gostje in ljubljanski študenti. V zaključnih besedah je tov. Levajac poudaril važnost po-dobnih študentovskih športnih srečanj, še posebej pa je na-glasil, da je treba stremeti za tem, da se jih bodo v bodoče udeležili zastopniki vseh uni-verzitetnih centrov. Zahvalil se je v imenu Zveze študea-tovskih športnih organizacij Jugoslavije vsem sodelujočim, posebno pa organizatorjem, ki so se precej trudili pri izvedbi prvenstva. Okvirni program telesne vzgoje za brigadirje že izdelan Tekmovanje — najpopularnejša oblika športne aktfvnostl Prve mladinske delovne brigade so že prispele na avto cesto. Njihova naloga je tudi med drugimi ta, da bodočira brigadirjem uredijo življenje v naseljih čim bolje. Največ brigadirjev se v prostem času športno in telesnovzgojno udejstvuje, zato je treba poskrbeti pred-vsem za to dejavnost. Oddelek za telesno vzgojo pri Glavnem štabu mladinskih delovnih brigad v Nišu je že pripravil okvirni načrt telesnovzgojnega udejstvovanja brigadirjev. Povezali so se z Zvezo športov Jugoslavije in ostalimi družbenimi organizacijami za telesno vzgojo. Njihov načrt dela se povsem ujema z zaključki I. jugo-slovanskega kongresa za telesno vzgojo, kar pomeni, da bodo stremeli predvsem za vsestranost in množičnost. Telesnovzgojna dejavnost brdgadirjev se bo odvijala v več oblikah. Ce jih naštejemo le nekaj, jasno vldimo, da so predvidene tako, da bo lahko v eni od njdh sodeloval prav vsak brigadir. Najosnovnejša oblika je staraim brigadirjem dobro zjnana juiranja telovad-ba. Poleg te osnovne telesno-vzgojne aktivnosti pa boda na spoiredu še teikimovanja v okvi-ru čet in brigad. Ta tekmova-nja so lansko leto zajela v ne-katerih naših brigadah skoraj vse brigadirje. Ta interna tek-movanja bo treba organizirati tudi letos, saj so nam prav ta-ka tekmovanja daia v lanskem letu lepo število športnikov, ki so v tem šolskem letu po-segli v špoirtno življenje na naši univeirzi. Novost za naše brigadiirje bo tudi tekmovanje za ljudsko športno značko. Tudi za boljše tekmovalce bo poskirbljeno, sa se bodo lahko pomerili z enakovrednimi na-spirotniki na tekmovanjih na-selij ald na oHmpiadi briga-dirjev. Tudi »vizuelni-« prijatelji športa bodo prišti na svoj ra-čun, saj bcdo nekateri športni klubi organizirali gostovanja najbcljših špartnikov trase. Glavna novost pa bcdo pa-sebni seminarji, ki jih bodo organiziiirale n. pr. Kotesarska zveza, Strelska zveza in Ko-šarkarska zveza Jugoslavije. Na avto cesto bodo poslale svoje instruktorje, lci bodo se-znanjaili brigadiirje z csnovami različnih športnih zvrsti. Po~ leg tega pa bodo crganizirali tudi posebne seiminairje, kjcr bcda izšolali inštruktorje niž-jsga športnega kadra, ki ga je ponekod občutno premalo. Važno delo bodo brigade opravile tudi pri gradnji šport-nih in teLesnovzgojnih objek-tov v vaseh in naseljih ob trasi. Z gradnjo špoirtnih igrišč ne bodo poskrbeli samo za lastno udejstvovanje, ampak bodo ta igrišča postala važen faktoir pri šlirjenju telesno-vzgojnega deilovanja v krajih vzdolž avto ceste. Obenein pa se bodo brigadirji praktično seznanili z načlnom gradnje cenenih in prepnostih športnih objektov, kar jim bo gotovo koristilo. Tudi pri Prlpiravljalnem šta-bu za mladinske deiovne aic-cije pri našem Univerzitetnem odboru že skrbe za športno udejstvovanje. Za sedaj mu pavzročajo