ED N JA KMJIžNIJJ DNEVNIK StSaSfS.yr“ Cena 500 lir Lelo XXXVIU. Šl. 181 (11.309) TRST, četrtek, 26. avgusta 1982 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegcv predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 28. novembra 1643 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od S.do 17.septembra 1944 se je tiskal v tiskarni •Doberdob* Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do t. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. OSNOVA ZA RAZPRAVO V ENOTNI ZVEZI IN MED DELAVSTVOM fiierek in hmrnki Sindikat CGIL pripravil vrsto predlogov za preureditev draginjske doklade in plač Ob istočasnem preustroju davčnih količnikov naj bi zagotovili popolno kritje najnižjih dohodkov pred inflacijo in razbremenitev tudi za srednje visoke - Možnost odprave enotne točke til ~ Daleč najmočnejši italijanski sindikat CGIL je včeraj obja-i Predl°g°'’. Jih J« v preteklih tednih izdelal njegov študijski irste k?®®’ Slede preustroja niezd in draginjske doklade, v okviru skript re*K>v’ k' zadevajo todi davčno politiko in bremena za socialno itudn i ® 1*1* predlogih bo CGIL priredil sredi septembra posebno Ksrečanje, generabii tajnik .'»"o Lama »»ril a ““”a pa je tudi včerai P0-j,, ’ f*a morajo pred soočanjem z Pfent !C' in v’ad° 0 vprašanjih Sin.*tr°ia stroškov za delovno silo i, kati izdelati skupna stališča, Uh t Witi na delavskih skupšči-j, *n jih nato enotno zagovarjati. cal De Mita in ga vprašal j,, fdnenje o sestavi morebitne ^Strankarske vlade, se pravi v ®s prisotnosti PSI, ki bi jo to filamentu podprli, ne da KD za to prosila, komu-Jr .* Takrat se je Donat Cat-tzrekel proti taki rešitvi. n“a bi nekoliko omilil učinek , Pat Cattinovili izjav, se je a “opolu oglasil eden mladih jdditeljev KD, tesni sodelavec C® Mite Clemente Mastella, ki v.8otavlia Spadoliniiu in njego-Petstrankarski vladi lojalno P°dporo hracije. krščanske demo- »prozorno*, torej vsem razumljivo, po diugi strani pa je treba spremeniti in prilagoditi novim razmeram »košaro* raznih vrst blaga in storitev, ki je osnova za obračunavanje indeksa življenjskih stroškov. Take spremembe morajo spremljati ustrezni ukrepi davčnega značaja, ki naj povsem odpravijo »davč-ni grabež* na najnižjih dohodkih in zmanjšajo davčni pritisk na srednje visokih. Popraviti je tudi treba postopke za prerazdelitev dohodka v prid družinam, postopno prenesti pobiranje davčnih in socialnih dajatev na davek na dohodke in zmanjšati bremena podjetij pri draginjski dokladi. Po teh predlogih naj bi predvsem določili nekako »minimalno socialno plačo*, ki naj bi ustrezala 740.000 liram iz maja letos. To bi bilo treba povsem kriti pred inflacijo s primernimi preureditvami draginjske doklade. Nato naj bi korenito popravili (navzdol) količnike davka na dohodke IRPEF. ki zaradi inflacije preveč bremenijo tudi srednje in višje dohodke od dela, za »socialno plačo* pa naj bi davčni grabež povsem odpravili. Ti ukrepi naj bi tudi napravili konec stalnemu upadanju ravni kritja pred inflacijo, ki ga zagotavlja draginjska doklada pri čistih plačah. Pri preustroju davčne politike naj ne bi samo zaostrili boj proti davčnim utajam, ampak odpravili tudi vrsto sedaj po zakonu dovoljenih davčnih oprostitev. Glede izboljšav za družine se CGIL ne zavzema za povišanje družinskih doklad, a rajši za ustrezne davčne odbitke. Izdatke delodajalcev pri draginjski dokladi naj bi zmanjšali tako, da bi zajamčili kritje čistih, ne pa kosmatih plač. Dokument priznava, da je v zadnjih letih enotna točka draginjske doklade povzročila uravnilovko in oškodovala bolj kvalificirane delavce. Zato predlaga »pahljačo* vrednosti točke od 2.114 do 3.094 lir in nekakšne parametre od 100 do 146. ki naj bi v povprečju zagotovili enako kritje pred inflacijo vsem kategorijam. Ti predlogi predstavljajo, kot smo omenili, le osnovo za široko razpravo, notranjo v CGIL, z ostalima čla noma enotne sindikalne zveze in končno na delovnih mestih, ki naj privede do preureditve ustroja plač, razbremenitve stroškov za delovno silo v podjetjih in pravičnejše davčne politike in bo bržkone terjala 'Vljšo d"1-«), da pripelje do ustreznih rešitev. Generalni tajnik sindikata CGIL Luciano Lama na nadzorovani svobodi VARŠAVA — Bivši prvi sekretar poljske združene delavske partije Echvard Gierek in bivši ministrski predsednik Piotr Jaroszevvicz nista več zaprta v enem od internacijskih taborišč. Poljske oblasti so ju namreč pred časom izpustile na omejeno, nadzorovano svobodo. Podobno so baje napravile z veliko večino državnih in partijskih funkcionarjev, ki so jih aretirali 13. decembra lani ob proglasitvi izrednega stanja pod obtožbo, da so odgovorni za gospodarsko in politično krizo. Vest so sporočila poljska sredstva množičnega obveščanja, ki k temu dodajajo, da je za zapahi o-stalo le še sedem funkcionarjev. Ničesar pa niso povedali o številu drugih zaprtih političnih preganjancev, ki naj bi jih bilo po zahodnih virih še vedno veliko. Glasilo poljske vojske mn r šrici: smuut mvosst s šnemmi sodniki ČEK ZA 200 MILIJONOV LIR ZA PLAČANEGA MORILCA? Milanski pomočnik državnega pnvdnika je zaslišal tudi odgovornega urednika «Repubblice» Seal fari ja LUGANO — V okviru pre rija, ker ga smatrajo za nekaks-' nega »calvologa*. Časnikar pa je pribil, da .je poznal Calvija že od isK C&lvist ° smrti bankirja Roberta ■ ln Tinančnih operacij, ki **,!»*> pokojnega, je pomočnik ^»U’0ga pravdnika dr. Pierluigi iw Ss° včeraj zaslišal odgovorov pUr®dnika dnevnika »Repubbli-Scalfarija. Ime tega »lišaj- časnikarja so preiskovalci ' na magnetofonskem pogovoru istti Zvijem in Flaviom Carbont-Kl je posnetke shranil tn ki lih ; j* Parlamentarna z® Poslušala. komisija s? da ie Scal' Hn0 ° Pričevanje zadevalo po-■ Cji... n°se Caracciolo - Carboni tm;1 na Sardiniji, toda Scalfari n»jal afnil’ da je pogovor, ki je živila 1 ure> zadeval predvsem - Sodnik je zaslišal Scalfa- 1. 1972, toda srečal ga je le ne kajkrat. Že 1. 1972 je osebno obvestil Banco dTtalia o nekih operacijah Banca Ambrosiano, ki so se mu zdele sumljive. Na zasliševanju se je govorilo tudi o sardinskem podjetniku Car-boniju. V tej zvezi je Scalfari dejal, da je Carboni vstopil v upravo lista «Nuova Sardegna* kot predstavnik manjše skupine (v okviru »Espressa), ker se Sardinci niso zanašali na ljudi s »kontinenta*. Včeraj popoldne je pravdnik Del-1’Osso odpotoval iz Milana v Lu-gano, kjer se je srečal s švicarskim pravdnikom Paolom Bernasconijem. Srečanje je bilo v zvezi z vestmi Soberto Rosnn« Flavio Carboni iz časnikarskih virov in ki se nanašajo na odkritje bančnega čeka v znesku 200 milijonov lir v korist najetega »morilca*, ki naj mu je bilo naročeno, naj ubije podpredsednika Banca Ambrosiano Roberta Rosoneja. Kot je znano, je najeti morilec Danilo Abbruciati 27. aprila letos skušal umoriti Rosoneja, toda naklep se mu ni posrečil, ker ga je bančni stražnik ubil. Rosoni je svoj čas obtožil prav Calvija za ta atentat na njegovo življenje. Sinoči so se v sodnijski palači v Luganu ponovno srečali švicarska sodnica Carla Timball Del Ponte, milanski pravdnik Dell’Osso, švicarski pravdnik Bernasconi in policijski funkcionar Gualtiero Medici, ki je prvi zaslišal Carbonija. Iz švicarskih virov se ni zvedelo nič o temah pogovora, švicarske o-blasti so celo nejevoljne zaradi stalnega zasledovanja predstavnikov tiska in sploh ne posredujejo nobenih informacij. Na koncu naj še omenimo, da je podpredsednik Banca Ambrosiano Roberto Rosone izjavil dopisniku agencije ANSA, da ni nikoli obtožil Carbonija, da je organiziral atentat 27. aprila. Carbonija on o-sebno sploh ni poznal. Milanski bančnik je le poudaril, da se ni vedno strinjal z nekaterimi Calvi-jevemi operacijami, toda nikoli ni vedel, da je bil za njimi Carboni. Glede bančnega čeka 200 milijonov lir v Švici je izjavil, da se mu zdi zadeva čudna, ker italijanski čeki ne morejo biti plačilno sredstvo v Švici. Če pa gre za švicarske čeke. je pa zadeva drugačna. danes dopoldne, v upanju, da bo1 do tedaj pred Bejrut priplula tudi ladja cGrado*. ki je zaradi okvare na motorjih zaostala. Italijanske zamude so v dobršni meri negativno 'vplivale na možnost, da bi se že včeraj začel kopenski umik Palestincev iz Bejruta, saj bi ga morali zajamčiti Italijani, teh pa seveda ni bilo. Prav zato se je nadaljeval pospešeni umik po moriu, ki bi se moral s prihodom ameriške mornariške pehote v glavnem končati. Zamuda pa bo navsezadnie olajšala delo itali janskemu kontingentu, saj se bodo medtem Francozi dokončno utrdili v svojem sektorju in razčistili morebitne težave s palestinskimi borci • in libanonsko levico, bersalier-jem pa ne bo preosta’o drugega, kot da jih posnemajo. Po vsem so deč pa prav tako enostavno ne bo. saj se bodo bersaUerji nahaiah na enem najbolj vročih sektorjev »zelene črte* pri Pasaži Semaan. kjer se začne avtocesta Bejrut - Damask. Tujska legija je do sedaj mojstrsko opravila svojo na'cgo in jo bo bržkone tudi v bodoče, kako pa se bodo znašli italiianski naborni vo;a ki skrbi marsikoga. Ukaz. da mo ra>o razorožiti vsakogar, ki se bo nahajal v nUhovem sektoriu. ne bo izvedliiv brez dobre volje borcev AmaJa. ki se sedaj nahajajo pri Pa saži Semaan. Če ne da^es, ko se bo izkrcalo 250 bersaljerjev batal iona Govemolo, pa bodo gotovo jutri zajamčili varen prehod po avtocest' Eejrut - Damask. Posebm Reaganov odposlanec Ha bib. ki je včeraj dočakal marince v bejrutskem pristanišču, je kasne je nepričakovano odpotoval v Izrael, kjer se jo sestal z obrambnim ministrom Šaronom pred njegovim odhodom v ZDA. Habib se je s Šaronom nedvomno pogovarjal o nadaljnjih fazah umika iz zahodnega Bejruta. Damask je kot kaže pristal, da se bo v soboto začel tudi umik sirskih vojakov iz Bejruta. Se vedno pa ni znano, kako bodo rešili vprašanje sirske in palestinske prisotnosti v Dolini Bekaa. prav tako ni znana usoda palestinskih civilistov in libanonskih levičarjev v zahodnem Bejrutu. Novi libanonski predsednik Gemayel se je do sedaj omejil le na zahtevo, da se morajo iz Libanona umakniti palestinski borci in sirski vojaki, glede izraelske prisotnosti pa bo počakal, da se o tem izjasni bodoča libanonska vlada. Kakšna bo odločitev ni težko ugotoviti, saj ni dvomov, da je tudi muslimanska desnica pri obrambi svojih interesov pripravljena podpreti Gemayela, če bo za podporo dobila zadostno plačilo. V takem primeru bi izraelska vojska le počakala, da se Gemayel dovolj močno utrdi in da se Sirci umaknejo. V tem izraelskem in Gemayelovem načrtu pa ni mesta za Palestince in libanonsko levico in prav zaradi tega lahko ponovno razplamti državljanska vojna. Posebni Reaganov odposlanec Philip Habib s poveljnikom ameriških marincev polkovnikom Jamesom Mea- dom v bejrutskem pristanišču 5$,* t * (Telefoto AP) Včerajšnje izkrcevanje ameriške mornariške pehote v Libanonu (Telefoto AP) je zabeležilo padec od 27 na 23 odstotkov, kar dokazuje, da je zgrešeno metati krivdo za gospodarsko krizo na ta dva činitelja. Glasili KD in PSDI seveda hvalita sklep o znižanju eskomptne mere, oba pa začuda zagovarjata enako stališče, da mora temu slediti zajezitev stroškov za delovno silo, oziroma preustroj dragmjske doklade. Predsednik centra za gospodarske študije KPI Peggio pa svari pred neosnovanim optimizmom, sklicujoč se na dramatične razmere na svetovnem finančnem tržišču z naraščajočimi zadolžitvami držav v razvoju. Peggio zato predlaga pritisk Italije in EGS za zmanjšanje o-bresti v ZDA. v Italiji pa odpravo prevelikih dobičkov bank. Aretirali podčastnika oropane vojašnice RIM — Na ukaz vojaškega državnega pravdništva so aretirali podčastnika Giuseppa Izza, ki je poveljeval stražarjem vojašnice v Casal di Decima v noči, ko so teroristi rdečih brigad izvedli napad. Izzo je bil tisto noč odgovoren za alarmni sistem. Po ugotovitvah preiskovalcev je spal v bunkerju z osrednjo centralo elektronskega alarmnega sistema. Ko je začela tuliti sirena se ie tudi prebudil i pogledal skozi okno. vendar ni opazil ničesar nenavadnega in je zato izklopil alarmni sistem, nato je baje ponovno legel k počitku. Podobno so napravili tudi vojaki, ko so ob tuljenju sirene prihiteli na dvorišče vojašnice. Ko pa je alarmni signal utihnil, so se vrnili v spalnice in niso izvedli potrebnih kontrol. Rdeči brigadi^ti, ki so pred sprožitvijo alarma imobilizirali stražarje, so že začeli bežati, ko pa je sirena nehala tuliti, so se vrnili t vojašnico in vdrli v orožarno, iz katere so odnesli orožje. Salvadorska vojska pobila več sto civilistov C1UDAD DE MEXICO - Salvadorska osvobodilna fronta Farabun-do Marti je obtožila vojsko, da je pred osmimi dnevi pobila več sto civilistov'. Vojaki naj bi v okviru protigverilske operacije izvajali prave pokole med nedolžnim prebivalstvom v pokrajini San Vincente, ki leži približno 50 kilometrov od San Salvador a. V Egiptu osvobodili skupino zapornikov KAIRO — V Egiptu so osvobodili 244 zapornikov, ki so jih aretirali po umoru predsednika Sadata pod obtožbo, da so pripravljali državni udar. Oktobra lani so egiptovske policijske sile pozaprle približno 6 tisoč muslimanskih integralistov, ki so pripravljali državni prevrat po zgledu iranske revolucije. V zaporih naj bi jih sedaj ostalo še približno 1.000. Peklenski stroj ubil dva španska policista MADRID — Dva pripadnik* guardie civil sta izgubila življenje, tretji pa je bil huje ranjen v bombnem atentatu v baskovskem mestecu Munguia pri Bilbau. Policisti so poskušali razstaviti peklenski stroj, ki so ga teroristi namestili pred neko banko. Še vedno ni jasno, če je do