PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE Samo dosledna demokratična ustava more zagotoviti ljudstvu oblast. UtO 2 AMt - Porta A - Ilrp Poštnina plačana v gotovini JHU c. Stev. 4ub - bena **•- ure Snedi2ione in abbon. postale TRST, petek, 27. septembra 1946 UREDNIŠTVO in UPRAVA, PIAZZA GOLDONI A. 1 ■ I. Tel, št:: Ur. 93806, 93808 - Upr. 93807. Rokopisi se ne vračajo Kaše ljudstvo noče pod kolonialni jarem I Tržaško prebivalstvo je zrelo in sposobno, da si samo vlada - brčz vsiljenega varuštva MNOŽIČNE MANIFESTACIJE PO VSEM MESTU Guvernerska« policija ne more preprečiti protestnih zborovanj tržaškega ljudstva Clan izvršnega cdbora SIAU M in član delegacije Julijske kra-1 J*ne na pariški konferenci tov. De Stradi je včeraj na tiskovni I konfersnei podal sledečo izjavo o vtisih na pariški konferenci la začrtal program Slovensko-ttalijanske antifašistične unije. član Izvršnega odbora SIAU ** Julijsko krajino in kot Član de-štcije Julijske krajine na pariški ouferenci Selim izjaviti sledeče: D bivanje delegacije v Parizu se *uvleklo od prvih dni meseca do danes. Nekateri člani de-• Molje se Se mudijo v Parizu. gjj Za časa našega bivanja v Pa-^ smo imeli priliko posetiti na-Cinike zunanjih ministrov tako ^ zasedanjem kot po zasedanju zunanjih ministrov. Imeli smo ^ priliko stopiti v stike s prtd- *!aWiifct 21 držav, ki so se udele-1. ^ Pariške konference, 1,110 natančno katerim obrazložili trSaški problem kakor tudi problem celotne Julijske krajine, ki jim je bil slcoraj docela neznan, ali, kar je Se slabše, o katerem so imeli napačne pojme. S) Večkrat smo prisostvovali plenarnim zasedanjem konference in skoraj vsem zasedanjem teritorialne politične komisije za Italijo. . i) Stopili smo v stike z vsemi francoskimi in belgijskimi politič-n mi krogi. V Anglijo nismo mogli, ker nam je angleška vlada prepovedala vstop na angleška tla. To se je najbrle zgodilo zaradi bojazni, da bi naša delegacija povzročila s solidnimi argumenti preusmeritev v angleškem javnem mnenju glede našega problema. 5) Prejeli smo brezpogojno pomoč vseh francoskih demokratičnih sil kakor tudi vseh demokratičnih krogov, katerim javno izražamo našo hvaležnost. Naše ljudstvo so hoteli žrtvovati imperialističnim interesom j, ^ prihodu v Pariz so nas pari-1 Politični in diplomatski krogi ePli s precejšno rezerviranostjo. p0 vztrajnem delu razlagat-se je ozračje temeljito spreme-0 'n nam odprlo vsa vrata. Navzlic lepim besedam pooblašče- Predstavnikov delegacij, ki so 'korali udeležiti pariške konfe-. "°5j smo Se od vsega početka ugo- ' odločno voljo žrtvovati naš na-(er Svetov'tinl imperialističnim in-w°nv in posebno anglosaškim. i*-* Poskus, vsiliti nam antidemo-Učno in prottljudsko rešitev z ^ 0 donečimi frazami o demo-'h, o miru in blaginji, katero 1 "aše ljudstvo uživalo. brutalno in izključno imperiar !t>‘o zamisel, ki so jo hoteli dati 1/“' v posmeh vsem demokratič-jjr načelom posebno glede mirov-^ f°ffodbe z Italijo in izrecno gle-j.^^kega problema in problema liske krajine. Obsojanja vredno vlogo ne-j ‘rth delegacij kakor avstralske, Rilske in južnoafriških, ki so se li,V °brambe interesov ma- ' narodov dejanska pokazale za I 'v*čje branilce t mperiačzma, pa anglosaškega in italijan-, Sa, in odkrite sovražnike tistih ki so si priborile demokrati ustroj, p Nezaslišan cinizem in brutal-\ angleških in tendenc, ki so prišle do ^ 0 na pariški konferenci in ki uveljaviti preko dele-njihovih držav, tendence, ki vsako demokratično načelo k.^Sa/o pretvoriti naSs mesto v ^lo- in »'Olj bazo za bodoče napade Jugoslaviji. Jj.^Dlslnteresfrano 'odkritosrčno L < ki so jo vodili sovjetski, ju-Vranski, poljski in češki pred-P^ki v obrambo zakonitih inte- \ resov in naravnih teženj tržaškega prebivalstva. Potek konference je popolnoma potrdil prvotne ugotovitve in nam prikazal dejstva-, ki jih ni bilo nikdar pričakovati: 1) pravo strahovanje in žuganje, uporabo najbolj odkritih vsiljevanj od strani delegatov, ki so podvrženi vplivu angleških in ameriških imperialističnih struj. 2) Vidno odvisnost raznih delegacij angleškega Ccmmoniocaltha kakor tudi nekaterih drugih delegacij po vzoru grške, brazilske, od angleške in ameriške delegacije. S) Sistematične poskuse grške, brazilske in drugih delegacij angleškega Commonmealtha, da bi razbili sporazum, ki je bil dosežen med štirimi in tako onemogočiti zaključek konference. Ji) Ogabno obrambo, zlasti s strani brazilske delegacije, protidemokratičnih načrtov svetovnih in posebno italijanskih Imperialističnih krogov. 5) Velikansko borbo razkrinkanja, ki sta jo vodila zlasti sovjetska in jugoslovanska delegacija in ki je doprinesla razč ščenje posameznih pozicij in prisilila imperialiste, dl pokažejo svoj pravi obraz zasužnjevalcev narodov. 6) Zaroto molka proti Jugoslaviji, ko ni bilo mogoče zoperstaviti nič resnega neizpodbitnim jugoslovanskim argumentom: kot posledica tega glasovanja proti njej na podlagi že začrtane linije. 7) Izključno imperialistično zamisel, ki je bila podlaga fašistične diplomacije, argumentacij De Ga-sperija in Bonomija (ne bomo omenjali smešnih argumentacij tako zvone Julijske delegacije, sestavljene od članov CLN-a, ki se je naslanjala na rasistična gesla in *pri-kazovalas prirodno manjvrednost Slovanov v primeri z Italijani). »Svobodno ozemlje46 naj bi se bremenilo v kolonijo afriškega kova t čna volja anglo-ameriških ^balističnih struj, pretvoriti ta-It^no ^svobodno ozemlje» v ko-afriškega tipa, se nam je pri-La bn]j jasno v argumenta-Va Bennett, ki pravi: sMne-ifi **<>, da bo v bližnji bodočno-l|Uo*(">ievaIo narodnostno sovra-ht sk«Pno s težkim ekonomskim tSij Jc'n novega teritorija široko št ^a°*ona/no kontrolo. Vsled te-i\ ^ anghska delegacija mnenja, ^ter *enie^ne važnosti, da se da •itd najširša oblast. Angle- e*e9acija je mnenja, da bi bilo 'oj*. ^bi, »o kjer zadobi narodno so- k v vsakem trenutku nevarni ke % nespametno osredotočiti I'-*6 jeV1> r°kah ljudske zbornice, ki 9m.aj rodila.» ^>*aze in dujslva Pe \Q. ' Bevitia o «velikem *rZa$kcg% tržiSCa* so se i j \itl v *najbrže težki"gospo-P°loiaj» gospoda 'Bennetta. gospoda Bevina se je »1^ ,tt Bennetta spremenila v Pr°inje o narodnostnih voj-ria*ko ljudstvo ne sodijo za zrelo; menijo, da mu je potrebno določiti vsemogočnega guvernerja s pravico odločati o življenju in smrti prebivalcev, kakor se to na pr. godi na otoku Jamaica. Hočejo torej pretvoriti esvobodno ozemlje» u Sangaj, Singapur ali Hong Kong. Našr- ljudstvo bi moralo biti ponižano na stopnjo črncev. Ljudska zbornica bi morala biti lutka, za katero bi se skrivala dejansko diktatura guvernerja. Proti takim tendencam se je že u Parizu uprla naša delegacija, ki je podčrtala, da tržaško ljudstvo ni primitivno in da ga ni mogoče primerjati z afriškimi plemeni: da je dovolj zrelo in civilizirano, da se lahko samo vlada in da ne bo nikdar dopustilo, da bi se uveljavil kolonialni sistem vlade ter da se bo borilo z vs:mi silami, da to prepreči. Narodnostna sovraštva ne obstajajo tu so bila umetno stvor-jena zato, da bi se tako opravičila politika zasužnjevanja našega naroda. Gospodarski pogoji bodo znosni le, če se naravni ekonomski odvisnosti tega ozemlja ne postavijo umetne ovire od njegovega širokega balkansko - podonavskega zaledja. ^°tba za demokratične svoboščine <%, delegacija in tukajšnji de- x>!ruje)o, da bodo demo- >r*>h0sile celega sveta uspele /J* kn ** t’*e ovire in onemogo- >nalne načrte zasužnjenja ^fi,' dobršnega si želijo Impc-Sb, e,'i krout T°ki. k* jih nt bomo tedaj raz členili, so onemogočili edino pravo rešitev tržaškega problema; rešitev, ki je bila. v; korist ljudskih mas, to je: združitev..Trsta ,z Jugoslavijo. Prišlo bo do svobodnega teritorija; Vsled tega zahtevamo, da bodi teritorij dejansko prost. Da to dosežemo mora b.tt naša borba usmerjena ni sledeče točke: 1) Resnično demokratični statut, ki naj zagotovi popolno suverenost prebivalstva. 