V SREDIŠČU POZORNOSTI KRANJ, torek, 8. 9.1981 CENA 9 din Glavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: v. d. Jože Košnjek Leto XXXIV GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Na izlet z Glasom I V Tamar m na ZLI oSS^r dopo¥nf f° žlr°v**o Atpino obiskali predsednik pred $»Z!lZ Avbe& in člana dr Mariian Brecelj in Tone Bole i£»Mftiwu*i Atoine in Škofjeloške občine so se pogoivrjali o proble ^^utvene industrije in delovnih uspehih ter težavah Alpine,pose *JM* o uvozu, saj je ta žirovska delovna organizacija med največjimi ™u*imi in tudi gorenjskimi izvozniki. Foto: M. Ajdovec aznična Iskra J^Jfljni organizaciji združenega dela Mehanizmi Lipnica so *J*o proslavili 25-letnico tovarne - Slavnostni govornik je /»roednik republiškega odbora zveze sindikatov Vinko plemenitenju urarekih mehanizmov z elektroniko. Danes proizvajajo nekaj povsem elektronskih izdelkov, imajo sodoben razvojni program in strokovni kader. Samo s štipendiranjem in šolanjem ob delu bodo pridobili še 47 novih strokovnjakov. Danes imajo poleg vseh potrebnih strokovnih služb tudi lasten razvoj in si prizadevajo vpeljati nove programe. ' V Iskri tudi prizadevno skrbijo za reševanje stanovanjskih vprašanj zaposlenih, za rekreacijo, za družbeni standard in se vključujejo v razvoj kraja. Zelo dobro so razvili informiranje, aktivni so samoupravni organi in organizacije. Iskra je ogromno prispevala za samo Lipni-ško dolino in občino, saj ima 350 delovnih mest, nekaj čez 500 pa jih je v Iskri Otoče. Delavci so torej dobili zaposlitev doma. Predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Vinko Hafner, ki je čestital delovnemu kolektivu Iskre k delovnemu jubileju, je poudaril, kako velik pomen ima delovna organizacija v tem predelu, obenem pa je največ govoril o težavnem gospodarskem položaju v državi. Več in bolje delati je edino zanesljiva pot, po kateri naj bi prišli iz sedanjih gospodarskih težav, obenem pa bi morali dosledno odpravljati vse slabosti, ki se pojavljajo. Delovne organizacije naj bi s preusmeritvijo in kvalitetnimi proizvodnimi programi težile k čim večjemu izvozu, povečale produktivnost in zagotovile ustrezen delovni in življenjski standard zaposlenih delavcev. Na Iskrini svečanosti v Lipnici, kjer so pripravili tudi lep kulturni program, so podelili najbolj zasluž nim delavcem priznanja. I>. Sedej J"ce — Delavci Iskrine tovar-£*WUzinov iz Lipnice so minulo *• 5. septembra slovesno pro-25^k*tnko ustanovitve svoje organizacije. Na proslavi ob j« spregovoril delavcem tudi nik republiškega sveta Zveze »tov Slovenije Vinko Hafner. M tovarna v Lipnici, kakor je dolgoletni direktor inženir J Hafner, je ob začetni vse-podpori Iskre Elektromeha * pridnosti in prizadevnosti 1 »olektiva v 25 letih povečala , J PNzvodnjo od 300.000 dinar t * 360 milijonov dinarjev ali več J* tisočkrat. Število zaposlenih 'Povečalo od 30 na 350, vrednost ^f*> sredstev je znatno porasla. : ^voz na konvertibilna tržišča * L8 milijonov ameriških do-^•došča za nujni uvoz. Iz se-delov Iskrine tovarne so v sodelovanju z Mehiko Montirali že več kot 250.000 »v. .°b dvajsetletnici podjetja so 1 da sloni nadaljnji razvoj na V Bistrici kmalu telefoni ^ Trat - Pred dvema letoma so f v podjetju za PTT promet v grinju in v tržiških delovnih or-^•»cijah odločili, da v Bistrici C*njo skromno telefonsko om-^*je Sporazum je bil sklenjen, k jj***10 pa je pristopila tudi kra-^ vna skupnost Bistrica oziroma ^Jeni prebivalci, ki so želeli dobi-V^kkfonski priključek v stano- ij^belako omrežje je že polo-ij*-. Delavci PAP so se lotili ^"tiranjs hišnih priključkov in ^otavljajo, da bo delo sklenjeni'A* jkasne je konec oktobra. Te-WiL 0 v Bistrici tudi zabrneli ijffoni Kranjsko PTT podjetje v^Pa pogodbe z bodočimi ko telefonov - teh je v ^ »trici 366 - in jim ponuja že ^tirane aparate. k > pojasnilo tistim, ki jih za-kako je s ceno za telefonski r^kijucek. Ta naj bi v vsej Slo-Cjg VelJala enotno 12.000 dr-jl r*v Vendar ne povsod. V podaju za PTT promet v Kranju so ^T^oali, da taka cena velja le kjer se naročniki priključuje^0 na že zgrajeno telefonsko V^*je, to je predvsem v večjih -**tnih središčih. V Bistrici pn ^7* za »čisto« naložbo. Torej je <^na priključka enaka kot je ^PWano v pogot CJ*^ za lastnika, razliko i jui.Kii mana j'- pogodbi, to je 15.000 70 odstotkov pa krijeta '*tje za PTT promet iz ^ja in tržiško združeno delo H. J. srečanje orgličarjev V sodelovanju s turistično agencijo Alpetour in gostiščem Stari Mayr — TOZD Jelen smo pripravili zanimiv izlet s kulturno zabavnim programom za naše bralce. Na pot se bomo podali v soboto, 19. septembra. Krenili bomo ob 7. uri izpred hotela Creina in nadaljevali mimo Nakla, skozi železarske Jesenice in se ustavili v Kranjski gori, da malo predahnemo, si ogledamo lepote narave tja proti Vršiču, Prisojniku in se osvežimo v bližnjem gostišču. Pot nas bo vodila ob Savi, kjer se bomo ob njenem izviru, pri Zelencih, za kratek čas ustavili ter si ogledali njen izvir. Nadaljevali bomo proti Ratečam in se ustavili v Planici pod Poncami ob naših smučarskih skakalnicah in letalnicah. Tu bo za razgovor, medsebojno spoznavanje in oglede nekoliko daljši postanek, saj smo za tu pripravili tudi prigrizek, da laže pričakamo kosilo. Pot nas bo vodila v eno izmed naših najlepših gorskih dolin, v Tamar, iznad katere se dvigajo strme in prepadne stene Mojstrovke, simbol naših gora Jalovec in še drugi vrhovi. Tu bomo p re te gnili od vožnje skrčene ude in se naužili svežega zraka. Vračali se bomo proti domu ter ogledali Vrbo in rojstno hišo pesnika Franceta Prešerna. Približno ob 13. uri se bomo usedli na avtobus in se odpeljali na kosilo v gostišče Stari Mavr v Kranj. Dogovorili smo se, da nas postrežejo z domačo juho in specialiteto tega gostišča kranjsko pečenko. Po kosilu bo ob 15. uri v prostorih gostišča (če bo lepo vreme zunaj) kulturnozabavrri program z nastopom orgličarjev, ples s krompirjem, tekmovanje v vrečah in še kaj. Po programu nas bodo zabavali orgli-čarji ob spremljavi harmonike, tako da se bomo ob zvokih lahko tudi zavrteli. Za nastope orgličarjev smo pripravili nagrade, ki jih bomo podelili izvajalcu, katerega melodija bo najlepše zvenela. Nagradili bomo lastnika, ki se bo izkazal z največjimi orglicami, in tudi tistega, ki bo imel najmanjše. Nagradili bomo tudi zmagovalce v športnem delu programa. Prijave za izlet sprejemajo poslovalnice Alpetoura v Kranju, Radovljici, Škofji Loki in na Bledu do zasedbe avtobusa. Cena izleta je 550 din in vključuje prevoz, vodstvo, osvežilno pijačo, malico in kosilo. Vabimo vas, da se prijavite za izlet, Se posebej pa vabimo orgličarje. Prijavite se in pridite! Rezervirajte si vsaj čas za kulturno zabavni program pri Starem Maverju popoldne ob 15. uri. Na svidenje v soboto, 19. septembra. Ponosen bi bil maršal Brdo — Ponosen je bil maršal Tito ob obetavnem naraščaju, ki se je razvijal iz njegovih »kraških biserov«, lipicank Lipice in Jadranke. Se bolj vzradoščen bi bil v nedeljo, ko so se vrata Brda odprla za vse ljubitelje konjereje in konjeniškega športa in je član sveta federacije Ivan Maček-Matija slovesno predal namenu nov hipodrom z 8(M) metrov dolgo kasaško stezo, tribuno za deset tisoč gledalcev, bokse za 75 konj in druge spremljajoče objekte Hlv/u dvajset tisoč gledalcev, med njimi tudi Viktor Avbelj, Miha Marinko in drugi družbenopolitični delavci, so se zbrali ob pridobitvi. V imenu pri rediteljev je izrekel dobrodošlico na Titovem Brdu predsednik konjem škega kluba Brdo Filip Bizjak-Lipe. Predsednik Konjeniške zveze Slovenije generalmajor Miha Petrič je zatem poudaril, da se z otvoritvijo hipodroma in kasaškim tekmovanjem uresničuje Titova in Kardelje va želja in pobuda. Ta pa je tudi del naših skupnih prizadevanj za izpol- nitev družbenih ciljev konjereje in konjeniškega športa. Konjeniški klub in rejni center sta se* v nedeljo prvič predstavila javnosti kot prireditelja vrhunskega kasa Skega tekmovanja, posvečenega spominu na maršala Tita in 40. obletnici vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti. Maršal je ob vsaki priložnosti znal zastaviti dobro besedo za konja. V njih ni videl le delovne sile Zavzemal se je za konja v novi vlogi, za konja za turistične, športno-rekreacijske in obrambnovojaške potrebe. Spominsko dirko maršala Tita je dobila Fegrina z voznikom Antonom Slavičem, Dimitrija MS Marka Sla-viča ml. je bila druga in tretja Lepe-na iz konjeniškega kluba Brdo z voznico Angelo Skofic. V odmoru med sedmimi dirkami so se predstavili lipicanci iz kobilarne Lipica. Spominska dirka maršala Tita bo postala tradicionalna in bo na sporedu vsako leto v prvih dneh septembra. ( Zaplotnik Tarnanje ne pomaga Za dva dni so se na skupnem seminarju v Poljčah pri Begunjah zbrali slovenski predsedniki in sekretarji občinskih sindikalnih svetov, da bi skupaj s člani republiškega sindikalnega sveta spregovorili o uresničevanju resolucije o družbenoekonomskem razvoju Slovenije letos in o pripravah na 3. konferenco zveze sindikatov, ki bo spregovorila o socialni politiki in povezavi z našim gospodarjenjem. Kot že tolikokrat so predsedniki in sekretarji povedali vsak svoje o svoji bočini, o problemih v njihovih delovnih organizacijah in vsi po vrsti znova ugotavljali, da je uvoza preveč, izvoza pa premalo, več na klirinško kot na konvertibilno področje, da manjka kvalitetnega reprodukcijskega materiala, da je dostikrat prav zaradi tega že izvoženo blago zavrnjeno, da cene rastejo nezadrž no, realni osebni dohodki delavcev vedno bolj padajo, pri tem pa so finančni rezultati sorazmerno zadovoljivi... Ugotovitve, ki smo jih slišali že tolikokrat. Večkrat je izzvenelo tako, kot da je vsak hotel tudi malce po tarna ti. upravičiti svojo občino, češ, tako je pri nas in samo splošne razmere so krive, da ni bolje, da ni večjega izvoza, da so nizki osebni dohodki in cene pač morajo gor, če nočejo delavci sploh dobiti osebne dohodke. Na koncu so spoznali, da ni treba v delovnih organizacijah gledati zgolj dohodka. Pomembna je kvaliteta dela, kolikšen ie škart, kako učinkovito so izkoriščene delovne ure. Gledati je treba gospodarjenje kot celoto, ne le tiste številke, ki jih ob koncu julija potegnejo skupaj računovodje in pokažejo dohodek. Lahko so osebni dohodki višji, če se bolje dela, i>eč naredi, če se uniči manj materiala. Pri oblikovanju osebnih dohodkov se upoštevajo le dohodek in dosežen izvoz. Kaj pa ostali kazalci? Ti največkrat ne, ker bi ga gotovo znižali... Znova se bomo zavzeti, da bi stvari šle pri nas drugače. Da bi izvažali toliko, kot moramo, in uvozili toliko, kot res nujno potrebujemo, da bi ustvarili take razmere, da bodo delavci začeli razmišljati, od kod njihov dohodek, kajti resnično pomembna je le kvaliteta dela. Da bomo vendarle že segli po tistih programih, ki leže v predalih, pa bi lahko pripomogli k manjši odvisnosti od uvoza. Da bomo imeli do izgubašev selektiven odnos: kjer je za izgubo krivo nedelo, nered, je treba stvari zaostriti. Res je, da za take ni pripravljenih nobenih pametnih sankcijskih programnov. »Gajžlja* je prepogosto le za delavca, ne pa tudi za tiste, ki so dolini stvari spremeniti. D. Dolenc Poljce — Predsedniki in sekretarji slovenskih občinskih sindikalnih svetov so se pretekli četrtek in petek zbrali v Poljčah na skupnem seminarju, kjer so odkrito spregovorili o uresničevanju resolucije o družbenoekonomskem razvoju SRS v letu 1981, o pripravah na 3. konferenco slovenskih sindikatov, o socialni politiki, o uresničevanju stališč in resolucije 3. kongresa samoupravljalcev Jugoslavije pa o več organizacijskih vprašanjih, kot so priprave občnih zborov osnovnih organizacij in volitev v prihodnjem letu. — Foto: D. Dolenc Dan planincev, borcev in aktivistov na Krvavcu Planinsko društvo Kranj je letos organizator tradicionalnega srečanja slovenskih planincev, ki bo v nedeljo, 13. septembra ob 11. uri pri planinskem domu planinskega društva Kranj na Krvavcu. Osrednja slovenska prireditev najbolj množične telesnokul turne organizacije bo združena tudi s srečanjem borcev in aktivistov na Jezercih ob spomeniku padlim Kokrškega odreda in II. grupe odredov. Na predvečer srečanja bo zasedal glavni odbor Planinske zveze Slovenije in spregovoril problematiki planinskih postojank, transporta in vzdrževanja. Na planinskem večeru bo zagorel kres. ob njem pa se bodo zbrali številni gorniki, med njimi tudi dr. Miha Potočnik, ki bo ob tej priložnosti nanizal nekaj utrinkov iz svojih spominov na planinstvo. V nedeljo se bodo ob 10. uri pri spomeniku na Jezercih zbrali bocci in aktivisti, ob 11. uri pa se bo srečanje nadaljevalo s skupno slovesnostjo pri planinskem domu na Go-spincu. Ljubiteljem planin bo spregovoril republiški sekretar za ljudsko obrambo Martin Košir. Podeljena bodo priznanja tistim, ki so v minulem letu pokazali največ prizadevanja na področju organizacije planinstva. Zlate znake Planinske zveze Slovenije bodo prejeli vojna pošta 1098 v Kranju, Uprava za notranje zadeve Gorenjske in enota letalske milice. Sledil bo kulturni program s planinskim srečanjem in pohodom na bližnje vrhove. Ko se bo na Krvavcu zbrala slovenska planinska srenja, se bodo odprla pereča vprašanja našega planinstva, vse od posegov v prvobitno gorsko naravo do večjega izkoristka tu- rizma na teh točkah. Srečanje planincev, ki je ena prvih tako množičnih prireditev na Krvavcu, pa bo morda spodbudilo tudi rekreacijsko-turistični center Krvavec, da bi se v prihodnje bolj odprl podobnim manifestacijam. D. 2. Kako na Krvavec Prevoz do Krvavca je možen z osebnim avtomobilom skozi Cerklje in Grad preko Ambroža na Jezerca. Žičnica bo ob dnevu planincev, borcev in aktivistov od sobote od 12. ure dalje in v nedeljo znižala ceno prevoza za 40 dinarjev. Povratna vozovnica do Gospinca bo torej znašala namesto 90 le 50 dinarjev. Iz Kranja do spodnje postaje žičnice na Krvavec bo v nedeljo od 6. do 10. ure okrepljena tudi avtobusna zveza. O LAS 2.STRAN NOTRANJA POLITIKA TOREK. 