eksplozije prišlo zaradi slabega ravnanja z bombo ali pa so teroristi pripravili past. Policijo je o prisotnosti bomoe namreč obvestil neznanec po telefonu. OBISK PREDSEDNIKA PREDSEDSTVA SFRJ STAMBOLIČA NA CIPRU Tekmovanje velesil nevarnost za svetovni mir BUENOS AIRES — Argentinska vojaška hunta je imenovala Jorge-ja Whebeja za novega ministra za gospodarstvo. Whebe bo danes prevzel mesto Marie Dagnina Pasto-reja, ki je odstopil iz protesta proti vladni odločitvi, da poveča plače. NIKOZIJA - Včeraj so se na Cipru začeli uradni jugoslovansko - ciprski pogovori. Predsednika Kiprianu in Stambolič sta se najprej pogovarjala na samem, potem pa sta se njunim pogovorom pridružila zunanja ministra Lazar Mojsov in Nikos Rolan-dis. Pogovor se je nanašal na številne mednarodne probleme in možnosti dvostranskega sodelovanja. Predsednika sta opozorila na nevarnost slabšanja mednarodnega položaja, predvsem zaradi nenehnega tekmovanja velikih sil in blokov. Posebej zaskrbljena sta bila zaradi zamrznitve dela mednarodnih organizacij in ustanov, ki se bojujejo za svetovni mir, kar močno ovira reševanje poglavitnih pro^e-tnov. Zato sta poudarila, da se je treba okrepljeno prizadevati za odpravo takšnih • razmer in ustvarjati možnosti za reševanje nakopičenih problemov. Pri tem sta menila, da prav v takšnem položaju prihajajo do popolnega pomena cilji in izvirna načela neuvrščenega gibanja, ki se pojavlja kot moralna sila, od katere tudi drugi pričakujejo nekaj, kar bo pomagalo preseči sedanje razmere. V torek zvečer je bil Petar Stambolič gost na slovesni večerji, ki jo je ra jugoslovansko delegacijo priredil ciprski'predsednik Kiprianu. Ciprski predsednik je izročil Petru Stamboliču novo najvišje ciprsko odlikovanje, veliko ogrlico Makariosa z lento. Predsednik Stambolič je bil prvi, ki je dobil to visoko odličje. Petar Stambolič je včeraj obiskal tudi samostan v Troneu in na grob predsednika Makariosa položil cvetje. Sinoči pa je bila v Nikoziji slovesnost, med katero je predsednik Kiprianu odkril spominsko ploščo na kraju, na katerem sta leta 1964 predsednika Tito in Makarios govorila ciprskemu ljudstvu. Potem so na magistratu izročili Petru Stamboliču še veliko plaketo Nikozije. Predsednik predsedstva SFRJ Petar Stambolič je med obiskom na Cipru v torek sprejel voditelja političnega oddelka PLO Faruka Kadumija, Ta ga je po naročilu Jaserja Arafata seznanil s najnovejšim razvojem položaja v Libanonu in s sklepom PLO, da bo umaknila svoje borce iz Bejruta. Ob tem pa je izrekel upanje, da bodo neuvrščene države okrepile svoja prizadevanja za uresničevanje zakonitih pravic palestinskega ljudstva. Faruk Kadumi se je v imenu vodstva PLO zahvalil jugoslovanskim narodom za nesebično politično in materialno pomoč. S Farukom Kadumijem se je v Nikoziji sestal. tudi zvezni sekretar Lazar Mojsov. (dd) PRIMORSKI DNEVNIK 2 TRŽAŠKI DNEVNIK 25. avgusta 1S82 ZA REŠITEV DEŽELNE KRIZE Stranke dosedanje večine predlagajo sestanek z delegacijo Liste za Trst Na sinočnjem videmskem sestanku so bile vse stranke mnenja, da sta vprašanji deželne krize hi sestave manjšinskih odborov v Trstu tesno povezani • Seja deželnega izvršnega komiteja PSI V DVORANI PROSVETNEGA DOMA V torek zvečer na Opčinah koncert dua Siškovič-Palm Generalni konzul SFRJ Štefan Cigoj na poslovilnem obisku v uredništvu PD kin deželni tajnik Bravo, se socialisti zavzemajo za takojšnjo rešitev kriznega stanja in zato predlagajo, da bi dosedanjemu predsedniku deželnega odbora Comelliju poverili zaupni mandat, da bi skušal ponovno sestavili šestčlansko koalicijo, ki je doslej upravljala deželo, in v njo tokrat vplesti tudi Listo za Trst. Dejal je še, da je treba raznim nesoglasjem med strankami v sedanjem trenutku predpostaviti resne gospodarske in družbene probleme, ki pretresajo našo deželo. Glede sestave manjšinskih odborov na tržaški občini in pokrajini, iz katerih je KD izključena, je deželni tajnik socialistične stranke izrazil mnenje uiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiitiiiiitimniiittiiiMiitiiiiinn Na pobudo krščanske demokracije so se sinoči v Vidmu sestali predstavniki dosedanje deželne večine, to je zastopniki KD, PSI, PSDI, PRI, PLI in SSk; na sestanku, na katerem je potekala razprava o deželni krizi in o možnostih za njeno rešitev, je bilo sklenjeno, da se bodo stranke dosedanje šestčlanske koalicije sestale z delegacijo Liste za Trst, s katero bodo skušale preveriti možnosti za izhod iz sedanjega kriznega stanja. Kot nam je po sestanku povedal deželni tajnik PSI Gianni Bravo, naj bi do tega sreča n'a prišlo nekje v polovici prihodnjega tedna. Do tega zaključka so stranke do-sedan;e deželne večine prišle, potem ko so osvojile stališče krščanske demokracije, po katerem je problem oblikovanja nove deželne vlade tesno povezan s tržaškim vprašanjem, to je s sporazumom med Listo za Trst in laiko-sociali sti, na osnovi katerega sta bila pred nedavnim sestavljena manjšinska odbora, ki bosta upravljala ob čino in pokrajino KD. PSI, PSDI PRI. PLI in SSk so na sinočniem videmskem sestanku tudi izrazile prepričan le. da je treba pri reševanju deželne krize v pogaiania vplesti tudi Listo za Trst. stranko relativne večine na tržaški občini in pokrajini. Pogajanja za rešitev deželne krize se torej nadaljujejo; glede odnosa dosedanje deželne koalicije do Liste za Trst pa gre dodati, da je le ta že večkrat poudarila, da ne namerava v nooenem primeru sodelovati v novi deželni večini, še manj pa v deželni vladi, ko manjka le malo mesecev do novih deželnih volitev. LpT je tudi poudarila, da bo vsekakor spoštovala sporazum, ki je bil pred nekaj meseci podpisan v Trstu s strankami laičnega in socialističnega pola; sporazum je, kot znano, veljaven do prihodnjih deželnih volitev, ko ga bo treba preveriti; v primeru da bi ga katera od strank laičnega in socialističnega pola razbila, bo List* za Trst — tako so namreč izjavili njeni predstavniki — brez vsakega pomisleka sestavila tako na občini kot na pokrajini manjšinska odbora iz samih predstavnikov LpT. 'O političnem položaju na deželni ravni, podrobneje o deželni krizi in o možnostih njene rešitve, je v, torek zvečer razpravljal tudi deželni izvršni komite socialistične stran- Kopen, torej, pa iuai r ke; kot je po sestanku dejal stran-1 nost zastrupitve. S tem PSI, po katerem se je treba istočasno lotiti reševanja problema deželne krize in tržaškega vprašanja in najti take rešitve, brez poražencev in zmagovalcev, ki bi bile dobre tako za sestavo nove deželne večine, kot za vključitev KD v upravi tržaške občine in pokrajine. Včeraj dopoldne so se sestali tudi predstavniki tajništev strank laičnega in socialističnega pola s potrjenim tržaškim županom Cecovini-jem; razpravljali so o vprašanju rajonskih svetov in o pobudah, ki bi jih bilo mogoče izpeljati na tej ravni; poleg tega so razpravljali tudi o začetku administrativne dejavnosti nove občinske uprave. Napoved nastopa violinista Črta šiškoviča in pianista Thomasa Palma je v torek privabila v openski prosvetni dom nenavadno dosti ljubiteljev glasbe, da je bilo treba običajno odmerjeni jim prostor razširiti na oder v ozadju. Koncert ni izpolnil pričakovanj. Že sam spored je bil zasnovan posebno ponesrečeno, očitno pod vplivom zunanjih, umetnosti tujih vzgibov. Celovečerna razvrstitev Bachove Partite v d-molu, Webernovih štirih skladb op. 7, Paganinije-vega koncerta v D-duru op. S in Beethovnove sonate v A-duru op 47, pač štirih tako raznorodnih, za jetnih in zahtevnih mojstrovin, pomeni resen izziv prednašalčeve te lesne in duševne zdržljivosti, nič manj pa poslušalčeve potrpežljivosti. V primerjavi s šiškovičevo nedavno izvedbo Bachove Partite v štivanski cerkvi, je torkova daleč iiuiimiiiMiiiiiimitiiiiiimiiiiiiHtmiiiiimiiimiifiiimimtiiiiiiiiiimiiiiiitiiiimtiiifiiiiHmiiiiiiiiiiiiiiimM POGOVOR Z VODJO HIGIENSKO-SANITARNE SLUŽBE KIE DR. BOTTEGHELLUEM Kanalizacija sodi med najbolj žgoča nerešena vprašanja v naši pokrajini Zaradi pomanjkanja greznic utegne nesnaga zastrupiti podzemeljske vodne tokove Slabi obeti za prihodnjo kopalno sezono • Steklina: preplah le ni na mestu Nedavno je pristojna oblast odredila zaprtje javnega morskega kopališča Ausonia. Pred tem je ista usoda doletela med drugim kopališči za železničarje in luške uslužbence. Zakaj, to dobro vemo, saj se zadeva vleče iz leta v leto, od tod tudi čedalje gostejša gneča na prostih skalnatih pa tudi drugačnih plažah od Lazareta pa tja do Štiva-na. No. nezadovoljnih kopalcev, zlasti meščanskih, ne moremo potolažiti, ampak nam je dana neprijetna dolžnost, da jih opozorimo, naj se kar pripravijo na še ostrejše ukrepanje higiensko-zdravstvenih dejavnikov naše pokrajine v prihodnjem letu. Načelnik higienske in zdravstvene službe v sklopu krajevne zdravstvene enote dr. Romano Bot-teghelli, ki smo ga obiskali te dni in mu zastavili nekaj vprašanj, nam je pojasnil, da neprestanega onesnaževanja morske vode nikakor ne gre podcenjevati, ampak je potrebno njegovo stopnjo neprekinjeno nadzorovati • in skujšflti. kar najodločneje ukrepati zoper to nadlogo v korist celotnega prebivalstva. Manj kopeli, torej, pa tudi manjša mož-se moramo niniillilliiiniiiilimilMilliliiiiiiiMiiiiiiiiiimiiiiiitffHiHtitmmuiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiMiiiMtiiiiiifiiiiiiiiiHf NEKAJ NAVODIL SOLNIKOM KDAJ IN KAKO ODDATI P20ŠNJE ZA SUPLENCE Pred pričetkom šolskega leta je prav gotovo veliko diplomirancev ali pa univerzitetnih študentov, ki bodo zaprosili na nižjih ali višjih srednjih šolah za suplence. Prav tem je v prvi vrsti namenjen pričujoči članek, saj morajo zainteresirani spoštovati določene roke in napisati prošnje tako, kot jih predvideva okrožnica. Ko pišemo o prošnjah za suplen cč, seveda mislimo na prošnje, ki so naslovljene na ravnateljstva posameznih šol, saj je rok za vpis v skrbništvu že zapadel. Najprej bi torej zapisali, da ni še točno znano, kdaj zapade rok za oddajo prošenj na ravnateljstva, saj je le ta vezan na objavo lestvic na šolskem skrbništvu. Omenjene lestvice pa še niso bile objavljene, kar je že dalo duška tudi nekaterim negodovanjem. Kakorkoli že, bo najboljše, če zainteresirani oddajo svoje prošnje na ravnateljstva do 4. septembra. Kdo lahko odda prošnje? V bistvu lahko oddajo prošnje na ravnateljstva bodisi tisti, ki so vpisani v pokrajinskih lestvicah, bodisi Usti, ki niso. Naj tu zapišemo, da so na o-menjenih seznamih profesorji, ki i-majo habilitacijo, profesorji brez habilitacije, obstaja pa še posebni seznam za univerzitetne študente, ki so vpisani na italijanski ali kaki tuji univerzi; v tem posebnem seznamu so tudi tisti, ki nimajo u-streznega študijskega naslova, a poučujejo že 10 let. Tistim, ki so na eni izmed omenjenih lestvic, določi mesto šolsko skrbništvo, vendar bo koristno, če naslovijo prošnje tudi na ravnateljstva. Kjer je dosti prosilcev, se lahko namreč zgodi, da kdor ima malo točk, izpade, če pa ima prošnjo na ravnateljstvu, lahko dobi mesto med šolskim letom, ko se iz različ-nih razlogov »izprazni* kako mesto. Kogar na omenjenih seznamih ni, bo seveda vložil prošnjo neposredno na ravnateljstvo. Prošnje se seveda izpolnijo na posebnih obrazcih. Kdor je vpisan na pokrajinski lestvici, bo izpolnil obrazec št. 5, tisti, ki ga na lestvici ni, pa obrazec št. 6 (naj nam tisti, ki niso zainteresirani, ne zamerijo naštevanje obrazcev). Prosilec mora za vsak predmet, ki ga namerava učiti, izpolniti dodatni obrazec. Prošnje je treba napisani na kolkovanec papirju. Priložiti je treba tudi originalno potrebno dokumentacijo (diploma, opravljeni izpiti itd.). Kdor odda prošnjo na več šol, bo seveda priložil originale samo k eni prošnji, k ostalim pa kopije, ki morajo odgovarja- ti originalu. Na vsakem obrazcu bo prosilec navedel tudi ostale šole, kamor je naslovil prošnje. Manj »komplikacij* bodo imeli seveda tisti, ki so že v lestvicah na šolskem skrbništvu. Le ti bodo oddali prošnjo a ravnateljstvo na navadnem papirju in k prošnji dodali le izjavo o točkah, ki jih imajo na pokrajin ski lestvici. Za natančnejše informacije naj se zainteresirani obrnejo kar na ravnateljstva, mi smo zapisali nekaj »navodil*, ker smo pač izvedeli, da marsikdo ni oddal pravilno izpolnjenih prošenj, pa tudi glede roka je verjetno precej neinformi ranosti. Do kdaj vložki prošnje za habilitacijske izpite Šolsko skrbništvo sporoča, da mo rajo profesorji, ki se želijo vpisa ti v tečaj za polaganje habilitacijskih izpitov, vložiti prošnje do 15. septembra. Tečaja in izpitov se bo do lahko udeležili tudi tisti profesorji, ki jim bodo priznali za ena kovredno tujo diplomo. Datum, ko se bodo pričeli tečaji in habilitacij ski izpiti, še ni znan. pač sprijazniti in kvečjemu še pomisliti, da se imajo ljudje drugod po Italiji verjetno še mnogo bolj pritoževati kot pa mi. Intevjuvani je razložil, da tukajšnja higiensko - nadzorna služba ostreje nastopa kot pa to predvidevajo celo sama določila v okviru celovite Evropske gospodarske skupnosti. Vzorce morske vode jemlje za analize vsakih tisoč metrov na brežne razdalje; v tem loku lahko naletiš ponekod na čisto in drugje na onesnaženo vodo, a iz varnostnih razlogov, ki jih morajo obča ni nujno razumeti in odobravati, je treba v obeh primerih sprejeti nepopularen ukrep. Dr. Botteghellija smo povprašali, s čim vse se morajo on sam in njegovi sodelavci ukvarjati. Paleta a-naliznih in kontrolnih nastopov je sila razpeta in zaobjema poleg drugega naslednje: profilaksa (preprečevanje) naglo se množečih nalezljivih bolezni; razkuževanje