2) Dosledno demokratično ustavo, ki naj zagotovi vso oblast ljudstvu na vseh poljih zakonodaje in eksekutive po zakonodajnih in izvršnih organih, izvoljenih na podlagi de. mokratičnih načel. 3) Uprava, sodstvo, policija in vse druge javne ustanove naj bodo demokratično orodje, sestavljeno od domačinov, ki niso kompromitirani s fašizmom in nacističnim o-kupatorjem. 4) Utrditev in poglobitev slovensko-italijanskega bratstva. 5) Popolna narodna enakopravnost. 6) Borba za zakonodajo, ki naj kaznuje vsako narodno, rasno in versko nestrpnost. 7) Odločna borba proti ostankom fašizma in proti neo-fašizmu kakor tudi proti vsakemu šovinizmu. 8) Odločna borba, proti vsaki obliki kolonializma in proti vmešavanju imperialističnih sil. 9) Očuvanje industrije, financ, trgovine in plovbe, u. stvarjene od prejšnjih primorskih rodov in njih povzdiga, zlasti glede na možnosti razvoja v zvezi s širokim balkan-sko-podonavskim zaledjem. 10) Tesni, ekonomski in kulturni stiki z zaledjem. To je geslo demokratičnega Trsta v borbi za njegove pravice proti poskusom brutaln:h imperialističnih sil, ki skušajo pretvoriti naše mesto v kolonijo, proti razni'm Tollo-yem, ki skušajo vtihotapiti kolonialne sisteme v škodo našemu ljudstvu pod krinko obrambe ju,-l"jsko-krajinskih koristi in demokracije. ■ Na tem ozemlju se lahko združijo vsi odkritosrčni demokrat je in osi t'sti, ki imajo kot resničen cilj svojih m!sli blaginjo in srečno bodočnost mesta. Nato je tcv. Destradi odgovarjal na razna vprašanja novinarjev. Na vprašanje, kakšen vtis so napravile nanj razne seje odborov na mirovni konferenci, je tov. Destradi dejal: «Vsa delegacija je imela vtis, da je bila rešitev tržaškega vprašanja in vseh ostalih vprašanj domenjena že vnaprej. G. Mosley, namestnik g. Byrnesa je na primer delegaciji dejal, da bodo na konferenci sklenili pravičen mir, ki bo res izražal voljo narodov, potek konference pa je pokazal ravno nasprotno. Pri tem je tudi značilno zilske delegacije* nam je zagotovil, da bo podprl naše zah'.e ve, ker so pravične, na konferenci pa je brazilska delegacija bila zagovor nik italijanskega imperializma, šs bolj raz-krinkuje vlogo teh držav naslednji primer. Po objektivni in točni razlagi tov. Beblerja o Kanalski dolini se mu je brazilski delegat približal in dejal: «Jutri borh moral govoriti proti, toda obrazložili ste dejstva, katerim ni mogoče oporekati*. Se' nekaj zanimivosti o ozadju konference: Ko so razpravljali o Albaniji, je g. Tsaldaris dejal, da Grčija še vedno sodi, da je v vojnem stanju z Albanijo, pri čemer se je seveda preveč zaletel. Tedaj se je dvignila neka gospodična iz angleške delegacije in oddala g. Tsaldarisu listek. Ko ga je prebral, je umaknil svoj predlog. Ko je neki jugoslovanski delegat jasno in točno označil vprašanje Gorice, je predsednik politično teritorialne komisije, vodja južoafriške delegacije, predlagal, naj gre komisija na mesto in še enkrat preuči dejanski poležaj. Po vidnih zakulisnih spletkah pa je predsednik komisije u-maknil svoj predlog*. Nato je tov. Destradi omenil popoln neuepeh delegacije Dona Mar-zarija. Na vprašanje nekega novinarja, kaj m sli o prehodni oblasti v Trstu, je tov. Destradi odgovoril: «V začasno vlado, ki bo morala pripraviti volitve, je delegacija predlagala 1/3 slovenskih in 2/3 Dalija,nekih zastopnikov. Od teh 2/3 Italijanov bi bila 1/3 članov SIAU in 1/3 CLN-a. Končno je tov. Destrad; odgovoril na razna vprašanja o guvernerju. o policiji, o mednarodni komisiji za nadziranje volitev, o vo- zadržanje raznih držav. Vodja bra-|litvah, o državljanstvu itd. Včeraj okrog 19. ure so se po vseh predelih Trsta zbrali ljudje na tisoče ter z napisi, sprevodi in govori izrazili svoje Odločno stališče proti guvernerski diktaturi za svo-odno ljudsko skupščino. PRI SV. JAKOBU Pri. Sv. Jakobu se je zbralo na tisoče ljudi, katere je takoj skušala razgnati policija na dveh kamion‘h Ljudje so nosili napise »Nočemo vsiljenih oblasti*, »Oblast ljudstvu!* itd. Pojavil se je tudi govornik in med drug'm dejal, da ta manifestacija dokazuje vsej javnosti, da ho-emo ljudsko skupščino z dejansko oblastjo in ne tujo oblast, katere smo že siti. Mirovna konferenca mora upoštevati, dejstvo, da si znajo Tržačani vladati sami. Nato se je množica razvila v sprevod in z napisi na čelu odkorakala po ulicah Istria, Molino a vento, Del Bosco. Pred bivšo bolnico Burlo Garofolo so vzklikali proti istrskimi beguncem, ki tam žive in k: so pobegnili iz cone B zaradi strahu pred ljudsko sodbo. Kamion civilne policije je zavozil v ulici Del Bosco med sprevod in vrsta policistov se je med vihtenjem pendrekov vsula na manifestante. En policist je tudi ustrelil v zrak. Kmalu nato je prišlo do ponovne praske, tokrat z ameriško policijo. Pr; nekem spopadu s civilisti se je posebno odlikoval Američan, ki je, ril v množico, da najde «krivca». in v spremstvu civilnih policistov vril v množico, da najde »krivca* Kmalu so prišli novi kamioni ame. riških policistov, ki so se pognali s kamionov v množico In pri tem brezobzirno vihteli svoje pendreke Preiskal; so tudi goste gostilne Jadran, aretirali člo.veka ter znova in znova razganjali množ.co. MANIFESTACIJA IN SPREVOD PRI SV. SOBOTI Na tisoče ljudi, ki so nosili šte. vilne napise, se je zbralo pred stadionom Sv. Sobote, kjer so poslušali govor tovariša, k; je obsodil anglo - ameriške imperialistične predloge; drugi govornik je poudaril, da je v teh odločilnih dneh potrebno z enotnim nastopom napeti vse sile v politični torbi za demokracijo. Nato je množica v sprevodu obšla vse bližnje ulice. SO PRI SV. IVANU OBSODILI TOLLOYA NADALJNII DVE SPORNI VPRAŠANJI 0 DRŽAtLJAMSTl/L II GOSPODARSKEM NADZORSTVU IA TRŽAŠKEM OZEMLJU RO MORAL ODLOČITI GLAVNI 0DR0R ZA ITALIJO ALI PLENUM K0IEEREICE Pariz, 26. — Danes se je vrnil v Pariiz ukrajinski zunanji minister Manuilsku, ki je v okviru varnostnega sveta ZN zasto,pal ukrajinsko obtežbo Grčije. Odslej bo spet sodeloval pri delu mirovne konference. Tudi Btvin se od sinoči znova mudi v Parizu. Njegov nepričakovani povratek iz Londona kaže, da bo poskusil odločno pospešiti delo glede mirovnih pogodb v raznih odborih in pododborih. Byrne3 je danes izjavil, da se nadeja, da bo svet zunanjih ministrov štirih velesil 17. ali 18. oktobra vendarle vedel, ali bo mogoče do kraja dovršiti sjstavo mirovnih pogodb, ki seiaj o njih razpravljajo v Parizu, v roku 8 ali 10 dni od cmenjenega dne dalje. V nasprotnem primeru bo moral svet Štirih nadaljevati svojo razpravo o pogodbah v New Yorku. Kar se tiče razprav o nemškem vprašanju, pa je Byrnes vztrajal pri tem, da se jih bo moral svet Štirih lotiti koncem novembra, če bo glavna skupščina ZN dotlej dovršila svoje delo, Kaže, da se je Bevin zavzel za to, da bi se svet štirih zunanjih ministrov sestal v Londonu, kjer naj bi pričel razpravljati o mirovni po-gedbi z Nemčijo. Nocoj se je sestal plenum konference pod vodstvom ameriškega zunanjega ministra. Jugoslovanski delegat Edvard Kardelj je podal daljšo izjavo, v kateri je opozoril na to, da je plenum 30. avgusta skienii razpravljati o grških predlogih glede Albanije, da pa je nato molče prešel preko tega skh%a. Nesrečno grško ljudstvo, je Kardelj zakljuul svojo izjavo, je spričo svo-js junaške osvobodilne borbe pač zaslužilo boljšo usodo, kakor pa so mu jo pripravili te dni. Kardelja je Byrnes razdraženo prekinil, češ da bi moral plenum razpravljati o zadnjih predlogih sveta zunanjih miin'strov štirih velesil. Toda ukreu jinski delegat Baranovski Je interveniral, češ da grs tudi v Kardeljevem primeru za zadevo plenuma, Ko je Kardelj zaključil svojo izjavo, je Bymes menil, da bi bilo treba stvar, ki jo je Kardelj načel, predložili plenumu kot posebno točko dnevnega reda. Medtem pa je glavni tajnik konference Byrnesu izročil listek, češ da je grška delegacija pripravljena umakniti svojo tedanje predloge. Molotov pa je opozoril na to, da stvari, ki je bila že na dnevnem redu plenuma, ni mogoče kar