8. PO JUGOSLAVIJI Zdravniiki kongres V centru »Sava* se je v nedeljo začel svetovni kongres preventivne medicine. V treh dneh trajanja kongresa zdravniki iz 30 držav razpravljajo o problemih pri preprečevanju in zmanjševanju bolezni srca in ožilja, zdravstveni zaščiti občutiji vih skupin prebivalcev, o preprečevanju množičnih obolenj in podobnem. Doslej največje zborovanje zdravnikov pri nas je v imenu pokrovitelja — zveznega izvršnega sveta, pozdravil predsednik zveznega komiteja za delo Svetozar Popovski. Razen njega so na kongresu govorili še nekateri predstavniki in vodilne osebnosti mednarodnih zdravstvenih organizacij, kot so predsednik mednarodne zveze za higieno, preventivo in socialno medicino, predsednik evropskega urada svetovne zdravstvene or-. ganizacije in drugi. Predor pod U čko kmalu nared Predsednik predsedstva SFRJ Sergej Kraigher si je ogledal celotno traso cestnega predora skozi U čko. Po obisku komandne zgradbe predora so predsednika seznanili s sistemom telekomunikacijskih in signalnih naprav ter ventilacijskimi napravami in sistemom razsvetljave v predoru. Upravljanje in nadziranje prometa V predoru bo v celoti pod' kontrolo računalnikov, v štirih izmenah pa bo v predoru zaposlenih 38 delavcev. Predor bodo predali namenu 27. septembra. Povsod varčevanje z energijo Vsa glavna mesta jugoslovanskih republik in pokrajin bodo letošnjo zimo imele težave, zato pripravljajo omejitvene programe. Kup sorodnih težav je tudi pri izgubah, z izjemo Skopja so izgube v vseh drugih središčih porasle. Najmanj kritično je v Ljubljani, najbolj v Prištini, kjer so tudi največje. Skoraj povsod imajo največje izgube v prometu, porasle so izgube v gradbeništvu, zato so predsedniki skupščin jugoslovanskih glavnin mest na posvetu v Ljubljani menili, da je potrebno ti dve gospodarski panogi obravnavati enotno za vso državo. Srečanje notranjskih aktivistov Na Kožljeku na Notranjskem so se v nedeljo že petič zapored zbrali notranjski aktivisti in borci NOB. Med približno 3 tisoč udeleženci so bili tudi številni narodni heroji, delegacija borcev iz hrvaškega Cabarja, delegacije domicilnih enot cerkniške in sosednjih občin, govoril pa je predsednik CK ZKS France Popit. To prisrčno srečanje je bilo posvečeno posvetovanju aktivistov notranjskega območja, ki je bilo zadnje dni enainštiride-setega leta, vodil pa ga je Franc Popit. Pomnik kurirski postaji Na Javorču v Zirovskem vrhu so v nedeljo odkrili spominsko ploščo v spomin na relejno kurirsko postajo G-9 »Po žirovski hajki je Gorenjski odred zadolžil Janka Jelovška, da ustanovi relejno kurirsko postajo na območju Zirovskega vrha,« je začel svojo pripoved Franc Fojkar, slavnostni govornik na proslavi ob odkritju spominske plošče relejni kurirski postaji G-9 na Javorču v Žiro vskem vrhu. Postaja je bila oblikovana iz že obstoječe terenske postaje, ki je od leta 1942 delovala pod vodstvom okrožnega komiteja Ziri. Postaja je bila najprej v bližini Mrovca in Planinska, kasneje se je preselila v Staro Oselico in nato v Hobovše. Po zbranih podatkih so bili v G-9 kuririi: Janko Jelovški, Tone Bogatai-Edo, Pavle Jezeriek-Daki, Janko kristan-Fazan, Leander Mli-nar-Bogdan. Ciril Strlič, Viktor Stajer-Vojteh, Jaka Primožič-Goran in Jože Subic-Bolte. Postaja je najprej vzdrževala zvezo s TV-2a v Kališah pri Logatcu in s P-7 na Zlatem vrhu. Komandir postaje Janko Jelovški je septembra 1943 šel organizirati terensko postajo SOČA 35, kasnejšo P-32 na Cerkljansko. Tedaj je tudi G-9 začela redno vzdrževati zvezo s to postajo. Zaradi velike razdalje med Hobovšami in Zlatim vrhom se je oktobra 1943 G-9 preselila v Žirovski vrh. Za zimo 1943/44 si je pri kmetu Merlaku pripravila bunker v steljni-ku, ki pa je bil izdan. Belogardisti iz Sentjošta so 2. 12. 1943 bunker napadli in ujeli kurirje: Cirila Strliča, Franca Grošlja, Ludvika Cigaleta, Rada Jurca, Leandra Mlinarja in Toneta Kavčiča. Pri napadu je bil ranjen tudi gospodar Merlak-Vinko Justin, ranjen pa je bil tudi Štefan Zaje, ki je kasneje umrl v Ljubljani. Vsi ujeti partizani so bili 9. 2. 1944 ustreljeni za Kamnitnikom v Škofji Loki, le Leander Mlinar in še neki kurir Ljubljane sta na Vrhniki pobegnila, vendar je Leander Mlinar padel 2. 2. 1944 na Sovodnju kot obveščevalec Vojkove brigade. Februarja 1944 ie bila postaja v Žiro vskem vrhu obnovljena. Ko je 11. 5. 1944 kurir Jože Šubic padel od črne roke in je bila G-9 ukinjena. Njena številka je bila prenesena na novo ustanovljeno kurirsko postajo pri Prevojah pri Domžalah. L. Bogataj Težko pričakovana gradnja Oktobra se začenja gradnja študentskega doma Visoke šole za organizacijo dela — Objekt je v zazidalnem načrtu Centra za usmerjeno izobraževanje na Zlatem polju — Naložba blizu 42 milijonov se bo do končane gradnje podražila na 59 milijonov dinarjev - Nov dom bo povečal vpis na VSOD Kranj — Visoka šola za organi- stitor je zato sklenil samoupravni zacijo dela je skupaj z občinsko skupščino v Kranju že 1976. leta začela s pripravami na gradnjo študentskega doma, ki naj bi tretjini študentov omogočil bivanje in naj bi spadal v okvir zazidalnega načrta Centra za usmerjeno izobraževanje na Zlatem polju. Z uresničevanjem večletnih načrtov nameravajo začeti že prihodnji mesec, ko bo izbran izvajalec del, do konca prihodnjega leta pa nameravajo dom že zgraditi. Problem neurejenega bivanja študentov trenutno rešujejo z »izposojanjem« kapacitet pri dijaškem domu, vendar v prihodnjih letih, ko bo usmerjeno izobraževanje privabilo v Kranj več dijakov, ta rešitev ne bo več mogoča. Prav zato so se pri VSOD odločili za gradnjo študentskega doma. Lokacijsko bo poleg dijaškega doma Iva Lole Ribarja in bo njegov zrcalni trakt. Povezovali ju bodo le hodnik, jedilnica in trim soba, ostali prostori pa bodo ločenijkar bo omogočilo tudi uveljavljanje ločenega domskega reda. Studentski dom predstavlja drugo fazo gradnje dijaškega doma na Kidričevi cesti 53, kjer v prihodnje nameravajo zgraditi popoln Center usmerjenega izobraževanja. Inve- sporazum z domom učencev Ivo Lola Ribar, po katerem bo slednji prevzel vso upravo tudi nad novo zgrajenim študentskim domom. Leta je za zdaj načrtovan za 140 ležišč. Sobe bodo dvoposteljne, prirejene specifičnim potrebam Studentov, opremljene tudi s čajnimi kuhinjami in hladilnimi komorami. V vseh drugih značilnostih pa je študentski dom projektiran tako, da se ob morebitni nezaseden osti in povečanih potrebah srednješolcev spremeni v dijaški dom. Sredstva za gradnjo je prispevala Izobraževalna skupnost Slovenije, znašajo pa 41,418.000 dinarjev. Potrdila sta jo tudi republiški izvršni svet in zbor podpisnikov družbenega dogovora o gradnji dijaških in študentskih domov v Sloveniji. V letu in pol, kolikor predvidevajo za gradnjo, se bo naložba podražila na kakih 59 milijonov dinarjev. Studentski dom, kakor predvideva investitor VSOD, bo v Kranj privabil več študentov iz bolj oddaljenih občin, ki za zdaj predstavljajo le tretjino. Zaradi premajhnih možnosti bivanja v Kranju je bil za te studente predviden študij ob delu. D 2iebir Mojstrana — V četrtek, 3. septembra, ie obisknln *i>„ j**- skupina namibijskih študentov^ so na šestZs7č£mTč rodnem centru za razvoj dežel v razvoju v Uuhli^T^t..^ I medna mibije so si že ogledati nekatere kraje% m^i^jLgo^ niškem obisku so se pogovarjali o celodnevni 4«/, „„JL ■ \ *• *. Cufar na Plavžu, obSkali Gorenjska o?Sl° j*\vZ^^Kn* sko goro in Rateče. - Foto: D Sedej Dvorniku ter Kranj- OLA8 i t.tanovitelii d... občinske konference 8ZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofla Loka i« tvma . a ^mSToSm Kranj - Glavni urednik Igor Slavec - V. d. odgovorni urednik Joto Kotoik Li* I*d^\C«-o?*-no BotSa?. oZEl&e-c. Dnnan H«r fclen. Jelov««,, LeaEencinrer, 8toj.„ !.£Darink". S^Sll!f^idinm r^EoZanlotalk Andrej Žalar in Danic. Žlebi r - Fotoreporter Pr.oc PVrd«n _ TeCtalur^Ju 71' v«'«-k OMkovakH• I*J»B-.v.c. Toma* Gruden, Slavko Hali in Igor Kok.lj - u.t £.5*2 Ajdovec ir^riVlSMkoVpoitednik, od januarja 19SS trikrat teden.ko, od j.nuarjjTl»WS?"Dolj£„?k^. 1W'ko\ ?k odtaJifc 1S74 K torkih in petkih. - Stavek TK Gorenj.ki ti o k Krini ^kZP7^.k. 1*.J. ^!" Naaio? urod-jitv. čTuprav. liata: £n»j. Mota Pfj.de 1 - Tekoči r.*un pri 8DK v iŽLK^rilk. 5™^lj'n' NVi°,V_^!r «*jTi. davni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-SJs. m*JzS£*L•li*-*M-*iat» a In oprave uaia: nj«« j - reaoci r»c«n pn sdk v Kraniu številk, ki um "Tllafooi n c. »M Sterai urednik, odgovorni urednik in uprnv. «-8W, eaJaBajKda^^ g^di^r^in."«.« ogiaai in raftunovodatvo M-341 - Oproaceno prometnega ZJ^iSSS^JSSL 4Z1-1/72. NAŠ SOGOVORN Silva Polajnar Mladi morajo ostati na kmetijah Trtic — Pred dobrimi šestimi leti je pri občinski k< ZSMS Tržič zaživel aktiv mladih kmetovalcev. Povezal naj sedemdeset mladih kmetov, kolikor jih je v tržiški občini, in ji ličnimi oblikami strokovnega izobraževanja pomagal k čim kosu kruha. »Žal smo jih doslej pritegnili komaj dobro polovico,« veduje predsednica aktiva Silva Polajnar. »Nekateri se li ■metu variajo na preobilico dela. Prostega časa je na ■■■ i llmi malo, kljub tem« pa M radi v aktiv povezali vse mlade a skik in hribovskih k-neti j.« »Nase delo temelji predvsem na strokovnih predaval ekskurzijah. Tako so člani aktiva z zanimanjem prialuAaUn> davaniu o gojenju po vrtnin, o higienskem pridobivanju mlete uporabi umetnih gnojil, o porodništvu ter bolesnih živali, za jeeen pa pripravljamo predavanje o popravilu ii zevanju kmetijskih strojev.« Pravkar so si mladi tržiški kmetje ogledali sejem v Gornji — na njem ie njihova ekipa traktoristk osvojila tretje mesto — kobilarni v Lipici, na kmetijskem sejmu na Koroškem, v tovarni v Kutini in v centru za vzrejo plemenskih bikov v Ptuju. Tudi različnejših tekmovanjih jih ne manjka. Redni gostje so na tekmovanjih traktoristov, na tekmovanju koscev in grabi j ic ekipno osvojili tretje mesto ter zmagali v posamičnih nastopil, srečanju mladih zadružnikov Slovenije na Vranskem so bili v ki igrah deveti, najboljši od gorenjskih ekip, in še bi lahko naštevali »V trtiiki občini, ki je izrazito indoniijsko, so .cisti* f zelo redki,« nadaljuje Silva Polajnar. »Največ jih dela v toi in doma. Zaslužek na kmetijah, zlasti hribovskih, j« ■_ prepičel. Easen tega so tu ie nesporazumi s starši, lastniki ti j, ki mlade odvračajo od dela doma. Na to bi radi sirio trmsko drnibenopolitično skupnost. Zato bo občinske konference ZSMS pripravili problemsko koi na kateri bomo razložili nase težave in skušali najti predvsem na vprašanje, kako bi hribovske kmetije, na so ostali le stari ljudje, napravili za mlade bolj prii Ugotoviti bo torej treba, kakšne motnosti dodatnega mu obstajajo. Pri tem mislim predvsem delo na domu, Urše p« L. morali slej kopre j spregovoriti tudi o kmečkem turismo, j v trtiiki občini nihče ne spodbuja« H. Jelovčan Mladi na Koroškem Radovljica - V petek, 14. avgusta, se je devet radovljiških brigadirjev udeležilo dvodnevne delovne akcije na Avstrijskem Koroškem v okviru sodelovanja občinske konference ZSMS Radovljica z zamejskimi Slovenci. Akcijo je pripravila Zveza slovenske mladine v Avstriji z namenom, da obnovi znano Peršma-novo domačijo, pomemben kulturni spomenik. Akcija pa ni imela le delovnega značaja. Ze prvi večer so imeli ob tabornem ogni u priložnost za pogovor z avstrijskim partizanom, ki je osvetlil osvobodilno gibanje na Koroškem med NOB. V programu ie bilo tudi srečanje z dr. Jo-žetom Messnerjem, ki je v predavanju z diapozitivi spregovoril o desnem ekstremizmu na Koroškem in o aktualnih pojavih fašističnega gibanja. Brigadirji so drugi dan akcije obiskali Tavčmanovo domačijo, ki je bila med vojno zatočišče partizanov in naprednih ljudi. Tako sodelovanje mladih iz občine Radovljica in zamejskimi Slovenci je postalo tradicija, še posebej z dijaki Celovške gimnazije. Ti vsako leto obiščejo MOR Stane Žagar na delovni akciji in se jim za pridružijo na delu na trosi resnih dejavnostih. Omeniti še obiske njihovih predstav imajo vsebinski pomen pri nju mladih s problematika delovanja in uspehi K on vencev pri razreševanju skega narodnostnega vprašanj* Prijateljski stiki gasilcev Radovljica - Na povabile 4 cev iz Cembra v italijanski psP Trento se je 31 članov, članic«-dink gasilskega društva Baj avgusta udeležilo proslave l*j niče tamkajšnjega društvo, ft nostnem zborovanju v Cen* Begunjčani nastopili z moško* sko desetino v prikazovanju 0 skih veščin. Množica jih j> s* seno pozdravila. Gasilci so izrazili željo, da pisali listino o prijateljem vanju. r Slovenci na Koroškem Praznik ziljskih zadružnikov CELOVEC - Slovenski informativni in dokumentacijski center SINDOK iz Celovca poroča o izredno uspešni proslavitvi 90. obletnice ustanovitve posojilnice Zilska Bistrica. V pravi ljudski praznik se je spremenil jubilej zadružnikov, ki so na tem področju začeli pionirsko delo in pred devetimi desetletji zaoral i ledino na področju kmečke samopomoči. Ustanovili so svojo kreditno zadrugo, šesto najstarejšo na Koroškem. Največja pridobitev ob jubileju so novi, modernejši prostori kreditnega in blagovnega oddelka zadruge. Uvod v praznovanje je bil kulturni večer v ljudski šoli v Zahomcu, na katerem so sodelovali tudi gostje iz Slovenije: Sonja Hočevar, Ladko Korošec, Rajko Koritnik, Milan Stan te in moški zbor Rašica iz Šentvida pri Stični. Sledila je tudi podelitev odlikovanj najzaslužnejšim zadružnikom. Pomembna prireditev je bilo tudi tretje srečanje manjšinskih narodov na skem. Udeležili so se ga in furlanski pisatelji iz italijanski in madžarski iz slavije in slovenski pisatelji strije. Organizatorji bili slovenski PEN c ški PEN klub, Slovenska pn** na zveza in Slovensko društvo Obir. Predstai skega PEN centra Bogdan nik je predaval o življenju L pisatelja Louisa Adamiča, pus* j vanje o albanski književnosti * K oso vem pa je odpadlo. V s« ftču pozornosti je bila furiae*V literatura. Pisatelj Luciano randini je posegel v njene zae* ke v 14. stoletju. Pisatelji so skali tudi Peršmanovo denaVr*! na kateri so fašisti ob kos*1 vojne zverinsko pobili skoraj I družino. Na prihodnje sie4s**j bodo povabili tudi nemške ie venske pisatelje iz MadtaraV* J.Košaj* GOSPODARSTVO 3.STRAN G LAS Premalo na zahod to gospodarstvo je v prvem polletju dobro poslovalo — li prihodek je za 42 odstotkov viiji kot v enakem lanskem iju - Največ težav je v zunanjetrgovinski menjavi, kjer je M> porušeno razmerje med izvozom na zahod in vzhod — »nberska skupščina bo skušala najti rešitve - Podobno kot v prvem tri-so tudi v polletju finančni poslovanja tržiškega gospo v primerjavi z enakim lan obdobjem ugodni. Vendar pa je hkrati tudi povedati, da so odraz izjemno dinamične -■ cen za surovine in repro-materiale ter cen izdelkov. ' gospodarstvo je v prvem tju ustvarilo dobre 4,1 milijarde celotnega prihodka oziroma 42 odstotkov več kot lani. Porabljena sredstva so namicala skoraj za poldrugi odstotek počasneje, zanimiv pa ie tudi podatek, da so delavci