največ težav po-pravila rekvizitov. Skcraj vsi lanskoletni rekviziti so bili precej poškodovani, zato bo treba letos bolj paziti nanje. TrudiM se bomo za to, da bo vsaka brigada čim bolje cprem. ljena s športnimil rekviziti, ta-ko da bo vsak brigadir imei možncst, da se bo ukvarjal s tisto športno panoga, do kate-re čuti veselje. Vsekako>r bo tudi Zveza štu-d&ntovskih špoa-inih crganiiza-cij vsaj v tolikšni me>ri kot preteklo leto podprla naše na-pore pri cpremljanju brigad. Vsako leto žanjejo agitatorji za brigade prav zaradi uspeš-nega družabnega življenja, po. sebno pa zaradi neprisiljenega športnega udejsivovainja v bri-gadah največ uspeha. Nekateri navdušeni športniki pa gredo v brigade prav zaradi dobro urejenega športnega delovanja. Upamo, da bo letos športno udejstvovanje naših brigadir-jev še bolje organizirano kot lani in da bodo brigaddrji-športniki doseglj na Ietošnjih tekmovanjih še boijše uspehe. Gre narn pa tudi za to, da z dobro organizacijo športnega življenja v brigadah pridobi-mo nove, aktivne člane študen-tovske športne organizacije. Ncmizni tenis EKIPNO PRVENSTVO UNIVERZE Letošnje ekiipno prvenstvo v namizaiem tenisu, ki ga je or-oanizirala Zveza študsntovskih športnih crganizacij, je bilo 17. marc v dvorani 2NTK Ljubljana. Tekmovalci so tek-movali v dveh grupah. V grupi A so nastopili regi-strirani igralci in v treh pri-javljenih ekipah je bila eko-nomska fakulteta brez moč-nejšega nasprotnika. V pcstavi Tomažič, Zajc in Auprih je brez težave csvojila pokai. Škoda je, da se tekimcvanja niso mogli udeležiti Kern Bo-jan in Teran ter Plutova, ker so na pripravah naše reipre-zentance v Zagrebu za evrop-ski šampionat. Druga je bila dosedanji tri-kratni zmagovalec pravna fa-kulteta, tretja elektro. V grupi B so tekmovali ne-registriirani takimovalci. Pri-javljenih je bilo 10 moških ekip in samo 1 ženska (kemi-ja), kar je kljub pravočasno izdanim propozicijaim in razpi-su žaloslen pojav. Ne morem razurn?*i. (\n zadnja lt^a n? moo-eimo vključiti v to tekmo-vanje naših kolegic. Dobro vemo, da je na univerzi vsaj 10 deklet, ki igrajo namizni tenis. Kako daleč smo za dru-gimi narodi, kjer navadno univerzitetna prvenstva pome-rnijo več kot državno pirven-stvo. Mogoče bi se vodstvo turnirja moralo odlcčiti za drugačne metode. Lepe nagra-de im po turniirju zabava s piesom, torej poipolnoma pre-iti na profesionalno bazo. Tudi medicinska fakulteta je vredna graje. Prijavijo se, toda o tekmovalcih ni ne duha ne sluha. Skupina B je igrala I. kolo na jzpadanje. V finalu so se plasirali takole: 1. elektro (Jazbec, Maček, Podlogar), 2. rudarskometalurškia (Uranič, Klemenčič, Poljak), 3. pravna in 4. gradbena. Zelo dobri so bili Jazbec in Mač©k, posebno Jazbec, ki je z zimago nad vsemi tremi ru-darji priboiril svojd fakulteti P'rvo mesto. Igralci ekonc'mske faikultete (Mavrič, Prelog in Vdher), ki so bili glavni favoriti, niso za_ dovoljili. Pri vseh treh je bi-lo opaziti pomanjkainje trenin-ga. Vodstvu ZŠSO priporočam, da čimprej omogoči ustanovd-tev namiznoteniške sekcije in vključi vanjo vsaj dvajset ne-regdstriranih članov, ter jiim omogoči redne treninge, saj so namiznoteniške sekcije v na-ših domovih zaspale. Pa tudi škoda za nekatere, da se poja-vijo v dvoranah samo ob tek-movanjih. Mcrebiiti bi s tem pritegnili tudi več deklet. Izvedfoo