tako umakniti. Nazadnje j3 po nadaljnji krajši debati pristal na to, da se grški predlog odstavi z dnevnega reda konferenčnega plenuma. Plenum je nato sprejel vse predloge sveta zunanjih ministrov ve-lesil v zvezi s pospešitvijo konferenčnega dela. Brezuspešno delo tržaškega pododbora Pododbor za tržaško ustavo je danes pojloldne razpravljal o državljanskih pravicah prebivalstva na Tržaškem svobodnem ozemlju. Razprava je potekala na csnovi sovjetskega predloga. Po tem predlogu se prizna tržaško državljanstvo italijanskim državljanom, ki so imeli pravico stalnega bivanja v Trstu dne 10. junija 1940., ko je Italija pričela vojno, dalje onim ki bodo 1-meli pravico stalnega bivanja v Trstu v trenutku, ko se bo uveljavila m'rovna pogodba z Italijo. Tržaška državljanska pravica ne pri-tlče italijanskim državnim nameščencem, ki so bili poslaml na tržaško ozemlje iz slarih italijanskih pokrajin po letu 1922., dalje on'm, ki so pripadali ali še pripadajo italijanski policiji, ln končno fašistom, ki so stvarno sodelovali v borbi za fašizem ali delovali v organizacijah fašistične stranke. Pravica tržaškega državljanstva pa se po sovjetskem predlogu prizna tudi bivšim avs'ro-egrskim državljanom, ki so zapustili tržaško ozemlje, ko je pripadlo Italiji ln ki so bili po rodu s tega ozemlja. Po ameriškem načrtu naj bi so tržaško državljanstvo enostavno priznalo, onim, ki so 10. junija 1940. Imeli svoje stalno bivališče na tržaškem ozemlju. Po jugoslovanskem predlogu pa naj bi se državljanske pravice priznale poedincem s stalnim bivališčem v Trstu na dan ljudskega štetja leta 1936. Pododbor je sklenil načelno vnesti določbe o pogojih za državljanstvo v statut, ni se pa odločil za nobenega izfned obeleženih predlogov. Sledila je razprava o gospodarskem nadzorstvu nad tržaškim o-zemljem. Angleži in Američani so se zavzemali za nadzorstvo ZN, sovjetski in jugoslovanski delegat pa za gospodarsko nadzorstvo v tesni povezanosti z Jugoslavijo. Tudi v tej stvari ni bil dosežen sporazum. Tako je pododbor obe zadevi registriral kot sporni vprašanji. Italijanske obveznosti do Albanije ln Abesinije V odboru za politične tn mejne določbe m'rovne pogodbe z Italijo je dane3 italijanski delegat Tar-chiani formalno izjavil ln se obvezal, da Italija prizna ln spoštuje suverenost in neodvisnost Abcsinl-je in Albanije, ki ju je fašstlčna Italija pregazila Pri tem pa je načel tudi gospodarske določbe načrta za mirovno pogodbo, ter skušal čim bolj zmanjšati italijanska bremena. Albanski delegat Je nato v svojem govoru poudaril, da zahteva Albanija od Italije, da prizna tudi albansko teritorialno nedotakljivost in pristane na ukinitev vseh koncesij v Albaniji, ki si jih Je pridobi- la, da spravi Albanijo pod svoje gospodarsko ln politično nadzorstvo. Jugoslovanski delegat je stavil v imenu Albanije dodatni predlog v tem smislu, poljski delegat pa je predlagal, da se Italija obveže za obnovo normalnih diplomatskih odnošajev z Albanijo. Končno je še grški delegat zahteval, da se otok Saseno priključi Grčiji, ne pa Albaniji, kakor .to deloča načrt mirovne pogodbe. Poljski predlog je bil zavrnjen s 15 proti 4 glasovom, jugoslovanski je bil sprejet s 10 glasovi proti 9. Italijanska obveznost glede priznanja albanske suverenosti je bila sprejeta z 11 glasovi proti 1. Grška zahteva po otoku Sasenu pa je bila odklonjena s 13 glasovi proti 2. Od- bor je odobril še nekaj nadaljnjih določb mirovne pogodbe, po katerih se Italija odreka svojim lastninskim pravmam v Albaniji, zato pa bodo Italijani v Albaniji v bodoče vžlvnli iste pravice kakor drugi tuji državljani. Odklonjen je bil tudi predlog, po katerem naj bi se Albaniji priznala glede pogodbe z Italijo formalna popolna enakost z drugimi zavezniškimi državami. Na popoldanski seji je odbor zaključil razpravo o gospodarskih določbah mirovne pogodbe z Italijo, ki se tičejo Albanije in Abesinije. Nato je razpravljal o določbi, po kateri mora Italija zavezniškim državam izročiti vojne zločince. Poljski, jugoslcvansk.; in grški delegat so zahtevali točnejše besedilo te določbe. Podprl jih je pri tem delegat Ecle Rusije. Njihove zahteve pa so bile zavrnjene in je odbor ostal pri besedilu določbe, kakor so ga odobrili zunanji ministri štirih velesil. V gospodarskem odboru za Italijo so dokončno odobrili določbo, po kateri bo Italija poravnala 75% škode, ki jo je v času vojne prizadejala zavezniškim silam. Kakšna je razlika med vzdrževanjem sov etskih sil v Romuniji in ameriških v Italiji V gospodarskem odboru za Balkan je danes pomočnik sovjetskega zunanjega ministra Višinski o-stro kritiziral ameriškega delegata, ki ji Sovjetski zvezi očital, da izkorišča položaj Romunije na ta način, da mora plačevati velike stroške za vzdrževanaje sovjetskih zasedbenih sil. VIčinskl je izjavil: Kaj bi morali reči šele o italijanskih bremenih na ta račun? Tudi ameriške in angleške čete predstavljajo veliko breme za italijansko vlado. Sovjetska zveza je pozvala varnostni svet ZN naj razišče delovanje tujih oboroženih sil na ozemlju posameznih držav. Sovjetski predlog je bil zavrnjen. Morda pa bo ameriški delegat v gospodarskem odboru za Balkan hotel izjaviti, koliko stane prizadete države vzdrževanj; ameriških čet na njihovem ozemlju, ki ga Američani ponekod smatrajo za svoje oporišče, Podatki, ki jih je navedel ameriški delegat glede romunske vzdr-ževalnine sovjetskih sil, niso točni. Predvsem pa so te številke krite z mesom in krvjo. Ce bi odstranili meso ln osušili kri .ter ju nadomestiti s statističnimi; domislicami, bi izgubile svoj pcmen. Američani tega ne razumejo, ker v Ameriko nih-č? ni vdrl ln ker na drugi strani v Sovjetski zvezi nj kapitalistov, ki bi si pridobili ogromne vojne dobičke, medtem ko so sovjetski vojaki padali na vojnih poljih. Višinski je opozoril na romunsko ropanje po deželah Sovjetske zveze, Romun.! so odnesli iz Sovjetske zveže 289 industrijskih kombinatov v skupni tež; 410.000 ton železia, ogromne množme žita in še mnogo drugega. Sovjetski zvezi so povro čil' dejansko škodo v znesku 948 bilijonov lejev. Kar so zdaj plačali, znaša v celoti 348 miliard in še je Sovjetska zveza od preostalega dolga Romunom polovico odpustila. Sovjetska zveza so ne protivi ame-r šk m pravicam do vojne odškodnine, toda bilo bi potrebno upoštevati pravo razmerje. V Romun;'; sta bili dve veliki ameriški družbi. Njuna škoda v času vojne je znašala 2.5 milijarde lejev. Samo v letu 1943. pa je ena izmed teh družb dosegla dob'ček 726, druga pa 800 milijonov lejev. Te dobička sta do-s:gli v zvezi z Vojnimi napovedmi Nemčiji in v zvezi s tem ja nastalo veliko razdejanje v sovjetskih deželah, sovjetske oborožene sile pa so morale doprinesti ogromne žrtve. Ameriški delegat je tedaj umaknil svoje trditve in dejal, da ni imel namena razpravljati o pogojih p-emlrja. V vojaškem odboru so nadaljevali razpravo o vojaških določbah mirovne pogodbe z Italijo in posebej o grški zahtevi, da Bolgarija de-mirtarizira svoje južne meje. Razprava je potekala v znamenju načelnega spora med zapadnimi silami in vzhodnimi demokratičn‘mi državami. Nazadnje so soglasno sklenili, da bodo pohvali bolgarsko delegacijo v odbor, ko bodo vojaške klavzule za pogodbo z Bolgarijo dokončno obravnavali. Danes se je sestal tudi redakcijski odbor, ki se je po daljši razpravi o proceduri pričel baviti z nekaterim: določbami mirovne pogodbo z Italijo. Nazadnie so nccoj v pododboru za češkoslovaško - madžarske meje pristali na češkoslovaški predlog o priključitvi nekaj madžarskih občin južno od Bratislave k Češkoslovaški pod pogojem, da se prizadetemu madžarskemu prebivalstvu zagotovijo osnovne svoboščine in češkoslovaško državljanstvo, kolikor se prostovoljno ne bi odločilo, da se preseli na madžarsko stran. MEKSIKO. — Kakih 10.000 kmetov je pred dvema dnevoma zasedlo številna državna posestva v Alax-calu, 100 km od Mekslka, z vzkliki: «Zemljo tistim, ki jo obdelujejo*. Z druge strani js 60.000 mehikanskih železničarjev prekinilo po vsej državi za eno uro delo v znak protesta proti draginji Na trgu pri Sv. Ivanu se je zbra. lo okrog 2000 ljudi z napis; »Trst ni kolonija*, »Hočemo suvereno ljudske skupščino* itd. Govornik je ostro obsodil protiljudsko poli-tik* o Tolloyeve afronte ncodvlsno-st'.», ki s sentimentalnimi frazami o neodvisnosti lovi muhe na svoj med, v resnici pa ji ni mar, ali bodo ljudstvu zajamčene demokra. tične pravice v novi državici, ali pa postane ta »neodvisna* državica dejansko orodje anglo - ameriških imperialistov. Po burno odobrava-nem govoru je dolg sprevod obšel ves svetoivanski okraj. RGJANCANI PROTI NOVEMU GDANSKU Okrog pol sedmih zvečer se je pred cerkvijo na trgu v Rojanu zbrala precejs’na množica ljudstva s transparenti: »Hočemo enotno ljudsko zbornico, ki bo izraz ljud-ske volje!