za sklade namenil kar 106 odstotkov več denarja kot v enakem lanskem obdobju. Dohodek je porasel za 46 odstotkov: največ v Tovarni kos in srpov, najmanj pa v temeljni organizaciji kranjskega Gradbinca V zvezi s pomanjkanjem dela v gradbeništvu ie komite občinske konfe- amen upravi čuje sredstva - sirarna v Cirčičah bo KZK Kranj - tozd Mlekarna -- prek 229 tisoč dinarjev, toda z njenimi zmogljivostmi bo daljše obdobje zagotovljen odkup tržnih presežkov mleka na jtkem — Pričetek proizvodnje prestavili z jeseni v prvo prihodnjega leta prvo polletje po 0,25 .dinarja pri - V kranjski mlekarni so ■upih' okoli 26,6 milijona li- mleka, kar je domala dvakrat pred desetimi leti. Tako porast mlečne prireje v > obdobju je narekoval tudi . sirarne v Cirčah pri Kranju. k Jpndbena dela za objekt so pred dvema letoma in wna bi morala proizvodnja okoli letošnjega 15. julija, *o zakasnitve prestavile za-obratovanja v prvo polovico ijega leta. Takrat bo nared obnova oddelka za pasterizacijo kjer so zamenjali dotrajano z novo in popolnejšo. Glavni z» rekonstrukcijo pa so bile kne zmogljivosti. Hkrati pre > transformatorsko postajo, [ip čistilno napravo in podzemni med staro mlekarno in novo l Vsi ti spremljajoči objekti jSsfc nujni za pričetek obra to i** sirarne. Gradbena dela v njej »na in v teh mesecih bodo tudi z montažo pretežno opreme. Priskrbel jo je > znani proizvajalec to-opreme Alfa — Laval, le za koncentriranje sirotke je J^č* izdelave. *k>zoa v vrednosti 220 tisoč di-pa bo vsekakor upravičila i*men. V sirarni bodo lahko * *n predelali okoli 70 tisoč in iz njega izdelali - ton sira. S tem je tudi ■jfe obdobje zagotovljen odkup presežkov mleka na V začetku bo mleka za celo primanjkovalo, lB*karna še pred dokončanjem z različnimi ukrepi spodbuja mleka. Tako je bilo v mle-feprodukcijski skupnosti za ■o, katere nosilec je kranj-DU*karna, že dogovorjeno, da Aeoetoin in družbenim proizva-i doplačali za letošnje litru. Lani je mlekarna na podlagi dohodkovnih odnosov izplačala poleg dogovorjene odkupne cene mleka še blizu 6,5 milijona dinarjev in letos v januarju dodatnih 0,50 dinarja za liter ali skupaj več kot milijon dinarjev. Doplačila naj bi vsaj deloma ublažila visoko ceno krmil, brez katerih si visoke mlečnosti krav ni mogoče predstavljati. Čeprav je mlekarna v letošnjem prvem polletju odkupila nekaj manj mleka, kot so načrtovali, so šestmesečni poslovni rezultati v temeljni organizaciji ugodni. Uspeh gre pripisati tudi prizadevnosti kolektiva, ki zaradi bližnje gradnje in izvajanja nekaterih del v proizvodnih prostorih dela v težavnih razmerah. C. Zaplotnik renče zveze komunistov, ko je obravnaval polletne gospodarske rezultate, priporočil izvršnemu svetu, naj čimprej oceni naložbene namere tržiškegs združenega dela za prihodnje leto ter dodal, da bo treba poživiti komunalno urejanje industrijske cone na Mlaki in njeno izgradnjo sploh. Za prvo letošnje polletje so značilne tudi težave v zunanjetrgovinski menjavi. Letni plan izvoza ni bil ustvarjen niti 48-odstotno, zaskrbljuje pa tudi občuten padec deleža prodaje na konvertibilno področje, ki se je z lanskih 83 odstotkov znižal na skromnih 46,6 odstotka. Sicer pa je bila v polletju zunanjetrgovinska bilanca ugodna; tovarne so izvozile za 450 milijonov dinarjev izdelkov, uvozile pa le za 229 milijonov dinarjev, to je 30 odstotkov manj kot v enakem lanskem obdobju. Vendar pa po drugi strani administrativna prepoved uvoza opreme že povzroča težave v tržiškem gospodarstvu in ovira celo uresničitev izvoznih naročil za zahodna tržišča. V zvezi z izvoznimi težavami je izvršni svet skupščine občine Tržič že julija pripravil obširno gradivo s predlogom rešitev za delegate skupščinskih zborov. Ti, žal, niso bili sklepčni, zato bo o celotnem sklopu gospodarskih vprašanj beseda na skupščini konec meseca, ko bodo v gradivo vključeni tudi kršitelji dogovora o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka in sredstev za osebne dohodke. V polletju so tržiški delavci za osebne dohodke porabili nekaj več kot 461 milijonov dinarjev oziroma 33 odstotkov več kot lani. Povprečni mesečni osebni dohodek je znašal 9.943 dinarjev, kar ob manjšem številu zaposlenih pomeni 37 odstotkov več kot lani, kljub temu pa je še vedno najnižji na Gorenjskem. H. Jelovčan Prve litre mleka bo nova sirarna v Cirčah predelala v mlečne izdelke v prvi polovici prihodnjega leta. - Foto: CZ. SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ nje: drugačna je zlasti mreža šol, spremenjena je sestava programov in smeri, razpis kadrovskih štipendij pa domala nima štipendij za neproizvodne usmeritve. Ob tem, da se je povečal vpis v agroživilstvo, usnjarstvo, elektro stroko, lesarstvo, gumarstvo in turizem, pa se je glede na družbena prizadevanja občutno zmanjšal vpis v upravnoadministrativne dejavnosti, v blagovnem in denarnem prometu ipd. Nezadovoljstvo še vedno vzbujajo nekateri deficitarni programi, posebej gradbeništvo. Več za tehniko in proizvodnjo 3 ^ o I w Ko tehtamo napore in učinke poklicnega usmerja I lg*j' srečujemo z vrsto meril. Pogosto se zadovo-1^2*° 8 primerjavo, če so poklicne odločitve skladne s \T?W*U,M potrebami združenega dela oziroma z t^***° W, ki naj bi bila zrcalna podoba teh potreb ^21**. "»zalec, o katerem se največ razpravlja in je V70 v središču družbene pozornosti. Seveda pa ^ ,n*)akladnost ne pove vsega. Pomembno je, koliko H*? Posameznikovi interesi ujeli z družbenimi potre vj^^amo dosegli najboljšo izkoriščenost čl o veko- "^Jjjivosti v izobraževanju in kasneje pri delu? Vfr-ajJf?1 8ertavku se lotevamo sprememb pri vpisu y^*n osmošolcev v zadnjih štirih letih. Primerja ^ * °«i*jena po panogah, strokah in dejavnostih, saj V. vu*2eT)enem izobraževanju učenci ne vpisujejo > T j^' **** pa V vzgojnoizobraževalne progra tTLrfr? ' pomeni, da se je neposredna primerjava s pretrgala. Rezultati kažejo, da se je večje C*^^ff^ odločilo za aaroživilMtvo im«""»t' "> > Si ' e.kktrostroko, zdravstvo; delni napredek tudi v lesarstvu, guma rs t vu, prometu in *W gostinstvu, turizmu in kulturi. ^i^^^^mbno manjši deleži osmošolcev so v panogah in denarnega prometa, kovinsko predelo kjTIJJ"*1"^' "Pravno administrativne dejavnosti, ^2°**va ter naravoslovno-matematične in druž »javnosti. Manjše padce smo zabeležili v ^•"^n. kemiji, zelo majhne pa v farmaciji, gozdar Vnkf>Jlm i2obra**vanju, tisku in papirju ^pE!±* n|banja so bila že tudi poprej, vendar je apremembe prineslo usmerjeno izobraževa ob U t Vt NA LESARSTVO AGROŽIVILSTVO GOSTINSTVO ,,„„., IN TURIZEM P 3* l? 39 m n d. IlIKTRO ZDRAVSTVO BLAGOVNI IN UPRAVNO STROKA DENAR PROMET ADMIN DEJAVNOST Gibanje vpisa kranjskih osmošolcev v zadnjih štirih letih po nekaterih panogah: podatki v zadnjem stolpcu še niso popolni (letošnje leto). Nad stolpci, ki prikazujejo relativna razmerja, to je delež celotne generacije, so zapisana absolutna števila. Kljub nihanjem v preteklosti je največje spremembe prineslo usmerjeno izobraževanje. D. Rabnik F. Belčič Zavarovanje posevkov in plodov Gospodarska in moralna opora Na Gorenjskem najpogosteje poškoduje kmetijske posevke in plodove toča, ki ima »mlade« predvsem na območju pod S to rži čem in Krvavcem ter na delu Sorskega polja — V kranjski občini je letos stalo kmeta zavarovanje enega hektara polja 350 dinarjev, enako drugo polovico pa je primaknil občinski samoupravni sklad za izvajanje intervencij v kmetijstvu in prehrani — Ogled povzročene škode po naravni stihiji in pred spravilom pridelka Kranj — Uničujočim naravnim silam, ki jih kljub obilici znanja le še ne moremo povsem obvladovati, in njenim posledicam se družba »zoperstavlja« tudi s sistemom zavarovanja. Ce gre za zavarovanje kmetijskih posevkov in plodov, potem mora kmet v njem videti del svoje gospodarske in tudi socialne varnosti. Minili so namreč tisti časi, ko so ledene kroglice toče v desetih, petnajstih minutah hkrati z uničenjem pridelka zapečatile tudi kmetovo usodo. Danes imajo pridelovalci vse možnosti, da v bojazni pred gospodarskim krahom zavarujejo poljščine proti toči, pozebi, vetru in drugim vremenskim neprilikam. Na Gorenjskem je bilo lani zavarovanih dva tisoč hektarov polj ali skoraj tretjina vseh družbenih in zasebnih pridelovalnih površin (brez travnikov in pašnikov). Delež je med najvišjimi v Sloveniji, kar je zagotovo tudi posledica ugodnega zavarovanja posevkov. Pred dvema letoma je bilo v zadružnem sektorju kranjske občine zavarovanih le 60 hektarov površin, lani so v zavarovanje vključili plodove in posevke na 1100 hektarih, medtem ko je letos zajetje površin padlo na 1030 hektarov. Zavarovanje kmetijskih pridelkov — silažne koruze, pšenice in drugih poljščin ter deloma tudi sadja je na Gorenjskem najbolj značilno za kranjsko in škofjeloško občino, kjer je po razpoložljivih podatkih toča dokaj pogost spremljevalec neurij. Izstopajo področja pod Storži-čem, Krvavcem ter na delu Sorskega polja (Godešič, Trata). Najmočneje je tod opustošila posevke in plodove predlani in leto poprej. Uničila je velik del pridelka. Zavarovalna skupnost Triglav je samo predlani izplačala kmetom v kranjski občini za 3 milijone dinarjev odškodnine. Zaporedni in uničujoči naravni stihiji sta doprinesli lani spomladi h koristnemu dogovoru, ki ga je podprl tudi kranjski izvršni svet in pomeni hkrati dolgoročno in sistemsko rešitev. Po tem dogovoru prispeva polovico zavarovalne vsote pridelovalec sam, medtem ko drugi del predstavlja družbeno pomoč iz samoupravnega sklada za izvajanje intervencij v kmetijstvu in prehrani v občini Kranj. Lani je znašala polna zavarovalna premija za hektar pridelka 560 dinarjev, letos se je zaradi večje vrednosti hektarskega pridelka dvignila na 700 dinarjev (kmetje prispevajo po 350dinarjev). V prvih osmih mesecih so na zavarovalni skupnosti Triglav v Kranju prejeli prijave za 183 škod. Tretjina jih je nastala zaradi toče na žitaricah, ostala na silažni koruzi. Cenilci se takoj po zbranih prijavah odpravijo na ogled in če je poljščina tik pred spravilom, je nastala škoda jasna. V primeru, da je šele za začetku rasti ali na eni vmesnih razvojnih stopenj, je treba počakati do jeseni in ponovno ogledati, ali se je recimo od toče okleščena koruza »pobrala« ali ne, koliko je zastala v rasti ipd. To ugotavljajo cenilci zavarovalne skupnosti tik pred spravilom, ko je povsem vidno, za kolikšen del je naravna stihija zmanjšala pridelek. Izkušnje zadnjih dveh let kažejo, da so kmetje tudi zaradi družbene pomoči ugodno sprejeli zavarovanje posevkov in plodov. Zagotavlja jim del njihove gospodarske trdnosti in pomeni hkrati tudi moralno oporo pri izpadu naročenega ali načrtovanega pridelovanja za trg. C. Zaplotnik Izvoz zahteva novo tehnologijo V kranjski Planiki so 75 odstotkov letošnjega plana izvoza uresničili že v prvih sedmih mesecih leta — Lahko bi izvozili še več Kranj — Rekordno leto izvoza so imeli v Planiki lani, ko so planirali za 20 milijonov dolarjev izvoza, izvozili so pa kar za 30 milijonov dolarjev; 8 milijonov dolarjev izvoza so prevzeli dodatno, ker je bilo tako v interesu našega gospodarstva, in ga tudi uresničili. Za letos so planirali 15,200.000 dolarjev izvoza na zahod in 8,100.000 dolarjev na vzhod. Njihova celotna letošnja proizvodnja naj bi bila 4,025.000 parov, od katerih jih je 55 odstotkov namenjenih izvozu. Lahko bi več prodali doma, če bi hoteli, saj njihove prodajalne po Jugoslaviji prodajo letno le še tretjino Pla-nikinih čevljev, vse ostalo pa so proizvodi drugih jugoslovanskih čevljarjev. Tudi letos so pohiteli z izvozom, kolikor se je le dalo, in do konca julija izvozili že 75 odstotkov planiranega na obe tržišči. Kot se je pokazalo, bi na zahod lahko izvozili najmanj še za tri milijone dolarjev več, toda proti tolikšnemu dodatnemu izvozu na zahod delavcem Planike govori več dejstev. Cene surovin in repromaterialov čevljarjev so se v zadnjem letu dvignile od 40 do 80 odstotkov. Takšne inflacije pa inozemski trg ne prizna in vsak dodaten izvoz hi prinesel dodatno izgubo. Zavora je še uvoz opreme. Za 8 milijonov dinarjev so je hoteli uvoziti. Dobiti bi jo že morali, pa se je z dovoljenji tako zavleklo, da jo bodo dobili šele ob koncu leta. Tedaj pa bo seveda že prepozno. Novo opremo uvažajo namreč največ zaradi izvoza, kajti največje povpraševanje je zunaj prav po obutvi, izdelani z novo tehnologijo, kot so brizgani podplati in podobno. Tretjo oviro pa pomenijo zamude pri dobavah repromateriala na domačem trgu in prav zaradi omejitev pri uvozu padec kvalitete surovin in repromateriala. Vse to je povzročilo, da so sredi julija kasnili z izvozom 54.485 parov čevljev na zahod. Zdaj bo težko nadoknaditi to zamudo. Od srede avgusta že delajo vse sobote in zaenkrat je sklenjeno, da bodo tako delali do konca septembra. Obenem so bili primorani zmanjšati proizvodnjo polizdelkov za ostale jugoslovanske čevljarje skoraj za polovico — za večino jugoslovanskih čevljarjev v Planiki brizgajo podplate. Za v bodoče bi v Planiki radi vsaj za leto dni vnaprej vedeli, kakšen bo sistem izvoza in uvoza, izvozne stimulacije naj sledijo vsaj razliki v ceni med domačim in uvoženim repromaterialom, nadomestilo pa bi morali dobiti tudi za preprečevanje carinskih barier na zahodni trg. Nemčija namreč postavlja 8 odstotkov carine na uvožene usnjene izdelke in 20 odstotkov na obutev iz umetnih materialov. EGS je lanskega julija dovolila določeno brezcarinsko kvoto, toda ta je bila v dveh mesecih izkoriščena. Zato morajo biti naši čevljarji za 8 oziroma 20 odstotkov nižji v cenah, če hočejo prodreti na trge EGS, kot so Italija, Švica in Nemčija. To pa pri današnjih cenah repromateriala ne gre brez izgube. Prav bi bilo, da bi se tudi te razlike upoštevale pri stimulaciji izvoza. Pa še to bi radi v Planiki, da bi se tečaj dinarja sproti prilagojeval tečaju marke in drugih deviz in da bi ne bilo omejevanja kategorij uvoza. Sele ob takih pogojih tudi povečan plan izvoza ne bo problem, niti ogrožen dohodek, so prepričani v Planiki. D. Dolenc O L A S 4. STRAN KULTURA TOREK. 