prvenstva nam je spet omogočilo vodstvo ZNTK Ljubljana. Žal pa se je prven-stvo nekoliko zavleklo, tako da smo morali cdigrati zadnje igre z manjši, manj primerni dvorani. To je do neke mere vplivalo na nekatere izdde. Organizacija je bila sicer za-dovoljiva. Zmagovalne ekipe so prejeie pokale in nove di-plome, ki jih je dzdala Zve-va študentovskih športnih or-ganizacij. Š. K. proizvaja in dobavlja: Brzojavni naslov: AZOT MAR1B0R Telefon: Maribor 35-48 in 36-43 Teleprlnter: 03312 Žel. postaja: RuSe — industrijski tir TOVARNA DUŠIKA RUŠE Karbid za avtogensko varjenje, razsvetljavo in acetilensko kemijo Apneni dulik in NMrof oskal Ruie za gnojenje Ferokrom Suraff ine za jeklarsko industrijo Elekirokorunda za bruse in brušenje Kislk In Acetfilen za rezanje in varjenje kovin Talieni mačneiizH za elektroizolacijo »TESNILKA« TOVARNA TESNIL IN PLASTlČNIH MAS MEDVODE priporoča svoje dzdelke: tesnila za motorje in avtomobile domače in tnjc izdclave, navadni in armirani parolit v ploščah, slojaste plastične mase »izotekst« in »izocarU, melaminske dekorativne plošče »novoplast«. ZAHTEVAJTE PROSPEKTE! Telefoni: Medvode 21, 43 in 50 Elektrarna Medvode MEDVODE SE PRIPOROCA VSEM CENJENIM ODJEMALCEM ELEKTRlCNE ENERGIJE TRGOVSKO PODJETJE "MANUFAKTURA" PRIPOROCA CENJ. ODJEMALCEM OBISK V SVOJIH POSLOVALNICAH L J U B L J A N A, TRUBARJEVA CESTA 27-1 CICIBAN, Miklošičeva cesta 18 p>Rf JOŽETU, Vodnlkov trg 2 MANUFAKTURA, Capova ulica & MANUFAKTURA, Titova cesta 18 Pltl VODNJAKU, Ciril-Metodova ulica MANUFAKTURA, Trubarjeva oesta 11 POTROšmKI, POZOR! ŠT DITE DENAR! TOVARNA LESONIT Vam nudi »Lesomin plošč€«, kvaditetne in poceni! Tovama LESONIT proizvaja LESOMIN plošče v zelo veliki izbiri barv, kot tudi imitacijah in de-sendh za vsestran&fco uporabo. Kvaliteta je enaka »UHjrapasu« ali »Formiki«, cena pa je za 50% ndžja. PT&diDOist je tudi v tem, da so LESOMIN plo&če delane na poseibnem lesonitu — proizvodu tovarne LESONIT, Ilirska Bistrica. Kuipuijite LESOMIN plošče pri tavariii LESONIT ald pri podjetjih, ki prodajajo lesonit. Izkoristiite priliko: plošča je odporna za vročiiao do 200° C, zelo odportna za kemikalije, da se praiti in čisfti*i ¦ vBakim sredstvom — prti bodio odv«č. Tovarna sulfitne celuloze in strojilnih ekstraktov »CELULOZA« MEDVODE Telefon: LJUBLJANA 51-709 MEDVODE Sl Brzojav: CELULOZA MEDVODE PRIPOROCA CENJENIM ODJEMALCEM SVOJE KVALJTETNE PROIZVODE. TOVARNA KLEJA LJUBLJANA ŠMARTINSKA CESTA 50 — VUGOSLAVIA Telefonl: h. c. 30-368 30-894 Direktor: 30-611 KomercioJa: 31-564 PROIZVAJA: KOSTNI KLEJ ZNAMKE »MACEK« V BISERIH — PEKLAH, VSE VRSTX KO2NIH KLEJEV, TEHNlCNO, PREClSCENO IN FOTOGRAFSKO 2ELA-TINO, TEHNICNE MASCOBE, RAZKLEJENO IN SUROVO KOSTNO MOKO TER RO2EVINO. PREPRICAJTE SE O ODLICNI KVALITETl VSEH PROIZVODOV. ZAHTEVAJTE NASE PROSPEKTE IN TEHNlCNA NAVODILA. Letos štiri brigade Priprave za udeležbo študentov naše univerze na letošnji akcijii v Srbiji in Makedoniji so v polnem teku. Na letošnji akciji bo sodelovalo 55 tiisoč mladincev iz vse Jugoslavije. Mladina bo letos zgradila 102 kilometra ceste v Srbiji od Malošišta pri Nišu do Vladičinog Hana in 31 kulometrov v Makedoniji od Udova do Djevdjelije. Ljubljanska univerza boletosdala štiri brigade v juliju. Pokrajinski klufoi se zavzemajo za lokalne akcije. V začetku marca so se na avto cesti