* «Svoboden teritorij in ne kolonijo!*, «Hočemo ljudsko oblast!*, «Nočemo vsiljenih guvernerjev!*, «Oblast ljtidstvu!* itd. Se preden so se ljudje zbrali, je na trg privozil policijski avto z radiem, ki se je ustavil ob strani trga. Eden izmed zbranih tovarišev je nagovoril ljudstvo in povedal mnenje in zahteve vseh zbranih. Dejal je, da je Trst mesto velikih demokratičnih tradicij in da tržaško ljudstvo ne more trpeti, da bi se z njim postopalo kakor s kolonialnim ljudstvom. Ljudstvo Trsta se je torilo psotl vsem silam, ki so ga hotele razdvojiti in se bo borilo še naprej ker hoče biti priključeno k svojemu zaledju. Mi nočemo, da bi iz našega mesta ustvarili drugi Gdansk. Mi smo si sposobni sami vladati. Dati nam morajo naše‘pravice in pustiti, da si vladamo sami in živimo v miru. Ljudje so med govorom vzklikali, da nočsjo biti kolonija, da hočejo ljudsko zbcrnico; zahtevali so ka. znovanje fašistov ln razpust policije. Po končanem govoru so sprejeli resolucijo, naslovljeno na tajništvo mirovne konference v Parizu. ZBOROVANJE V »KEDNJU Več tisoč ljudi se je zbralo dar nes v tržaškem predmestju Skednju. Zborovalci so nosili več transparentov z napisi: «Nocemo postati kolonija*, «Trst Tržačanam*, »Hočemo ljudsko skupščino*, «Trst ni Kalkuta* itd. Dva tovariša, eden v italijanščini, drugi v slovenščini, sta spregovorila zbrani množici. V svojih govorih sta poudarjala tež-nje vsega tržaškega demokratičnega ljudstva, ki .hoče živeti svobodno brez kakih guvernerjev, ki bi jih zasužnjevali in postavili na raven kolonialnih narodpv. Po govorih-«o se-uvrstili er veliko povorko in krgnill po predmestju. Prepevajoč partizanske pesmi, je ljudstvo krenilo pred vojašnico čete JA, kjer je manifestiralo svojo vdanost jugoslovanskim vojakom osvoboditeljem Trsta. Od tu Je povorka ponovno krenila na trg, kjer se je zborovanje zaključilo. Po kon. čanem zborovanju so se formirale skupine ljudi, ki so manifestirale pozno v noč. Slovanski kongres zahteval vrnitev k Rooseveltovi miroljubni politiki New York, 26. - VZN — Tanjug poroča, da so drugi dan kongresa ameriških Slovanov odobrili delo posameznih narodnih skupin na ločenih sejah. Na teh sejah so zahtevali, naj znova otnove Rooseveltovo politiko, ki ima namen Izboljšati življenjski standard širokih ljudskih množ.c in vzpodbuditi k prijateljstvu s Slovani. Kongres je imel svoje tretje zasedanje v Madison Square Garden. Otvoril ga je Louis Adrinie, nakar je govoril predsednik kongresa Krzlčki. Poslednji je ostro kritizirat* amer.ško zunanjo politiko in zahteval vrnitev k Rooseveltovi politiki, ki je težila k povezanost! Izjave maršala Tita V današnjih jutmjlh urah smo prejeli vest, da je maršal Tito včeraj sprejel udele žence praškega kongresa študentske mladine, ki se mudijo v Jugoslaviji. Ob tej priliki je imel govor, ki je v njem opozoril na aretacijo zagrebškega nadškofa Ste-plnca zaradi njegovega sodelovanja z vojnimi zločinci. Maršal Tito je poudaril, da to v ničemer ne spreminja jugoslovanskega načela o verski strpnosti. Jzjave maršala Tita bomo objavili v prihodnji številki lista. treh velesil in prijateljstvu s Slovani. • Brzojavko, ki so jo poslali gene-rabsimu Stalinu, in so jo prebrali pred kongresom, je povzročila neizmerno navdušenje In vzklikanje. Krzickl je nato sporoč.l kongresu pozdrave maršala T.ta in Geo-gi-ja Dimitrova, nakar so sledile velike ovacije maršalu Titu in Dimitrovu, dvema velikima voditeljema balkanskih uržav. Veliko navdušenje je vzbudil nato tudi dobro znani drnc Paul Robenson, ki je imel govor in zapel v angleščini rusko pesem »Moja rodna zamlja*. V svojem govoru je Robenson dejal: »Obiskal sem Sovjetsko zvezo, kjer so me navdušeno sprejeli. Amerika bi morala razumeti, da je treba doseči spora- zum s slovanskimi narod!*, je zaključil Robenson. Ko se je po Robensonovem govoru general Gundcrov približal umetniku-črncu, ga objel in mu čestital, je izbruhnil nov vihar splošnega in spontanega navdušenja. Nato so sovjetski umetniki peli pesem o Stalingradu, medtem ko so Američani, doma iz Bele Rusije, predvajali svoje narodne plese. Nato je povzel besedo poljski zastopnik dr. Lange in za njim jugoslovanski veleposlanik Sava Kosa-novič. Kcsanovič je izrazil svoje obžalovanje zaradi odsotnosti jugoslovanske delegacije. Odločno je napadel Izjavo, da Slovani želijo vojno. Poudaril je, da je glavni namen Slovanov mir in obnova njihovih držav. Voditelj poljske delegacije Sviorcevsky, borec iz španske državljanske vojne, je v svojem govoru poudaril, da je poljski narod odločno nasproten kakršni koli spremebi zahodne poljske meje. Češkoslovaški delegat Fiala je pozdravil kongres v imenu Cehov in Slovakov, Kola Dragojčeva pa je prinesla pozdrave bolgarskega naroda. Kongres je nato izvolil odbor, ki je sestavljen takole: Leo Krzicki, predsednik; Smrhal, Zlatko Balo-kovič in Louis Adamič podpredsedniki; Prinzky, tajnik. Mirovni konferenci so poslali spomenice, ki protestirajo proti izpremembam poljskih meja. Predlog, da pošljejo brzojavke generalisimu Stalinu, maršalu Titu in predsedniku Tru. manu, so odobrili z navdušenjem. Zopet val stavk v ZDA Pittsburg, 26. — Delavci, včlanjeni v CIO, in delavci, nameščeni v velikih pittsburških jeklarnah, so zapustili delo v znak solidarnosti s stavkujočimi nameščenci električne pentrale Duchsen, ki so začeli s stavko včeraj, ker so njegovega sindikalnega predsednika Mullerja spričo razsodbe sodišča, ds je njih stavka nezakonita, zaprli. Stavka se širi ln v sindikalnih krogih izjavljajo, da Miillerjeva a-retaclja krši pravico svobode govora. Detroit, 26. — Delavci vel.kih Fordovih tovaren «River Roudge* £0 danes zapustili delo. PRIMORSKI DNEVNIK 27. septembra !&■& Vzgoja otrok mora biti ljudska Šolstvo in vzgoja naraščaja igrajo v duhovnem življenju vsakega kulturnega naroda nadvse važno in lahko rečemo usodno vlogo. Načelo resnične demokracije zahteva, da bodi vzgoja mladine v rokah ljudstva, iz katerega. je mladina nikla in zrasla. Mi na Primorskem smo se vedno borili za svojo šolo, šli smo vedno za tem, da se v naših šolah vzgaja mladina po tistih smernicah, ki jih je ljudstvo začrtalo s svojo življenjsko potjo, posejano s težko stoletno borbo za obstoj in človeške pravice. Tako je bilo za časa Avstrije, za časa italijanske okupacije in tako je tudi danes, ko se pod prisilno zaščito nosilcev zapadne demokratične miselnosti moramo boriti za vzgojo svojih otrok, ki jih hočejo naši trenutni zaščitniki vzgajati po svojih sistemih. Z njimi, tako tujimi narodnemu bistvu, bi hoteli našo mladino odtrgati od tiste zgodovinske poti, po kateri stopa danes naše svobodno ljudstvo in ki je zanj popoln preobrat v njegovem zgodovinskem razvoju. Vzgoja naših otrok In naše mladine mora biti čvrsto zasidrana v ljudski miselnosti, ki se je izoblikovala v dolgih letih borbe slovenskega in še posebej primorskega ljudstva za njegove osnovne nacionalne in človečanske pravice. Desetletja so skušali tuji gospodarji in protiljudski režimi vcepiti naši mladini nauke, k[ so bili v globokem nasprotju z interesi in težnjami širokih