8. S prostori za kulturo revni Kranj Na sejah skupščine kranjske kulturne skupnosti so postala ie kar običajna vprašanja: kdaj bo obnovljen nal kulturni dom? Nič kolikokrat je bila ie ostro postavljena zahteva, da je treba oder Prešernovega gledališča vendarle popraviti in razširiti. Vprašanja, ki dobe odmev v besedah: ni denarja! Delegati odhajajo mrki in slabe volje, z občutkom, da ne morejo nič storiti. Da bi razgrnila problematiko prostorov za kulturno in družabno življenje v kranjski občini, je kulturna skupnost izdelala temeljito analizo. Marsikdo, ki jo je natančno prebral, si je moral priznati, da pravzaprav ni vedel, da je res tako. Trditve so opremljene s številkami in torej ne moremo drugače, kot da jim verjamemo. Kranjske kulturne delovne organizacije razpolagajo s 5.676 kvadratnimi metri prostora. Na prebivalca torej odpade 0,039 kvadratnega metra. Slovensko povprečje pa znaša 0,078 kvadratnega metra, kar je natančno še enkrat toliko. Najbolj se republiškemu povprečju približa knjižnična dejavnost z 0,13 kvadratnega metra prostora na prebivalca (v Sloveniji povprečno znaša 0,19), krepko pa zaostajajo gledališka, arhivska in spomeniškovarstvena dejavnost, medtem ko je muzejsko galerijsko dejavnost zaradi pokrajinskega pomena težje primerjati. Kranjska občina zaostaja tudi pri naložbah. V preteklem desetletju so namenili za obnovo prostorov kulturnih delovnih organizacij 6,508.508 dinarjev ali 101,76 dinarjev na prebivalca. Slovensko povprečje pa je znašalo 142,54 dinarjev, torej okroglo 40 odstotkov več. Res pa je, da v začetku sedemdesetih let ni bilo tako. Tako so od leta 1971 do 1975 v Kranju za obnovo gledališča ter za napeljavo centralne kurjave v Gorenjskem muzeju in v Zavodu za spomeniško varstvo namenili 2.574.000 dinarjev, kar je 40,22 dinarjev na prebivalca, v Sloveniji pa je tedaj povprečje znašalo 20,30 dinarja, torej polovico manj. H krepkemu zaostajanju so torej »pripomogla« zadnja leta. V. 17 krajevnih skupnosti kranjske občine ima urejene prostore za kulturno in družabno življenje. Mednje smo šteli tiste kraje, ki imajo dvorano, primerno za večje prireditve, ter manjši klubski prostor. To so Stražišče, Primskovo, Besnita, Podblica, Cerklje, Gorice, Trstenik, Mavčiče, Naklo, Podbrezje, Bela, Koknca, Predoslje, Šenčur, Visoko, Trboje in Žabnica. Za kulturno dejavnost neprimerne prostore ima sedem krajevnih skupnosti: Velesovo, Zalog, Jezersko, Preddvor, Britof, Voklo in Bitnje. Zaradi dotrajanosti in zanemarjenosti kličejo po temeljiti obnovi. V teku je obnova doma v Preddvoru. Kar 19 krajevnih skupnosti pa nima nikakršnih prostorov za kulturno in družabno življenje. Če torej seštejemo krajevne skupnosti, ki imajo prostore, a so neuporabni, in krajevne skupnosti, ki nimajo nikakršnih prostorov, dobimo podatek, da v kranjski občini 61,5 odstotka občanov nima osnovnih pogojev za kulturno in družbeno delo. Poglejmo še kulturne domove. Pri naložbah vanje gre v glavnem za vzdrževalna dela, napeljavo centralne kurjave, obnovo instalacij, strehe, nabavo opreme in izdelavo načrtov. V letih od 1970 do 1980 je največ denarja - 4.332.283 dinarjev -prišlo iz sredstev za obnovo domov, poškodovanih v potresu (Gorice, Trstenik, Preddvor, Predoslje). Kulturna skupnost je namenila 3.817.000 dinarjev, od tega v zadnjih petih letih le 1.311.000 dinarjev. Iz sredstev za gradnje družbenih objektov pa je bilo za kulturne domove namenjenih 2.315.500 dinarjev in sicer: Kokrica 1.348.000 dinarjev, Predoslje 387.000 dinarjev, Stražišče 580.000 dinarjev, nekaj je dobila tudi krajevna skupnost Čirče za izdelavo projektov in Visoko za obnovo. I^SSr rawtavli* v Iskrini avli na Laborah - Razstava sodi I th 8K5nW sodelovanja med kolektivoma Iskre iz Kranja in r*mL£I?& LJubo Kozic> čUxn Društva likovnih samo- Znia ZK° Sk°Ga Loka> posten. Njegova likovna prizade- nn h, "zoujaJ° Pozornost posebej zaradi konveksno oblikovanih plošč. »n™,^ nanafa svoje kompozicije in vbokline na svojstven način spreminjajo naslikano predmetnost. J Pisateljica Berta Golob je v knjigi »SovTažirn vas« zbrala prgišče pretresljivih črtic, s katerimi razkriva stisko mladih fantov in deklet, ki jih je življenje pahnilo pod streho vzgajališča v Preddvoru. Deklica, ki sovraži Pravi: sovražim vas vse, še hiše, ker so delo človeških rok. Sedi v zadnji klopi. Neka roka je v njen rojstni list zapisala: OLGA. Življenje jo je takoj pognalo v vrtinec. Gledam jo. kako bolšči in presoja. Olga ni imela otroštva. Sončnega že ne. Najbolj razume besede: pahniti v temo. . • ■• k . ., Včasih ie nenavadno lepa. Takrat si mislim: zdaj se ]e vendar umirila. Spoznala Je da ni preteklosti. NEKOĆ BO TUD. ONA .MELA SVOJ Na njenem obrazu pa sij prehitro ugaša Golta jo obup. Kaj ve veseli pijani svet. kako je Olg.! Tud. jaz ne vem dovoli. Toda NEKAJ MORAM STORITI ZANJO. AH bo spet ponavljala? Olga je deklica, ki sovraži s srcem, ne z besedam.. Vralo io ie na stranski tir. Težko m. je. ker pelje njena ulica v slepo. LuSt bodi?človeški! Dajte ji ljubezen Povejte j., katera pot je pravi Olga še predobro ve. da je zašla. Odkar ,e spoznala laz. n.česar več ne verjame. Tiha le. C. jokaJMi n^note^ "sovražim vSSm ■ ■% hiSe- *30 ** rok - V kranjski občini deluje pet kulturnih delovnih organizacij. Vse domujejo v starih stavbah, ki so večinoma se iz prejšnjega stoletja in zato za vzdrževanje zelo zahtevne. Po vojni v kranjski občini ni bila niti ena zgradba namensko zgrajena za opravljanje kulturne dejavnosti. Podatek, s katerim se lahko »pohvali« le malokatera občina v naši republiki. Do leta 1975 je torej kranjska občina še nekako stopala v korak z republiškim povprečjem, v zadnjih petih letih pa je krepko zaostala. Zakaj? Predvsem zato, ker so v zadnjih letih drugod v Sloveniji marsikaj zgradili, obnovili. Gradili in obnavljali pa so zato, ker je kulturnim skupnostim uspelo zagotavljati za naložbe potreben delež sredstev. Pri republiški kulturni skupnosti se je denar za naložbe na tekal v okviru programa vzajemnosti in manj razvite občine so morale zagotavljati 20 do 30 odstotni delež, razvite pa 50 odstotni. Kranjska kulturna skupnost ustreznega deleža ni mogla zagotavljati, čeprav bi pri marsikaterih gradbenih delih mogla računati na sredstva iz programa vzajemnosti. Tako je prišlo do razvojnega nesorazmerja. Kranjska občina je po družbenem bruto proizvodu na četrtem mestu v Sloveniji, pri prostorih za kulturno in družabno življenje pa krepko zaostaja za republiškim povprečjem. Zaostanek bo težko nadomestiti, saj vemo, kako težko je zdaj z naložbami. Če je bilo pred leti »razumevanja« celo toliko, da so lahko denar iz programa vzajemnosti, ki je bil namenjen Trsteniku, prenesli v Mavčiče in deloma na Belo, zdaj pri obnavljanju krajevnih domov nanj ne bo več moč računati, saj so iz programa vzajemnosti financirane le naložbe širšega, občinskega pomena. Vprašanja, kdaj bo obnovljen naš kulturni dom, bodo dobivala še gren-kejši odgovor: ni denarja! Kranjska Osrednja knjižnica je zaradi kopičenja nove literature vse bolj utesnjena. Žgoč problem Gorenjskega muzeja so depoji, saj gradivo hrani v neustreznih podstrešnih prostorih, zaradi česar je izpostavljeno počasnemu propadanji: V Prešernovem gledališču se že leta bore za obnovo odra. Zavod za spomeniško varstvo dela v povsem neustreznih prostorih. Zgodovinski arhiv ima skladišča za arhivsko gradivo raztresena po vsej Gorenjski, marsikje prenatrpana in v neustreznih stavbah. V tekočem srednjeročnem razdobju ima kulturna skupnost za najnujnejša dela predvidenih 23.580.000 dinarjev. Letos je namenila 5.895.000 dinarjev pokritju stroškov pri obnovi doma v Stražišču in za najnujnejšo obnovo doma Korotan na Jezerskem. Po samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev za izgradnjo družbenih in komunalnih objektov pa bo šele leta 1964 razpolagala z večjim delom sredstev in tedaj predvideva obnovo odra Prešernovega gledališča in prva popravila strehe v gradu Kiselštajn. Brez dvoma bodo torej morali v kranjski občini v naslednjem planskem razdobju bolj misliti tudi na prostore za kulturno in družabno življenje. Ne nazadnje pa bo treba bolj kot doslej poiskati možnosti večnamenske uporabe prostorov. Tako bi se lahko šolske knjižnice odprle tudi krajanom in ne bi imeli v krajevnih skupnostih dveh knjižnic, eno v šoli in drugo v krajevnem domu kot na primer v Stražišču. Ali pa bi gasilski dom usposobili tudi za kulturne in družabne prireditve, kakor so to storili v Dupljah. M. Volčjak Krajan razstavlja Že tretja razstava,ki jo je z name nom ohraniti staro kmečko tradicijo in spoznati interese in dejavnost kra janov v prostem času pripravilo Turistično društvo Koknca, je v štirih dneh prikazala pisano podoba življenja na Kokrici. Glavnino razstave so predstavljala ročna dela, predstavili pa so se tudi lovci, rejci malih živali, domači umetniki, vrhunski športniki olimpijci, zbiralci starin in drugi. Posebno dragocen del razstave sta staro kmečko orodje in dekorativna oprema nekdanjih kmečkih domov, ki budi spomine na stare čase. Malomarnost ali res nevedm Kulturna skupnost Slovenije je julija izdala lično knjig lahko služila kot statistični priročnik in nosi naslov Plan skupnosti Slovenije od leta 1981 do 1985. Plan vsebuje srw cilje kulturnega razvoja, obveznosti in ukrepe za realizacijo. Ni priložena obširna dokumentacija, v kateri so prikazani raj podatki o kulturnih zmogljivostih po posameznih občinah. De tU lepo in prav. Pri teh zmogljivostih pa se zatakne. Podatki o občini Tržič so polni protislovij ali pa so celo Pri podatkih o kulturnih organizacijah naletimo na čudno cijo. Delovali naj bi Glasbena mladina in Zveza kulturnih oi kar ustvarja občutek, da je Glasbena mladina posebna ustai društvo, ki je v okviru ZKO in se iz tega vira tudi financira, strani je navedeno, da imamo v Tržiču knjižnico in kino, le nek* _ naprej pa je v tabeli po podatkih za leto 1979 razvidno, da nimamo niti kinematografa niti knjižnice? Znano je, da sta Tržiču že zelo dolgo .. . Prav tako je v knjigi podatek, ki bi ga vsi ljubitelji glasbe, saj naj bi imeli tri prodajalne plošč in resnici pa je ena sama. pa še ta dobiva material z zamudo in k< nekaterih firm. Se večja napaka pa je pri naštevanju mest, s kat tržiška občina pobratena. Občina Zaječar, s katero Tržičane vek' dolgoletno prijateljstvo, skovano v vojnih časih, je sploh izpuščena.) je nerazumljiva malomarnost. Kulturno pa so pobrateni s Branko Cvetkovič iz Beograda, pa z Občinami nad Ti Repen taborom ... Prav zanimivo bi bilo izvedeti, kje so sestavljalci knjige, ki ni najbolj zanesljiva, našli omenjene podatke. Nerodno bi Te bilo,*' se v naslednjem planu kulturne skupnosti Slovenije za obdobje odi 1985 naprej pojavil kakšen načrt o tem, da bi bilo treba v Tržiču i novitiknjižnico .. . M.Fornazanr Člani citraške skupine iz Tržiča Citre niso pozablje: Trii* - V tržiški občini deluje že pet let citraška skupina. Matej Lončar je njen član že od ustanovitve. Skupina, ki deluje v okviru društva Pobratenje, je nastala na pobudo nekdanjega predsednika tržiškega kulturnega društva Marjana Zupančiča, ki je tudi sam član skupine. Poleg Lončarja in Zupančiča sodeluje še kitarist Matjaž Meglic. Igrajo instrumentalno glasbo, ki je sicer sami ne pišejo, velikokrat pa jo priredijo svojim potrebam. Oba citraša igrata svoj inštrument že zelo dolgo, Lončar deset in Zupančič že dvajset let. Tržičani jih dobro poznajo, saj nastopajo na vseh pomembnejših prireditvah, veliko tudi gostujejo drugod. Bili soirv Beogradu, v pobratenih mestih ti lisa i občine, štirikrat so igrali za italijanske Slovence, bili so na Bledu, pri koroških Slovencih. Več gledaliških prireditev Jesenice - Amatersko gledališče Tone Čufar Jesenice ie od januarja letos pripravilo na odru jeseniškega gledališča 39 lastnih predstav. Igral ci so se predstavili v delih Gugalnik, Matiček se ženi, z Učno uro, z Jakobom Rudo ter z delom Vpliv gama žarkov na rast rumenih marjetic Največkrat so zaigrali Linhartovega Matička, precej pa so tudi gostovali. Število obiskovalcev se je povečalo v primerjavi z lanskim letom, prav tako pa tudi število predstav. V prvem pollletju letošnjega leta so imeli na 39 predstavah 9.023 obiskovalcev, lani na 31 predstavah 5.628 obiskovalcev in leto prej ho pripra vili 23 predstav, ki si jih je ogledalo 3.457 obiskovalcev. Podatki kažejo, daje bila jeseniška sezona uspešna. Se bolj spodbudni pa so podatki gostovanj igralcev jeseniškega gledališča. Tako so gostovali v Kropi, v Bohinjski Bistrici, v Gorjah, v Rib nem, v Radovljici, v Valjevu, v Pir-ničah, Horjulu, Trbovljah, Železnikih in Skocjanu pri Domžalah Skupaj so pripravili 17 predstav, medtem ko so si Jeseničani v a mate skem gledaliftču na Jesenicah lahko ogledali šest predstav gostujočih gledališč. Le-te si je ogledalo 1.713 obiskovalcev. D. S. Do lani so nastopali skupaj rom iz Bukovcev, vendar so s i vanjem prenehali zaradi sti. CitraŠi imajo svoje prosto*1 škem Domu družbenih Načrtov imajo veliko, zato, ker jih poslušalci sprejmejo, še posebno zunaj i Obenem pa njihovo vztn igranju citer vliva upanje, slovenski inštrument še ne kmalu pozabljen. M.F< Premalo mentorjev Jesenice - V prvem tošnjega leta je bilo v Zveze kulturnih organi niške občine skupaj 242 turnih prireditev ali kar na teden. Kljub sp številu prireditev v občini . ta vi ja jo, da imajo precejšnje' zaradi pomanjkanja stroko*' organizacijskih kadrov ter tega, ker materialni stroški J to naraščajo. Vsekakor so p še posebej za društva, ki upravljati s kulturnimi doff društva so v Mojstrani, na Javorniku, v Žirovnici in na ci. Dotacija je premajhna, lahko načrtovali kakršnokoli1 vo domov, denarja jim ostan* redna in nujna vzdrževanja. V prihodnje si bodo pri i turnih organizacij prizadeval; preko kulturne skupnosti J* uredi sistemsko financiranj vzdrževanje kulturnih domo* to v proračunu namenijo tafi stva. Dobro se zavedajo, da je turni uspeh odvisen od spe zavzetih mentorjev, zato dolgoročno sistemsko vi kovnih in organizacijskih kulturi poskrbeli za kvabte*j tako pa so se domenili, daivjj nje število kulturnih priredi«*, naraščalo. Obdržali naj to * število, obenem pa poskrt* bilo čimveč pnieditev kr^ Nujno pa bo tudi še večje no povezovanje m sodelovanj jalcev kulturnega programa ni. **** 8 SgPTEMBftA 1981 Sport in rekreacija S. STRAN. O Fegrini spominska dirka maršala Tita Domenek pred startom — Jože Rendulič (AMD Kranj) in Branko l*1***(AMD Tržič) Avtomoto šport ^mola Mlinarja pred domačim Občinstvom i^H. ~ nomače avtomoto društvo je ) nedeljo organiziralo na novi tek-' progi repobhsko prvenstvo v mo-v kategorijah do 60, 125 in 250 •kJh centimetrov. "V razredu ' motorjev je bil najboljši in letos kodi Jakopič, član AMD Bled, ki • to zmago le bolj utrdil na čelu . razvrstitve. Trzičan Bojan Pav ' j** solidno vožnjo pri vozil četrto Dirka v razredu do 126 prostornin-»etrov je vsem gledalcem — ob 