začela prva dela. V dolini Morave pa tudi v Ma-kedoniji so spet zavihrale za-stave, zapeli krampi in lopate, spet se je oglasila pesem, ki druži jugoslovansko mladino v enoten delovni kolektiv. Mla-dina hoče prevzete dolžnosti v celoti izpolniti; obljubo, ki je dala predsedniku Titu in so-cialistični domovini, hoče re-alizirati celo predčasno. Mla-dinske delovne akcije so v pre-cejšnji meri postale velika šo-la za njeno nadaljnjo rast in usposabljanje. Velike delovne akcije, še bolj pa velike odgo-vornosti in obveze, ki jih je naša mladina prevzela nase, realizacija vsega tega dela mla- dino trdno in odločno, uspo-sablja jo za velike, poipolnoina samcstojne akcije, prdpravlja jo na velike življenjske odločit-ve. Mladinske delovne akcije v veliki meri dajejo mladim lju-dem precejšnjo mero samostoj-nega odločanja, krepijo rijeno hrbtenico za vse poznejše živ-ljenjske izkušnje. Kako se mladina tega zaveda, zelo ja-sno kaže nekaj številk. V preteklih dveh letih je na zvezni akciji sodelovalo več kot sto tisoč miadih ljudi, na lokalnih akcijah, ki niso prav nič manj pomembne, pa več kot 1,200.000 brigadirjev. Vse to nam kaže, kako ogromen interes in kako velika priprav-ljenost je pri mladih ljudeh, da pripomorejo k hitrejšemu razvoju naše socialistične skup-nosti. Razmere v mladinskih de-lovnih brigadah so se zadnje čase korenito spremenile. Živ-ljenjski in delovni pogoji se ne morejo primerjati z akcija-mi takoj po osvoboditvi. — V splošnem življenju miadine na delovnih akci.iab pripada zelo pomembno merto druž-beni, zabavni, kulturni in športni dejavnosti. Med temi oblikami aktivnosti so zelo po-membni festivali brigadirjev, ki so postali dejanski odraz ho-tenj, možnosti in potreb gra-diteljev Samo na treh festiva-lih v letu 1959 je sodelovalo preko 25.000 brigadirjev. Delovne akcije so postale množične šole bodočih kadrov za različne panoge gospodaiistva in v njih lahko vidimo nek ce-lovit sistem hitrega šolanja in usposabljanja mladih ljudi za najrazličnejše poklice. Tu ne bi posebej govorili o vseh naj-različnejših tečajih, ki ,iih vsa-ko leto organizirajo v vsakem naselju. Dela na letošnjih odsekih avto ceste bodo precej napor-na, saj bo ireba poieg vsega drugega opraviti ogromna ze-meljska dela v Grdelički Kli-suri, ki spominja na Vranduk, Bujimir in druge zelo tožke de-lovne naloge, vendar smo pre- pričani, Ja bo jugosiovanska mladir.a uspešno opravila tudi la težkp izpit. Letos mora Univerzitetni od-bor Zveze študentov formirati in v juliju poslati na zvezno akcijo štiri biigade s skupnim številom okrog 700 brigadh-jev. Pred člane Zveze študen-tov se postavlja velika odgo-vornost, da vložijo vse napore, cia se brigade pravočasno for-miraj, da bi tako odšle na ak-cij vsestransko dobro priprav-ljene. Komisija za mladinske delovne brigade pri Univerzi-tetnem odboru ZŠJ ima s pri-pravami že nekaj časa polne roke dela in upamo. da bomo v skupnem prizadevanju uspeli. Študentje ljubljanske uni-verze so lansko leto svojo ob-vezo opravili nadvse častno, saj je preko 10 odstotkov ce-lotnega števila vpisanih štu-dentov sodelovalo na delovnih akcijah. Štiri brigade so sode-lovale na avto cesti, ena bri-gada je sodelovaia pri giadnji vodovoda Bašelj pri Kranju, ena brigada pa je sodelovala pri gradnji ceste Ljubljana— Čelje na odseku Trojane. Po-leg