množic, našega- ljudstva. Danes imamo tudi na vzgojnem poprišču pred seboj jasno začrtano pot, ki nam jo je odprlo in pokazalo narodno osvobodilno gibanje. Nihče nima pravice, da nas pri našem vzgojnem delu ovira in da nam vsiljuje vzgojne smernice in metode, ki jih mi ncčemo in ne moremo sprejeti, ker so nam tuje ter neprikladne za naše kulturno - politične razmere ln prilike. Naše ljudstvo se je borilo za vse pravice in svobode: za politično svobodo, gospodarsko svobodo in kulturno svobodo. Kdor mu krati samo eno teh svobod je naš nasprotnik, je neprija-telj našega ljudstva, je protidemokratičen pa naj še toliko trobi v vse vetrove svojo demokracijo. TRŽAŠKI DNEVNIK Zahteve ljudstva - morajo biti dejstva Ljudstvo tržaškega okrožja opominja mirovno konferenco Naše ljudstvo se v teh zgodovinskih dneh bolj kot kdaj prej zaveda svojih žrtev, ki jih je doprineslo v narod no-osvobodilni borbi za dosego svojih prvebit-nih pravic. Danes se bolj kot kdaj prej zaveda tiso-čev izkrvavelih sinov, požganih domov in neštetih taborišč, kjer je bedno propadal herojski narod za to, ker se je boril za boljšo bodočnost vseh naprednih narodov. Zato v teh dneh ljudstvo vsega tržaškega okrožja, od najneznat-nejše slovenske vasice pa tja do za- kajenih tržiških tovarn, vedno glasneje in odločneje protestira proti krivici, ki jo kujejo v Parizu. Triiškl delavci so v svojih zahtevah neizprosni. V njihovih tovar. nah so zapadni »demokratje* iz vedli kolonialen eksperiment in poslali v delavnice »slavno* civilno policijo, ki naj »čuva* delavstvo pred neredi in izgredi. Borbeno de-lav^vo odgovarja na ta kolonialen ukrep z zborovanji, ki So se prav vsled tega dejstva pomnožila. Mišičaste dlani danes pišejo ogorčene proteste in resolucije v Pariz. Z o-strimi in trdimi izrazi, kot so njihove pesti, so napisane! Iz njih zveni ogorčenost vsled krivice in obenem odločna volja po nadaljevanju borbe za dosego pravic. Pridružuje se jim vse italijansko V TOVARNI JUTE Delavci nadaljujejo borbo za svoje pravice .Tuni kolonija" -please! Vedno češče se dogajajo primeri, da angleški vojaki izzivajo in napadajo mirne meščane. Pijani vojaki nadlegujejo in zmerjajo pa-sante ter jim groze s stolicami itd. V ulici Koma sta dva angleška vojaka grozila ljudem s stoli, katere sta odnesla iz kavarne »Stel-la Polare». V neki drugi ulici Je policija aretirala »cvetko*, katera se | tržaških delovnih množic, je bohotno razcvetela v družbi nekega vinjenega angleškega vojaka. Vojak se je njeni aretaciji odločno uprl. Sel je celo na policijo, kjer je grozil in izzival. Sele ko je prišla na mesto vojaška policija, ji je uspelo, da ga je odpravila. Kasneje je še neki drugi vinjen vojak v uhci Torrebianca grozil pasantom. Stavka v tovarni jute in vrvarni se nadaljuje. Delavci nimajo namena odstopiti od svojih upravičenih zahtev ter vztrajajo, ker ne morejo sprejeti predlogov delodajalcev. Položaj je v naši pokrajini povsem drugačen od onega v Italiji, zato tudi tržaški delavci ne morejo »prejeti takih mezdnih pogojev, kot so jih sprejeli italijanski delavci in na osnovi katerih bi se hoteli delodajalci pogajati. Zanimivo je pri tem, da so v tem solidarni vsi delavci brez izjeme. Tudi predvčerajšnjem so se delavci iz tovarne jute in vrvarne sestali na skupščini ter sklepali o predlogih delodajalcev in o nadaljevanju stavke. Zveza .industri jcev je namreč poslala Enotnim sindikatom pismo, v katerem ponavlja iste pogoje, kot jih je postavila že doslej. Ko je skupščina premotri-la te pogoje in ugotovila solidarnost vsega tržaškega delavstva s stav-kujočimi, je soglasno sklenila, da se bo stavka nadaljevala, dokler delavci ne dosežeje vseh svojih zahtev. Na skupščini so stavkujoči delavci tudi poslali pozdrave in se zahvalili vsem tržaškim delavcem za solidarnost, razumevanje in pomoč, ki so jo dali v borbi proti izkoriščevalcem. Ta solidarnost vsega delavstva je porok, da bodo stavkujoči dosegli uresničenje svojih zahtev, obenem pa kaže globoko zavest in zrelost Tudi telefonski nameščenci liroze z stavko Kakor se je začelo gibati vse ostalo delavstvo za izboljšanje neznosnih gospodarskih razmeb, tako so sklenili tudi nameščenci TELVE, da stopijo v stavko, če ne bodo sprejeli njihovih upravičenih mezdnih zahtev. Med nameščenci in ravnateljstvom TELVE so se namreč vršila pogajanja, ki #pa so se prekinila. Ce se pogajanjaja ne bodo nadaljevala, se bo stavka takoj pričela. Delovala bo samo telefonska služba za ZVU in za najnujnejše javne potrebe, medtem ko je možno, da se ostala mestna telefonska služba vsak trenutek prekine. Nevzdržne gmotne razmere delavcev v Javnih skladiščih Včeraj smo poročali o stavki delavcev v Javnih skladiščih. Ti delavci so še mnogo slabše plačani od ostalih strok, ki že itak trple pomanjkanje. S 1770 lirami na teden morajo ti delavci vzdrževati sebe in družino. Zato so svoje dni Enotni sindikati predlagali določitev novih mezd. Te zahteve so sicer že prerasle sedanjo draginjo, kljub temu pa jim ravnateljstvo ni hotelo ugoditi. Zato je delavstvo predvčerajšnjem stopilo v stavko in zahtevalo sklenitev novega mezdnega sporazuma, obenem pa še predujem, s katerim bi se vsaj malo opomogli, in zagotovilo, da sc bodo mezdna pogajanja čimprej pričela in uspešno zaključila. Včeraj so »e vrnili delavci na delo, danes pa bodo obravnavali vprašanje njihovih mezd pred uradom za delo. Delavci so s stavko pokazali, da so odločeni braniti svoje zahteve in se boriti za njihovo uresničenje. Zato bo moral «Port Contro!», ki je merodajen za sklenitev mezdnega sporazuma, upoštevati gospodarsko stanje ln zahteve delavcev ter omogočiti, da se spor čimprej reši. FIZKULTURA Tekme v košarki za pokal «Tomažič» V sredo zvečer so se na igrišču kulturhega krožka »Tomažič* ob električni razsvetljavi odigrali dve tekmi v košarki in sicer: Tomaž č-Rauber in Rlnaldi-Barkovlje. V prvi tekmi so igralke Tomažiča visoko zmagale nad neizkušenimi i-gralkami Rauberja v razmerju 42-2. Pogumno in pošteno so se borila dekleta iz Grete. Vse svoje znanje, ki so si ga pridobile y kratkem času, kar igrajo košarko, so vložile v to tekmo. Do zaključnega žvižga niso klonile. Prav zaradi tega zaslužijo vse priznanje in pohvalo. Hud je ta poraz, a tud', veliko moralno zadoščenje imajo dekleta iz Grete. Neizkušene in začetnice so še ln niso se ustrašile mnogo boljših nasprotnic. S tem so pokazale da so prave športnice! Izgubile so. morda bodo Izgubljale še to leto, morda tudi prihodnje, a z vsakim porazom bodo bolj izkušene, z vsakim porazom bodo tehnično ln kondicijsko bolj izgrajene, In tretje leto bodo prav porazi rodili zmage. Le korajžno naprej dekleta iz Grete! Moštvo Tomažiča je dobro uigrano in igralke imajo že dobršen del tehnike in vzdržljivosti. Tudi kombinatorično niso slabe. Nedvomno bodo v tem tekmovanju zaigrale svojim nasprotnicam še marsikatero grenko. Vendar, kar smo v sredo videli v Igri med Rl-naldijem ln Barkovljami bi svetovali: »Tovariš Marasin, na delo!» V drugi tekmi sta igrali moštvi Rmaldija in Barkovelj. Zmagale so dekleta Rinaldija z 15:8. V tej tekmi so prlžli številni ljubitelji koši rke do svojega športnega užitka. Srečali sta se namreč dve enakovredni petocici, obe tehnično dobro podkovani in kombinatorično na višini. V prvem delu je igra valovila iz polja v polje. Situacije pred keški so se bliskovito menjavale. Nspadl so se neprenehoma vrstil', in vsak je bil nevaren za zgoditek. V tem delu sta bili obe peterici popolnoma enakovredni, tako po tehniki, kot po hitrosti ln vzdržljivosti. V drugem delu pa je prišla do izraza močnejša konstitucija RI-' naldljevih deklet, ki so obdržale oster tempo tudi v drugem delu, medlem ko so Barkovljanke, ki so konstitucijsko šibkejše, omagale. Sicer niso klonile! • Ne, borile so se, kot je treba, s strnjenimi zobmi do konca. Ta rahla premoč RL naidija je rodila tudi uspehe v zgo-ditkih. N« vemo, katero bi pohva-1 li, kajti vse so dobro igrale, tako