5h je zbralo bhzu tri tisoč -ko športnih užitkov. Po ogorče-je zmaga pripadla Prangetu iz je Im Sovič iz Celja in tretji ■Kč (AMD Radovljica). Osta-i motokroaisti ao zasedli ■usta: Stane Vuzem (AMD i) je bil peti, Darko Zoran U) deveti, Jernej Perlic (AMD ■jati in njegov klubski tekmec 1 Trčak triindvajseti. ?nej*a konkurenca je bila v ka--ajtežjih motorjev, kjer ae je za potegovalo 49 tekmovalcev. Med * knejj pomembno besedo na curki Ciči dirkači. Marjan Mlinar ) je v prvi vožnji celo zmagal, v J* prav tako vodo, vendar pa je po - »ostal in zmaga je šla po zlu. »temu pa je osvojil se vedno odlično i mesto Dobro sta vozila tudi nje-1 »krnska tekmeca Aleš Kopač in Ivo a, ki sta pristala na četrtem oz. mestu. Marjan Mlinar kljub m domači progi ie vedno vodi v JJtt seštevku za* republiško prven-- Ekipno so slavili motokroaisti AMD -^■jaavto, domačini ao bih' tretji, Ra \5j sedmi, ekipa AMD Tržič deve ^7**>ni ko ao bui blejski tekmovalci m*»d sedemnajstimi ekipami. Tekmovanje ao uspešno organizirali športni delavci domačega avtomoto društva ob velikodušni pomoči Tržičanov. ki imajo s tovrstnimi dirkami več izkušenj. M. Jen kole DOTO KONČAL LE AHAČIC Bačka Palaaka - Na predzadnji dirki za državno prvenstvo v motokrosu v kategoriji do 260 prostominskih centimetrov v Bački Palanki se je od treh gorenjskih tekmovalcev uvrstil le Branko Aha čič (AMD Trtic), medtem ko je Jože Rendulič (AMD Kranj) odstopil zaradi padca, Matjažu Globočniku (AMD Tržič) pa ae je med vožnjo strgala pogonska veriga. V skupni uvrstitvi za državno prvenstvo je Branko A ha čič iz Tržiča na sedmem mestu. Do konca prvenstva je na sporedu samo Se dirka v Karlovcu 13. septembra letos. M. Jenkole USPEŠNI NA TRETJI DIRKI Celic - V organizaciji avtomoto društva Slavko Slander iz Celja je na karto dromu Ljubečna potekala tretja dirka za republiško prvenstvo v kartingu. V konkurenci stotih tekmovalcev so se odlično držali tudi trije blejski kartisti. Sandi Jakopič je v razredu do 90 kubičnih centimetrov — nacional zasedel tretje mesto. Vladimir Berce in njegov klubski tekmec Rudi Grzetič sta nastopila v razredu do 125 prostominskih centimetrov — C2 in v konkurenci 22 tekmovalcev osvojila šesto oz. deseto mesto. Ekipno so bili Biejci šesti. M. Jenkole Brdo — Za razvoj konjereje in konjeniškega športa na Brdu, v Sloveniji in Jugoslaviji je bila nedelja, 6. septembra, vsekakor pomemben mejnik. Titovo Brdo je dobilo sodoben in vzorno urejen hipodrom, ki so ga tudi s prostovoljnim delom gradile Številne delovne roke. 80 tisoč kubičnih metrov materiala so za tribuno na-voziii delavci Cestnega podjetja Kranj in kranjskega Gradbinca, železniško gospodarstvo je prispevalo betonske pragove, odpadni material so primaknili tudi grosupeljski gradbeniki, ljubljanski komunalci, jeseniški železarji, na pomoč so priskočili pripadniki JLA Veliko so k delovni zmagi prispevali tudi mehaniki in vzdrževalci delovnega kolektiva Brdo in Bled ter še številni drugi. Ob novem hipodromu na Brdu razmišljajo tudi o vzreji ljutomerskih kasačev, s čimer bi vsaj delno zapolnili vrzel, ki je nastala po ukinitvi kobilarne v Turnišču. V nedeljo sta prireditelja, konjeniški klub in rejni center Brdo, pripravila na novem hipodromu vrhunsko kasaško tekmovanje z udeležbo vseh najhitrejših konj, kar jih premce jugoslovanska reja. V vseh šestih dirkah je nastopilo preko 60 konj in njihovih voznikov, ki so se potegovali za 245 tisoč dinarjev nagradnega sklada. V najzanimivejši tekmi, »Spominski dirki maršala Tita« je blizu dvajset tisoč gledalcev z navdušenjem pozdravilo zmago triletne Pegrine z voznikom Antonom Sla vičem'iz Ljutomera. V obeh vožnjah z aVtoštartom na 1000 metrov dolgi progi je bila v konkurenci 3-do 12-letnih kasačev za malenkost hitrejša od Dimitrije MS Marka Slaviča, zmagovalke nedavnega 54. jugoslovanskega kasaškega derbija v Osijeku. Pegrina je letos dosegla že devet zmag, na Brdu pa je za nameček dosegla tudi najboljši kilometrski čas 1.21,5. Tretje mesto v spominski dirki je pripadlo upu prireditelja in edinemu »ženskemu tandemu« na dirki, 4 letni temnorjavi Lepeni na vajetih Angelce Skofk iz bližnje Ilovke. Hitronoga Pegrina si je za zmago prislu- Nogomet v Četrtek NAKLO: MARIBOR Kranj — Nogometaši Nakla so z uvrstitvijo v finale tekmovanja za pokal maršala Tita na področju Slovenije dosegli največji uspeh v zgodovini kluba. V četrtek, 10. septembra, ob 16. uri se bodo na stadionu Stanka Mlakarja v Kranju z moštvom Maribora pomerili v finalnem obračunu za dragoceno lovoriko. Ljubitelji nogometa, vabljeni! tletika kromna udeležba ^-^E - Na stadionu Borisa Kidriča je bilo republiško atletsko za starejše mladince in mla-Nutopilo je le okoli 100 tekmo * tekmovalk iz 17 atletskih or-91- Rezultati so bih povprečni, ker * precej vplivalo dokaj hladno in JlaT00 vreme. Najuspešnejši so bili ^j^vniki Kiadivarja, ki ao osvojili odhčii, z osmimi odličji so se todi Kranjčani, vendar ao tokrat tj gozdni tek na Kokrici >bra telesna ipravljenost - - Športno društvo Kokrica t***iJo pripravilo deveti gozdni tek, "* tokrat drugič tudi uvrščen v ko-i fJ'^^iiBl prireditev hoje in teka zveze Slovenije. Telesno pri-— pred zimskim rekreativnim i-"5° J* Preskusilo 262 delovnih » ■občanov z Gorenjske in Slovenije. " udeležilo t rim pohoda, ostali ih in 26 žensk — pa so naato-' *jj mned diaciphn na šest oziroma ,.tiwmetrov dolgi progi. Vai, ki so •o pritekli tudi do cilja, in s tem dobro telesno pripravljenost. udeleženec nedeljskega teka -h Udinboršta je bil 57-letni iM«aarič iz Kranja. - ženske do 25 let: 1. Jeli (Bobovek) 29.41,4, 2. Marija ^ (Nemilje) 29.46,0, 3. Irena Bu L™*of) 30.27,0; ženske od 26 do * 1 Irana Dolenc (Poljane) 29.08,7, » Miialec (Domžale) 29.30,2, 3. Budna (Črnuče) 30.46.0; ženske Jat: 1. Greta Rozman (Kranj) J*J- Mha Krampi (Kranj) 32.16,8. S^toe Zigon (Ljubljana) 32.33,0; ««0 20let: I. Mladen Kršek (Vrhni 2. Andrej Horvat (Radov - nilirei iivi»»t \m^mtmv 3. Sivo Vaintin (Radeče) sjaMoTsi do~40~iet. 1. Milan S^pA molki od 21 do 30 let: 1. Branko J* (Tržič) 33.40,3, 2. Bojan Cvajnar _ $&*le) 3457,0, 3. Ivo Carman (JLA) vJdSf^vr**! 3J^J^rJl Babč 7hu F J* bhžaI "»ravnost proti petim pikam. Izgledali so kot majhne nebogljene mucke. Takoj po poku so vsi obstali. Nekaj časa so nepremično opa-Z^*i P « K® j™ je zavest prešinilo dejstvo, da gobasta pošast drvi naravnost proti njim, so se pognali fes krajno poč. v tek. Vsak je tekel no svojih močeh in pameti. Potem jih je zakril bel oblak plazu. Pri srcu me je močno stisnilo: po njih je! Vsega me je napolnil do tedaj povsem neznan občutek strahu pred katastrofo. Ledeni drobir se je počasi usedal. Pike so se druga za drugo začele premikati in sestopati nazaj proti depoju. V močnem sneženju in bobnenju plazov smo sestopili tudi mi iz tabora ena. Ves dan in še pozno v noč je snežilo. V bazi je zapadlo več kot deset centimetrov snega. Popoldne je Snšlo v bazo nekaj tovorov. Dobil sem svoj osebni sod. aradi slabih letalskih zvez nam je manjkal še dobršnji del tovorov. Večina opreme za šerpe je bilo še na poti. Zato so posedali v bazi in lenarili. Tudi precej sahibov je še vedno čakalo na svojo osebno opremo. Ze štirinajst dni so bili v enih in istih cunjah. Dereze, cepine, pasove in drugo opremo smo posojali drug drugemu. Po dolgem času smo s skupnimi močmi zbrali opremo za nekaj Šerp, da so lahko začeli z nošnjo do tabora ena. Osem dni po našem prihodu v bazo je prišlo iz doline nekaj tovorov z napolitankami in bomboni. Veseli smo jih bili kot otroci. Civč je po-kosilu razdelil napolitanke. Vsak je dobil en zavoj. Skoraj vsi smo jih takoj pojedli. Prvi april je pač dan, ko marsikdo nasede laži. Odkar smo odšli od doma, skoraj mesec dni je bilo od tega, Še nismo dobili pošte. Zato je ta dan marsikdo ostal grenko razočaran nad prvoaprilsko šalo, češ da je dobil pošto. Ze naslednjega dne se je vrnil tekač in Luk le. Iz svoje prve poti je prišel praznih rok. Nobene pošte! Razočaranje je bilo veliko. Vsakičjko smo se prebijali skozi plazove proti enki, sem bil popolnoma premočen. Prvič nisem imel s seboj ničesar, da bi se preoblekel. Hudo sem se prehladih Svoje je dodal tudi sneg. Neprestano smo vdihavali drobne snežne kristale, v bazi sem se počutil vedno slabše. Kašljal sem kot jetični bolnik. Zaradi bolečin v grlu sem le s težavo požiral. Ves sem bil mlahav. Poiskal sem Doka in se mu zaupal. Izmerila sva temperaturo: 38! S polnimi žepi aspirina sem takoj po večerji odšel spat. Vso noč sem se dušil zaradi kašlja. Zjutraj je bilo nekoliko bolje. Čez dan je pihal v bazi hud veter, ki je skoraj prevračal šotore. Včeraj je skupina, namenjena na enko,odnehala še pred polovico. Zaradi globokega snega je bilo napredovanje nemogoče. Popoldne si ne upam niti govoriti, tako me boli grlo. Jutri še ne grem na grib. V takih trenutkih je vse temno obarvano: hrib, ekspedicija na sploh, tovariši, vse! Na živce mi gre najmanjša malenkost. Najraje ves dan prečepim v šotoru in berem knjige. Teh imamo letos za eno majhno knjižnico. Iz tabora dve, oziroma mesta, kjer smo tabor nameravali postaviti, so prihajale slibe novice. Ledena plast na koncu rezine je debela le pol metra. To je premalo, da bi lahko izkopali polico za šotore. Poleg tega je led zelo trd in pomešan s kamenjem. Odločili smo ae, da bomo poizkusili z mrežo. Veter v bazi je iz dneva v dan močnejši. Ponjave, ki so napete preko kuhinje, jedilnice in skladišč, smo povezali z vrvmi, da so podobne velikim paketom. Tudi šotore je bilo potrebno dodatno pritrditi. Veter raznaša prah, ki ga tu ne manjka. Pride povsod; za obleko, oči, v spalno vrečo in celo v hrani ga je dovolj. Skupina iz enke zaradi močnega vetra ni odšla na dvojko. Cez noč je veter tako zasul tabor ena, da sta dva šotora popolnoma uničena. Palice so se polomile, platno pa raztrgalo. Zato smo se odločili, da bomo nekaj metrov pod šotori izkopali luknjo v led. Po štirih dneh prisilnega počitka v bazi sem koli-kortoliko zdrav odšel na enko. Tokrat sem Šel skupaj s Stipetom, Vikijem, Iztokom in Mkom. Iz baze smo odšli še pred sončnim vzhodom. Nismo hoteli, da bi nas še enkrat presenetilo slabo popoldansko vreme. BRANKO BABIC 34 NA KOZARI V Slunju nam je glavni štab NOV H rva take priredil majhen sprejem in nas pogostil. Po nekajurnem razgovoru s hrvaškimi tovariši smo nadaljevali pot, nekaj časa Še s prevoznimi sredstvi, nato pa peš, kajti bližali smo se meji med svobodnim in okupiranim ozemljem, koder smo morali potovati ponoči. Tu smo se ločili od Tempa, ki je po svoji zvezi potoval v Zagreb, mi pa smo šli preko Kolpe v Slovenijo. Ob vzpenjanju v Zum-beraško hribovje nas je proti vrhu pobelil sneg. Hodili smo vedno težje ter tako proti jutru močno utrujeni prišli v neko vas sredi Zumberaka. Kurirji so nas namestili po hišah, da bi predanih. V hišah smo morali ostati ves dan in v najstrožji konspiraciju". Bili smo namreč na terenu, ki so ga nadzorovali ustaši. Sele kasneje smo zvedeli, da je bila nedaleč v sosednji vasi tudi ustaška postojanka in da so njihove patrulje vsak dan prihajale v to vas. Ker smo bili razvajeni na osvobojenem ozemlju,smo se v tej strogi konspiraciji nekoliko neprijetno počutili, a sem se pozneje temu spet privadil. Ko se je povsem zno-čilo, smo nadaljevali pot in naslednjega dne, mislim, da je bilo to 28. novembra 1942, smo stopili na slovenska tla. Bilo je to po zavzetju belogardiatične postojanke na Suhorju, ki so jo osvojile enote Cankarjeve brigade in enote hrvaške p roleta rake brigade »Rade KonČar«. Potovali smo vsega tri sem se srečal s slovensko narodnoosvobodilno vojsko, sem bil rahlo vznemirjen in poln prijetnih vtisov, zato sem dobesedno požiral novice o stanju v Sloveniji. Neumorno sem spraševal in se zanimal za vsako še tako majhno podrobnost, kot da bi hotel naenkrat vse zvedeti in spoznati. Nekaj dni postanka pri Cankarjevi brigadi ie bilo zame pravo doživetje. Na Trški gori smo se prvič srečali s predstavniki slovenskega političnega in vojaškega vodstva. Pogovarjali smo se o razporeditvi vo iaških kadrov - oficirjev, ki so nrišli iz vrhovnega štaba. Midva z Dušanom Bole tom pa sva bila pravzaprav povratnika in sva sodila k slovenskemu političnemu kadru, zato so nama dodelili politično delo. Dušan je ostal na Dolenjskem, jaz pa sem odšel na sedež centralnega komiteja KPS, ki je tedaj bil v Dolomitih. Tja sem prispel 15. decembra 1942. Boris Kidrič mi je naložil novo politično zadolžitev in tako sem se vkjučil z vsemi pravicami in dolžnostmi v narodnoosvobodilni boj sloven^ skega naroda. KONEC V prihodnji številki Glasa bomo začeli objavljati odlomke iz knjige Ivana Jana-Srečka Kokriki odred, ki pripovedujejo o prehodu II. grupe odredov leta 1942 čez območje, kjer je deloval Kokrški odred. vojaii Graničarja ae nista menila za goste v koči, popila sta vino i skozi vezna vrata, med katerima sta še postala in oba hkrati s za vpila: »Zdravo, Toni!« »Sretan vama put,« se je poslovil Toni od odhajajočih saj je komaj čakal, da sta odšla »Sta kaj posumila?« se je oglasil iz gostilniške sobe Kurt. »Oh, kje pa, ta dva pa tudi drugi vedo le kje jim je vsakdanja meji, lovijo pa le »švercarje«. Ti preganjajo »muhe«, pustno pri miru,« je pomirjevalno dejal pretkani Toni. Grmenja in svigajočih bliskov je bilo vedo več in vedno bliže kotlini, tako da je družba »turistov« z mrzlično naglico hitela pu roke v slovo in na skorajšnje svidenje. Kari, Josef, Erika in Hans ao nadevati svoje nahrbtnike, pred kočo so si še enkrat podali roke v s« Frica, Helmutha, Kurta in četrtega od te družbe, za katerega se ni dosti menil, kot on ne za njih, ostal je do zadnjega brezimen in nezm kulturbundovski in petokolonaški družbi. Družba s Karlom na Čehi spustila proti zeleniškim plazovom. Z rokami so mahali v pozdrav sto, gestapovskim agentom pred kočo, dokler niso izginili med ruševjem ostrimi vrhovi Mož. Kari pa pri vsem tem ni vedel tega, da je prav v tem času na u Jelovice, od Kranja do bohinjske kotline ter Mežaklje in vse tja do strane in tržiške okolice pospešeno pričel teči stroj boja za svobodo. 