tega je bila brigada tabor-nikov v Bohinju sestavljena skoraj izključno iz šludentov, medtem ko je Celjski študen-tovski klub pomagal pri regu-laciji Savinje. Poleg tega so nekateri sodelovali kot stro-kovni kader v srednješolskih, kmečkih in delavskih briga-dah ali pa so bili v štabih na-selij. Prepričani smo, da bo ljub-ljanska univerza tudi letos po-polnoma opravičila zaupanje, ki ji ga daje družba. prav tako pa smo tudi prepričani, da bo-do združenja in osnovne orga-nizacije poskrbele, da bomo nalogo, ki jo moramo izpolniti do julija, to je, formirati štiri brigade za zvezno akcijo, iz-poiniti dejansko veliko prej. Družbena zavest članov Zve-ze študentov je. tako velika, da smo prepričani, da formiranje štirih brigad ne bo predstav-ijalo nobenih večjih proble-mov. Studentovski pokvajinski klu-bi bodo prav gotovo sodelovali na lokalnih akcijah, kjer bodo prav gotovo odigrali veliko vlogo ob srečanju s srednje-šolskimi mladinskimi brigada-tni. Tu se bodo še nadalje or-ganizacijsko utrdili, poleg tega pa lahko veliki meri spoznali s problemi domačega terena. Po dosedanjih podatkih se pri-pravljajo za lokalne akcije Študentovski klub okraja Ko-per, Prekmurski študentovskl klub in menda tudi Študen-tovski klub okraja Novo me-sto. ' ŠTUDIJ NA MEDICINI OSTANE ENOTEN (Nadaljevanije z druge strani) dal toldko snovi, kolikor jo po trebuje za študij medicine. Predvidena ]e tudi refotrma ostalih predklindčnih teoretič-nih predmetov. Deloma bcdo zmanjšali število tedenskih ur ali semestrov, deloma pa bodo sprememili program. Dobro bi tudi biilo, če bi se razmerje kliničnih in predkldničnih predmetov spreimenilo iako, Pa ni v skladu z načeli visoko-šolske izobrazbe. Važno novost predstavlja tudi predlog, da bi študenta medicine postavili že v prvem semestru ob bolniško posteljo, da bi se tako že od vsega za-četka seznanjal najprej z bol-ničarskimi in pozneje z zdrav-niškimi poslii S tem name-ravajo vzgojiti tudi moralno etično plat bodočega zdravni- bil znanje splošnih medicin-skih predmetov, prav tako pa tudi nekaterih speciailnih sto-matoloških predmetov (zobne bolezni, protetika, ekstrakcija zob). Po treh letih in po uspeš-no opravljenih izpitih bo vsak študent prejel diplomo. Z di-plomo bo lahko odšel na teren ali pa bo nadaljeval študij na drugi stopnji. Na teren bodo odhajali predvsem tosti štu- Je tak odnos pravilen? Plenum Un,iverlMtetnega |)d-bora Zveze študentov je spre-jel sklep o isodni Szterjaivi za-starelih dolgov. — (Potreba bo l>a reorganizacija dosedamjega posojanja denarnih siredstev pri Zvezi fttudentov. Zveza študentov skrbi tudi za Teševanje finam6n)ijh prablemov svojih članov. Pri nas že od leta 1951 obstojata dva načlma i-eševanja teh problemov: sa-mopomoč in subvencije. Ker pa so bila ta sredstva pire-majhna za ikritje vseh potreb, je bil ustanovlj«n Fond štu-dentovskih posojil x začetno glavnico 1.000.000. Pri dajanju posojlil je kmalu prišlo do več napak. ki ko se pozneje še stopnjevale in komč-no privedle do tega, da jje bilo v marcu ukinjeno dajanje pp-sdjil. Vzroki so v glavnem v tem, da se niso Prav majhni moralni vesti ljudi, ki so ta posojila jemali, vse to odpadlo. Zanimiva In uspela novost V menzi Studentskega nase-lja je bil 22. marca »Razgovor za okroglo mizo o sodobni in-dustrijski revoluciji in njenih družbenih posledicah.