stanovanj in drugih prostorov,, kjer je bolnik prebolel- kužno bolezen; cepljenje zopar otroško ohromelost (poliomie-litiš), davico .OjifteijjaJ, otrpni krč (tetanus) in tifus (po potrebi o-pravlja higienski urad v Ul. Torino 8 med trgoma Hortis in Venezia tovrstna cepljenja tudi na osebah, ki morajo na tuje); nadzor nad osvežilnimi pijačami, mlekom, v dani sezoni seveda tudi nad sladoledi, ki so kaj radi sredstvo hujših okužb, dalje nad lupinarji (školjkami), ki so marsikdaj bili marsikomu usodni; splošna skrb za okolje, to je boj proti zastrupljanju zraka, morskih in kopnih voda ter kopnih tal kot takih; preverjanje regulacijskih in urbanističnih načrtov na vsem Tržaškem, razen v devinsko - na-brežinski občini in tako naprej. U-stavimo se pri nekaterih bolj specifičnih oz. kočljivejših nalogah službe, ki ji načeluje dr. Botteghelli. Mednje sodi iztrebljanje podgan, ki so se v vsej pokrajini neverjetno razpasle in so nosilke hudih kužnih obolenj. Pokrajinsko ozemlje smo v la namen razdelili na 15 področij, je dejal Botteghelli, teh pa se sistematično lotevamo dvakrat v letu; posebno pozornost posvečamo ba'r-kovljanski obali pred in brž po kopalni sezoni ter jo temeljito razkužimo. prav tako pozorno sledimo problemu po šolah in zelenjadnih tržnicah, a sprotno se odzovemo vsakršnemu pozivu tako iz vrst javnih ustanov kot zasebnikov. Sam Botteghelli je sprožil pobudo za higiensko - sanitarno vzgojo učeče se mladine v mestu in okolišu z ustieznim berivom v italijanščini in slovenščini, razen tega je steklo strokovno ponazarjanje nevarnosti zaradi gozdne stekline med gasilci in redarji. Kako je pravzaprav danes s steklino, smo vpraša li Botteghellija. Odkrito je odvrnil, da se bo kaj kmalu »pomeščanila*. čeravno človeku ne preti nobena nevarnost; pod pogojem, seveda, da • HHIHHIH ilf tl II MIHU t Hit MU |i MIHI || illtlHiltiiiiiiitMMiitiiiiif Hi Huni Hm ifiHii || iMiMMM MIHU 111,(1,1,1 hhi 24 DNI PO H A VIDU LAŽJI PROMETNI NESREČI 21-LETNI MLADENIČ PODLEGEL POŠKODBAM bolnico 11. avgusta zjutraj, ko je z vespo 50 v Ul. del Rivo podrl 74-letno upokojenko Olgo Švara vd. Primi, ki je v nesreči zadobila hujše poškodbe po raznih delih telesa, zaradi katerih je trenutno še na zdravljenju v bolnici. Nussodorfer pa je v nesreči zadobil navidez le lažji udarec v glavo, saj so ga zdravniki nevrokirurškega oddelka sprejeli s prognozo okrevanja v desetih dneh. Njegovo zdravstveno stanje pa se je nenadoma poslabšalo in včeraj zjutraj je nesrečni mladenič izdihnil. Marino Nussodorfer Na nevrokirurškem oddelku glavne bolnice je včeraj zjutraj podlegel poškodbam 21-letni Marino Nussodorfer, doma iz Ul. Costalun-ga 177. Mladeniča so sprejeli v • Tržaška občina pnreja od 11. do 25. septembra dve poletni letovfinji za ostarele prebivalce, in sicer v Ravasclettu in v kraju Valverde pri Forliju. Zainteresirani dobijo vse informacije v uradih sedmega oddelka (socialno skrbstvo) v palači Co-stanci in tudi na sedežih rajonskih svetov. moremo vsak trenutek seči po najnovejšem, kar se da učinkovitem, v ZDA, SZ in še drugod do kraja preizkušenem cepivu, ki je vrh vsega neboleče. Drugače pa je treba spoštovati vsa že pred časom razglašena navodila glede postopanja z domačimi živalmi. Novo cepivo ni poceni, saj stane 50 do 60 tisoč lir, a je brezplačno za gozdarske čuvaje, raziskovalce kužnih bolezni in druge osebe, ki se poklicno lahko izpostavijo nevarnosti. Med najbolj žgočimi vprašanji, s katerimi se higienski urad ubada, je kanalizacija: na Krasu sploh ni urejena, nesnaga pa utegne hudo zastrupiti podzemeljske vodne tokove. Nekatere okoliške občine, kot npr. devinsko - nabrežinska in milj-ska, so problem že pričele uspešno reševati z nameščanjem očiščevalnih naprav, toda kaj drugje, kaj na področju tržaške občine? Isto vprašanje si lahko postavimo, če smo dr. Botteghellija pravilno razumeli, tudi glede odlaganja smeti in raznih odpadkov: devinsko - nabrežinska in- zgoniška občina sta v redu, ma^ritje drugje pa ni tako. In še in še, a o tem prihodnjič, (dg) zaostajala po izrazni osredotočenosti in celovitosti umetniške predstave. Pogrešali smo razvidnost hierarhične, ritmične večplastnosti, razločnejšo členitev oblikovnih sestavin in barvnih odtenkov. Naj bo v plesni suiti Bachova govorica še tako poduhovljena, pa tudi globoka in resnobna, vendarle ne kaže prezreti, da se izraža v glasbenih tvor-bar plesnega porekla. Dve stoletji ločita Bachovo od Webernove, do skrajnosti jedrnate, bistvene in nujne govorice, kjer sta si zvok in tišina kos. Skok pač ni od muh tudi za uho, ki je v glasbi 20. stoletja doma. Pianist in violinist sta se izkazala s časovno ubranostjo, manj s prepotrebno barvno zlitostjo dialoga. Paganinijevega koncerta bi raje ne omenjali: po Webernovi askezi in zamaknjenosti, so Paganinijevi akordi izzveneli s krjaveljskim hu-morizmom. Po odmoru se je mučen vtis deloma le umaknil antiretorični prepričljivosti Beethovnovega revolucionarnega sporočila. Nazadnje je Šiškovič radodarnemu občinstvu darežljivo poklonil dva Paganinijeva capriccia. R. K. Na Gradu sv. Justa bo drevi ob 21.30 nastopil kantavtor Paolo Con-te, ki ga bo pred tržaško publiko spremljala skupina »jazz* glasbe. Conle samostojno nastopa kot kantavtor približno sedem let, prej pa je dolga leta pisal pesmi za nekatere znane italijanske pevce, kot so Celentano, Jannacci, Dalla in De Gregori. V primeru slabega vremena bo koncert v gledališču Rossetti. Shod proti vojni na Trgu sv. Jakoba Združenje radikalcev za alternativo prireja v soboto in nedeljo na Trgu sv. Jakoba manifestacijo na temo «Nikoli več Hirošima, odklanjajmo vojne*, ki je bila že na sporedu pred kratkim na Trgu Unita. Gre v bistvu za fotografsko in dokumentarno razstavo proti vojnim grozotam in nasilju v svetu. Tudi avstrijski konzul se poslavlja Predsednik deželnega sveta Colli je včeraj sprejel na poslovilnem obi sku avstrijskega generalnega konzula Franza Perneggerja. Ob tej priložnosti se mu je zahvalil za plodno delo v korist HtžVoj# odnosov med našo deželo in sosedno Avstrijo ter mu zaželel'Včlikd uspehov v njegovem nadaljujeth' delovanju. Jugoslovanski generalni konzul Štefan Cigoj, ki se po štirih letih službovanja v Trstu vrača v domovino, se je v okviru svojih poslovilnih obiskov včeraj popoldne mudil v uredništvu Primorskega dnevnika. Med prisrčnim tovariškim srečanjem se mu je v imenu novinarskih kolektivov Primorskega devnika in agencije Alpe A. in 29. avgusta na »Kanin-R?®":^ Odhod 28. avgusta ob 5. ur*J_z,ave Ukmarjevega trga v Kopru. ™£v-v društveni pisarni v Kopru, ljarska 1/H do jutri, 27. aV§^fsle do 18. ure. Cena izleta za °~rpn-400 ND, za mladince 300 ND-bližno T do 9 ur hoje. Vodja t*1 tov. Oblak in Bratož. ^ Združenje Union Podlonjer ' j Ivan priredi enodnevni izlet du,, septembra v bolnico Frarrj0-macije in vpisovanje v Ul. ^a, vo 30 vsak torek in četrtek ou -j do 19. ure, telefon 64459 ali T3 - Odhod ob 8. uri ga trga. Obel rdank°ve' Ženski pevski zbor Prosek -tovel izreka svojemu pevovodji •> ku Banu in družini iskreno so*** ob izgubi dragega očeta. Prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da na* je po kratki bolezni zapustil PEPI BAN Pogreb dragega pokojnika bo jutri, 27. avgusta, ob 10.1® iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. A”1' Žalujoči: žena Olga, sinova Janko * ženo Vero, Darko z ženo Lailo, vnukinje Marjanka, Ivana In Barbar* Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Trst, 26. avgusta 1982 Svojemu umetniškemu vodji Janku Banu in družini izrek* globoko sožalje ob smrti očeta TRŽAŠKI OKTET 26.8.1980 26.8. Ob drugi obletnici smrti nep°" zabnega RADA KOMARJA se ga z ljubeznijo spominjajo žena, hčerka, starši, **" atra In drugo sorodstvu Fernetiči, Boršt, 26. avgusta 19®* PRIMORSKI dnevnik Zadnji dnevi poletnega centra na Proseku GORIŠKI DNEVNIK DANES V DEŽELNEM AVDITORIJU - 26. avgusta 1982 Mednarodni etnološki kongres na temo «Ljudsko izročilo in šola» Trajal bo do soboto, 28. t.m. - Drevi na sporedu pozdravi oblasti in organizatorjev ter uvodno poročilo - Pomembna udeležba etnologov iz Slovenije ven,r* 130 zaprlo svoja vrata slo-L. K° Poletno središče na Proseča ' °sn°vnošolei iz mesta in okoli-Pte«v f-0 ^ tedne šolskih počitnic tikov 61 V vesed družbi svojih vrst-tnrii ’ se bodo morali postopoma tacati z mislijo na skoraj-taznif-etek Pouka. Ob pogledu na čkovt-eno družbo deklic in de-Piwi so se podili po dvorišču --a • finskega vrtca, bi tia .rekeL da je za otroke misel Ijice - Se ze*° oddaljena. Vzgojite-rtieSecln J^ruške’ so skoraj dva šiiTm=u,Krbele M dobro Plutje na-0^0«:a ekov' so nam povedale, da v poletnem centru sploh ni- so imeli časa se dolgočasiti. Program bivanja na Proseku je bil pester in razgiban, saj je upošteval kopanje, izlete v naravo raznovrstne skupinske igre, risanje in podobne dejavnosti. Večina otrok je seveda najraje hodila na kopanje v Sesljan ali v Gradež; tisti, ki jih kopanje ni privlačevalo, pa so se lahko podali na izlete po Krasu ali v Glinščico in v Miramar. Na dan našega obiska so se otro ci mrzlično pripravljali na nogometno tekmo z otroci italijanskega poletnega centra iz Križa. Nestrpnost in pričakovanje sta bila na višku, zato se otroci niso radi spušča- TPK Si rena priredi v soboto, 28. avgusta, na nasipu ob morju DRUŠTVENI PRAZNIK regate klase optimist za Ob 14. uri pričetek zabavne eterane od 30. leta dalje. Ob 20. uri nastop godbe na pihala s Proseka - dirigent b‘avko Lukša. j p° ra6ati bodo delovali dobro založeni kioski (karamali, domače {Pecivo itd.). Vabljeni člani in prijatelji. Ki* 19' ure da,'e bo na prazniku vpisovanje za izlet na otok K’ kl ga v nedeljo, 12. septembra, priredi SKD Barkovlje. ers, Sterling Hayden, Ge- fe,011 21-15 «n dottor Stranamo-ter c » Stanley Kubrick. Pe-orL ollers' S Vd & scC0tt- m,j. v *Salon Kitty». Prepovedan % pod 18- letom-ija 8 v €^renc'a meccanica*. Re-ni »Tj Kubrick. Prepovedan mladi- Gra,.P°d 18. letom. **----------** Sfirif1!10 17.00-22.15 «L’ultima >35 * Rruce Lee*. Niw„„ lo.OO «Guerre stellari*. Urj aale 16.00 »Porno fantaste di . diniUper d°dato». Prepovedan mla- VJS 18‘ ietom- lij, n,,16-30 «L’ultima follia*. Re- ^lodr»Mel Br00ks-pf.^niatif0 15.00 »Eroticaction*. AiK^^dan mladini pod 18. letom, la to 17,88 *L’uomo che cadde sul-JdstMu3^ David Bowie. WJl0 Danes zaprto. ne ” 16.00—22.00 «T1 decamero-^ letottl^reP°vedan mladini pod 18. Unjjjjj, 17,88 »Frankestein junior*. Rad|0 k „ aPrt° za počitnice. tija. «Sexual porno erotic ma-ylelom RreP°vedan mladini pod 18. te/** Veneto 16.00 »Strade violen-dini ^e^Caan. Prepovedan mla- N*. ČETRTEK, 26. avgusta V . BERNARD *5.55 Vz’de ob 6.18 in zatone ob ba Wh ,^na dneva 13.37 — Lu-j. °b 14.15 in zatone ob 23.53. "tri, PETEK, 27. avgusta Sle ZLATKO Ja 28 q v®eraJ1 najvišja temperatu-'8.00 04 „stoPVije, najnižja 19,5, ob H . Popinje, zračni tlak 1014,4 1 km talien, veter jugozahodnik t skor uro- vlaga 58-odstotna, ne-■attihp...8-) jasno, morje razgibano, atura morja 23,5 stopinje. IN SMRTI J0* L,,S SO SE: Sabrina Giuglia-»’ Cat3 •ko Pinto, Davide Dalber-Sa a?08 Faraone, Valeria Co-Sen; !essandra Lorenzi, Valerio Paola Gon. 9o.il;1 ®0: 58 letni Giuliano Cro-Si Amalia Compara vd. O-5' Br,?;letni Rocco Ritorto, 47-let-Mieitv,8'' Pistan, 57 letni Vittorio S p' 79 letni Giuseppe Ban, 77-J?ric; ,an?ma Montecchio vd. Fe-.Rieea'iielnl Carlo Pereni, 91-let-0 Pragiacomo. 88 letna An-N,, z por- Sanzin. 21-letni Ma-^ t)a^.Sordorfer, 79-letni Giovan- Zrnato. DNEV] JNA služba lekarn tod 8.30 do 20.30) septembra 4, Ul. fe&T* XX. .. __________ fiV. Commerciale 26, Trg ^Sin8,1'*3, Sesljan in Opčine. lll,'7 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) °ettefontane 39 in Trg Unitš 4. °CNA SLUŽBA lekarn Ul. i°d 20.30 dalje) SesjjgRt^ontane 39, Trg Unitš 4, t ^liu^^RNP v OKOLICI gl tel 228 124 Bazovica: Opčine: tel 211-001; apnik' ^ 225 141; Božje polje ^121.' **■ 225 596; Nabrežina: tel. ^ • Sesljan: tel. 209 197; žavlje: I f,9čn,STVKNA DEŽURNA SLUŽBA h ' 732aR'4lužha °d 21 do 8. ure m-« • • predpraznična od 14. do \ u, Praznična od 8. do 20. ^ 68-441. PD Kolonkovec - Ženjan 46 priredi 4. in 5. septembra 1982 Tradicionalni praznik solate Vabljeni Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij SKGZ obvešča, da bo Radio Trst A oddajal reportažo iz kolonij v Zgornjih Gorjah pri Bledu danes, 26. avgusta, ob 12. uri. Ponovitev v nedeljo, 29. avgusta, ob 18. uri. Razna obvestila Mladinski krožek od Banov prireja v sodelovanju z vaščani v soboto, 28.. in v nedeljo, 29. avgusta, va ško išagro pri Banih. Vljudno vabljeni. Občani občine Dolina, ki bi radi razstavljali svoje pridelke na II. dnevu kmetijstva, ki bo od 17. do 20. septembra v Boljuncu, naj se javijo na občinskem sedežu do 8. septembra v sobi št. 36. Zainteresirani se lahko zglasijo tudi telefonsko na št. 228110, 228127 ali 228392 interna 18. Skupnost vrtnarjev in vinogradnikov Sv. Ivan, Vrdela in Podlonjer organizira v nedeljo, 29. avgusta, IV. rajonsko razstavo vin na vrtu Ljudskega doma v Podlonjerju (Ul. Masaccio 24). Začetek praznika bo ob 16. uri. Zvečer bo za ples igral ansambel «Lojze Furlan*. Krožek ZKMI Devin - Nabrežina prireja jutri, 27., v soboto, 28., in v nedeljo, 29. avgusta, v Prečniku praznik komunistične mladine. SPDT prireja v soboto, 4., in v nedeljo, 5. septembra, izlet na Prisojnik v Julijskih Alpah za izkušene planince. Izlet bo z osebnimi avtomobili, zbirališče pa bo ob 14. uri pred tržaško sodno palačo (Foro Ulpiano). Udeleženci izleta bodo prespali v Koči na Gozdu pod Vršičem, naslednje jutro pa se bodo po Hanzovi poti povzpeli na vrh Prisojnika (šest ur hoda). Vpisovanje je lahko tudi telefonsko na sedež ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20/11., tel. 76-73-04), do vključno srede, 1. septembra. li v daljše pogovore z nami; v kratkem pogovoru pa so nam le zaupali, da bi prihodnje leto ponovno želeli obiskovati poletni center, in to je najboljši dokaz o njihovem dobrem počutju. Zato bi bilo prav, da bi občina tudi v prihodnje organizirala slovensko poletno središče, saj bi prijav zanj gotovo ne zmanjkalo. Prav bi bilo tudi, da bi vodstvo podjetja ACT upoštevalo želje letošnjih vzgojiteljic in varušk, ki so že od vsega začetka opozarjale na pomanjkanje dvojezičnega napisa na avtobusu slovenskega poletnega središča. Po mnenju animatork, bi moral biti tudi pripravljalni tečaj za animacijo daljši in izčrpnejši. O-pozorili so nas tudi, da je občina priredila za otroke predavanje o nevarnosti stekline, toda predaval je italijanski živinozdravnik; mislimo, da bi morala občinska uprava imeti posluh tudi za take navidezne malenkosti. In ker že govorimo o slovenskem poletnem središču bi na koncu želeli zabeležiti še tole: ob našem 0-bisku smo z začudenjem opazili, da so se otroci med seboj pogovarjali skoraj izključno v italijanščini. Med njimi sta bila dva vrstnika iz mešanih zakonov, ki sta prišla v center, da bi se naučila slovenščine, žal pa so vsi otroci začeli govoriti v italijanščini. Tudi ob tem bi se bilo treba v prihodnje zamisliti. MENJALNICA tel. 0481/83909 TEČAJI BANKOVCEV 25. 