1 bilo znano, da se komunisti zbirajo na sestankih in konferencah ■ bočju Jelovice pod Jastrebovcem, kjer so izvolili nov Okrožni ko komunistične partije za Jesenice. Kari tudi ni bil seznanjen, da ao velike demonstracije v Tržiču in da so delavci demonstrirali proti fašizmu ter proti draginji, kar je organizirala komunistična partija. Kako je bil Kari zaljubljen v skoraj končani sestanek v zeleniški gestapovskimi agenti, se je izražalo o njegovih prerokbah brez načrt grozilnimi frazami in o strahoviti Hitlerjevi moči in njegove vojake, stanju zasužnjiti ves svet. Karlu se še sanjalo ni, da za njegovim * raste nepremagljiv sila, katera se dviga iz teme in prelite krvi, * sprožila neusmiljeni in neustavljivi plaz živih bitij, kateri se bo Ubi v osrčju Velike Nemčije — v Berlinu. Kari ni vedel niti tega, da vsakem zatiranju in uničevanju rodi odpor, kateri sprejema samo svobodo. Karlov avto se je močno nagnil pri ostrem ovinku, od koder je ^ pot k domu Erike in Hansa. Po krajšem času se je ustavil, kjer je odložil Eriko in Hansa. »Tako,vidva sta že doma,« je rekel. »Aufviedersehen,« je še zažvrgolela Erika in pomahala zaodhaj Kari je podil svoj mercedes mimo Hlebe in Vrbe, skozi Zin Moste in na Jesenicah odložil betežnega Josefa pred njegovim »Saj se kmalu vidiva Kari, če boš imel časjse oglasi, da anal naš sestanek.« Josef ni dobro razumel naloge, katere je dobil v i koči in ga je bilo strah pred ponovnim sestankom, ko bo moral po svojih uspehih. »Će bom imel čas se oglasim. Pozdravi ženo in Beatrico!,« je v izročal pozdrave. Kari se je po najkrajši poti pripodil domov na Jesenice. MARKO ZOPET DOMA _ Ko se je Marko vrnil domov, ie bil razpoložen, kot malokdaj. »Zdravo,majka,« je ogovoril svojo mater, ki je stala na dvorišč«' resnim in zaskrbljujočim obrazom. »Marko, komaj si včeraj odnesel pete od doma, so se na vratih poia« žandarji, policaj in občinski mož,« je mati pričela razlagati. »Kaj pa so hoteli?« se je pozanimal Marko. »Vršili so preiskavo, iskali pa nekakšne lepake m orožje. Ko so žandarji spreševalil o teh stvareh, sem jim odgovorila, da ne vem ne za ne za drugo in da tega pri nas nimamo.« »Bomo videli, ali imate ali ne, ko bomo pregledali stanovanje.« odgovori žandar. »Ali so kaj našli?« je v skrbeh vprašal Marko. »Našli niso noč. Zandarja sta postavila tu pred vrata policaji zadnja vrata pa se je postavil občinski mož. O Marija, jaz sem bila prestrašena, da sem se vsa tresla in sem bila čisto preč,« je joka je pov mati. Marko si je pri tej novici, da niso našli prav mč^močno oddahnil segel v lase in preklel režim in žandarje. Marko se je res imel za ki oddahniti Ze pred nekaj leti mu je oče dal svojo karabin ko, katero« prinesel iz vojne, pri tem mu je pa rekel: »Tu lmaš^Markojmojo puško* hrani jo, če je ne boš rabil, jo pa imaj za spomin, jaz sem za te stvari po*» prestar, tebi pa le še lahko pride prav« Marko je res skrbel za to puške* j jo tudi na skrivaj podmazal. Skrivališče si je našel v omari za obleke * stropu pri vratih omere za obleke, je napravil nekakšno korito, kamor.** bil položil. Tako je bila še tako budnemu očesu neopazna. Sicer pa Ms* sploh ni vedel iz kakšnih nagibov hrani to puSko. Zandarja sta preP*" tavala stanovanje, shrambo in klet, vendar nista dobila prav nič * letakov ne orožja. Marko, ki je stal pred materjo kot vkopan se je naenkrat prem« odprl je vrata, ki so vodila v sobo in se napotil proti omari za obleko*, . odprl. Segel je na strop omare in otipal puško v koritu. Zasmejal se je* glas in pogledal mater, ki je preplašeno gledala, kaj počenja sin. Pribfifr* se je omari, Marko pa je šepnil: »Se je na mestu.« Pomlad se je prevalila v vroče poletje. Draginja je naraščala, vpokP j na orožne vaje so bili vse pogostejši, pri sumljivih ljudeh so se vršile reJ>* ske preiskave, vse pogostejše pa je bilo glasno negodovanje proti p**] koloni in porajajočemu se fašizmu. Komunisti so se vse pogosteje zbirali na skrivnih krajih Jelovice, pod Vodicami na Kopišču, pod Malim Gregorjevcem, za vasjo Lancovcx' Golf igrišču pri Bledu, nad Potoki iz vsega jeseniškega in kranjskega ^ dročja. Tod so se shajali revolucionarni delavci z Gorenjske, katere je v*"^; dobravski učitelj Stane Žagar. Tu v okrilju gozdov so se porajali vC-\ partijski komiteji, ostvarjale so se nove partijske celice. Na te sestanke* prihajali partijski delavci pod firmo »turistov« ter kovali načrt« >*j bodočnost. Na teh sestankih je dobravski učitelj Stane dajal smernice in MvtjrfJ vsem navzočim, kaj je treba pokreniti v tej situaciji in kaj bo treba p^j vzeti v slučaju vojne. Naloge so bile predvsem, pridobivati nove sni zerje Komunistične partije, vri vanje komunistov v društvene organi in razkrinkavanje pete kolone in kulturbundovcev ter nastopati i pohodu fašizma Na teh sestankih je bilo tudi govora o rdeči ljudski I moči zaprtim komunistom. Tod so se sestajali resni, zreli m preudai* ljudje, ki so imeli za seboj dragocene izkušnje. Učitelj s Srednje Dobrt'j pri Kropi tovariš Stane je orisal razmere ter strahopetnost vlade. Prff vedoval je, da v javnost ne more priti nobeno poročilo, nobena beseda, t" bila neljuba vladajoči stranki, posebno prepovedano pa je pisati protin^ hujšemu sovražniku Hitlerjevim agentom in celotni nacistični propagas* Tiskovna nesvoboda je v korist samo našemu zakletemu sovražniku, WF nemškemu in italijanskemu faflizmu. ••-.*« ^\ Učitelj Stane je govoril tudi o »Poročevalcu«, katen je izhajal vij času. V njem so bile objavljene take vesti, ki bi jih v vsaki najslabši daj* kratični državi svobodno objavili in tako tudi pri nas, če bi današnja^vfr*j izpolnila obljubo, da bo že v prvem letu svojega vladanja dala faak©*~ svobodo. Tega pa v naši državi ni, zato je dolžnost vsskega komujuat*vJ gre med ljudi kjer naj pride resnica na dan, obenem pa naj se raj— »Poročevalec« in druga protifašistična literatura. 1981 GORENJSKI KRAJI IN UUDJE 7. STRAN.G Lr A plovna akcija invalidov Črtomir Zoreč -ad l»|iiBJ««i — k^^oto, 5. septembra, je bila ob j^^uku žrtvam vojne v Srednji (kad Begunjami prva delovna akcija civilnih invalidov vojne Gorenjske, ki se jo je udeležilo 26 invalidov iz vseh gorenjskih občin. V nekdaj izraziti partizanski vasi so ie na lovorikah - Tako bi lahko rekli, ko bi si ogledah H Poslovnega trgovskega centra v krajevni skupnosti Vodovodni k-to je namreč lani veljala za najbolj čisto in urejeno, letos pa L^odi takih smetiščnih »cvetk* morala naslov predati v druge • krajani se tega zavedajo, zato so s KS že nekajkrat opozorili t Wlno mesa KŽK in Živila, naj nekoliko bolj tenkočutno gledata W> okolico A tudi grožnja s sanitarno inšpekcijo ni nič zalegla > jjfoo u ozadju stavbe leži na kupe odpadkov, kijih veter brezskrb ^"afa po okolici. — Foto: D. Žlebir ^ESČEVALEC VUCKO 2 Jelo Peternelj NE PRIČAKUJEM, DA OCENJUJEŠ NASE ODLOČITVE AMPAK DA PRISTANEŠ NA NALOGO. TOVARIŠ VUČKO SICER PA JE TO UKAZ' jih vaščani nadvse prisrčno sprejeli, invalidi ps so ves dan urejali okolico spomenika. Letos praznujejo civilni vojni invalidi desetletnico obstoja svojega društva in v letošnjem letu invalidov so se tudi odločili, da svoje jubileje in jubilej vstaje jugoslovanskih narodov proslavijo delovno. Skupaj z občinskim odborom ZZB NOV Radovljica, krajevnim odborom ZZB NOV Begunje, krajevno skupnostjo Begunje ter mladino so se domenili, da hortikulturno uredijo okolico spomenika v Srednji vasi, kjer naj bi bilo oktobra tudi srečanje vseh civilnih vojnih invalidov Slovenije. Tedaj nameravajo ob sedanjem spomeniku odkriti tudi spominsko ploščo civilnih invalidov Slovenije. Skupaj z občinskim odborom ZZB NOV Radovljica pa se pripravljajo na podpis sporazuma, da bi poslej skrbeli za spomenik. Civilni vojni invalidi si že nekaj časa prizadevajo, da bi bili sprejeti v kolektivno članstvo ZZB NOV Slovenije. Želijo tudi, da bi bolj aktivno. pomagali pri prenašanju tradicij NOB na mlade. Delovna akcija je bila nadvse uspešna. Opravili so zemeljska dela, očistili okolico, v prihodnje pa nameravajo obnoviti še črke na spomeniku, tako da bo obeležje ob nekdanji partizanski cesti dostojen pomnik žrtvam fašizma v teh krajih. D. Sedej Gasilska odlikovanja Kranj — Gasilska zveza Slovenije je letos podelila svoja odlikovanja tudi številnim gorenjskim društvom in posameznikom. Tako je zveza sklenila podeliti gasilska odlikovanja I. stopnje društvom Bohinjska Bela, Godešič, Hotavlje in Jezersko. Gasilsko odlikovanje II. stopnje sta prejeli društvi Luže in K okrica, prav tako pa posamezniki Mirko Poličar in Franc Pavlin (Naklo), Peter Jerala (Bistrica-Zeje), Anton Rehberger (Zg. Brnik), Ivan Fajfar (Breg), Jože Kern (Srednja vas), Peter Škofic (Koknca), Franc Osterman (Luže), Janko Slivnik (Podhom), Ivan Zalokar (Podhom), Andrej Lukan (Zasip), Jože *antar (Srednja vas v Bohinju), Danica Demšar (Dobračeva) in Janez Bertoncelj (Godešič). Gasilsko odlikovanje III. stopnje pa so prejeli Miha Kuralt (Cerklje), Janez Rozman (Luže) in Gasilsko društvo Luže, Ivan Hočevar (Pred- , dvor), Jože Zvan (Srednja vas v Bohinju), Gasilsko društvo Podhom, Ivan Zvabi (Titan), Mirko Fatur in Franc Udovič (Dolenja vas). Matevž Dagarin (Škofja Loka), Martin Cadež in Ivan Breznik (Jelovica), Gasilsko društvo Mavčiče, Štefan Zupan (Jezersko), Stane Snedic in Janez Zupin (Veleso-vo) in Franc Zadnikar (Jezersko). Slovenska zveza je podelila društvom in posameznikom tudi več gasilskih plamenic I., II. in III. stopnje. I.Petrič Rekli so! Izkušnja je najboljša šola Samo šolnina je zelo draga. Sartre Izkušnja je vsota naših razočaranj. Emile Augier • • • Izkušnja je otrok Misli, Misel pa ie otrok Akcije. Ne moremo ljudi učiti iz knjig. Disraeli aae Dobivati izkušnje pome ni delati napake. H. G. Wells V- Ogled sadovnjaka na Resju Hortikulturno društvo Kranj prireja v četrtek, 10. septembra ob 16. uri v sadovnjaku na Resju pri Podvinu ogled novih sadnih sort, zanimivih za gojenje v vrtovih. Strokovno vodstvo po nasadu bo imel ing. Tine Benedičič. POGOVORI O TRŽIČU, NJEGOVIH KRAJIH IN LJUDEH (14.aa.ts) Ze v prvem zapisu sem poudaril, da ti zapisi ne morejo in nočejo biti kaka zgodovina Tržiča ali le suhoparno krajepisje. O zgodovini Tržiča, o kraju samem in okoliških vaseh, so že pisala druga, bolj poklicana peresa (Viktor Kragl, Ivan Mohonč, Jože Rakovec, Cene Avguštin idr.). Avtor teh zapisov pa le paberkuje po svojih spominih na poti okrog Tržiča, na planinske ture in lovska doživetja. Torej so to zgolj spomini, vtisi z obiskov Tržiča in takih ali drugačnih pohodov v njegovo okolico. Spominja se smučarije na Zelenici in prehoda čez mejo v Celovško kočo, planinskih izletov, lova na Košuti in ne nazadnje tudi k riževega pota — peš iz Tržiča do uničevalnega taborišča pod Ljubeljem v trdno zastraženi koloni marca 1945 (k sreči se je vse dobro končalo). No. o vsem tem kdaj drugič. Danes pa le o lovu na gamse v pobočjih Košute. MEDVODJE Stekališče več dolin in potokov (od tod krajevno ime!) — zaselek z obmejno Stražar nico in nekaj hišicami za gozdne delavce v nadmorski višini 870 m, kakih pet km od gradiča Jelendol. — Od tod vodi ob šumeči Bistrici še kar dobra makadamska cesta, saj je ob njej vozila vse do druge svetovne vojne ozkotirna železnica za prevoz lesa. V Medvodju se zlivata v Bistrico kar dva močna potoka, Košutnik in Stegovnik. Se pred Med vodjem je na cesti zapora jelenje obore, ki jo je bilo tu prav lepo ograditi: na severu ostri grebeni Košute, na vzhodu Mala Košuta, Plešivec, Pečovnik, Fevča, Stegovnik in Javornik. Le zahodno stran obore so morali speljati skozi gozdove na levem in desnem bregu Bistrice. — V tem predelu (saj se precejšen del obore dotika celo državne meje) turistični promet ni zaželen, tudi lovcem je dovoljeno zadrževanje na tem območju le v spremstvu lovskih čuvajev (državnih lovcev). LOV NA GAMSE Bilo je sredi decembra 1961 — torej pred 20 leti — ko sem se še z dvema lovcema iz družine Jošt podal v Košuto, na lov na gamse. Seveda z vsemi potrebnimi dovoljenji in v spremstvu dveh državnih lovcev. V dolini snega ni bilo dosti, tu pa je bil celeč kar precej visok. Naporna pot v gosjem redu po ozki gazi od Medvodja do lovskih koč na višini 1369 m pod Dolgo njivo — pa Še v mrzli noči brez zvezd — ni nudila kakih posebnih užitkov. Posebno zato ne, ker se je hud mraz z vetrom obetal tudi za naslednji dan. Prijetna toplota, ki sta jo lovca na hitro pričarala iz železnih pečic, je ogrela skromno notranjost stare lovske koče in nas brž uspavala. Treba bo zgodaj vstati, še v trdi temi, da bomo s svetlobo Že na mestih, kjer se zadržuje divjad. Kava in nekaj požirkov ognjene vode na tešče — to je bilo vse, kar zarana vsaj za silo od pod i spanec. In potem smo se razdelili: mlajša tovariša, Vinko in Stane, sta šla z lovcem Poldetom v zaledenele strmine Košute — še kako nevarne za sleherni napačen korak — mene pa je lovec Tone vodil po zložnejši poti (t. j. po smeri v snežnem celcu!) na naj-vzhodnejši del Dolge njive na robu Male Košute (1739). - Ko sva stala na robu nad prepadno steno, mi je Tone pokazal Jezersko — proti iugu! Tako globoko v Koroški sva že lila, da je hilo Jezersko v obratni smeri, kot smo ga vajeni zagledati! Reči moram še to, da je bil lovec Tone rojak z Jezerskega, sam pa sem bil tudi nekaj let že pravi »Jezerjan« (z Raven nad Makekom). No, tudi zato sva se s Tonetom kar dobro ujela. Medtem se je že docela zdanilo, le severni veter — pravcata koroška burja — ni nič dobrega obetal. Sicer Ea lov nikoli ni bil kaka posebna za-ava. Morda za gospodo, ki je v lovišče prijezdila in so jim gonjači pripeljali divjad tik pred puško — to že. Toda lov na gamse ni bil nikoli brez napora, niti brez nevarnosti, saj na terenih, kjer se pase ta lepa žival, ni kakih zložnih in varnih stezic. »LOV NA DIVJE KOZE« Tak je bil naslov sestavka, ki smo ga brali otroci v osnovno-. šolski čitanki v letih ob koncu prve svetovne vojne (1917— 1918). še zdaj se spominjam, kako živo je bil popisan lov na gamse. Vsi fantje smo bili kar očarani, tem bolj, ker nam je sošolec Lojze Anko, z Jezerskega doma, čtivo dopolnil s svojo pripovedjo, s tem, kar je slišal v domači hiši od lovcev, pa tudi od »raubšicov«. — No, štiri desetletja pozneje, pred svojo življenjsko jesenjo, sem bil le tudi sam deležen tiste poezije, ki jo nudi lov na gamse. (Prvič na Zaplati, drugič sedaj, pod Košuto na Dolgi njivi). Hoja v čeku ni spešna, ure tečejo. Burja pa vedno hujša, mraz oster kot britev. Za silo sva si našla nekaj zavetrja v zasilni, že močno razpadli živinski staji. Tudi odduškala sva se za prvo silo. Zdaj pa je bilo treba napeti oči, z daljnogledom iskati, kje se mudi divjad. Najbrž kje v zavetju, saj v takem viharju tudi čvrsta divjad ni rada na planem. A glej, končno le vidiva močnega samca vrh skale v ravno pravšnji strelni daljavi. Brez gest, bistra žival te vidi, le z očmi sva se sporazumela, saj je bil veter ugoden in ni pihal