Semolijeva, Sedmakova, Kocjanovi dve, Tegačijeva, Miklovčeva in Pleteva, »kratka vse »o doprinesle svoj del pri tej igri, k| je bila res pravi športni užitev. Številni gledalci so ves čas Igre vzpodbujali obe moštvi ter so ob koncu '.Talke navdušeno nugradlll s ploskanjem. »Tomažič*: Quarantotto, Ipavic, Saic I, Saic II, Fajd, Negri, San-tini. »Rauber*: Mahne, Furlan, Šuštaršič, Sancin, Pizziga, Gropajc. »Rinaldi*: Pescatori, Tegacci, Semola, Dulmovič, Kocjan I, Kocjan II, Abram, Lukaš. «Barkoylje»: Sedmak, Miklavec, Stoka, Battini, Plet, Mele. postajo na ulici Fabio Severo št. 5 sledeči tovariši'nogomet asi: Furlan, Tuta, Trebiz, Pietrobelll, Bran-dolisio I., Brandolislo II, Gianini, Pieri, Tommasinl, Belli, Padovan, Kert, Jurkich. ZDTV - NOGOMETNI ODSEK V soboto 28. t. m. točno ob 7 uri zjutraj naj bodo pred avtobusno ODSEK ZA ODBOJKO Zveza društev za telesno vzgojo v Trstu bo priredila turnir v odbojki za pokal »Mladina*. Vpisovanje bo na sedežu zveze vsak dan od 9 do 12.30 in od 16 do 19 ure. Nogometna tekma v Rači V nedeljo 29. t. m. ob 16. uri bo v Raži polfinalna nogometna tekma med Rudarjem iz Raše in Tovarno strojev iz Trsta. Finalno tekmo pa bo zmagovalec igral z mladinskim moštvom iz Foljana. Liki jugoslovanskih športnikov vzor jugoslovanskim športnikom Branko Ziherl je že v svojih mladih letih čutil'izredno veselje do telovadbe. Vpisal se je v sokolsko društvo, kjer Je kmalu postal eden najboljših telovadcev. Vse še tako težke vaje na tleh ali na orodju je izvajal z neverjetno lahkoto in lepoto. V raznoterostih pa Je kmalu postal ncnadkriljlv. Ni bilo salt, k! bi jih Branko ne napravil. Pravi akrobat je bil. Velikokrat sem sam gledal Brankola in pri njegovih težkih vajah sem mu bil skoraj nevoščljiv. Ob nedeljah dopoldne, ko so vrhunski telovadci vadili v starem «Narodnem domu* v Ljubljani, so gledalci, ki jih je bilo vedno polna dvorar.a, občudovali pred-vsem Bankota pri njegovih težkih in nevarnih vajah, ki Jih je izvajal z nepoplsljivo eleganco. Večkrat je pri kaki izredno težki vaji zastal dih vsem prisotnim. Brankctu pa ni bilo zapisano, da bo ostal samo telovadec. Ne, .ljub!) je tudi vodni šport. Njegovi prijatelji. ki so bili člani plavalnega društva »Ilirija* so vabili tud! Bran-kota, da bi postal njen član. Res se je vpisal ter se poleg plavanja, kjer Je dosegal lepe uspehe, posvetil skokom v vodo. Gibčnost, ki sl Jo je pridobil kot telovadec mu Je pripomogla, da Je kaj kmalu postal najboljši skakalec Ilirije. Z rednimi vajami pa »o je toliko izuril, da j* osvojil jugoslovansko prvenstvo v skokih v vodo z trimeterske deske in desetmeterskega stolpa. Od takrat, ko Je prvič postal jugoslovanski prvak, pa do zadnjega nastopa je vedno zmagoval. Največja uspehe pa Je Branko žel 1938 leta v Londonu, kjer je bilo svetovno prvenstvo v skokih. Takrat Je dosegel v skokih a 3 me-terske deske deveto mesto, s stolpa pa deseto. Vendar pa bi moral tako so takrat pisali ln govorili strokovnjaki in tisti, ki so ga videli v Londonu, doseči vsaj četrto ln peto mesto. Skakal Je boljše ln lepše od tistih, ki so dosegli mesta pred njim, toda bil je predstavnik malega in takrat nepoznanega naroda in sodn'ki ga niso ocenili tako, kot je zaslužil. A kljub temu je bil deveti in deseti na svetu! Ko se Je vrnil z Londona je odšel na Poljsko, kjer se Je posvetil študiju za profesorja telesne vzgoje. Tam pa je tudi zbolel na najnevarnejši in zavratni eboleznl — jetiki Leta 1940 se je vrnil v Jugoslavijo in odšel v zdravilišče Jetičnih ne Golnik. Tu se je pokazalo, kako priljubljen je bil Branko. Spominjam se še, kako je vedno pogovor nanesel na Brankotovo zdravje. Vsi so ga radi imeli! Skromen in tovariški Je, bil napram vsako mur, za vsakega je nažri dobro besedo. Najbolj pa so ga imeli radi skakalci. Vzgojil Jih Jc celo vrsto, ki so pozneje nadaljevali z Brankotovo dediščino ln zmagovali na jugoslovanskih prvenstvih skokov v vodo. Kmalu nato, ko je izbruhnila vojna Je Branko,zvest svojemu narodu, odšel v partizane v boj za avo. bodo domovine. Kljub težki ln za vratni bolezni, kljub temu, da Je vedel, da njegovo zdravje ne bo preneslo naporov v gozdovih, Je bil v njem močnejši klic uboge gmsjne in v svojem srcu je čutil moč Prešernovih besedi: »Manj. strašna noč Je v črni zemlji krili, kot so pod svitlim soncem sužni dnovi*. Odšel je v gozdove smrti nasproti s prezirom na ustnicah. Kot junak je kasneje zatisnil svoje oči v nek) partizanski bolnišnici v južni Italiji. Sirom Jugoslavije pa raznaša veter njegove glasove: »Lepo Je, vel mama, lepo je žive«, toda ca kar sem umrl, bi hotel te [enkrat umreti.» Branko Ziherl, Tvoje telo je mrtvo v svobodni domovini, a Tvoj duh živi, živi ln bije v arclh jugo slovanskih športnikov. in slovensko prebivalstvo tržiškega okraja. Na masovnih sestankih piše resolucije in zahteva priključitev k F.L.R.J. kjer vidi jamstvo za svoj nemoten razvoj. Ljudstvo nabrežinskega okraja zboruje. V resolucijah ogorčeno zahteva, da gospodje v Parizu spoštujejo ljudsko voljo. Vse hoče biti priključeno k Jugoslaviji, po kateri so hrepeneli ves čas fašističnega jarma. Solidarni s tržaškimi brati silno protestirajo proti namenom anglo-amerišklh Imperialistov, da bi »svobodno* mesto Trst izpremenili v kolonijo, kateri bi gospodoval guverner — tujec! — »Takega nasilja nikakor ne sprejmemo*, govorijo resolucije. Ljudstvo poudarja, da je tudi o-zemlje ob obali, ki naj služi za koridor med Italijo in svobodnim Trstom, prepojeno s krvjo najboljših sinov, ki so darovali življenja za svobodo svojega naroda. In prav ta kos zemlje naj bi sedaj služil italijanskim Imperialistom, da bi dovajali po njem svoje »dobrine* v »svobodni* Trst? Nikakor ne! »Teh dobrin smo danes že siti in jih v bodočnosti odločno odklanjamo*, govore resolucije. »Obala je naša, in mora ostati naša*, poudarja ljudstvo nabrežinskega okraja. »Gospodje, ki skušajo na mirovni konferenci barantati z nami, naj se zavedajo, da se bomo borili do uresničenja svojega svetlega cilja: do priključitve k F.L.R.J.*. Vedno močnejši postaja glas prebivalcev sežanskega okraja. Ljudstvo se enoglasno zgraža nad podlostjo svetovnih imperialistov, ki bi hoteli izigrati hrabre demokratske narode za svoje prot; narod n e interese. V resolucijah poudarjajo, da nikoli ne bodo priznali ločitve od svojih bratov, s katerimi so se skupno borili zato, da bodo končno po tolikem zatiranju, svobodno dihali V naročju Jugoslavije. Gospodom pri zelenih mizah naj bo ljudski glas v svarilo in opomin. Naj se zavedajo da bodo zahteve ljudstva morale postati kri in meso. NADZORUJMO OBNOVO! Še nekaj podatkov, kt morajo Izzvati boi proti špekulantom, ki bi hoteli obogateti na načun vo nih oškodovancev V komenskem okraju so ocenili vojno škodo za več kot 198.427.620 lir. V tej ogromni vsoti so všteta gospodarska poslopja, porušeni in požgani domovi, kakor tudi šele, poškodovani občinski uradi, cerkve, itd. Številka je ogremna, opustošenje, ki so ga povzročili fašisti in nacistične tolpe, ne bo z lahka popraviti. Treba bo dosti znoja in trpljenja, preden se bo vse to obnovilo na predvojno raven. Tudi v komenskem okraju se je pričela obnova in imajo v načrtu zgraditi 139 hiš za 151.600.000 lir. Vsota je visoka, toda to so pevojne lire, ki nimajo tiste vrednosti, kot so jo imele pred vojno. In po tej predvojni VESTI S PODEŽELJA 50 obletnica ricmaniskega "Slavca" V četrtkovi izdaji našega lista smo poročali, da praznuje 6. oktobra t. 1. prosvetno društvo »Slavec* v Rlcmanjih 59 obletnico svojega obstoja. To je za nas važna obletnica, zlasti že zaradi tega, ker nas hočejo nekateri zatajiti, češ da nimamo kaj tu iskati! Ustanovitelj društva je b'.l domačin — učitelj Kuret Ivan, ki je bil tudi odličen glasbenjk. Njemu so sledili kot zborovodje: pok. Valentič Josip, pok. Piciga Ivan, šol. upravitelj, Košutnik Franc, sedaj prof. na rudarski šoli v Celju, gvara Vladi, naš znani zborovodja šentjakobskega pevskega zbora. Švara Ernest, sedaj šol. nadzornik v Sežani. Sedaj vodi zbor tov. Petaros Drago iz Boršta. Pevski zbor šteje danes 60 pevcev in pevk in ima pevca, ki že 40 let daje mladini najlepši vzgled ljubezni do naše pesmi in '■očnosti, ker v 40. letih ni zamudil niti ene pivske vaje. Ta slavljenec Je tov Zuljan Bernard, o katerem bomo še kaj povedali. 