8. 1982 Ameriški dolar Kanadski dolar Švicarski frank Danska krona Norveška krona Holandski florint Francoski frank Belgijski frank Funt sterling Nemška marka Avstrijski šiling Švedska krona Debeli dinar Drobni dinar 1.340,-1070,-660,-150,-198.— 500.— 195.— 24.-2.375.— 555.— 77.— 215.— 22,— 21,50 Banca Agricoia Gorizia Kmečka banka Gorica Mali oglasi telefon (040) 794672 f Čestitke Dne 25. avgusta, pred 30 leti, sta si v barkovljanski cerkvi obljubila večno zvestobo LJUDMILA in ALBIN UMEK. Še na mnoga zdrava in srečna teta jima kličejo hvaležna sinova, posebno pa nečak Andrej. Danes praznuje rojstni dan ELSA URDIH. Iskreno ji čestitata družini Milič in Šušteršič. Šolske vesti Ravnateljstvo državnega tehničnega zavoda žiga Zois sporoča, da se začno popravni izpiti v sredo, 1. septembra, ob 8.30. Isto velja za oddelek geometrov, ki imajo sedež v paviljonu B. Razpored popravnih izpitov je izobešen na oglasni deski v obeh oddelkih. PRODAM knjige za prvi razred trgovske šole. Telefonirati na št. 212554 po 16. uri. OSMICO je odprl Robert Pipan v Mavhinjah. PRODAM motorno kolo ciao-piag-gio. Telefonirati od 12. do 14. ure na št. 040/775346. KUPIM knjige za prvi letnik trgovskega zavoda. Telefon 040/200494. PRODAM čebulice narcis. Telefon 040/229192. IŠČEM hišo ali stanovanje v najem. Tel. 040/79-46 72 int. 53 ali 27 od 10. do 13. ure. OSMICO je odprl Josip Gruden v Samatorci št. 6/A. Toči teran in belo vino. PRODAM nove knjige za prvi letnik klasičnega liceja in prvi letnik vzgojiteljske šole. Telefonirati od 13 do 14. ure na št 040/774581 PRODAM zazidljiv teren na Krasu. Telefonirati od 12. do 14. ure na številko 040/226577. UPOKOJENKA, vdova, Slovenka, zdrava in brez otrok z lepo pokojnino išče v Trstu ali v okolici dvočlansko družino ali osebo za družbo, Pisati na upravo Primorskega dnevnika pod šifro cUpokojenka*. OSMICO je odpri Alojz Kante v Praprotu št. 18. Toči belo in črno vino. DRAGULJI . . //. (s . • vrrvrrr/ • .%f:6-/SV7 S pozdravi predstavnikov oblasti in organizatorjev ter uvodnim poročilom, se bo drevi, ob 18. uri, v deželnem avditoriju v Gorici pričel 9. mednarodni kongres o ljud skem izročilu. Trajal bo do sobote, 28. t.m. Strokovnjaki iz številnih evrop skih dežel, ob tem velja opozoriti, da je največ udeležencev iz Italije in Jugoslavije, bodo letos razpravljali o različnih vprašanjih s področja zbiranja in preučevanja ljud skega izročila v povezavi s šolo, posebej v odnosu do vloge, ki naj jo šola (vseh stopenj in smeri) ima pri prenašanju vrednot tako imenovane ljudske kulture. Poročila in razprave s posameznih področij bodo na sporedu tako v dopoldanskem kakor popoldanskem času. Jutri, s pričetkom ob 9. uri, bodo razpravljali na temo etnomuzikologija in šola, popoldne, s pričetkom ob 16. uri, pa bo razprava tekla o vprašanjih knjižnega jezika, narečja in folklore. V soboto bomo poslušali poročila in razpravo o vlogi muzejev, raz-stav in drugih avdiovizualnih prijemih s področja zbiranja, preučevanja in posredovanja ljudskega blaga, v popoldanskem času pa bo govor o izkušnjah v posameznih deželah glede vključevanja šol v raziskovalno dejavnost. Zapisali smo že, da bodo na kongresu, glede udeležbe, imeli največ besede strokovnjaki iz Italije in Jugoslavije, oziroma Slovenije. Poročila za delo kongresa so poslali iz Jugoslavije Janez Bogataj. Igor Dekleva, Albinca Lipovec, Nadja Ma-janovič (iz Zagreba), Milko Mqti-četov, Mirko Ramovš, Dun.ia Riht-man-Auguštin (iz Zagreba), Marko Terseglav, Valens Vodušek in nekateri drugi raziskovalci s področja ljudske kulture. Posebej velja opozoriti na prispevek Anite For-lani, sodelavke Centra za zgodovinske raziskave iz Dinjana v Istri, ki deluje v sklopu Unije Italijanov za Istro in Reko. Govori o izkušnjah in uspehih pri zbiranju in preučevanju ljudskega izročila na šoli v Dinjami. Sicer pa bodo o zbiranju in preučevanju ljudskega izročila man.i-šinjskih skupnosti govorili tudi drugi strokovnjaki. Tako Corrado Grassi. ki je„nripira$l zapis o razmerah v dolini Aoste ter o valorizaciji krajevnih značilnosti. Kongres še bo zaključil' v-soboto, 28. t.m. Kakor smo prejšnje dni že poro žali, bo Gorica ob koncu tedna gostiteljica mednarodne folklorne prireditve. Skoraj istočasno z mednarodnim kongresom etnologov, bo v telovadnici v dolini Korna mednarodni folklorni natečaj «Castello di Gorizia*, ki se ga bo predvidoma udeležilo štirinajst folklorbih Skupin iž trinajstih dežel. Sedem se jih bo nredstavilo občinstvu in strokovni žiriji v petek zvečer, prav toli- ko pa tudi v soboto, medtem ko bo v nedeljo zaključni nastop najbolje uvrščenih skupin. V nedeljo popoldne bo po glavnih goriških ulicah tudi tradicionalna folklorna parada — mimohod vseh nastopajočih skupin, ki se jim bodo pridružite še godbe na pihala pa tudi druge folklorne in plesne skupine iz naše dežele. Štipendije sinovom izseljencev - prošnje vložiti do 15. oktobra Deželna uprava bo tudi v šolskem letu 1982-83 dodelila, preko pristojnih uradov pokrajinske uprave, štipendije in prispevke za plačevanje oskrbnine v zavodih, sinovom izse- ljencev, . ki obiskujejo šole vseh vrst in stopenj, ali pa tečaje za prekvalificiranje. Prispevki in štipendije se podeljujejo na osnovi določil deželnega zakona štev. 51 iz teta 1980. Prošnje morajo interesenti predložiti v uradih pokrajinske uprave do 15. oktobra letos. V slučaju, da so prosilci mladoletni, izpolnijo prošnjo starši. Izjemoma bodo dodelili štipendije in podpore tudi sinovom izseljencev, ki so v šolskem letu 1981-82 že obiskovali šote, oziroma tečaje za prekvalificiranje na območju goriške pokrajine, in ki so se v domovino vrnili po 1. januarju letos. Prošnjo morajo izpolniti do 30. septembra. Za podrobnejša pojasnila je na razpolago urad za šolstvo pri pokrajinski upravi. V PRIREDBI DRUŠTVA «R0D0LF0 LIPIZER> Bogat in kakovosten spored letošnjih glasbenih prireditev Septembra mednarodni natečaj za violiniste - Trije koncerti v izvedbi svetovno znanih glasbenih poustvarjalcev Tudi letos tradicionalne nedeljske koncertne matineje Skorajda je že čas, da spregovorimo o pomembnejših kulturnih prireditvah v Gorici in na Goriškem nasploh, v prihodnji sezoni. Med društvi in ustanovami, ki so že objavile program, je tudi kulturno društvo «Rodolfo Lipizer*, ki je že lani pripravilo bogat spored glasbenih prireditev. Zelo pester in kakovosten spored pa bo skušalo izvesti v nastopajoči sezoni. Poleg tradicionalnih nedeljskih koncertnih matinej v zimsko - pomladanskem obdobju, prvi koncert bo na sporedu 31. oktobra, zadnji pa 20. marca, bo društvo že v prihodnjem mesecu poskrbelo za vsekakor zanimivo glasbeno prireditev. Od 15. do 18. septembra bo v deželnem avditoriju 1. mednarodni natečaj »Rodolfo Lipizer* za violiniste. Po dosedaj zbranih prijavah, se ga bo udeležilo 22 violinistov iz desetih držav. Novost v letošnji sezoni vsekakor POROČILO 0 ŠESTMESEČNEM DELOVANJU CMAS Zdravstveni in socialni operaterji za nove posege proti širjenju mamil Zdi se, da se končno tudi pri KZE zavedajo potrebe po učinkovitejših posegih predvsem socialnega značaja • Na Goriškem okoli tisoč uživalcev mamil • Vodstvo Krajevne zdravstvene e-note za Goriško je v teh dneh objavilo nekaj podatkov in ugotovitev, ki izhajajo iz poročila operaterjev Zdravstvenega središča za socialno oskrbo, bolje znanega pod kratico CMAS. Gre za poročilo socialnih in sanitarnih operaterjev o šestmesečnem delu na področju narkomanije. Na podlagi izkušenj iz tega obdobja so sestavili vrsto predlogov za na daljevanje dela z narkomani in posege, ki naj preprečijo širjenje mamil v naši pokrajini. Operaterji predlagate v prvi vrsti nujne posege, s katerimi naj se zagotovi sedanjim uporabnikom središča možnost preživljanja in bivališče. Nadalje predlagajo posege, ki naj omogočijo narkoman«)!? vključitev >v- delovno razmerje.., (Velikega pomena je tudi uresničitev javnih in zasebnih struktur, da "še mlhdim omogoči udejstvovanje in sodelovanje na kulturnem, športnem in rekreacijskem področju: tovrstni posegi so potrebni za premagovanje t.i. socialnih vzrokov narkomanije in za izhod : osamljenosti, v kateri se največkrat znajdejo narkomani. Operaterji CMAS končno predlagajo še ustanovitev manjših skupnosti za reševanje težjih primerov in okrepitev zdravstvenih struktur za boj proti narkomaniji. Kot vidimo torej, nič novega pod soncem. Z nekajletno zamudo končno tudi politiki KZE jemljejo na znanje potrebo po posegih, ki jih zdravstveni operaterji, pa tudi razne mladinske organizacije, ki so se pred leti zbrale v Koordinacijski odbor proti narkomaniji, že dolgo časa zagovarjajo. Upati je te, da ne bodo ostali samo pri besedah, ampak da bodo pričeli tudi z uresničevanjem posegov, ki jih predlagajo zdravniki in socialni operaterji. Novost, tokrat v negativnem smislu, ki jo vsebuje poročilo KZE, je ocena števila uživalcev heroina in drugih opijevih derivatov v goriški pokrajini. Na podlagi števila uporabnikov središča CMAS in- statističnih projekcij s6 fžračunili, da je na Goriškem 963 uživalcev težjih mamil. To število naj bi bilo 'zanesljivo z možnostjo napake za največ 20 odst., tako da nam precej vestno prikazuje resnično stanje-Izvedenci kvečjemu menijo, da realno število narkomanov in občasnih uživalcev opijevih derivatov še presega ta podatek, ki je že sam po sebi izredno zaskrbljujoč. Poročilo o šestmesečnem delovanju CMAS vsebuje nadalje nekaj podatkov o pobudah informativnega značaja in za senzibilizacijo glede Zahtevna akcija preventivnega cepljenja problema mamil. Tako so v sodelovanju s šolskimi in vojaškimi oblastmi ter radijskimi postajami priredili okoli trideset informativnih srečanj o narkomaniji. Skupaj z občinsko upravo v Tržiču so marca priredili konferenco, na kateri so proučili možne posege na področju uživanja mamil. Med ostalimi dejavnostmi gre omeniti občasno sodelovanje z zadrugo Arcobaleno in Mladinskim centrom v špetru ob Soči, ki se ukvarjata z reševanjem narkomanov, sodelovanje z nekaterimi občinskimi upravami in praktični poskus preventivnega posega, ki so ga izvedli v tovarni Ansaldo v Tržiču. Po konjskih dirkah izbruhnila epidemija salmoneloze! Nasprotniki tradicionalne prireditve v Tržiču, tekmovanja v konjskih športih, so se tudi letos izkazali. Nadvse uspela prireditev se je zaključila v nedeljo, v torek zjutraj pa so se na zidovih hiš v Gradišču pojavili lepaki Krajevne zdravstvene ustanove, z opozorilom o pojavu nalezljivih bolezni ter o nujnih preventivnih ukrepih proti njihovemu širjenju. Epidemija naj bi bila v zvezi s prireditvijo ob koncu tedna in množično prisotnostjo konj (prijavljenih je bilo nad sto tekmovalcev). Ker je bil lepak mojstrsko ponarejen, je kar precej obiskovalcev mesteca ob Soči obvestilu verjelo, kmalu pa se je izkazalo, da gre za podvig oporečnikov, ki nasprotujejo, vsako leto na drug način, tradicionalni prireditvi. Nerodnost je v tem, da so bili lepaki pritrjeni na zidove s kvalitetnim lepilom in da jih je težko odstraniti... Ni znano, če bodo zaenkrat neznane oporečnike prijavili. pomeni gostovanje svetovno znanih glasbenikov. Pod naslovom Koncerti z velikimi izvajalci, bodo v Verdijevi dvorani tri koncertni večeri: 13. septembra, 30. novembra in 16. februarja. Na prvem glasbenem večeru bosta nastopila violinist Boris Goldstein in pianist Leonid Brumberg. Za drugi koncertni večer je napovedano gostovanje pianista Mihaila Pletajova, februarja pa bosta koncertirala violinist David Ojstrak in pianistka Natalija Zerealova. Posojilo za dokončno ureditev dvorane Azzurro v Tržiču Državni zavarovalni zavod MA ja tržiški občini odobril novo posojilo, v znesku 1356 milijonov lir. Pogodbo so podpisali te dni v Gorici, na pokrajinskem sedežu omenjenega zavoda. Z odobrenimi sredstvi bo občinska uprava v Tržiču dokončala rekonstrukcijo bivše kinodvorana Azzurro, ki jo preurejate v gledališko dvorano, manjši del posojila (nekaj nad petdeset milijonov) Da bodo uporabili za ureditev prostorov sedeža