proti gamsu, ki bi kajpak takoj za vonjal duh po človeku. Puška je napeta kaj brž, prislonim k licu in glasen strel prelomi gorski mir. Prepričan sem, da sem zadel, tudi spremljevalec ni prav natančno videl, saj je žival kar izginila v globokem snegu. Hitela sva na nastrel. Živali ni bilo, le od krogle odbit skalnat rob je nakazal, da je bil strel prenizek, sicer pa tik pod srcem živali. Za vsak primer sva še iskala v snegu — a nič ... V tem pa zasliši-va še dva ostra strela s pobočja Ko-šutnikovega tuma. No, si praviva, s Tonetom, morda pa sta imela več sreče in boljši lovski pogled moja tovariša? — A šele v koči, kjer smo se čez kako uro sestali, smo spoznali, da nam ne boginja Diana ne sveti Hubert nista bila naklonjena. Lovska latinščina skorajda ni bila potrebna, saj nam jo je zagodlo le pre-vetrovno vreme in visok sneg, ki nogi ne da trdne opore. Sicer pa je stara lovska resnica, da je »jaga rit naga« in da lovec nikoli ne more za trdno upati, da bo kaj uplenil. Saj je podobno tudi z ribiči na morju, kjer pravijo, da ribičeva žena nikoli ne ve, če bo lahko pripravila kaj za večerjo. »LOV JE MOiKI PLES -PLES JE ŽENSKI LOV« Sodobnim lovcem nikoli ne gre za ubijanje divjadi, tu so gojitveni in gospodarski razlogi. Pravi lovec je gotovo ljubitelj živali, ne le mesa! Toda nikakor ne smemo pozabiti, da ie v vsakem lovcu tudi nekoliko prabitnega nagona, nekak atavizem. Biti lovec — to je bila slejkoprej čast za pravega moža! Zgražanje in zavijanje oči pa je bolj. stvar slabičev, ki se nikoli niso odločili, da bi se pridružili zeleni bratovščini. Žensk pa v lovski družini ni kaj dosti. Le redke so. Pa še za te je težko najti pravo slovensko ime: ali je to lovka ali lovača ali celo lovica? Ne eno ne drugo ni sprejemljivo — vsi našteti izrazi so dvoumni, lepi pa tudi ne. Morda »lovčevka« (kot papiga skobčevka)? Le kdo bi iznašel pravo ime? Tiste, ki na plesih love, so najbrž lovače? Tiste, ki plena ne izpuste iz rok, pa lovke ... Območje Medvodja pod Košuto (z vrisano — črtkano — mejo obore za jelene s krmišči in lovskimi kočami). O LAS 8.STRAN OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE TOREK, 8. SEI TUDI JESENSKA OBUTEV JE LAHKO UDOBNA TREZNO « ELEGANTNO • MO0NO TOVARNA OBUTVE TRŽIČ KOMPAS JUGOSLAVIJA TOZD HOTEL BLED Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge 1 K V NATAKARJA 2. PKTOČAJA i SOBARICE 4. ČI8TTLKE Pogoji: pod 1. — gostinska šola, — pasivno znanje dveh tujih jezikov, — tečaj iz higienskega minimuma, — 2 leti delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca pod 2. — PK gostinski delavec — smer natakar, — 2 leti delovnih izkušenj, — tečaj iz higienskega minimuma, poskusno delo 1 mesec pod 3. — končana osnovna šola, pasivno znanje enega tujega jezika, — 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo 1 mesec pod 4. — NK delavec, poskusno delo 1 mesec Prošnje s dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v roku 15 dni po objavi na naslov: Kompas TOZD Hotel Bled — komisija za delovna razmerja, Bled — Cankarjeva 2. TEKSTILNA INDUSTRIJA TEKSTILINDUS KRANJ ponovno razglaša prosto delo oziroma nalogo v kadrovskem sektorju: OPRAVLJANJE ČUVAJSKIH POSLOV - 2 delavca Pogoji: — da ima kandidat dovršenih najmanj 6 razredov in da je umsko in fizično sposoben za opravljanje vratarske službe, — da ni bil obsojen za kaznivo dejanje zoper ljudstvo in državo ali za naklepno kaznivo dejanje zoper uradno dolžnost ali za kakršno drugo dejanje, storjeno iz kori-stoljubja, — da izpolnjuje pogoje, ki so potrebni za dovoljenje in posest ter nošenje orožja, _ da je odslužil vojaški rok, _ poskusno delo 2 meseca KnaaUdati ki ispolnjujejo zgoraj navedene pogoje, naj dajo Umtne prigiar**"- v kadrovski sektor delovne organizacije v roku 15 dni po objavi. DOki OSKRBOVANCEV ALBINA DROLCA Preddvor Razglašajo a« naslednja prosta dela ia naloge: 1 KUHARICE — končana šola za gostinske delavce, ali opravljen izpit za pridobitev kvalifikacije in 2 leti prakse 2. GOSPODINJSKE POMOČNICE — končana osnovna šola, — možnost priučitve ob delil 3. aSTRItNIC — končana osnovna šola. — praksa na enakem ali podobnem delovnem mestu, — veselje do dela z ostarelimi ljudmi 4 SNAŽILKE — končana osnovna šola 5 LIKARICE — končana osnovna sola Vsa dela ia naloge ae sdruSujejo aa asdaloisn čas. Kandidati naj pošljejo pl prijavo z da" aj« pigijiv v II aa assisv Dosa A Vrtna Drolea, Preddvor -svet. d o iaaalsds>a-daakjasabjavi oskrbovancev ZVEZA XS^lOKULTURNIH ORGANIZACIJ OBČINE KRANJ Odbor za delovna razmerja razpisuje dela in naloge ČIŠČENJE v ^Pj?p*ni dvorani na Planini Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom Poiskusno delo traja 3 mesece. Tiri!!™dci*in nai°* ^»oj ali po dogovoru. Razpis velja do zasedbe. MERKUR Trgovsko podjetje, veleželeznina Kranj, Koroška 1 TOZD TRGOVSKE STORITVE, n. suh. o. Kranj Gregorčičeva 8 Odbor za delovna razmerja vabi k sodelovanju KURJAČA VISOKOTLAČNIH KOTLOV Pogoji: - poklicna kovinarska šola, — izpit za kurjača visokotlačnih kotlov, — najmanj dve leti delovnih izkušenj Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. Vloge z ustreznimi« žili nai kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: T podjetje Merkur veleželeznina Kranj, Kadrovsko-sociaJna Kranj, Koroška 1. Kandidati bodo v 15 dneh po sklepu odbora za delovna obveščeni o izbiri. Trgovsko podjetje (Hi nama t—^ LJUBLJANA TOZD Veleblagovnica ŠKOFJA LOKA vabi k sodelovanju delavko za opravljanje del in naloge SNAŽILKE Pogoji za sprejem: nepopolna osemletka, delo je za nedoločen čas v danskem času, poskusno dela traja 30 dni delavca za opravljanje del in nalog SKLADIŠČNEGA DELAVCA Pogoji za sprejem: ^ nepopolna osemletka, delo je za nedoločan čas, v tr menah, poskusno delo traja 30 dni Pismene ponudbe s kratkim živjjenjepisom sprejeaat^ bor za delovna razmerja TOZD Veleblagovnica Loka, Titov trg 1, v roku 15 dni po objavi. GLAS10. STRAN OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE TOREK, 8 S€PTEMWU IStl S SODIŠČA Vzel denarnico Ker je bil brez denarja in brez zaposlitve, je Dušan Trajkovski vnel denarnico z nekaj ve* kot 14.090 din - Za pet mesecev v zapor Republiška preventivna akcija v prometu Brezhibno vozilo je varno vozilo Brezplačni preventivni tehnični pregledi motornih vozil naj bi pripomogli k odkrivanju napak na vozilih - Le redka vozila so tehnično povsem brezhibna, vozniki pa tega niti ne vedo 2e pred kakim letom se je Dušan Trajkovski star 26 let, z dekletom priselil iz Skopja v Slovenijo, da bi našel bolje plačano delo. V začetku julija sta se z dekletom nastanila pri sorodnikih v Kranju in začela iskati zaposlitev. Denar, ki sta ga imela, jima je že skoraj posel, zaposlitve pa se nista dobila. Zaradi tega je bil Trajkovski seveda potrt in je v začetku julija letos popival. Pot ga je zanesla tudi v disco klub hotela Creina, kjer je o svojih težavah potožil tudi fantu, ki pobira vstopnino. Na mizi je bila tudi denarnica, v kateri je bil tudi del tisti večer pobrane vstopnine. Majhna nepozornost in črna denarnica se je z mize preselila v roke Trajkovskega, ki jo je takoj nato potegnil iz hotela, stekel domov, med potjo pa denarnico odvrgel, bankovce pa v sobi skril pod preprogo. Le nekaj kasneje so miličniki, ko so potrkali pri Traj-kovskem, denar tam tudi našli in sicer nekaj nad 13000 din. Bankovec NESREČE TRČENJE V KRIŽIŠČU Kranj — V petek, 4. septembra, nekaj po 23. uri je v križišču Ceste JLA in Kidričeve prišlo do hujše prometne nezgode, v kateri je bilo pet oseb huje in lažje ranjenih. Voznik diane Goran Križnar (roj. 1957) iz Tržiča je peljal, po Kidričevi proti semaforskemu križišču, v katerem je utripala rumena luč. Voznik diane je z nezmanjšano hitrostjo zapeljal v križišče, po Cesti JLA proti Kokrici pa je prav takrat peljal voznik Alpe tourovega taksija Brane Tomažič (roj. 1960) iz Kranja. Kljub temu, da je voznik taksija zaviral, pa silovitega trčenja ni mogel preprečiti. V nesreči so bili v Križnarjevm avtomobilu huje ranjeni Matjaž Vehovec (roj. 1958) iz Kranja, Silvo Praprot-nik (roj. 1967) iz Kranja, lažje pa Darko Podkoren (roj. 1957) iz Kranja in voznik Križnar. V taksiju sta bila ranjena voznik Tomažič — lažje, sopotnik Iztok Bravhar (roj. 1964) iz Kranja pa huje. V trčenju je bila diana povsem uničena, saj je Škode za 100.000 din, na taksiju pa je škode za 40.000din. PRETESNO PREHITEVANJE Kranj — V nedeljo, 6. septembra, nekaj pred 13. uro se je pri hiši št. 13 na I lovki pripetila prometna nezgoda. Ivanka Rogelj (roj. 1942) iz Kranja je hodila po desni strani ceste proti Kokrici. Za njo je pripeljal voznik osebnega avtomobila rdeče barve in tako tesno peljal mimo, da jo je zadel v levo nogo, kolo avtomobila pa je tudi zapeljalo čez njeno stopalo. Voznik je sicer nato ustavil in jo nadri, potem pa odpeljal naprej. L.M Zadel v megli V petek, 4. septembra, popoldne sta se s P risanka proti Vršiču vračala dva čehosloVaška planinca. Karel Rousar (roj. 1938) je za tovarišem zaostal in se izgubil v megli. Zato so z Vršiča obvestili kranjskogorske reševalce, da se planinec ni vrnil. Gorski reševalci in miličnik so pogrešanega našli pozno popoldne živega in zdravega ter ga pospremili nazaj na Vršič. ali dva je morda Trajkovski med tekom tudi izgubil. Trajkovski je tatvino pred temeljnim sodiščem v Kranju priznal, bil je sicer vinjen tisti večer, vendar pa, kot je pokazala analiza krvi, spet ne toliko, da ne bi vedel, da počenja nekaj nepoštenega. Sodišče mu je izreklo kazen petih mesecev med olajšilne okoliščine pa je štelo, da je dejanje obžaloval, da mora skrbeti za majhnega otroka in da je bila škoda domala v celoti že povrnjena tako hotelu Creina kot tudi dragemu oškodovancu. Ni pa seveda moglo sodišče mimo tega, da je bila ukradena vsota denarja precejšnja, in da je bil že kaznovan zaradi premoženjskih deliktov. Septembra se po vsej Sloveniji na pobudo republiškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu začenja prometna preventivna akcija za boljšo tehnično ureditev motornih vozil. Pri pregledu vozil se ALPINISTIČNE NOVICE V soboto, 22. 8. 1981 ao se kranjski alpinisti po dolgem času spet podali v stene nad Okrešljem. Tomo Česen, Tomaž Jamnik, Drago Segregur in Nejc Zaplotnik so preplezali Direktno »mer v Štajerski Rinki. Isti dan ie Marko Česen, ki se je vrnil z odsluženja JLA, preplezal Szalav-Gerinov greben v Turski gori Matjaž Dolenc Nova odkritja pod Jelovico Štiričlanska odprava kranjskega Društva za raziskavo jam -sestavljali so jo Davorin Preisinger, Brane Benčevič, Slave Manfreda in Igor Potočnik - je preteklo nedeljo odkrila tri nove jame pod Jelovico. Prvo, z najširšim vhodom, ki meri kar 30 krat 40 metrov, so poimenovali Vobnikov kotel. Globoka je kakih 70 metrov in je razširjena v dvorano, sredi nje pa stoji snežen stožec. Tla pokriva grušč, na dnu pa leže tudi ogromna drevesna debla, ki so jih jelovški gozdarji desetletja metali v brezno. Iz dvorane vodita da rova. Prvi se razteza kakih 50 metrov in je poln kapnikov. Rov se zaključuje v gozdu kapnikov, skozi katerega ni prehoda. Drugi rov je prostornejši, 80 metrov dolg dosega končno globino tudi 100 metrov. V njegovem stranskem rokavu je možno nadaljevanje, vendar ga odprava preteklo nedeljo zaradi pomanjkanja opreme ni mogla povsem raziskati. Po prvem pristopu so jamarji določili tudi geološke značilnosti in ugotovili, da je jama nastala bržkone z ugrezanjem. Brezno med Grofovo in Ribenjsko planino ima ozek vhod in se takoj spusti do globinske stopnje dvajsetih metrov, kjer se razširi v manjšo dvorano. V njej so jamari našli okostje lisice in vse polno mrtvih netopirjev, najbrže okuženih s steklino. Nekaj metrov jamska tla pokriva prod, pri spustu v globino pa so jamarji zaznali precejšnjo krušljivost sten, zaradi česar je bil dostop do dna precej oviran. Jama se spušča kakih 50 metrov v globino, na dnu pa se nadaljuje še kakih deset metrov v skalno razpoko. I? jame vodi tudi rov, ki se konča z zamaš-kom. Jamo jim je pokazal jelovški gozdar, ki je tod pred leti izgubil konja. In res so člani odprave pri spustu naleteli na okostje konja nekje pri globinski stopnji tridesetih metrov. Tretja jama, ki so jo preteklo nedeljo prvikrat vnesli v jamarski register, je Brezno pod Prežo blizu Črnega vrha. Vhod je širok kakih 4 krat 12 metrov, v globino pa jama seže 49 metrov. Zaključuje se i za-maškom iz grušča in lesa, ki ju je naplavila voda. Ob novem dosežku je član odprave Brane Benčevič na kratko potožil tudi o težavah, ki tarejo jamarje: »Raziskovalni dosežki bi bili še boljši, ko ne bi bili tako na tesnem z opremo. Prav pomanjkanje le-te nam je tokrat onemogočilo nadaljevanje. Zal je naš konjiček, ki pa ni le rekreacija in zabava, pač pa tudi raziskovalna dejavnost, precej drag, saj cena popolne opreme na Člana znaša stari milijon, pa niti ne računamo vrvi, ki je gre pri vsaki odpravi vsaj 200 metrov. Letno dobimo od Zveze telesnokulturnih organizacij in telesnokulturne skupnosti le dobre štiri milijone. Upajmo, da bodo naše prihodnje prošnje za dotacije rodile kaj več rezultatov kot pa so jih doslej.« D. Zlebir Turisti se vračajo — Kolone motoriziranih turistov se obmčajo nazaj, hitijo domov. Na naših cestah je tudi vse manj motoristov. Takole so v Jeprški gmajni hladili motorje pred nadaljevanjem poti. fr OBČINA KRANJ Izvršni svet Izvršni svet občine Kranj je na 152. seji 9. 4. 1981 obravnaval program oblikovanja rezerv materialnih sredstev občinskega štaba za civilno zaščito za primer naravnih in drugih hudih nesreč v občini Kranj. Sestavni del programa občinskega štaba za civilno zaščito je tudi nastanitev ogroženega pribivalstva v slučaju naravnih (potres, neurje, poplave) in drugih hudih nesreč in ker vemo, da individualni lastniki in organizacije združenega dela posredujejo veliko število bivalnih prikolic, v katere bi lahko ob hudi naravni nesreči začasno nastanili ogroženo prebivalstvo Izvršni svet, Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito ter Komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito smatrajo, da je potrebno pristopiti k popisu bivalnih prikolic. Na podlagi 191. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS 23/76) POZIVAMO lastnike bivalnih prikolic k popisu. Popis se bo vršil od 14. 9. do 14. 10. 