-« Razgo-vor je bil popolna nova in po-gumna oblika dela Centra. Na-mesto običajnega predavanja je pet strokovnjakov s svojih stališč v obliki medsebojnega razgovora osvetljevalo osred-nje vprašanje. Izvajanja stro-kovnjakov s tehnološke, eko-nomske in delovne plati pro-blema je s sociološkega aspek-ta povezoval profesor dr. Jože Goričar. Ciklus zanimivih preda- vanj na naravoslovni fakuiteti Združenje študentov naravo-slovne fakultete organizira vr-sto predavanj pod naslovom »Borbeni materializem napred-nega naravoslovca«. Združe-nje ima v načrtu tudi debatne večere »O vlogi intelektualca v izgradnji socializma-« in o temi »Interesi družbe in in-teresi posameznika in njih nasprotja.« Podiplomski tečaj »JOŽEF ŠTEFAN« 21. marca se je začel v ke-mijskem institutu Boris Ki-drič podiplomski tečaj za ab-solvente tehničnih fakultet. Udeleženci tečaja bodo pro-učevali osnove atomske in je-drske fizike, metode za mer-jenje radioaktivnosti in mož-nosti uporabe radioaktivnih izotopov v industriji. Tečaj bo obsegal predavanja in delo v laboratorijih kemijskega insti-tuta »Boris Kidrič«, v jedr-skem institutu Jožef Stefan in v Zavodu za proučevanje ma-teriala. Razprava o problemih štipendiranja 15. marca je Svet za znanost LRS na svoji deveti redni se-ji razpravljal o potrebi po večji načrtnosti in sistematič-nosti štipendiranja, o kontroli nad študijskimi uspehi štipen-distov, o možnosti štipendira-nja absolventov, o potrebah podiplomskega študija in znanstveno pedagoških delav-cev in o sistemu minimalnih štipendij in dodatnega kredi-tiranja. Priprave za teden pravpikov V okviru tedna prirejajo ju-goslovanske pravne fakultete partizanski marš, ki bo pona-zarjal desant na Drvar. Z ljub-ljanske fakultete se ga bo ude-ležilo 30 študentov. Maršu se bosta priključili tudi manjša kulturna in športna spupina. Združenje pravnikov je po-vabilo v Ljubljano delegacijo študentov zagrebške pravne fakultete. V teku so tudi pri-prave za obisk iz NOB slavne vasi Rašice. V okviru tedna bodo pravniki izvedli tradici-onalno športno tekmovanje med letniki. Na razgovor o problemih reforme pravnega študija pa so povabili dr. Jožeta Globev-nika. Center za marksistiSno vzgojo študentov da bi odpadlo pet semestrov na piredklinične in pet na kli-nične predmete. Še bolje pa bi bilo, če bi se predklinični predmeti absolviirali že v pr-vih štrah semestirih. Razume se, da bi bilo po-trebno pri takem skrajševanju predikliničnih predmetov na-doknaditi teoretično ananje pri predavanjih kliničnih piredme-tov, tako da bi s tem ne trpel lik bodočega zdravnika! Vrstni red predmetov bi ostal v glavneim isti, kot je sedaj, kajti vsaka spiremeimba vrstnega reda bi lahko sarno škodovala kvaliteti študija. To ka. Vsekakor bo ta novost sku-paj s predmetm družbene ve-de kordstno vplivala na d'naž-beno-politični značaj študenta medicine. Tako bomo dosegli, da bodo bodoči zdravniki tudi dobri družbeni delavci, ki bo-do lahko reševali vse strokov-ne in tudi ostale probleane. V pogledu podiplomskega študija za sedaj ne bo spre-meimb. Študentom podiplom-skega študija je na razpolago &pecializacija, obenem pa se jim nudi možnost vsakoletne-ga iizpopoilnjevanja ter mož-nost individualnega podiiplom-skega študdja za dosego dokto-raita znanosti. DVOSTOPENJSKI STUDIJ NA STOMATOLOGIJI Na oddelku za