rajonske skupščine Largo Isonzo. Zavod INA je v zadnjem obdobju dodelil tržiški občini že nad štiri milijarde posojil. OBČINA DOBERDOB v sodelovanju z domačimi društvi in organizacijami vabi na kulturne, športne in zabavne prireditve ob letošnjem OBČINSKEM PRAZNIKU Danes, 26. avgusta, od 19. ure dalje tekmovanja v ženski in moški odbojki med ekipami MO KD Jezero, KD Kras iz Dola -Poljan, ŠD Jamlje in Prva-čine. Razna obvestila Kmečka zveza opozarja živinorejce, da so še zmeraj v veljavi določila o premijah za teleta. Prošnje je treba vložiti v roku 30 dni od rojstva teleta. Podrobnejša pojasnila dobijo interesenti v uradih Kmečke zveze - v Goriči'v Ulici Malta 2. Slovensko planinsko društvo v Gorici vabi člane in prijatelje na delovno akcijo za dograditev planinske postojanke pri Krnskih jezerih. Delovna akcija bo v soboto in nedeljo, 4. in 5. septembra. Kdor ne more sodelovati oba dneva se akciji pridruži lahko samo v nedeljo, ali samo v soboto. Pojasnila pri predsedniku društva in pri Ivotu Berdonu. V Kulturnem domu se bo drevi, ob 18. uri, nadaljeval sinoči začeti tečaj gledališke umetnosti. Tečaj se bo zaključil 3. septembra. Te dni je skoraj v vseh občinah na Goriškem v teku preventivna akcija cepljenja psov proti gozdni steklini, ki naj bi jo v celoti izpeljali do konca prihodnjega meseca. Cepljenje je. kakor smo že večkrat poročali, obvezno. Na prvi pogled se zdi, da gre za nepomembno zadevo, ki jo te mogoče opraviti v nekaj dneh. V resnici pa je stanje precej drugačno in je akcija cepljenja psov dovolj zahtevna in obenem obsežna naloga. Po podatkih, ki so nam jih posredovali v uradu pokrajinskega živinozdravnika, je kandidatov za periodično cepljenje od devet do deset tisoč, kar pa seveda ni mogoče opraviti v enem ali dveh dneh, niti ne v enem tednu. Letos bodo poleg psov. v okviru preventivnih ukrepov proti širjenju gozdne stekline, cepili tudi nekaj tisoč glav govedi in drugih domačih živali. Cepljenje poteka, kakor so nam potrdili v uradu pokrajinskega živinozdravnika, v glavnem brez zastojev in po dogovorjenem razporedu. Če so lastniki psov še kar disciplinirani, tega ni mogoče reči za bolj ali manj ubogljive štirinožce, ki jim ni preveč do tega, da bi dalj časa potrpežljivo čakali na injekcijo v pisani človeški in pasji druščini, pa je zato na krajih cepljenja dovolj lajanja, bevskanja in drugih glasov iz pasje govorice. Ob koncu najbrž ne bo odveč še opozorilo, da nevarnost okužbe z gozdno steklino še ni mimo, saj so zadnji primer obolele živali ugotovili 9. junija letos. V goriški pokrajini so doslej ugotovili 17 primerov okužbe. (Na sliki: postopek cepljenja psov na Vrhu). NA AJŠEVICI Zasebni živalski vrt carinika Bača Carinik Radenko Zarubica, s psevdonimom Bačo, je ob robu gozda na Ajševici, uredil mini živalski vrt, ki vzbuja veliko zanimanje in ob čudovanje obiskovalcev. V njem goji nad 2 tisoč raznih živali, ki jim pogosto ne vemo imena, porekla in vrste. Med njimi so mnogi redki in dragoceni primerki pernatih in drugih živali. Posebno je ponosen na belega pava, ki je po poreklu z otoka Brioni, kjer .je sodil v živalski vrt jugoslovanskega predsednika Tita. Zarubica vzdržuje svoj živalski vrt pretežno z dohodki, ki jih preje ma od re.je in prodate prašičev in kokoši. Ta zanimiv živalski vrt je deležen številnih obiskov, zlasti mladine. V njem bodo zmeraj dobrodošli, pravi Zarubica - Bačo, tudi obiskovalci iz Gorice in drugih krajev pri nas. mm m KMEČKA BANKA USTANOVLJENA LETA 1903 GORICA-K0RZ0 VERDI 51 TELEFON: 84206 - 84207 • 85383 TELEFON MENJALNICE: 83909 TELEX 460412 AGRBAN VSE BANČNE USLUGE • MENJALNICA RAZPOLAGAMO Z VARNOSTNIMI SKRINJICAMI Kino Gorica CORSO 18.00—22.00 «Aiutami a so-gnare*. M. Melato in A. Franeio-sa. Barvni film. VERDI 18.00-22.00 »Fantasma d’a-more». M. Mastroianni in Romy Schneider. Barvni film. VITTORIA 17.00-22.00 «Porno sex love*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 18.00-22.00 »Fracchla, la belva umana*. PRINCIPE 18.00-22.00 «Marilyn — una vita, una storia», J\lova Gorica in okolica SOČA 18.00-20.00 »Seks v 100 lekcijah*. Danski film. SVOBODA 18.00—20.00 «Zmaj v ognju*. Hongkonški film. DESKLE 19.30 »Super prijem*. Hongkonški film. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Alla Salute, Ul. C. Cosulich 117, tel. 72 480. DEŽURNA I.EKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Pontoni k Bas-si, Raštel 52. tel. 83 349. POGREBI DANES Ob 13.30 Dolores Marega iz splošne bolnišnice v Koprivno; ob 13.40 Giovanni Feresin iz splošne bolnišnice v Mošo. Za goriško sekcijo društva prostovoljnih krvodajalcev so prispevali: Pasquale Villa z družino 50 tisoč lir, v počastitev spomina An-tonia Grusovina. v počastitev spomina Anicetta Milanija, sestre An-na, Fresia, Tina, Santina in Irma 30.000, upravni svet zadruge uslužbencev psihiatrične bolnišnice, v počastitev spomina Mariana Piga 100 tisoč, Vittorio Spolverini 5.000, Fran-eesco Qualli 5.000. uslužbenci pokrajinske psihiatrične službe, v počastitev spomina očeta delovnega tovariša Luigija Godeasa 60.000 Ur. Za združenje Pionieri volontari del pronto soccorso je GiuUa Bais-sero prispevala 30.000 lir, v počastitev spomina sestrične Silvane For-chiassin. PRIMORSKI DNEVNIK 4 26. avgusta 1982 OS DOGODKU, «ZARADI KATEREGA BI SE MORAL SRAMOVATI VES SVET? V TEL A VIVU SO 1E NAPRA VILI OBRAČUN KOLIKO JIH JE STAL NAPAD NA LIBANON Ne glede na izredne človeške žrtve, med katerimi je bilo nad 37 odst. otrok, v glavnem mestu Izraela govore o finančni ceni vojne v Libanonu - Bila je, pravijo, zelo poceni Bejrutska tragedija ali «dogo- dek, zaradi katerega bi se moral sramovati ves svet», kot je rekel iod^a palestinskega osvobodilnega gibanja Arafat, je, kot kaže, zaključena. O vzrokih in posledicah se govori in razpravlja po vsem svetu. Verjetno tudi v nekaterih vladnih krogih, zagotovo pa v iniDogih vodstvih političnih strank in gibanj. O vsakdanjih dogajanjih pišemo in govorimo vsak dah, da je čitatelj kolikor toliko obveščen. O eni plati te tragedije pa se bolj malo govori. V mislih imamo ekonomsko plat. zle posledice, ki jih je imela in še bo imela ta vojna na prizadete države. Glede tega bi bila potrebna dolga analiza, kako si bo Libanon. majhna država, zacelila rane, ki ji jih je prizadejal brutalni napad Izraela. A se bomo ustavili le pri izraelskem cinizmu, pri brutalnosti nekaterih njegovih ljudi, ki se ne ozirajo na človeške žrtve, na prelito kri, pač pa govore o svojih materialnih izgubah. Res je sicer, da te stroške zmanjšujejo. vendar je zanimivo, kako o tem vprašanju tudi govore, tako da si more človek tudi v tem smislu ustvariti kaj čudno sliko o vodstvu dežele, ki igra v tem tako pomembnem delu sveta vlogo žandarja. Sicer pa preidimo k stvari. Torej mimo tisočev nedolžnih človeških žrtev, med katerimi je bilo ničraanj kot 37 odstotkov o-trok pod 10 letom starosti, in seveda mimo strahotnih posledic rušenja Beiruta, so v izraelskem glavnem mestu hladnokrvno izračunali svoje stroške »vojaške operacije* v Libanonu. Te so po podatkih iz Tel Aviva znašale 1 milijardo in pol dolarjev. Eno milijardo dolarjev so stale bombe in strelivo in drugi vojaški material, okoli 500 milijonov dolarjev pa je Izrael izgubil «zaradi neizkoriščene delovne sile*, ker so pač bili njegovi ljudje v uniformi in ne na delovnem mestu. To je cinizem, ki se ne omejuje ne le na vojaško in politično plat tega surovega napada, pač pa se je cinizem prenesel tudi v ekonomijo. Velja dobesedno navesti izjavo, ki.jo je dal ameriškemu Časnikarju pomočnik guvernerja osrednje izraelske banke Yikir Plessner. Ta je rekel: «če vaši čitatelji pričakujejo,, da bodo brali o strašnem' izraelskem ekOnomskčm bčemenu te vojne, bod, bazen. Felice se je na. smejal, njegovi fantje tudi. Zato je pa bila naslednja bitka še silovitejša. Mikomur niso prizanesli. Vsi smo bili spet v vodi, žal je bilo v bazenu vedno manj vode. vedno več je je pa bilo ob bazenu. Bilo ie tudi sklenjeno pri jateljstvo. • « * Ob skromno razsvetljenem odru smo se v temi pogovarjali z domačinko. Že nelcaj let je preučevala liudske običaje in izročim. Obiskala je mnogo odmaknjenih in zakotnih hribovskih rasi. kjer je bilo praznoverje še močno zakoreninjeno. Te vasi so precej različne od sardinskih turističnih centrov. V poletni noči ob skromni razsvetljavi so njene besede dobivale prizvok verjetnosti, morda. tudi zato, ker je tudi sama verjela r to, kar je pripovedovala, čeprav so bile njene pripombe zelo sodobno znanstvene. Spomnila sem se na mautonese in na nit-hov izraz na razsvetljenem odru. Ta košček zemlie je res izžareval nekaj tajinstvenega, tam visoko v hribih ie morda res vse moao-če. Tudi zli duhovi lahko postanejo realni, kot je realno obra čunavanie med tolpami. (nak) Ob koncu turneje smo le zvedeli, kaj se je pravzaprav zgodilo v Olbiji. Kot je bilo rečeno že v poročanju o turneji, je bila letoš nja »Sa Ferula* sestavljena iz prireditev, ki so istočasno potekale v raznih krajih. Razen v Cagliariju, kjer je vse organiziral central ni prireditelj krožek «Un’iscola sarda*. so po drugih krajih orga nizacijo prevzela domača društva in krajevne uprave. Navadno so folklorni večer vključile v niz drugih prireditev ali pa ga združile z raznimi krajevnimi prireditvami. če je odpovedala krajevna organizacija, je seveda večer klavrno izpadel, ne glede na prizadevanja nastopajočih, ki so bili v Olbiji tudi člani zbora »Or-tobene* iz Nuora. Še vedno nekoliko poklapani smo v ponedeljek zjutraj, 26. 7., za tiste, ki ljubijo točnost, posedli v avtobus prijaznega Salva tora, ki nas .je skorajda prečno peljal na jugozapadni del Sardinije. Po nekaj urah vožnje smo prišli v precej pusto pokrajino, katere glavno mesto je Oristano. Zavozili smo tudi v tesne ulice kraja S. Vero Miliš, kjer naj bi se po navodilih. ki jih je sicer imel izključno šofer, morali ustaviti, vendar so nas napotili naprej, pro ti morju. Če je kdaj ime kraja odgovarjalo podobi, ki jo nudi. to prav gotovo drži za Putzu Tdu. To je neverjeten kraj, ki ga označujejo soline in dolge peščene obale. Morje je radvse čisto in v njem. kar je za nas še bolj čudno, se je kooalo malo ljudi. Zato smo se tudi z ihto. ki bi jo lahko primerjali samo nevednosti in naivnosti starih Slovanov, kar obleče ni zagnali proti belinj obale in sinje-zeleni valoviti površin morja. Ustavila nas nista ne veier ne *pesek, ki se ga kasneje nikakor nismo mogli znebiti. Da bi bila irealna slika še popolnejša, so nas namestili v nekakšno poletno kolonijo, ki so jo vzdrževale nune: mi smo pravzaprav spali v šolskem poslopju ki je imeio nekaj tušev, drugače pa samo eno stranišče in še to v zakupu Krajevne zdravstvene enote, s katero smo se v imenu žalitev sodobne higiene le nekako pogodili za začasno uporabo. Pri nunah pa smo jedli in to nadvse okusno. PUTZU IDU — Prostrano strni-šče, pesek, sol, lesen oder prah. Sonce pripeka. Vročina- bi: bila brez vetra neznosna, a veter dvi ga tudi prah. V tej Puslot{ je oflej, pravi anahronizem. Se večji anahronizem je klavir na njem. Fellini bi si ne mogel izmisliti lepših kontrastov. Ogledujemo si oder. pogovarjamo se. kje mi stojijo mikrofoni. Vse ie nekako nereal no. Zvok klavirja. Naši godci se niso mogli izogniti njegovemu čaru. Pojavi se domačin s steklenico vernaccie. Požirek vina. vro čina. zvok klavirja, lagodnost vo poldneva na jugu. Kako naj se človek stmrno pogovarja! V večernem polmraku, ko smo se vrnili na prireditveni prostor je bilo prizorišče še nekoliko tu robneiše. če ie to sploh mogoče. Ljudi, občinstva pa od nikoder. Tesnobi se je pridružila nekakšna nejevolja. Preoblačili smo se v avtobusu, ki ie stal tik za odrom. Prah se ie že polastil harmonike »n klarineta, m tud) na nošah so bili obrisi prahu. Fantje so postopali ckrog kioska, kier so vro dajali pijačo. Potem so se v da liani pojavile lučke, žarometi avtomobilov, ki so se počasi bližati z raznih strani po strnišču. L ju d je so obkrožili oder. Nekateri so s seboj prinesli zložljive stolčke in posedli. Kmalu po deseti uri smo zaplesali. Napoved ie bila ne koliko zmedena, kot ie bil zmeden starejši profesor, ki ie s po red napovedoval. Kolegi iz Saler na so preklinjali veter, ki jim ie odnašal zastave. Po drugi še bolj zmedeni napovedi naših plesov, ie član tržaške skupine stopil do mikrofona in skušal pojasniti, kdo smo, od kod prihajamo, kaj poč nemo in kaj predstavljamo. Veter ni pojenjal. Morali smo proslavljati rojstni dan enega od naših fantov, a v bivšem samostanu, kjer smo imeli preskrbljeno prenočišče, ie vladal strogi red: ob enajstih tišina. Pa smo se odpravili k morju. Potici, ki jo je gorenjska Lenčka vsak večer nosila na glavi, smo odrezali spodnji del, ga prekrili z nutello in piškoti, poiskali smo svečo in torta ie bila pripravljena. Posedli smft.nP' prevrnjeno barko. *antje so"privtekli na dan steklenice in kozarce. Pesek nam •je silil v coklie in copate, pa tudi v grla, da smo jih morali skrbno izpirati. Zapel’ smo najprej slovensko'. nato italvahsko. nato že običajne himne. Med eno pesmi ie in drugo smo prisluhnili pljuskanju morja, od časa do časa se je kdo zazrl v nebo k> se ie zdelo še boli polno zvezd kot doma. Ob prižganih svečah je bilo kat se da •romantično Ko so postali glasovi hrirnvi, smo se odpravili spat. Kljub okornim posteUam in velikim sobanam, v katerih snu bili natrpam po deset in več. nas je utrujenost kmalu vse prema g ala. (nak) Posebno poglavje bi si nedvom no zaslužili napovedovalci z na povedmi vred. Nikakor namreč niso mogli uskladiti Trsta