1901 vsak ponedeljek in petek od 0. do 15. ure ter vsako sredo od 0. do 17. ure v prostorih občine Kranj — Sekretariat za ljudsko obrambo, soba 132. Popisa se morajo udeležiti vsi lastniki bivalnih prikolic, ki imajo stalno ali začasno bivališče na območju občine Kranj. Vsak lastnik bivalne prikolice (individualni lastnik ali organizacija združenega dela) je dolžan odzvati se pozivu. Predsednik IS Milan Bajfelj je v dosedanjih akcijah namreč izkazalo, da kar slaba polovica vozil ni brezhibna. V letošnji akciji bi predvsem pregledovali najpomembnejše sklope in dele, kot so zavorni mehanizem, krmilni mehanizem, svetlobne signalne naprave, gume, uporabo varnostnih pasov, obenem pa ugotavljali, če imajo sedeži vgrajena naslonjala za glavo. Tudi letos bodo ti tehnični pregledi brezplačni tako za osebne avtomobile kot tudi za avtobuse, tovornjake in osebne avtomobile v družbeni lasti. Nosilci akcije so v vsaki občini sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, akcija pa je bila pripravljena v sodelovanju s sindikati, sekretariatom za notranje zadeve, AMZS, ZZŠA in Gospodarsko zbornico. Vozniki, ki se bodo odločili za ta dodatni, a brez dvoma zelo koristni tehnični pregled, bodo lahko svoje vozilo oziroma vozila v družbeni lasti pripeljali v organizacije, pooblaščene za opravljanje tehničnih pregledov motornih vozil, ali v OZD za javni transport in organizacije, ki imajo možnost organizirati tehnične preglede motornih vozil. Na vsakem testirnem mestu bodo sodelovali tudi člani AMD, ZSAM in drugih organov, ki bodo anketirali udeležence, razen tega pa tudi dajali nasvete skupaj s propagandnim gradivom. Za kranjsko občino je dogovorjen takle razpored brezplačnih preventivnih tehničnih pregledov: Al peto ur - TOZD Remont Primskovo — avtobusi od 24. do 30. septembra od 15. do 20. ure — tovorna vozila 10., 17. in 24.-septembra od 15. do 20. ure — osebna vozila 10., 15., 17., 22., 24. in 29. septembra od 15. do 20. ure AMZS baza, Koroška 17 — osebna vozila vsako soboto oziroma 12., 19. in 26. septembra od 13. do 18. ure RUDNIK URANA inovKi VRH ftkoflaTokaMfc,ka 2 Koaskdja objavlja 4 za delovna eaa s SlT *• °P"'*,**aJe Pes- Mil del: 1 MONTAŽNA KLJUČAVNIČARSKA DELA • delavcev 2. Oi 1 delavca Pogoji: pod 1. TIVNO IZVAJANJE 1CN1H strojni ključavni- KV čar, - do 5 let delovnih izku-aenj, - uspešno opravljen zdravniški pregled. - izmensko delo, - poskusno delo 30 dni pod 2. — osnovna šola, - do 2 leti delovnih izkušenj, - uspešno opravljen zdravniški pregled, - starost nad 21 let -jamsko delo, - poskusno delo 30 dni Zaposlitev po dogovoru. Dela se opravljajo v 2irovskem vrhu. Komisija bo obravnavah samo popolne vloge, tj\ z dokazili o izpolnjevanju pogojev. KaadMati saj prijave z dokazili o tzaetaja»aaja sigajai iiIMi jo v II dask od olja ve ogSaa na soraji sastav. O izbiri bedo obveeeeai v raka SS dni po poteku oejai roka. 80ZD ALPETOUR SKOPJA LOKA razpisuje na podlagi sklepa delavskega sveta TOZD POTNI#K I PROMET KRANJ ter določil statuta dela oziroma naloge POMOČNIKA VODJE TOZD na katera so vezana posebna pooblastila in odgovornost. Pogoji: — višja izobrazba prometne ali ekonomske smeri ter tri leta delovnih izkušenj v prometni dejavnosti ali — srednja izobrazba prometne ali ekonomske smeri ter 5 let delovnih izkušenj v prometni dejavnosti,' — znanje tujega jezika, — moralnopolitična neoporečnost in družbeno politična aktivnost Wm Za opravljanje razpisanih del in nalog bo izbrani kandidat imenovan za dobo 4 let. Pisne ponudbe z opisom dosedanjih delovnih izkušenj in dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev, naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov SOZD Alpetour, Skofja Loka, Titov trg 4 b, z oznako »za razpis št. 3.« Delavski svet bo o izbiri kandidata odločil v 69 dneh po preteku roka za prijavo. Kandidate borno o izbiri obvestili v 16 dneh po sklepu delavskega sveta o izbiri. SKUPftClNA OBČINE RADOVLJICA Sekretariat za obe* upravo in drutfcene dejavnosti Razpisna komisija - razpisuje vodilna dela ia naloge VODENJE ODREKA ZA FINANCE v sekretariatu za obeo opravo ia družbene dejavnosti Kandidat mora poleg splošmih, z zakonom določenih pogojev, izpolajevati še naslednje pogoje: - da ima višjo izobrazbo ekonomske ali ekonomsko komercialne smeri - da ima 2 leti ustreznih delovnih izkušenj - da je moralno politično neoporečen Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Plamene prijave z dokazili o izaolnjevaaju pogojev naj kandidati pošljejo v roku li dal od dneva objave raspisa na naslov: Sekretariat za občo upravo in družbene dejavnosti - razpisna Kandidati bodo obveščeni v 30 dneh po opravljeni izbiri. : 8 SEPTEMBRA 1981 OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE 11. STRAN G telefon 23-341 Prodam 1 "CjNjceni prodam globok OTRO VOZIČEK, a v* tri jaki, saten tarnat i Anica, Poljče 33, Begunje «248 km LES za oatraije, DESKE » suha mehka DRVA. Suha 33, 8269 SEME oljne repica. Jelovčan •vmm*» 5, Skofja Loka 8382 TRAKTOR paaovali Pogač », ZaJoie 13, Podnart 8461 i^eStve nujno prodam SPALNI 1! j**1' ^namesti. Informacije po 3441-664po 19 uri '8462 w*wpwkin GRAMOFON iskra 1003 Telefon 064-80-670 popoldan 8463 prodam italijansko POROČNO K>. drap barve. It. 38. Ribno 27 pri 8464 LOVSKO OBLEKO (slavnost ■ Re4eva ul 10 9465 prodam enofazni dvotarimi in rabljeno BALKONSKO Benedik, Troja rjeva 14, tele 8466 drobni KROMPIR Jerala, HI 8467 sov 80-litrski BOJLER TI KI > 2», Koknca - Kranj 8468 i 7 tednov staro TELIČKO 81-od ssb dobre krave. Mihove« d> 4, Medvode 8469 nov, ia pakiran kttppersbusch ttK, 7 m DIMNIH TULJAV »navaden ZIDAK, približno 760 rodlubnik 228, Sk Loka od 17. do 8480 ZVOČNIK ITT 80/120 /ALNIK akai AM 2200, J iskra in DIRKALNO KO - Pmtar, Sr. Bitnje 83 8461 •nsadap pojočega PAPAGAJA > Metko. Telefon 064-28-321 ELNM Tevarma teortnesja orodja n. BEGUNJE na Gorenjskem TOZD TRGOVINA sol. o. Naoaaovi 11. člena Pravilnika o delovnih razmerjih TOZD Trgaviaa in sklepa komisije aa delovna razmerja TOZD Traja ri aa ok&vifcuBM prosta dela in naloge za določen čas do 28. 2. od rosna slo 11. S. 1999 In sicer: 2. za dala ia naloge PRODAJALEC - ZAVIJALEC — 14 delavcev sa Slala ia naloge PRODAJALCA II — 2 delavca Pogoji: pod 1. pod 2. poklicna sola za blagovni promet ali končana osemletka, smisel za delo z ljudmi, posebna fizična moč, hitrost in natančnost pri delu, spol ni pogoj poklicna šola za blagovni promet, zahtevana praksa 3 mesece, Ca si vn o znanje enega tujega jezika, omunikativnost in smisel za delo z ljudmi, hitrost in natančnost pri delu, spol ni pogoj z dokazili o izpolnjevanju pogojev zbira ka ?LAN.t?Tarna •Portaega orodja Bmnje na Go- CEMENT 'popoldan ' 9 ton CEMENTA. 8462 in PUNTE Tale 8463 26-666 8464 Iportno DIRKALNO KOLO L^ otroški VOZIČEK. Tel. 49-120, Šančur 8466 trajno žarečo PEČ kUppers m 5.000 din. Zupan Jožica, C. .Trti" 8466 novo PEČ na olje (60x38cm) --'OLJA. Tel. 064-23-772 8467 Ck»T? PEČ ss centralno kurjavo. Nl* B*lQflj«ka 6, Kranj 8468 ■> 7 mi*o in dva stola. Stnunbl, jaJ*1 ^n, Jesenice — Javomik 8470 P^dam ŠTEDILNIK gorenje, JJS^V1 (2 pun, 4 elektrika) Ogled po aNL* *«• do 16. ure. Novak Tone, C%J*3,Kranj 8471 obiaaane »3PIROVCE« (9 in L***na »dajte« in »klešče« in suhe Cof. Praše 16, Mavčiče 8472 Pissasne prijave drevaka slast* Elan tovarna športnega orodja Betm ™**r*l « *mi P° obJ«vi. O rezultatTh objave bodo kandidati oDveseeni pismeno. Poceni prodam R 4. letnik 1977. Zlogar Jože, C 1. maja 66, Kranj 8483 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977 Peljhan Jože, Breznica 37, Žirovnica 8484 ZASTAVO 760, letnik 1974, registrirano do aprila 1982, ugodno prodam. Informacije vsak dan popoldan po tel. 21-768 _ 8614 Prodam novo JETTO-TAS. Informacije po telefonu 26-971 int. 16, vsak delavnik od 7. do 8. ure. ♦ ^tSJTS d,jaka (I in 11 letn»k) "»čete SOBO bhzu tekstilne šole v Kranju Ponudbe pošljite na naslov: Zdenko Hri-bersek, Srednja obutvena tekstilna Sola Kranj 8503 ktET^?. 8tareJ*e dvosobno STANOVA NJE v Skofji Loki. Naslov oddelku Prodam FIAT Žeje 19, Duplje 126-P. letnik 1979. 8615 Ugodno prodam NSU 1200 C. Ogled po ijt, Tommčeva 11, Kranj 8616 poldan. Bajt, Prodam KATRCO. letnik ' V?*»POBJON«, SAMOTNO OPE "WftCE za vlaganje. Tel. 44-672 kupim 8613 "7* TRAKTOR univerzal, pogon ^osaa, do isoo delovnih ur. Alič, ~ Skofja Loka 8473 otoofto STAJICO, AVTO-SE roSTELJICO. Telefon 79-490 8474 vozila Aaton, ZA8TAVO 101, letnik 1975, registrirano do avgusta 1982. i 8286 KOMBI 1300, registriran do 1*2. Ogled dopoldan. Sutna 30, » 8297 VtULT 4, letnik 1975, dobro ohra-" prodam. Ogled pri Zavelj-- Koroška Bala, Koroška ilo več kot dovolj in prav vsi »jungr'« so postali »k'sel«, dobili spričevalo in nagelj, prej pa so morali svojo zrelost še drugače potrditi: spiti kozarec žlahtne kaplje, pokaditi cigaro, pri tem pa ostati trdno na nogah in nič zakaš-Ijati. Seveda to ni bilo pretežko . Poslušamo malce pikro, popularno krilatico tržiških Šuštarjev: Nedela j' nedela, pon'delk je plov. V torTc na de vam, v sredo pa n'mav. V četrt*k poprimem, v petek udar'm, v soboto je rajtnga, potlej pa g'nar. Sicer pa je bila letošnja šuštarska nedelja, ki ji je bila »frejšprehunga«, žal širšemu krogu radovednežev nedostopna, le uvod, prav simpatična. Obbogatili so jo številni dodatki. Razstava in modna revija Pekove obutve, prikaz dela v stari šuštarski delavnici, nastop pihalnega orkestra in folkloristov so nedeljskemu živ-med stojnicami pridali kulturno, turistično in etnografsko barvo. H. Jelovčan Kokrica — Vse pogosteje se vračamo k naravi in gozdu, da bi v njem naAli mir, se nadihali svežega zraka, prisluhnili prikritim prebivalcem gozda in za trenutek porabili na vsakdanje skrbi. V njegovem objemu često najdemo to, kar pogrešamo za utesnjenimi zidovi bivalnega prostora in delovnega mesta Drugi gozdni tek na Kokrici, ki so ga v nedeljo odlično izpeljali domači športni delavci, je bil nova priložnost za srečanje z gozdom in za preskus telesne pripravljenosti pred zimskimi smučarskimi maratoni in vijuganjem na snežnih strminah. Izkoristilo jo je 252 delovnih ljudi in občanov, ki so se podali na šest oziroma deset kilometrov dolgo progo, speljano po letnem vadišču Udinboršt. Tri smo zmotili po končani preskuinji. sprosti tek. Ponavadi je to službo. Tek me spri nikoli ne tečem na volji telesa. Redno vseh tekaških rekrea skušenj. Za mano je po poteh okoli žice Ljubljane, tek Osv te, taborniški tek skega jezera. Vse _ ve pa so podrejene krosu za pokal Dela.« okoli Janez Servga iz Strah inja: »Vsaj trikrat tedensko pretečem trim progo v Udinborštu. Pripravljam se na zimske maratone. Lani nisem izpustil nobenega. Občasno še kolesarim, ob vsem tem pa gradim še hišo, tako da se mi za kondicijo ni treba bati. Odkar sem pričel »trimčkati«, še nisem bil resneje bolan. Le kakšen blažji prehlad me »ujame«. Mislim, da tudi s tekom krepimo naše telo in varujemo zdravje. To pa je tudi naša ustavna,dolžnost. Veliko nas je bilo danes na teku in domala na vsakem nas je več, še več jih je v gostilnah ... Ne, nisem proti vsakemu kozarcu piva, še zdaleč ne. Sem pa za bolj zdravo življenje mlade generacije, ki preveč poležava in poseda, premalo pa se giblje« Irena Dolenc je Podobena pri Poljanah: »V srednji šoli sem se »zastrupila« z atletiko. Ljubezen do kraljice športov ni popustila niti sedaj, ko zaradi službe in dela na kmetiji časa ni na pretek. Občasno še vedno zastopam barve Olimpije. Na republiških prvenstvih se z rezultati v teku na 1500 in 3000 metrov redno uvrščam med prvo trojko, čeprav vse skupaj jemljem bolj rekreativno. Uro na dan le najdem za Branko Varjaeie iz »Planinci pri hoji navL navzdol obremenjujemo mišice kot tekači, zato a upal podati na deset kik. dolgo progo. Za začetek m < leta — letos sem jih dopolsi deset -r je bilo dovolj trsa na trikilometrski progi. Zdsi 1 končanem teku mislim, vzdržal tudi daljšo Pa naj ta cilj ostane z« tekaško prireditev v Naklem vsem tem so pomembne tudi1 kušnje: dobro je vedeti pravilnem ogrevanju in o ni razporeditvi moči, da le-«! hitro ne usihajo. Gozdni Kokrici sem izkoristil za ranje kondicije za zimski . smučeh. Takrat pridejo na tudi družinski »obračuni«, tudi očetje se radi kosamo s C.Zaplota*] Tekmovanje lovskih psov Alojz Zalokar, zmagovalec Prtovč — Na sobotni republiški in lokalni tekmi po krvni sledi je sodelovalo 21 lovskih psov, od tega 14 na republiški tekmi in 5 na lokalni, dva mladiča pa na preizkušnji naravnih zasnov. Organizator letošnjega tekmovanja lovska družina Železniki je številne lovce z njihovimi štirinožnimi sledniki sprejela na Toli, v svojem lovskem oporišču nad Prtovčem. V tekmovanju so psi sledili zastre-Ijenega srnjaka v dolžini 1000 korakov. Na vsaka dva koraka je bila v petek zvečer položena krvna sled, ki in »▼nade termi- bone ■.«. r.» oosstt j^s je bilo treba naložiti in lepo zložiti . Foto: D Sedej naj psa pripelje do divjadi. V tekmi ne gre za časovni rezultat, pač pa ima ta disciplina svoja posebna merila. Najprej ocenjujejo tako imenovano »strelomirnost«. Pri strelu mora namreč dober lovski pes brez reagiranja obmirovati na mestu. Ocenjuje se splošna vodljivost psa, prosta ali na povodcu, pes pa mora slediti lovčevemu koraku tesno ob desni nogi. Osrednji poudarek je dan delu na sledi, ki je točkovno tudi najviše vrednoteno. Pes mora slediti mirno, z »nizkim nosom«, če pa več kot dvakrat zaide s sledi, je izločen. Odločilno je slednjič tudi vedenje ob mrtvi divjadi, kjer najvišjo točkovno vrednost pripisujejo psu oblajaču, ki lovca z lajanjem privede do divjadi, ob najdeni divjadi pa preizkušajo tudi ostrino Prvo mesto na republiški tekmi je s 156 točkami dosegel Capi blegoške-ga vodnika Janeza Pirnata, s čimer je uvrščen v I nagradni razred Drugo mesto je zasedel pes Ari lovca Srečka Pintarja iz lovske družine Bohinj, dosegel pa je 152 točk. Na tretjem mestu je Boško lovca Alojza Kreka iz Poljan, ki je zbral 128 točk. Med petimi lovskimi psi na lokalni tekmi pa je dosegla prvo mesto psička Alma Tomaža Piriha iz Tržiča, ki s i.'16 točkami spada v prvi nagradni razred. Drugo mesto pripada flrinu Igorja Kopača in tretje Amor ju Jožeta Hauptmana. Zmagovalcem ao podelili pokal«-, vsem udeležencem pa diplome za so delovanje. Prehodni pokal je tokrat osvojil Tomaž Pirih s psičko Almo, sicer pa odličje pripada tisti lovski družini, ki bo prihodnje Ists prjni d i tel j srečanja. Zmagovalec sobotnega po krvni sledi Tomaž Pirik I Almo prejema prehodnii Ob tej priložnosti so dolgoletnim lovcem in lj psov podelili tudi odlikovan*' loške zveze Slovenije. Zla« t nja ao dobili Peter ConfidenU' Poljane in Drago Vraničar, -41 pa Jože VVeber. Marjan Pint"* j ko Benedik in Anton Globoča* j