stomatologijo so začeli z refoirmo sedanjega študija že pred enim letom. Reformo je narekovalo pred-vsem izredno pomanjkanje zo-bozdravstveneoa kadra na te-renu, obenem pa je reformo na stomatoloodji mogoče izve-sti zaradi same vsebine študi-ja. Po prograimu, ki ga je pri-pravila fakultetna uprava, bi prva stopnja trajada tri leta. V tej stopnji si bo študent prido- dentje, ki bodo vezaai s šti-pendijo. V drugi sitopnji bodo štu-dentje poglabljali znanje pred-nietov prve stopnje, študij pa bo obsegal tudi splošno medd-cinske klinične predmete v ob-segu za stomatologe in stoma-tološke predmete, ko so zob-na in čelustna kirurgija, otro-ška preventiva, zobozdravstvo in druge. Diploina druge stop-nje bo dajala naslov doktorja stomatologije. Podiiplomski študij v eno ald dvoletni obliki je šele v pri-pravi. Prav tako kot na medi-cini je tudi na stomatologijl možna specialdizacija, fakulteta pa organizira vsako leto tudi izspopolnjevaline tečaje iz naj-bolj aktualne problematike sodobnega zobozdravstva. Po-membna novost, ki jo bodo začeli uvajati s prihodnjim študijskiim letom, bcdo preda-vanja iz družbenih ved, kajti tudi zdravnik-stoma/tolog mo-ra biti na terenu tudi družbe-ni deiavec. Izvediba dvostopeniskega štnu dija bo zahtevala tudi nov« prostore, predvsem za prak-tiikume in vaje, obenem pa tu-di nove kadre predavateljev. Koledar predavanj v prvi polovici aprila Vsa predavanja so ob 20. uri v menzi Študentskega naselja Kolegij A 30. marec: dr. Vincenc Ma-lovrh: Gospodarslki iin družbeni problemi sodobne Airike I. apiril: Jelko Zagar: Socialna demokracija v zapadnoevrop-»kih deželah s posebnkn ozi-rom na SPD 5. april: Marjan Os«lnik: So-dobna Indija 7. april: Sonja Dapčevlič: Ki-tajska II. /aipril: Dr. Aleš Beblett1:' Problemi družbenega in poli-tičnega raavaja Afrike 13. april: Marija Vilfan: So-dobni xazvoj azijskih dežel 15. april: Branko Pribičevič: Programatična kriza zapadno-evropskih socialnih demokra-cij. Jaoez Stanovnik o vlogi neraz-vitih dežel Koleqij B 4. In 6. apiril ob 20. uri t menzi SN: Boris Zittierl: Vloga Inteligence v siod©bnl družbi. 7. in 8. aprii ob 20. uri v ka-varni SN: dr. Ivo Toličič: Osebnost tn družba v sociaMz-nn. 4., B., 7. in «• »pirila v dvora-Hi Doma sindikatov: ing. Jože odo v menaii ŠtuilcnUrVškega nas«l|a. Oblsk na združenju VŠTV VELIKE SPREMEMBE Leta 1952 le bila ustanovlje-na VSTV. Istega leta je brla osnovana tudi študentovska °t-ganizacija na tej višji šoli. Od tedaj so se izkrlstalizirale na-loge in pomen VŠTV za naišo telesnio kuituro in telesno vzigojo- Studentovska organizacija se do sedai vefrkrat stala ob stra-ni problemov, ki bi se jih mo-rala z vso resnostjo In priza-devnostjo lotiti. PTav sedaj stoje pred to šolo take naloge, da iih bodo uspešnb rešili le s skupnimi prizadevanji vseh prizadetih (uprave šole, študen-tov. komisije za telesno kulturo pri IS in vseh ostalih, ki jim nl vseeno, kakšen pedagoški in trenereki kader bo diplomiral na VSTV. Podčrtamo naj pred-vsem vlogo študen-tov. &tuden-tovsike organizacije. Poisredujemo vaim razigovor o teh vprašanjih s predsednikom združenia študentov na VSTV. Vprašanje; Vaša želja je, da bi se Višja šola za telesno vzgoio spremenila v visoko šolo s štirilel.nim študijskim progra-m'om. Kakšne so imožnosti za uresmičitev vaše želje? Odgovar: Ze dve