in slo venstva, čeprav je treba reči. da jih je pri tem močne zavajala o znaka centra'nih organizatorjev, ki so na posebne kartončke zapisali »Stu ledi - Slovenja*, na po sel/en seznam vseli nastopajočih pa «Stu ledi - Trieste comunita nazionale slovena*. Ta nesporazum nas je spremljal od Olbie do Cagliarija, občasno pa ga je napovedovalec ali razčisti- ali poglobil. V Putzu Idu ga je na primer do kraja zamotal. (bip) •llltlllllltMOUIItllimiltllllHliMiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiftiiiiiiiMnllllllMIMIHIUIIIMIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIin TABOR PRI VIŠKORŠI SE JE ZAKLJUČIL S POTOVALNIM TABOROM Pred kratkim se je zaključil eden izmed šestih taborov, ki jih je le tos. priredila tržaška veja SZSO (Slovenske zamejske skavtske organizacije) in ki je bil namenjen najstarejšim elanom. Petnajst novincev roverjev in popotnic, t.j. fantov in deklet od 16. leta dalje, je taborilo pri Viškorši v Beneški Sloveniji. Načelnik je bil Marjan Jevnikar, pomagali pa so mu še nekateri roverji in popotnice. Ta bor je bil na istem prostoru, kjer je prej potekal eden izmed tabo rov izvidnikov in vodnic, t.j. skavtov in skavtinj, ki spadajo v srednjo starostno dobo. Odlični stiki z domačini, ki so jih vzpostavili u-deleženci prejšnjega tabora, so bili kmalu obnovljeni. Osebni stiki in predavanji prof. Viljema Černa in župnika Artura Bk.sutta so pri pomogli, da so skavti in skavtinje spoznali krajevne značilnosti in razmere, ki vladajo v Beneški Slo venjji. Dobro so se vživeli v vaško stvarnost, saj so sodelovali pri organizaciji vaškega praznika in to cela dva dneva. Delo v korist va ški skupnosti in posameznikom je bil bistveni del tabornega progra ma, saj imajo roverji in popotni ce geslo »služiti bližnjemu*. Redno potekanje tabornega življenja je nekoliko motil dež. kljub temu je bil na vrsti izlet v bližnji Zavrh in v jamo, nočni orienta cijski pohod ter razna predavanja in vaje. En dan je bil posvečen duhovnim vrednotam, ki so prisot ne v skavtizmu, vodil pa ga je g. Tone Bedenčič. Po enem tednu se je začel po tovalni del tabora. Skavti in skav tlnje so podrli svoje šotore in se odpravili na štiridnevno turo, ki jih je popeljala po planinski poti SPDT od Viškorše do Kanina. Prvi dan je pot šla čez Viškorško goro do prelaza Tanameja v Terski do lini. drugi dan čez sedlo Zajavoi in prelaz Karniea do Ravance v Rreziji. Tretji dan je pot vodila iz Ravance v Solbieo, na sedlo Buja ter po Visoki rezijanski poti do škrbine v Senožečah, od tu pa dalje do koče Gilberti na Kaninu Hoje je bilo za cel dan in tako tudi Četrti in zadnji dan, saj so se spustili na Nevejski preval, nato se vzdignili na planino Pecol poti Montažem. Tu so zapustili pol SPDT in po Visoki poti Reldaniče dospeli do vlaka v Klužah (Chiu saforte'. Te štiri dni je «popotni ke» spremljalo lepo vreme in gor ski svet je bil res čudovit, zato je kljub dolgi in naporni poti o-stal potovalni del tabora vsem u-deležencem v najlepšem spominu. ITALIJANSKA TV Prvi Kanal 13.00 Poletni maraton 13.30 DNEVNIK 17.00 Prireditve, glasba in aktualnost 17.05 Tom Story, 38. del 17.50 »Un amore di contrabasso* 18.40 Clacsonovi nasveti 19.10 Pustolovske poti 19.45 Almanah — Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Variete . .. varieta Četrtkovo srečanje s prijatelji, pevci in plesalci Ponovno je na sporedu varietejska prireditev »Studio 80», v kateri se je posebno izkazal in uveljavil sin filmskega človeka Vittoria De Sice Christian, ki pa je bil že znan zaradi svojih odrskih uspehov, posebno kot odrski mojster, ki je znal upeljavati druge odrske mojstre. Ob njem se v tej oddaji lepo uveljavlja tudi Na-dia Cassini, medtem ko Leo-poldo Mastelloni nadaljuje s svojim programom. 21.35 Un’isola da trovare 23.15 DNEVNIK — Vremenska slika Drug) kanal 13.00 DNEVNIK 2 — Ob 13. uri 13.15 Šolska vzgoja: Športna ura: tenis 17.00 Popoldan program za mladino 17.15 Naš skupni prijatelj, 2. del 17.40 Bia, la sfida della magia, risanka 18.30 DNEVNIK 2 - Športne vesti 18.50 Šport in koncert Vmes vremenska napoved V oddaji šport in koncert se bo danes TV gledalec srečal s športom, ki je pri nas bolj malo znan. Gre za golf, ki je tipična angleška igra in še to le za gospodo. Ta del programa so snemali ob pomoči CONI, ostali del pa dopolnjujeta kantavtorja Luciano Rossi, ki izhaja iz takoimenovane rimske šole, ter Franco Califano, ki je prav tako dobro znan, 19.45 DNEVNIK 2 - Vesti 20.40 Igre brez meja 1882 22.15 Made in Italv 23.10 DNEVNIK 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 19.00 DNEVNIK 3 19.15 DNEVNIK 3 - deželni 19.50 Sto mest Italije 20.10 Šolska vzgoja 20.40 »Lo scatolone* 21.40 DNEVNIK 3 22.05 Mehika: ljudje in bogovi Spet smo v Mehiki in sicer v rvCzi z°odda'jo »Ljudjč fti" bogovi*. Današnja oddaja nam bo najprej opisala in predstavila nekdanje cerkveno in trgovsko središče Teetuhuatan, za katerega menijo, da je nastalo kakih 100 let pred našim štetjem. Iz tega mesta bomo prešli pa obalo Mehiškega zaliva, kjer je mestece El Tahine, ki je bilo in je še vedno glavno mesto Tetenahijev, to se pravi enega izmed starih ljudstev, Id so se kljub vsemu prodoru belega človeka in njegove kul- ture, pogosto tudi nekulture na novi celini vendarle ohr*-nili. 22.35 Sto mest Italije JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 18.40 Poročila 18.45 Zbis: Kralj Matjaž in Alenčica 19.00 Mladi glasbeniki tekmujejo šolsko leto je spet pred vra; ti — delo se začenja tudi za tiste, ki so se odločili op rednem šolskem delu op1' skovati še glasbeno Šolo. Taka odločitev pomeni JP tvovati marsikatero uric° včasih kar napornemu ri enoličnemu vežbanju, _ brez katerega pač ni mogoče napredovati. Toda mera zn*; nja, ki si jo mladi ljubitejJ glasbe s takim trudom Prl' dobi, mu odpre vrata v svet, ki ga sicer ne bi moge1 spoznati in občudovati. Med tistimi, ki vztrajajo, najbrp ne bi našli nikogar, ki ® mu bilo žal za vloženi trud-Kot »uvodni akord* naši® glasbenim šolam, PedaS°j gom in učencem, naj M nekaj utrinkov z desetega tekmovanja učencev in dentov glasbe Slovenije, ® je bilo lani v Mariboru na zaključnem koncertu so v Unionski dvorani nastop111 najboljši iz posameznih k®' tegorij, med njimi violin« Viktor Petek, hornist Zoran Lupine, violončelist Pap®. Rakar, vokalni ansamp* »Ancilla vocis*, saksofon) Milko Lazar, pozavnist Dušan Kranjc, violinist Miran Kolbl in flavtist Cveto Koa-bal. 19.30 Obzornik 19.45 Po sledeh napredka 20.15 Risanka 20.24 TV radio nocoj 20.26 Zrno do zrna 20.30 TV dnevnik 20.55 Vreme ' V' 21.00 Film tedna: Test pilota Pirksa L 22.35 Miniature 22.44 V znamenju > Koper 13.30 Odprta meja V današnji Odprti meji bodo®* sporedu med drugim še nasled"” vesti: TRST - Trst, najdražje m63** v Italiji MAŽEROLE (Čedad) - Vas odrezana od sveta TRST — Fotografska razstava 18.05 Jazz na ekranu 18.30 TV Šola 19.00 Zdravo, otroci 19.30 Obzorja 20.00 Risanke 21.30 Gordon, Črni pirat, fU*** 21.55 TV D - danes t kj 22.05 Zeit im Bild - čas v s«10 Zagreb 18.50 Videostrani 19.15 Jole, Joie, otroška serija 19.45 Humor Vojvodine 21.00 Monitor, politični mag** 22.05 Televizija v gosteh . Zabavno - glasbena oddaj 23.05 TV dnevnik TRST A 7.00. 8.00, 10.00. 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše: 8.10 Radijski mozaik: Na obisku pri...; 8.30 Pot puri na [levov in melodij; 9.30 Dramatizirani roman: Prežihov Vo-ranc, «Doberdobv - 14. in zadnji del: 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja: komorn: koncert na ploščah: 11.30 Opoldanski zbornik: Literarni listi: 12.00 Na počitnice (vmes glasba); 13.20 Iz studia neposredno. Glasba po željah: 14.10 Otroški kotiček: «0-tok skrivnosti*; 14.55 Naš jezik: 15.00 Diskoteka: 15.30 Zapiski s potovanj: 16.00 Klasični album: 17.10 Razširjeni obzornik: Na obisku pri...: 17.30 Romantične me lodiie; 18.00 Četrtkova srečanja: 18.25 Priljubljeni motivi. KOPER (Slovenski urogram) 7.30, 8.25, 15.00 Poročila: 7.00 8.30 Otvoritev - Glasba za dobro jutro; 7.15 Obvestila in EP: 7.37 Objave: 7.45 Cestne razmere: 8.15 Radijski, televizijski in filmski spored; 8.28 Zaključek; Val 202; 14.00 Na valu radia Koper - Glasba. objave: 14.15 Kinospored: 14.30 Zanimivosti; 15.10 Predsta vitev oddaj in glasbene želje: 15.30 Po domače s pevci in ansambli: 16.00 Dogodki in odmevi-16 30 Glasba po želiah; 17.00 Primorski dnevnik; 17.15 Aktualna tema: 17.30 Objave, glasba: 17.40 Juke box; 17.55 Zaključek s pregledom novic. KOPER (Italijanski proqram) 7.30, 8.30. 13.30, 16.30, 19.30 Po ročila: 9.30, 10.30. 11.30, 14.30. 15.30. 17.30 Dnevnik: 7.00-9.30 Glasbeno prebu;anie: 8.15 Horo skop: 9.00 Casadei: 9.15 Gor in dol no ulicah: 9.32 Luoianovi do pisniki: 10.00 Z nami .je...; 10.15 Ansambel Tonv Mottola: 10.3? Glasba: 10 45 Mozaik: 11.00 Pio šče: 11.15 Festivalbar; 11.32 Kini svet mladih: 12.05 Glasba po že l.iah: 14.33 Polet.ie: 15.38 Več kot ena pesem: 18 00 Tris d’assi: 18.45 Kant avtorji: 17.00 Lnizj Pirandel lo: 17.15 Glasba: 17.32 Crash: 17.55 Kniige v izložbi: 18.00 Jazz glasba: 19 15 Diskoteka. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00. 12.00, 13.00 in 19 00 Poročila: 6.00 8.40 Glasbe na matineja: 9.00 Radio anehe noi: 11.00 Iz Milana: Glasbena hiša: 11.34 Sestrična Betta; Iz Milana: Takoj se vrnem; . Master: 14.23 Ul. Asiago Tend®> 16.00 Poletje: 18.06 Komorna g|as, ba: 19.10 Prisluhni večeri f' 19.30 Radio 1 jazz; 22.27 Aud^ box; 23.03 Telefonski klic. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 16.30. 17.30, 19.30 Poročila; 6-^ 8.00 Glasba za dobro jutro; - Marilvn: življenjepis; 9.32 ^ nova Italija: 11.32 Neodkriti otfl-' 12.48 Kviz: 13.41 SoundTracic 15.00 Controra; 16.32 Gospe in 8 j spodje, veselo poletje; 19.50 ska vzgoja: 20.10 Splash; 0..35 L®’n noč. otroci!: 20.45 Minute > samblom AHia Sossa: 21 00pe kov večer domačih pesmi in JJji pevov: 22.05 Literarni večer: . de, PahUača Lady Windertr>e 22.45 Lepe melodije: 23 00 N*- . rojakom no svetu: ?3 15 Tnforn^ tivna oridaia: 23.25 Iz naših redov: 23.30 Plesna »lasba: Lirični utrinki: 14 10 Mozaik n24> ke vlasbe: 1.05 Nočni progra1® glasba. PRIMORSKI dnevnik ŠPORT ŠPORT ŠPORT 26. avgusta 1982 košarka DEVETO SVETOVNO PRVENSTVO V KOLUMBIJI ŠPANIJA Z VELIKO TEŽAVO PREMAGALA KANADO Ir . primeru poraza Spancev bi bila Jugoslavija izgubila vsakršno možnost, uvrstitve v su-perfinale - Sodnik Perez v središču ostrih kritik - Konec tekem v tolažilni skupini (Posebno za Primorski dnevnik °d dopisnika Dela) ~~ Zel°. zelo malo ie man.j-fcnj* U se Jugoslavija že poltoni °“ “P811!8- da še lahko na s, n v velikem finalu. Kanadčani skoraj vso tekmo vodili ...spancem, ki dolgo sploh niso ®osli Dr.ave vol'e za igro. niso te im 28 . koša, a so nazadnje ju. aKali in Jugoslavijo še obdr .krogu tistih, ki so kandidati V^šii mesti. minuta tekme .je šele iki tol.3 vese,ie tudi v jugoslovan 3 ^,bor- kajti Španci so vodili zt . . . nato pa z veliko muke, lnakaii T -Z veUk0 rT' ledna 011 ln zgrešenimi meti Ka-Sten pav le odbržah to razliko. ,nci SO zmagali s 83:80 ( 42:461. ua . ®ovietski košarkarji so ostali tain a1, da si po mili volji izbili Paa.Protnika za veliki finale. ac?f Pravijo, na svetovnih ^nstvih ni... Soyw, Ve^ki dvoboj Jugoslavije in vseh Ske zveze ie še vedno tema kovni fazg°vorov novinar,jev, stro-Pfj-^kov, igralcev, opazovalcev. aa n°č sicer ni mogla spre nju . ‘“nen.ia o nemogočem soje nij.]' Panamca Pereza toda tj2, .“nji so vendarle prišle do iz-tfe„.r-napake naših igralcev in tei ni Ja Zeravice, ki na tekmi vse- J« ffili ’ 'el najbolj srečne roke. Predvsem .je nerazumljiva njegova odločitev, da je tako dolgo držal na klopi izredno razpoloženega Radovanoviča, ki je v prvem polčasu sicer res dobil tri osebne na pake, a bi že bolj pazil. Knego. ki se že nekaj dni muči s prebavnimi motnjami, vsekakor ni mogel zamenjati razpoloženega Sarajevčana. «Ena naših poglavitnih napak je sploh bila, da nismo igrali tistega, kar nam je šlo,» pravi Radovanovič. «Prajo je zadeval, moral bi dobiti več žog. Meni je sve uspe valo in morali bi tako nadaljevati pa če bi igrali en dan skupaj. Bil sem resnično razpoložen, čutim, da sem y formi, škoda da nisem tud; v nadaljevanju mogel igrati v istem slogu naprej.» In dan pred tem je tudi Žeravi-ca razlagal, da moramo izkoristiti trenutek, ko bo nekomu uspevalo vse, da ga moramo zasuti z žogami, da smo tako počeli že v časih Daneva in Korača. Toda Žeravica sam je to tokrat «prepečil», ni tve gal z Radovanovičem, poklical je z igrišča Dalipagiča samo zaradi tega, ker ni dobil dovolj žog, pa čeprav je bil tokrat pri metu. «Dalipagič in Kičanovič že štiri leta ne igrata več skupaj v klubski ekipi, zato nista več tandem To se pozna,» pravi Žeravica. Toda tudi Kičanovič v drugem polčasu skoraj ni metal. Dosegel je . ................ - .... Kolumbija ’S2 • Kolumbija '82 -. ..'.. ... .... P|nalna skupina J, . . Izidi . * (l2;i,olo: Španija - Kanada 83:80 Avstralija - Kolumbija 72 1111 63 (40:27). LESTVICA 440 464:326 1 1 2 2 5 4 519:458 358:342 373:358 312:348 388:440 306:452 ka *rattja &ada Ko,I"«bija t)aviBNAJB0UŠI STRELCI V(Avstralija) 149; Kičanovič % S'av!ja) 136; Triano (Kanada) % k" Epifanlo (Španija) 128; Si-(»Panija) lio. SP0RED “•Oo'. I Kolumbija - Jugoslavija; lutH ',ani|a ' SZ 27. g. ■'H); 2D^ug0s’avi-ia ’ Avstralija; i^k28' "Z H . Kanada - Kolumbija; 04.00: Hes,„ vst‘alija; 20.00: finale za JŽiifg.j 22.00: finale za 1. mesto, j Bn •! P'eSlednosti smo navedli . “all.ian.skem času). TOLAŽILNA SKUPINA Izidi 1. kolo: Panama - Kitajska 121:92 (63:54); Brazilija - Slonokoščena o-bala 102:79 (60:35); ČSSR - Urugvaj 111:84 (50:42). 