6. oktobra vsi v Ricmaje. Medja vas UDARNIŠKO BOMO DELALI Ljudstvo nale vasi je sklenflo na masovnem sestanku, da bo prihodnjo nedeljo z udarniškim delom odstranilo ruševine hiš in popravilo cesto. Tako bo brez stroškov opravilo koristno gospodarsko delo. Nabrei*nski okraj KAJ DELA MLADINA Mladina našega okraja se zaveda, da Je voditelj, maršal Tito dejal: »Mladina se mora učiti, učiti, učiti!* Sedaj, ko je glavno delo opravljeno, se ob večerih zopet polnijo čitalnice v mladinskih domovih, kjer si mladina ob knjigah bistri duha. Svoje zmožnosti v pisanju pa preizkuša v pisanju člankov na stenčas. Lepe uspehe na tem'polju je pokazala mladina jz Sempolaja. Njen stenčas spada med najlepše in vsebinsko najbogatejše stenčas« v okraju. Tudi oprema dopisov je zelo lična. Milje (Božičj) ZAKAJ Z.V.U. NE POSKRBI ZA DOBAVO VODE Tukajšnje ljudstvo zelo trpi vsled suše In pomanjkanja vode. Do sedaj je razvažal poseben angleški kamion vedo skoraj vsak dan po vaseh, ki nimajo vodovoda in kjer so vodnjaki suhi. Sedaj pa že 13 dni ta kamion ne vozi, čeprav bi bilo to ljudstvu res potrebno. Ljudje morajo hoditi po vodo celo uro daleč. Najhujše je za Zenske, saj nosijo vodo v poso-dah na glavi. Zastopniki ljudstva iz teh krajev so že protestirali v miljski občini, toda brez uspeha. Ljudstvo' je silno* ogorčeno; ker zavezniki ne čutijo razumevanja za njegove 2ivljenjske potrebe. Prva pbgozdovalna dela Pred tednom dni se je začelo po naših gmajnah s prvimi deli pogozdovanja. Mnogi stari ln mladi imajo priliko, da z delom, pri kopanju lukenj za sadike, lahko nekaj zasluzijo. Sporazumno s predstavnikom E-r.otnih sindikatov so določili, da vsak delavec opravi določeno delo. OpaZatl je; da je naše ljudstvo premalo uvidevno, namreč da kakor hitro dobi plačo, takoj mora «refirat» in hajd v gostilno. To je treba takoj odpraviti. vrednosti je ocenjena celokupna škoda, ki jo je povzročila vojna. V komenskem okraju vršijo obnovo naslednja podjetja: tvrdka »Eitumin* gradi v Komnu 39 hiš za 44.000.000 lir. Tvrdka »Zar* gradi v Selah 20 hiš za 17.500.000 lir. Tvrdka »Koršič* gradi v Vojščici 20 hiš za 14.700.000 lir. Tvrdka »Rusjan* v Štanjelu 20 hiš za 31 milijonov 400.000 lir. Tvrdka »Kovač* pa gradi v Rihemberku 40 hiš za 44.000.000 lir. Poročali smo že, da se hočejo po-edine tvrdke okoristiti na račun vojnih oškodovancev s tem, da ne uporabljajo predpisanega gradbenega materiala, zlasti stropnikov. Tak način obnove lahko označimo za čisto špekulacijo ljudi brez vesti, ki Javno kopičijo in kradejo narodni denar. Z druge strani pa kršijo s tem tudi gradbene predpise. Najbolj bo pa to seveda čutil sam vojni oškodovanec, ko se mu bo čez leto ali dve sesedla ali zrušila streha. Takšnih primerov Ze imamo, zlasti v Mirnu. Tu so zastopniki tehničnega odseka Zadruge vojnih oškodovancev v Gcrici skupaj s predsednikom podružnice ZVO v Mirnu ugotovili sledeče napake: pri hiši Beltrama Jožefa St. 12 je poveznik ostrešja, na katerih leže špirovci, brez opor, vsled česar je nevarnost, da se streha zruši. Delo obnove je izvršila tvrdka »Makuc*, ki je bila svoje dni Ze na to opozorjena. Pri. hiši Pipana Ivana, Miren št. 2, je nekoliko tramov bo- rovih, prešibkih in nestaioniranih. Iz tega sledi, da bodo v kratkem času strohneli. Pri hiši Marije Spin-čičeve, št. 221, se vsled prešibkih borovih in neštadioniranih špirovcev streha šibi. Tudi tu bodo kaj kmalu strohneli. Pri Žigonu, v Mirnu št. 239, je prav ta napaka. Pri hiši Uršiča Petra, št. 226, je več stropnikov in špirovcev borovih, neštadioniranih, razen tega nimajo niti predpisane dimenzije. Podslemski steber je trhel, špirovci in stropniki pa prešibki. Nekateri stropniki in špirovci izvirajo celo iz porušene 25 let stare tovarne. V hišo Jožefa Ozbota, št. 53, so postavili šest neštadioniranih borovih stropnikov, ki bodo v nekaj letih strohneli. Tudi pri Žoržu Antonu v Ga-berjah št. 1, in pri Veroniki Urši-čevi, Miren št. 2, so neštadionirani borovi stropniki in špirovci, ki bodo prav kmalu odpovedali. Delo v Mirnu je izvršila tvrdka »Makuc*. Pošteno bi bilo da tvrdka navedenim oškodovancem popravi, kar se popraviti da in da v prihodnje ne varčuje s stvarmi, s katerimi se ne sme in ne da varčevati. Vojna je končana. Solidno delo za pošteno plačo ni danes pretirana zahteva Zločin pa izvrši, kdor skuša obogateti na račun oškodovancev, ki so že itak s samim uničenjem njihovih ognjišč dovolj prizadeti. Spekulacija mera tu izginiti. V komenskem okraju na Vojščici je gradnja prve sku*',-~ Nš v polnem teku. Tudi tari tvrdka «Koršič» opozorjena, 'Mia stropnike in špirovce ... - di- menzije. Lastnik tvrdke pa se ni cdzval uradnemu pozivu na odsek Zadruge vojnih oškodovancev. Zdi se, da ima slabo vest. Menimo, da ravnanje lastnika tvrdke v tem konkretnem primeru, ko gre za opozorilo, ni na mestu in tudi ni v skladu 9 koristmi same obnove. Vojne oškodovance v Goriškem okrožju pa pozivamo, naj budno pa-z'jo na obnovo svojih porušenih domov in naj sproti sporočajo vse morebitne pomanjkljivosti in hibe poedinlh tvrdk pri delu. Naj to javijo merodajnim zavezniškrn oblastem kakor tudi podružnicam Zadruge vojnih oškodovancev. Avtomobilske nesreče Predvčerajšnjem je neki ameriški avto povozil na križišču ulice Niz-za in Carduccl Bellena Gvida. Tudi v Gorici je neki ameriški avto povozil Appela Tiberija. Na «Leice» so se specializirali Iz stanovanja so Francu Capur-au iz ul. Marconi 25, ukradli fotoaparat »Leica*. Ceste na podeželju zahtevajo nujnega popravila Pred poldrugim letom se je vojni vihar končal; ceste in poti, ki so Jih uporabljale oborožene sile, bodisi okupatorjeve bodisi zavezniške, so hudo izvožene in poškodovane. Pričela se je obnova raznih objektov, ceste m poti na, podeželju pa še vedno čakajo, da'se jih bo kdo usmilil. Res je, da se -ponekod popravljajo ceste, toda kako? Po navadi tako, da so čimprej «popravljene» in jih za silo zasipajo z gruščem. To pa ni zadostno. Saj kadar privozi kak težak kamion ali sploh motorno vozilo, kadar dežuje, je cesta še slabša, kot je bila pred samim popravilom. Povrh tega se vprežna živina boji take poti. Ni torej čudno, če se kmetje upirajo izvrševanju občinskih dolžnosti in nočejo plačevati davkov. Vzrok temu je, da občina ne skrbi in ne vodi dobre — res koristne občinske politike. Kamor koli prideš, so tožbe našega podeželskega Prireditve, predavanja in sestanki PROSVETNO DRUŠTVO »FR. MARUŠIČ*, ROCOL. Ob nastopu za tekmovanje »Ljudske prosvete* bo dramska družina prosvetnega društva «Fr. Marušiča* igrala v nedeljo dne 29. t. m. ob 20.. url na Opčinah prvo slovensko socialno dramo v treh dejanjih Cankarjevo »Kralj na Betajnovi*. Zveza primorskih partizanov priredi v nedeljo 29 t. m. ob štirih popoldne v Mačkovljah pevski koncert, na katerem nastopi 10 pevških zborov iz okolice. Po pevskem nastopu bo zabava s plesom. Spohotijfca. m Izleti PLANINSKO DRUŠTVO V TRSTU priredi v nedeljo 29. 