leti se bo-rimo za štiriletni študij. Toda brez podipore in sodelovanja predvsem od osrednjega štu-denfcovskega foTuana je ostalo vse le pri sklepih. Vendar prav 1 letos kaže, da ba stvar stekla. Ob socJslovanju komisije za te-lesmo kulturo pri IS, profesor-jev in drugih strokovnjakOT nam je uspelo ¦ Predlog o spire-rnčnai&l višje šole v visoi1*-? b^ prediožen v obravnavo 1S LRS. Upaimo, da bo predlog zakona o visoki šoli že aprila prišel pred LS LRS. Vppašanje: V zvezi s to spre-meimibo nas zanima, kakšne bo-do sprememibe v p>redimetniku šole in adi predvidevat© speci-alizacijo V vi>šjih letnifeih? Odgovoi": Mislimo. da se predmetniik ne bo spremenil, ker je že seda'i tako obširen, da bo štiriletni študij omogočil le bolj poglobljeno in vsestran-sko delo. Vendar si predvsem študentje prizadevamo dopolniti naš študijski program v dveh simereh: Potr&ben na.m je sploš-no-družbenl predmet in pa ne-ke dopolnitve strokovnih pred-rretov. Gre predvsem za to, da bi plavanje uvedli kot poseben predimet s predavanji in tre-ningom pozimi. Bolj neenotni pa so predlogi za uvedbo borilnega športa 1-n rilmike. Za p>rvo se zanimajo klubi, za dlrogo pa TVD Par-tizain. Ra-zimišiliam'0 tudi o uvedlbi enega tujeiga iezika. Zelo koTisina bi bila tudi sipecializacija v bodočem četr-t&m letniku, in sicer v treh smeireh: za šole, z,a špoirt po tovamah, za reikreacijo in mor-da tudi za deio po klubih. Vprašanje: Vaši predlogi zb. specializacljo obenem nakazu-jejo giavno področje bodočega delovanja vaših študentov. Kakišne kvalifikacije bo imel študent po dovršeni prvi &\to-ma drugi stopnjl reformirane viisoike šole za telesno kulturo? Odgovor: Prva stopnja naj bi dajala predvsem učiteljiski kader za o&emletke, druga pa za višje in srednie šole. Posefono skrb ie treba P°-svetHi pnoučevanju možnosti za zidTavstveno in za produkcijsko rekreacijo. li. DiuCKMBK^ yfl JE IZSLA PRVA STEVILKA NASKGA GLAS.ILA KOT NASL-!'DNIK -STUDENTSKEGA LISTA«. TA JE IZHAJAI, OD 20. MARCA 1949. UREJALI SO GA: FRANCI AMBRO2IC, DARO ERATOS, RUDI MAHKOTA, MILOS KOBE. MILAN STARIN IN MIIjOS BO> KEL.N, KI JF TUDI UREDNIK PRVEGA LETNIKA >vTRIBUNE«. PRVI LETNIK OBSEGA 9 STEVILK - ZADNJO UREDI STANE SAKSIDA -K3IZHAJA STIRINAJSTDNEVNO. NASLEDNJI LETNIK UREJUJE BORIS MIKOS. :MA 4 STEVTT^KE. LETA 1953 PREVZAME Z 10. STEVIUBO PRIMO2? KOr^K. T^^T. 18 STEVH-K. OD OETkl^IGA ^FTVTKA .r.^J-JT? IZHAJ.a i ASOFIS V 20. STiTvXL,K.AJi NA LETO. BOG.DAN PLESA JREJUJE t,IST OD 17. STEVlLKE IV. LETNIKA DO 16 STEVILKE V. LETNIKA. KO GA ZAMENJA JANKO POPOVlC IN XJREj|Uj^ttST DO 3. STEVILKF iX. LETNIKA OUSAN VOGLAR JE UREDNTK DO 3. STEVILKE X LLTNIKA. NATEČAJ Ideološko-kulturna komisija Pri Univerzitetnem odbom ZšJ pripravlja reorganizacijo kulturnih skupin pri Univerzitet-nem odboru v enotno kulturno umetniško društvo. Univerzitetni odbor razpisuje natečaj za novo ime tega kulturno umetniškega društva. Pogoji: novo ime mora obsegati samo eno besedo, ne sme biti ime kakšne legendarne osebnosti, mora biti simbolično in mora adekvatno ponazarjati delo novega kultumo-umetniškega društva. Univerzitetni odbor razpisuje za najboljše novo ime nagrad« v vrednosti 10.000 dinarjev Rok za pošiljanje predlogov za novo ime je do 10. aprila 1980. Predloge pošiljajte pod oznako »Nagradni natečaj« na Unl-verzitetni odbor, Poljanska 6.