2. kolo: Panama - Slonokoščena o-baia 117:83 (53:33); Brazilija - Kitajska 93:79 (59:32). 3. kolo: ČSSR - Kitajska 111:88 (54:40); Panama - Urugvaj 92:75 (47:32). 4. kolo: ČSSR - Slonokoščena obala 94:92 (46:40); Brazilija - Urugvaj 96:77 (52:43). 5. kolo: Kitajska • Slonokoščena obala 91:77 (39:39); Panama - Brazilija 86:85 (51:50). 6. kolo: Urugvaj - Kitajska 72:56, (35:30); ČSSR - Panama 89:87 (45 proti 42). 7. kolo: Urugvaj - Slonokoščena o-bala 96:85 (51:45); BraziHja - ČSSR 98:94 (42:47). KONČNA LESTVICA Brazilija Panama ČSSR Urugvaj Kitajska Slon. obala 474:415 503:424 499:449 404:440 406:474 416:500 Brazilija je osvojila prvo mesto zaradi boljše razlike v koših v medsebojnih tekmah s Panamo in ČSSR. Panama je druga, ČSSR pa tretja. en sam koš iz igre. Kdo je potem imel vse te žoge? Res sta sodnika Jugoslovanom uničila ritem v najbolj pomembnem obdobju. Dovoljeavla sta sovjetskim košarkarjem udarjanje, porivanje, dosojala pa v njihovo korist. A morda bi se tudi naši vendarle lah ko toliko zbrali, da bi zdržali ta skupni napad. «Pri 12 točkah razlike sta nam sodnika ukradla tri "iste žoge. Morda še več. Če bi naskok povečali na 20 točk, bi seveda bilo drugače. Takrat sovjetske ekipe nihče ne bi rešil poraza. To so čutili vsi. Najbrž zato takšna sprememba sodniških meril,* še vedno razmišlja kapetan naše reprezentance Dragan Kičanovič. «če bi se tekma ponovila, ob drugačnem sojenju, sem prepričan, da bi zmagali.* «Ob škandaloznem sojenju smo vendarle preveč popustili. Začeli smo se jeziti na sodnika, ki sta si izmišljala vse mogoče, jeziti na nasprotnike, ki so nas tepli, namesto da bi se zbrali in igrali umirjeno naprej. Vse več je bilo posamičnih akcij, vse manj žog za tiste, ki so zadevali, pa je naskok skopnel,* dodaja Dražen Dalipagič. Mirza De-libašič pa priznava: »Ne glede na velike napake sodnikov, smo ven darle za poraz malce krivi tudi sami, popustila je zbranost v drugem polčasu. Če bi nadaljevali mirno in se ne pustili zmesti od sodnikov in grobe igre sovjetske peterke, bi vseeno še lahk ozmagali.* Potreben bi bil pač dodaten napor. Morda bi ga zmogli, morda ne. Vsem je hudo samo zato, ker so bili večji del tekme boljši od Sovjetov, pa so jim nazadnje vendarle morali seči v roke kot poraženci. In zakaj vlagati toliko dodatnih naporov? Tega ne morejo narekovati sodniki s svojim protistranskim sojenjem. To se vedno bolj postavlja kot vprašanje športne morale. Jugoslovani so bili po oceni velike večine komentarjev in strokovnjakov, ki so bili na tekmi zbrani res polnoštevilno, boljši tekmec. Več so pokazali, a nič dobili. Na takšnih dvobojih lahko o zmagovalcu odloči že ena sama dvomljiva sodniška odločitev. Kako potem ne bi vplivala sprememba meril sojenja v obdobju petih ali desetih mniut, še sprašujejo tisti, ki se na košarko spoznajo z vseh plati. Toda vsa ta razmišljanja izzvenijo v prazno, kajti tekma je končana z zmago Sovjetske zveze, s točkama, ki sta morda odločili tudi o drugem udeležencu velikega finala za naslov svetovnega prvaka. To pa je tisto,' zaradi česar vsi razlagajo dvoboj za športni nesmisel po eni strani, opozorilo po drugi strani. Zavedajo se namreč, da bo v primeru, če se Jugoslavija in SZ vendarle še enkrat srečata, treba Jugoslovanom poravnati vsaj del dolga s prve tekme. To pa pomeni kompenzacijo v trenutku, ki je še bolj pomemben, odločilen za naslov svetovnega prvaka. Lahko torej pride še do večjega nesmisla. Stane Trbovc NOGOMET 1. JUGOSLOVANSKA LIGA Hajduk in C. zvezda včeraj uspešna Včeraj sta bili v prvi jugoslovanski nogometni ligi dve tekmi. V zaostalem srečanju 2. kola je v Osijeku Hajduk premagal domače moštvo z 2:1 (1:0). Za Spličane sta bila uspešna Pešič v 30. min. in Adamovic v 84. min., za Osiječa-ne pa Dibler v 47. min. V anticipiranem srečanju 3. kola pa je Crvena zvezda v Beogradu ob pomoči sodnika premagala moštvo Vardarja z 2:1 (0:1). Gostje so prvi povedli z Uroševi čem (7), Beograjčani so izenačili z dvomljivo enajstmetrovko, ki jo je uspešno izvedel D. Savič (22). zmagoviti gol za domačine pa .ie dosegel zopet D. Savič in to v poslednjih sekundah tekme. Mlinariču štiri kola Disciplinska komisija jugoslovanske nogometne zveze je izključila Dinamovega nogometaša Mlinariča za štiri kola. KOLESARSTVO SVETOVNO PRVENSTVO V LEICESTRU Prireditelji kontno izvedli spored V ponedeljek ni bilo tekmovanja zaradi deževnega vremena Italijani uvrstili v finale in v nadaljnje tekmovanje precej svojih LEICESTER — Kljub torkovemu dežju, se v Leicestru v Angliji nadaljuje svetovno kolesarsko prvenstvo. Kot znano so ta teden na sporedu dirka lisčne vožnje, ki nudijo veliko užitka sicer maloštevilnemu občinstvu. Italijani se kar dobro držijo in tudi v včerajšnjih jutranjih vožnjah so uspeli uvrstiti v naslednje tekmovanje nekaj svojih kolesarjev. V vožnji na srednji progi se je v finale uvrstil Vittorio Algeri, ki je tekmoval v repesažu. V tej kategoriji bodo imeli Italijani kar tri svoje tekmovalce in ni izključeno, da ne bi osvojili kake izmed kolajn. Poleg Algerija sta namreč v finalu še Vicino in Perani, odličja pa so podelili sinoči, vendar v poznih u-rah, tako da rezultat še ni znan. Poleg tega so sinoči podelili še tri naslove, in sicer v kilometru s startom z mesta za amaterje, v zasledovalni vožnji za amaterje in v hitrostni vožnji za ženske. In če se povrnemo k včerajšnjim kvalifikacijam naj omenimo, da sta se v nadaljnje tekmovanje v hitrostni vožnji za amaterje uvrstila še Italijana Pellegrini in Sella. Vendar najbolj zapažen rezultat je prišel s strani vzhodnega Nemca Uibela, ki je postavil nov rekord dirkališča s sprintom v 10”97. Kolesarji iz NDR bodo najbrž na tem SP odigrali zelo vidno vlogo, saj so, denimo, v zasledovalni vožnji za amaterje pla- sirali v polfinale kar tri svoje tekmovalce, in sicer Herniga, Wolfa in Macho, ki je tudi bivši svetovni prvak. Z njimi bo tekmoval za vstop v finale še zahodni Nemec Golz, ki pa najbrž nima velikih možnosti. Skratka, kolesarsko svetovno prvenstvo v Leicestru poteka zaenkrat še nekoliko v zatišju, čemur je krivo pravo jesensko vreme, ki sedaj obkroža Anglijo. Res pa je tudi, da so dirkališčne vožnje nekakšna «predjed» cestnim vožnjam, ko bodo stopili v ospredje renomi-rani kolesarski asi in se bodo potegovali za naslov svetovnega prvaka. Do tistega trenutka pa bo treba počakati še do prihodnje nedelje. Pozno zvečer je prišla vest, da je prvo zlato kolajno večera osvojil zahodni Nemec Fredy Sehmidtke v kilometru s startom z mesta za amaterje. Na drugo mesto se je uvrstil vzhodni Nemec Thomas, ki je prehitel svojega rojaka Raascha. VESLANJE SP V LUZERNU Italijani in Jugoslovani tekmujejo zadovoljivo LUZERN — V tem švicarskem kraju se nadaljujejo kvalifikacije za nedeljski finale svetovnega pr- venstva v veslanju in lahkih kategorijah. Po predvidevanju beležijo Italijani še kar zadovoljive uspehe, pa tudi Jugoslavija, ki jo zastopa samo pet veslačev, se lahko pohvali s kolikor toliko pozitivnimi rezultati. Stanulov je dosegel polfinale v enojcu, za kar mu je bilo dovolj tretje mesto v skupini, Poleg tega pa sta si polfinale v včerajšnjih repesažih priveslala tudi Pančič - Arežina v dvojnem dvojcu, ki sta prehitela Italijana Bollatija in Rossa, ki sta se tudi uvrstila v polfinale. Poleg tega so Italijani plasirali v finale tudi dvojec s krmarjem in dvojni četverec. Finale bo na sporedu v nedeljo, ostali, ki so se u-vrstili v polfinale, pa bodo tekmovali v petek. Tako Stanulov kot dvojni dvojec imata lepe možnosti, da bosta v nedeljo tekmovala za eno izmed kolajn. AVTOMOBILIZEM Nove tribune v Monzi MONZA — Ob priliki avtomobilske dirke formule 1 za VN Italije, ki bo na sporedu 12. septembra, bedo na dirkališču v Monzi postavili še nekaj tribun. Nove tribune bodo ob najbolj spektakularnih mestih dirkališča, kajti predvidevajo, da bo letos tej preizkušnji sledilo veliko število ljudi. ATLETIKA MITING V T1RREN1I P. Mennea zmagal S. Simeoni 196 cm T1RRENIA — Na mednarodnem atletskem mitingu v Tirrenii je po dolgem premoru zopet tekmoval tudi Pietro Mennea, ki je zmagal tako v štafeti 4x100 m in na 200 m. Slednjo progo je pretekel v 20”5M, s čimer je dosegel tudi čas, ki mu omogoča nastop na evropskem prvenstvu v Atenah. Od ostalih izidov naj omenimo italijanski rekord Gabrielle Dorio na 1.500 m s časom 3'58”65 (prejšnji rekord iste atletinje je bil 3'59"83) in odlično znamko Sare Simeoni v skoku v višino (196 cm). JADRANJE KORČULA — V soboto in nedeljo so se najboljši jugoslovanski jadralci na deskah pomerili na četrti kriterijski regati za jugoslovanski pokal, ki jo je organiziralo Jadralno društvo iz Korčule. Med najboljše so se po pričakovanju spet uvrstili favoriti. Zmagali so Sandi Gabrovšek, Sašo Stepanov in Helena Burger. Oba dneva je pihal ugoden veter. Četrte kriterij-ske regate, ki je odločala tudi o sestavi reprezentance za bližnje evropsko prvenstvo v Avstriji, pa se je udeležilo več kot sto jadralcev na deskah. NOGOMET Prijateljske tekme Napoli - River Plate 0:1 Fiorentina - Baia Mare 1:3 Pordenone - Udinese 1:4 iniiiiiiiHifiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiitviiHiiiiviiiiiiminiiiiniiifiitiiiiiiiiiiituMiiiiiiiiHMiiiiiiiiiimntfiiiiiiiiiiiitmiiiifiiiitiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiitiiifmimiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiliftiiiiimntimfiiniiiitniiiiiiiiiiiiiitiiHniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiifiiiiiMiiitiiiHiiiiitiHiiiiMiiim NOGOMET _____________V PRVI TEKMI MEMORIALA ŽARKA RflCETfl* VISOKA ZMAGA PROSEČANOV Premagali so Brežane kar s petimi goli razlike - Drevi: Portuale-Zarja PRIMORJE — BREG 5:0 (2:0) STRELCI: v 5. min. Di Benedetto, v 7. min. Bortolotti, v 52. min. Bortolotti, v 64. min. Di Benedetto, v 78. min. Rustja. PRIMORJE: Mikor (v 46. min. Adamič), S. Husu, V. Pertot (v 70. min. Štoka), G. Husu, Samese, Caharija, Bortolotti, Vidali, Di Benedetto, W. Husu (v 46. min. Angeleri), Sardoč (v 46. min. Rustja). BREG: Chermaz (v 70. min. Zettin), Tul, Hervatič (v 60. min. Tritta), Peroša, Pavletič, Dazzara, Žerjal, Albertini, Strnad, Mondo (v 55. min. Ražem), Zonta. SODNIK: Umani iz Trsta Na proseškem igrišču je bila sinoči otvoritvena tekma nogometnega turnirja za «2. memorial Žarka Raceta*. Pred začetkom tekme je na pravokotniku kratila čas navijačem proseška godba, ki je pod vodstvom Slavka Lukše zaigrala več koračnic. Ko sta ekipi Primorja in Brega pritekli na igrišče, jih je pozdravila množica ljubiteljev nogometa, med katerimi smo opazili predstavnike naših nogometnih klubov ter precej nogometašev, kar je jasen dokaz, da so se hoteli vsi svojo prisotnostjo na najlepši način oddolžiti spominu prezgodaj preminulega nogometaša in odbornika Bregovi nogometaši pridno vadijo pod vodstvom enega od dveh novih trenerjev Tonija Gersinichr Primorja Žarka Raceta. Otvoritveni tekmi so prisostvovali tudi svojci pokojnega Žarka in oče Boris Race. Ko spregovorimo o tekmi sami, končni izid jasno dokazuje, da izid ni bil nikoli v dvomu. Primorje;' ki je stopilo na igrišče v dokaj pomlajeni postavi, je takoj v začetnem delu igre presenetilo Bbežbhe, ki so se prav tako predstavili v pomlajeni postavi. Že po osmi minuti igre so namreč Prosečani vodili z 2:0 in odtlej je bilo jasno razvidno, da zmaga »rdeče-rumenih* je skoraj zagotovljena. Prosečani so bili namreč spretnejši in hitrejši. Brežani pa se niso znašli in to je prišlo še bolj do izraza v nadaljevanju, ko je Primorje še trikrat pretreslo mrežo predstavnikov dolinske občine. Kljub izdatnemu rezultatu pa je bilo jasno, da sta obe ekipi šele v začetnem delu priprav. Primorje je vsekakor pokazalo že nekaj dobrih shem in jasnih idej, medtem ko so Brežani bili precej netočni in nezanesljivi. Skratka, zaslužena zmaga Primorja, ki s tem nadaljuje turnir, medtem ko je Breg Po tem porazu izločen, saj je letos turnir izločilnega sistema. Disciplinski ukrepi MILAN — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je glede pokalnega srečanja med Reggia-no in Cagliarijem, ko so sodniku Facchinu težje ranih oko, dosodila zmago Cagliariju z 2:0 in določba, da moštvo Reggiane ne bo moglo igrati doma dveh tekem. Poleg tega je izključila za štiri kola Braglio (Catanzaro), za dve koli Fruscio (Salernitana), za eno kolo pa Castronara (Arezzo). Odlična igra Juventusa TURIN — Ekipa Juventusa je včeraj v prijateljski tekmi pred 25 tisoč gledalci popolnoma nadkrilila Poljake Widzewa iz Lodža. Ob tej priložnosti se je razigral Boniek, ki je v prvem polčasu dosegel dva gola, tako da se je ta del igre končal z 2:0 v korist domačinov. V nadaljevanju je Juventus še napadal in dosegel tretji gol z Rossijem, ki je realiziral 11-me-trovko. Končni rezultat je tako bil 3:0 Jadranovci jutri v Sežani Roma premagala Inter RIM — V sinočnjem prijateljskem srečanju je Roma na domačem i-grišču odpravila milanski Inter s 4:3 (2:1). Tekma je bila dokaj lepa, tako da je kakih 32 ^4?oč gledalcev zadovoljnih zapuščalo stadion. Najprej je povedla Roma s Prohasko in Va-, ligijem, rezultat je zmanjšal Sabate. V drugem polčasu sta bila takoj v začetku uspešna Viercho-wood in Faccini za Remo, končni rezultat pa sta malo pred iztekom srečanja postavila Bergamaschi in Oriali. Jadranovi košarkarji se te dni temeljito pripravljajo na bližnje prvenstvo C-l lige. Pred pričetkom le-tega pa bodo imeli tudi več prijateljskih srečanj in nastopov na turnirjih. Že jutri in v soboto bodo pred težko preizkušnjo. Igrali bodo namreč na turnirju v Sežani. Na sliki: Jadranovi košarkarji med treningom v repensk) telovadnici nitfiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiitiiiiMMiiiiiiiiiiimniuiiiimniMiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiHiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiHHiiiniiiiiiiiiiiiim Iz planinskega sveta ■ ..: . . .. / . .. » *! J Planinci SPDT so se vrnili z Durmitora Pred Icratkim so se vrnili domov planinci SPDT, ki so se udeležili devetdnevnega planinarjenja v pogorju Durmitora v osrčju Črne gore. Ekskurzije, ki jo je priredilo Obalno planinsko društvo iz Kopra, se je udeležilo 16 članov SPDT in 23 planincev iz Kopra. Udeleženci ture, ki jo je vodil znani slovenski alpinist Sandi Blazina, so imeli ves čas lepo vreme, štiri dni pa so bili turisti, ostalih pet pa pravi planinci. V teh petih dneh (bazo so imeli v Žabi jaku. v glavnem v šotorih) so se povzpel' ha pet vrhov, ki imajo višino od 2000 do 2500 metrov. V celoti so torej izpeljali program, med drugim pa so se povzpeli tudi na najvišji vrh v Dur-mitoru Bohotov Kuk, na Savin Kuk in še na druge vrhove. Planinci so stalno vstajali ob 6. uri, vsak večer pa so imeli taborni ogenj. Si- 1 lil ^STARTOM PRED BARKOVLJANSKIM NASIPOM Zanimiva preizkušnja Sireninih jadralcev Jj^ovali bodo jadralci nad 30. letom, ocenjevali pa jih bo* ^imlajši - Po regati bo zabava ob dobro založenih kioskih - 1 Si: L svoiikeni. rosno delajo za dose-ne Cil^ev in trdili, da res ISh , ®anika. Ta teden pa vjšj So malo pozabavali. Do kjL°vali ^Jarejši člam društva nad ko so trenirali in ■ .