9. izlet v Tinjan. Zbirališče ob 7. url zjutraj pri končni postaji tramvaja št. 1. Pot bo šla preko Mačkovelj, Pre-benka na Osp. Mimogrede ogled kraške jame. Potem na vrh. Kosilo iz oprtnika. • Šolstvo VPISOVANJE V SLOVENSKE NIŽJE STROKOVNE SOLE — industrijske in trgovske (scuole di avviamento) — bo dnevno od 23. septembra do 12. oktobra 1946. od 9. do 12. ure v šoli v ulici S. Fran-cesco d’Assisi. Pri vpisovanju jc treba predložiti potrebne dokumente. OTVORITEV NOVIH UČNIH TEČAJEV. S 1. oktobrom se bodo pričeli sledeči učni tečaji: tečaj kemije za vseučillščnike, tečaj ruskega Jezika, tečaj italijanskega jezika za Slovence, nadaljevalni tečaj iz stenografije, tečaj iz angleškega trgovskega dop’sovanja, tečaj za predpripravo učiteljic otroških vrtcev, tečaj za učiteljice gospodinjstva. S 15. oktobrom se bodo odprli večerni tečaji za predpripravo za zrelostne ln usposobljcnostne Izpite vseh vrst bol, ter tečaj za sprejem v prvi višji razred. Vpis in pojasnila pri šolskem vodstvu Enotnih sindikatov v ul. Monfort 3, od 16.30 do 20. ure. Vpisovanje v I., II. in III. razred nižje slovenske šole v Trstu bo vsak dan (razen nedelje) do 12 oktobra t. 1. od 9. do 12. ure. Pevovodska šola Pevce, dijake, pevovodje ln prosvetna društva opozarjamo, da se že prihodnji teden prične pouk na pevovodski šoli. Zaenkrat ata se- stavljeni dve skupini, ena popoldanska in ena večerna. Vsi oni. ki bi se radi posvetili pevskim zbo. rom, pa tudi oni, ki bi radi svoje znanje izpopolnili, naj se še -a teden javijo v pisarni Glasbene matice pri sv. Ivanu v društvu »Slavko Škamperle* po možnosti v predpol-danskih urah. Enotni sindikati SINDIKAT KOVINARJEV. Danes 27. t. m. ob 18. uri bo v ul-Imbrlani 5, I., sestanek za delavnice za kromlranje - SACAD, Pogge, Dl Bin, Consolo Stellario; kleparske delavnice: Framalico Godiani, Maizen, Passagnoli, Cividin, Kre-bez, Stelmbak; obrtne delavnice, C.O.M. SINDIKAT KULTURNIKOV. — Danes 27. t. m. ob 18130 uri bo na sedežu v ulici Zonta 2, soba 9, sestanek šolskega direkttvnega sveta. GLAVNA SKUPŠČINA POKR. ODBORA DRŽAVNIH IN JAVNIH NAMEŠČENCEV, KI SO BILI ODPUŠČENI. V nedeljo 29. t. m. bo ob 9.30 uri v kinodvorani »Doma pristaniških delavcev* 4. glavna skupščina Pokrajinskega odbora državnih in Javnih nameščencev, ki so bili odpuščeni. Na skupščino so vabljeni: vsi železničarji, učitelji, poštni uslužbenci, finančni, carinski, davčni nameščenci dalje nameščenci javnih skladišč, pristaniškega poveljstva, prefekture, občine, uslužbenci javne varnosti, sodišča, bolniške blagajne itd., k| so bili za časa fašističnega režima predčnsno vpokojenl, oblast, veno odstavljeni, odpuščeni ali na kakoršen koli način razrešeni službe iz političnih razlogov in ki so prijavljeni pri tem odboru. Vabljeni so tudi Borodnlki Primorcev, ki delajo v državni upravni službi v starih italijanskih provincah In ki bi se radi vrnili. ENOTNI KMETIJSKI SINDI-KAT. Vsi referenti morajo do 28 t. m. prinesti na sedež v ul. Imbria-nt 5, I. imenik vseh članov, ki so se prijavili za izlet na Bled, ki ga priredimo v soboto 5. oktobra t. 1. Po tem dnevu prijav ne bomo več sprejemali. Vsi referenti za zadružništvo naj sa zglase danes 27. t. m. ob 20. uri v Domu pristaniških delayc«y. ASIŽZ iz Opčin za pripornike Požrtvovalne tovariSioe iz Opčin so nabrale za politične zapornike v tržaških zaporih 11.888 lir. Razen tega so nabrale tudi nekaj slaščic. Iskrena hvala vsem darovalcem in marljivim nabiralkam. Lepa gesta sprave V nedeljo 22. t. m. sta tov. Miron Amedeo in Comelll Amedeo z avtomobilom povozila tov. Racmana Benjamina ln njegovo ženo Marijo, roj. Žnidaršič, ko sta se peljala z motorjem. Omenjena stanujeta v ul. Rossebti 62. V lzogib kazenski tožbi sta predlagala, naj jima avtomobilista poravnata stroSke na motorju in darujeta 6 000 lir par-t^ansklm sirotam III. rajona pri Sv. Jakobu. Najlepša hvala! Za spomenik padlih v Lisertu Enotnim sindikatom kovinarjev so pcslall za spomenik padlih v Li-aertu: strugarji 202 Uri, delavnica Fenice 305, zidarji 40, tvrdka Zam-pieri 486, kleparji 928, ročni delavci 155, delavci, dodeljeni «Aquili» 302, dodeljeni v kuhinjo 335, GAT Sv. Marko 500, javna skladišča 327. SA gradnje 289, delavci cevi 410, delavci delavnice SAROM 200, delavci delavnice SARMA 200, skupno 4.679 lir. Rojstva, smrti, poroke Anagrafski urad tržaške mestne občine javlja, da »e je 26. t. m. rodilo 21 otrok, umrl Je 1 človek, porok pa je bilo 10. VKNJIZENE POR6KE: Breeze Erbo.-to Cecil, uradnik in Maccar-rona Pavla, uradnica; Ulclch Silvo. tesar in Andreassl Italia, zasebnica; Glassl Franc, tapetnik in Sognani Bruna, tapetnlca; Santel Josip, stavbenik In Kobnu Pavla, uradnica; Turchettl Lcandro, pleskar ln Colonna Cosima, zasebnica; Zanon Bruno, stavbenik ln VI-sintin Ivana, zasebnica; Tremul Peter, mornar in Nasalz Terezija, šivilja; Cassano Oltviero, krojač in Roddla Nerina, zasebnica; Davi* Charles Archer, kuhar ln Ceb-bnssl Marija, zasebnica; Stoparl Kari, uradnik ln Kovačič Roma, zasebnica, UMRLA Je Zlvec poročena Moše« Lucija, 76 let ljudstva povsod enake. Zato je problem cest in poti na podeželju eno najbolj perečih vprašanj. Poglejmo n. pr. ceste, po katerih vozijo zavezniški kamioni ln sploh vojaška motorna vozila. So tako obupno razrite, in treba' bo splošnega popravila preden bo spet mogoče voziti s kolesi in lahkimi motornimi vozili brez skrbi. Ljudstvo se začudeno sprašuje, čemu tolika sredstva za obnovo in olepšanje mestnih in avtomobilskih cest, ko pa jih ni za podeželske ceste, ki so bile izorane ravno od tankov in težkih vojaških vozil. Tudi v tem se čuti deželsko ljudstvo zapostavljeno ln prikrajšano kot v mnogih drugih primerih. V takem stanju so danes ceste, ki vodijo iz Gorice proti Rihemberku, po mirenskem in kernenskem okraju, ravno tako v Brdih in tudi skozi Standrež v Scvodnje in v Furlanijo, da Krasa nit! ne omenimo. Te ceste so bile vse- poškodovane z vojaškimi prevozi In zato bi morala javna uprava, v tem primeru ZVU, poskrbeti za njih obnovo. Vsekakor bi bilo na mestu, da Zavezniška vojaška uprava prične tudi s pametno komunikacijsko politiko. S tem bi bilo mnogo olajšano gospodarstvo našim kmetom, ki 90 nosili glavno brane v komaj minuli vojni. RADIO TRST T. Radio Trst II. še vedno ne oddaja PETEK, 27. SEPTEMBRA 8 vesti v slov. - koledar; 8.20 plesna glasba; 11.30 predavanje: Zanimivosti; 11.45 skladbe slavnih skladateljev; 12.15 predavanje: Sodobne prestolnice; 12.30 pesmi slovanskih narodov; 12.45 vesti v slovenščini; 18 45 ljudSka glasbena ura; 19.15 predavanje: Kulturne aktualnosti; 19.30 zbor lz sv. Jakoba; 20 vesti v slov.; 23.15 zadnje vesti v slovenščini; Juiri bel kruh S e pral javlja, da bodo v soboto 28. L m. pričeli dehti bel kruh « amerikanske moke. Zaloga 8 moke ostane blokirana in na razpolago pokrajinskemu živilskem odseku. POMOČ REVNIM OTROKOM Razdeljevanje mleka švicarske* ga Rdečega križa K poročilu o brezplačnem razdeljevanju kondenziranega m'e švicarskega Rdečega križa mo popravek. Razdelitve P° ® škatlo mleka bodo deležni p°tWlj otroci, ki imajo živilske nakazo* za potrošnike od 1 do 4 leta, |v0r desno izbrani za obdarovan]*? živili, ki sta jih poslala ameriški)" .zdeljr irski narod. Ta živila, so ra: vali v ulici Istria št. 61 (s-rot-s® sv. Jožefa) in v ulici delle Mon®J' št. 3 (Benediktinski konvikt). » ko za otroke pa bodo razdelJ6 1 na predložitev otroške živ.lske kaznice v pokrajinski palači, v iz ulice Geppa št. 21, od 19. ure. .. j; V petek pridejo na vrsto pr> z začetnicami A in B od 1®- ,. ure In C od 18. do 19. ure. Za šotne otroke In tiste, ki soj ^ nišnicah ali zavodih ne b0“° dajali mleka. Za stavkujoce«« Za časa dvanajstdnevne stsd£ je naše ljudstvo vsestransko piralo stavku joče delavce vtjj. Razen zbiranja živil in Pr0*j yj| n ih prispevkov v denarju so nik! voznih sredstev darova> je zaslužke za vožnje v Trst. 1 - Štolfa Virček iz Sežane, zasi za 3 vožnje, L 4500, SepakJ" Sežana, za štiri vežnje, L f0®:',#, ne Alojz, Tomaj, dve vožnji, L ^ Tavčar Edvard, Dutovlje, dve nji. L 2400. ^ k Stavkujoče delavstvo jim * srca hvaležno. Za revne otroke |U Ob zaključku počitniške v Čezsoči so tovariši, ki so h' ‘ zaposleni, darovali za revne 0 r tovarišice Lovišček, Špacapan, ^ llzio !n tovariš Kragelj vsak P lin, tovarišica Maver 1000 1 • . . KlNOPREDSTAUEpi • DrabJ' GLEDALIŠČE VERDI. & ska družina L. Cimara: naslade* od P. Geraldy. v0i»-NAZIONALE. 16: »Mi smo ki, korenjaki* - Stanio. y‘ SUPERCINEMA. 16: «R°blIL,ssls» Kalifornije* - R. Cortel, legija* - Stanio jn Olio. FILO DRAM MATICO. 16: ‘y tja v Maroku* - B. Crosby. mour, a. nape. . 0s*» ITALIA. 16: {Macao*