-.i.ooto, 28. t.m., pa 10 toi^Hiali vloge Na ta dan SSf® nb tek,-, Jdn vl°fie Na ta aan X^0vali nad 30 let stari v!1. čeJ1 • tako da oodo mladi vi OvaiZnato «stari* res jadrati. Vk,° iart-e,.čal?a naporno delo, ker S* v ma ihnih jadrnicah so to jadrnice C skrhJ!**0 tekmovalce - vete ‘L5|ePreftršnatdzorovali' Vsak nai bo veljal kot iz- fa.Hofo^ate veteranov bo torej ^ tar8’ tm- 14- uri' re-Je pred barkovljanskim nasipom in vpisovanje na sedežu TPK Sirena v soboto od 11. do 13. ure. Vpišejo se lahko »mornarji*, ki so dopolnili 30. leto starosti in ki razpolagajo z »optimistom*. Po regati bodo delovali dobro založeni kioski in ob 20 uri bo na stopila tudi godba na pihala s Proseka, ki .jo vodi Slavko Lukša. V primeru slabega vremena bo zabavni večer na sedežu slovenskega kulturnega društva Barkovl.ie v Ul. Cerreto 12. Vsi člani »Sirene* in ljubitelji morja in glasbe so vabljeni. da se udeležijo praznika. Naj omenimo še to. da bo v ne del jo, 29. t.m., ob 11. uri na vrsti 1. Pokal Sirene za deske 2. divizije (FIV). Vpisovanje za to regato bo na sedežu društva na bar kovljanskem nasipu v soboto, 28. t.m., od 10. do 12. ure in v nedeljo, od 9. do 10. ure. (Da.) NAŠE ENAJSTERICE NA PRIPRAVAH ZA NASTOP V AMATERSKIH LIGAH Sovodnje, Mladost in Juventina brez večjih novosti Sovodenjci in Doberdobci že trenirajo, medtem ko v bodo začeli Standrežci s pripravami v naslednjih dneh Priprave in prve tekme za italijanski pokal profesionalnih ekip pritegujejo največ jo pozornost ljubiteljev nogometa tudi pri nas. To pa tudi zaradi dejstva, da se^ je dejavnost naših ekip komaj začela in prve prijateljske tekme in turnirji bodo prišli na vrsto šele konec meseca ali v prvi polovici septembra. Tako je tudi kar zadeva tri slovenske enajsterice, ki bodo v naslednjem prvenstvu igrale v 3. amaterski ligi na Goriškem. Da bi izvedeli vsaj nekaj novosti glede priprav ter sestave ekip za letoš nji prvenstveni trud, smo se obrnili do nekaterih športnih delavcev Juventine iz Štandreža, Sovodenj ter doberdobske Mladosti. Iz prve ocene, ki smo jo dobili v razgovoru z vsemi, tremi predstavniki slovenskih klubov, lahko rečemo, da se položaj ni bistveno spremenil v primerjavi z lanskim letom. Prihod in odhod igralcev je trenutno relativno v zatišju, čeprav bi kaka novost lahko prišla na dan že v naslednjih dneh. Pa pojdimo po vrsti. Sovodenjska članska ekipa, ki ie v lanski sezoni za las zgrešila napredovanje, je pod vodstvom Gia ni ja Marsona že pričela priprave. Cilj ekipe je letos seveda nekoliko zahtevnejši, saj je prav v iztekli sezoni pokazala, da lahko meri zelo visoko. Kar zadeva igralce, ima trener na razpolago vse iz lanske ga leta, razen Millocha, ki bo igral v Šlovrencu. Ekipo pa bo okrepil prihod domačina Fabijana Čevde ka, ki je v lanskem prvenstvu igral v 2. amaterski ligi v Romansu. Z Juventino pa so Sovodnje dokonč no rešile vprašanje domačega bra nilca Morena Marsona. Ekipa trenutno trenira, da si pridobi potreb no fizično kondicijo, 11. in 12. sep tembra pa se bo udeležila turnir ia v Mirnu. Teden kasneje bodo Marsonovi varovanci preverili svojo formo na domačih tleh, ko bo na vrsti njihov tradicionalni turnir. Tudi Doberdobci so že pričeli s pripravami. Iz pogovora s predsed nikom Nordiom Gergoletom smo iz vedeli, da bo ogrodje ekipe ostalo isto kot v lanski sezoni. Mladosti pa se bo letos ponovno pridružil Karel Ferfolja, ki je v zadnji sezoni igral v Fari v 2. amaterski ligi. Vpra.šanie zase predstavlja pa trenerski - kader ekipe. Vse kaže, da bo Ferletiča zamenjal Uranič. Novost za letošnje prvenstvo pred stavlja tudi obnovljeno in razširje no doberdobsko igrišče, ki bo na red že v nedeljo, ko ga bodo urad no odprli. Kar zadeva turnirjev, Doberdobci se bodo septembra ude ležili onega v Zdravščini. Štandreška Juventina je edina od treh slovenskih moštev, ki ni e pričela s pripravami. To bo pač opravila naslednji teden. Tudi pri tej ekipi novosti ni veliko, če izvzamemo dejstvo, da bo v letošnji sezoni ekipo vodil Rudi Vižintin, ki je pred dvema sezonama treniral Sovodnje. V zvezi z igralci bodo štandrežci za leto dni izgubili svojega najboljšega napadalca, Davida Klanjščaka, ki je šel na posodo k Rali iz Gradišča. V teku pa so pogajanja, da bi si društvo priskrbelo vratarja, saj je bilo to vprašanje v lanski sezoni najbolj pekoče. Poleg igralcev, ki so igrali v lanski sezoni (dva verjetno bosta zapustila ekipo) bo vodstvo v prvo ekipo vključilo skupino mladih domačinov, ki so se izkazali v lanskem mladinskem prvenstvu. Čeprav delno v zamudi s pripravami, se bodo štandrežci septembra udeležili 'umirja v Foljanu ter odigrali dve prijateljski tekmi v Mirnu. To je bil sicer le bežen pregled trenutnega položaja naših ekip na Goriškem. O njih bomo obširneje spregovorili v naslednjih tednih, ko bo prvenstvo že trkalo na duri. R. Pavšič cer pa bomo o turi še poročali. Izlet na Prisojnik SPDT prireja v soboto, 4., in v nedeljo, 5. septembra, izlet na Prisojnik v Julijskih Alpah za izkušene planince. Izlet bo z osebnimi avtomobili, zbirališče pa bo ob 14. uri pred tržaško sodno palačo (Fo-ro Ulpiano). Udeleženci izleta bodo prespali v Koči na Gozdu pod Vršičem, naslednje jutro pa se bodo po Hanzovi poti povzpeli na vrh Prisojnika (šest ur hoda). Vpisovanje je lahko tudi telefonsko na sedež ZSŠD1 (Ul. sv. Frančiška 20/2, tel. 767-304) do vključno srede, 1. septembra. V Civettl In Zahodnih Julijcih Četverica primorskih planincev je spet opravila nekaj lepih vzponov. Bogdan Briščak in Igor Škamperle (oba osvajalca Aconcague, sicer pa drugi naš dober znanec) sta 11. avgusta ponovila (verjetno 1. JP) smer Aste - Sussati (V-VI, a 2.750 m, 9 ur) v Civetti, dva dni kasneje pa še do nedavna eno najtežjih prosto plezljivih smeri Philipp -Flamm (V-VI, A 1, 900 m; 11 ur) v isti steni. Rado Fabjan in Igor Mezgec (oba iz Postojne) pa sta 14. avgusta ponovila Cozzolinovo zajedo v Malem Koritniškem Mangrtu, ki je bila precej mokra, dva dni kasneje pa še Desno Puissijevo v Vernici, in sicer z novo izstopno varianto (4 R, V + , 6 ur za vso smer). Fabjan je pred tem z Bojanom Leskovškom (Akademski AO) ponovil tudi Jugov steber in Tržaško in Bohinjsko smer v Steni. D. J. Novt mladinski vodniki SPDT Od 2. do 10. julija je bil v dolini Bavšice tečaj za mladinske vodnike. Le-tega je priredila, kot že vsako leto, mladinska komisija pri Planinski zvezi Slovenije. Tečaja se je udeležilo 30 planincev iz 21 planinski društev, od teh so bili trije člam SPDT, in sicer Mar. ko Civardi ter Boris in Peter Paoli. Vsi udeleženci smo spali v šotorih, v vsakem pa so spali trije tečajniki. Vreme nam je bilo ves čas naklonjeno, vendar pa huda pripeka nas ni pri turah ovirala. Program tečaja je bil izpeljan v celoti. Snov je bila teorično predelana na predavanjih, nato pa še na praktičnih vajah in na turah. Izvedene so bile tri ture. Na prvi smo se učili postavljanja in uporabe vrvne ograje v skali in na sne- gu, zabijanja klinov ter tehnike hoje po snežišču. Na drugi turi, in sicer med vzponom na Briceljk (2343 m), smo vadili spuščanje ob vrvni ograji in tehniko ustavljanja padcev na snežišču s cepinom. Na povratku smo se tečajniki pod planino Babo razdelili v tri skupine. Vsaka skupina je imela nalogo, da namišljenemu ponesrečencu nudi prvo pomoč in ga nese v dolino. Na zadnji turi na Bovški Grintovec (2344 m) pa smo vadili hojo po zavarovanih poteh in sestop po melišču. Poleg tur smo opravljali še praktične vaje o prvi pomoči, reševanju v gorah, vaje v prostem plezanju in spuščanje v Diilferjevem sedežu v plezalnem vrtcu in nazadnje še tekmovanje v orientaciji. Udeleženci iz Trsta m OBVESTILA £:•:!« V. V M § mmSm SPK ČUPA iz Sesljana obvešča člane, da bo izredni občni zbor v soboto, 4. septembra 1982, v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20 ob 20. url v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. DNEVNI RED 1. Sprememba statuta 2. Privezi 3. Razno ODBOR * * • TPK Sirena priredi v soboto, 28. avgusta, ob 14. uri zabavno regato klase optimist za veterane od 30. leta dalje. Vpisovanje na barkovljan-skem nasipu od 11. do 13. ure. V nedeljo, 29. avgusta, bo regata za deske 2. divizije (FIV). Start ob 11. u l. Vpisovanje na sedežu TPK Sirena v soboto od 10. do 12. in v nedeljo od 9. do 10. ure. V primeru slabega vremena bo društveni praznik od 18. ure dalje v dvorani slovenskega kulturnega društva Barkovlje, v Ul. Cerreto št. 12. • * • Košarkarska sekcija SZ Bor sporoča, da bo v ponedeljek, 30. avgusta, oh 20.3« na stadionu »Prvi maj* seja trenerjev. # # * Atletska sekcija SZ Bor sporoča, da bo seja odbora danes, 26. avgnsta, ob 19.30 na stadiona »1. maj*. 1 Uredništvo, uprava, oglasni oddelek VRST Ul Montecchi 6. PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) TLX 480270 Tel. (0481) 83382 (85723) Podružnico Gorico Drevored 24 maggio 1 Naročnino Mesečno 8 000 lir — celoletna 59 000 V SFRJ številko 6,00 din. ob nedeliah 6 00 din, za zasebnike mesečno 90,00, letno 900,00 din. zo organizacije in podietja mesečno 120,00. letno 1200,00. PRIMORSKI DNEVNIK 19 SFRJ 2)ro račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000 Ljubljano Gradišče 10/11. nad., telefon 223029 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 viš. 43 iwnl 32.400 lir. Finančni 1.100. legalni 1.000, osmrtnice po formam sožalja 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 Ib Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškego tiska, Trst 11-5374 Strdfl 6 3VJZ.UI|U I.JUU III CAA Milil VIOIIIC V 011 MII I OlUlfJUU. iviuil iJIicki Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Oglasi iz dežele Furlanije -krailne se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih o H v Italiji pri SPI. 26. avgusta 1982 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaj«I m tiskal iZTT tirat član Italijanske zveze časopisnih založnikov V ŽARIŠČIH NAPETOSTI - Piše Pavel Stranj Nikaragua: pritisk notranjih in zunanjih sil se stopnjuje Potem ko se je avgusta 1979, kot v Iranu, tudi v Nikaragui ponovilo presenečenje, da so ljudske sile premagale dolgoletno diktaturo, so najbolj optimistični opazovalci obetali Nikaragui srečno bodočnost, češ da ima dežela za to dobre pogoje. Na političnem področju je bilo zelo obetajoče dejstvo, da so pri zmagi nad krutim Somozovim režimom sodelovale vse obstoječe politične sile in torej tudi srednji sloji, s čimer so bili ustvarjeni pogoji za uvedbo pluralistične vlade, ki jo je zmagovitemu sandinističnemu vodstvu toplo priporočal tudi sam Fidel Castro. Na gospodarskem področju pa je nova revolucionarna vlada dobila v svoje roke celotno So-mozovo premoženje, ki je obsegalo kar polovico vseh državnih proizvajalnih sredstev. S tem je nova vlada dobila pod neposredno kontrolo glav ne vzvode za gospodarsko upravljanje. Poleg tega pa je Nikaragua tudi največja država na območju in hkrati najmanj obljudena in ima tudi v tem smislu najmanjše probleme pri gospodarskem načrtovanju. Dejanski politični in gospodarski razvoj pa je šel po drugih poteh in redke novice, ki jih o tej srednjeameriški državi prinašajo časopisi, radio in televizija, vzbujajo vse prej kot optimizem. V zadnjih tednih so se razširile novice o hujših verskih spopadih, oziroma o napetostih, vezanih na cerkvene osebnosti; pred tem pa je počila prava novinarska «bomba», ko se je eden izmed najbolj Znanih vojaških poveljnikov sandinističnih sil umaknil iz države in zelo ostro napadel svoje nedavne sodelavce. Obtožil jih je, da so Nika raguo spremenili v novi Afganistan, da so dali preveliko vlogo kubanskim svetovalcem in sovjetski pomoči, da so nečloveško ravnali z narodno manjšino Mosquitos itd. Ta hudi udarec mednarodnemu prestižu san-dinistične vlade, ki doslej ni imel hujših posle dic, je le eden izmed pokazateljev krize, ki pesti mlade voditelje v Managui. Na političnem področju so se medeni tedni med sandinisti in najbolj izrazitimi meščanskimi predstavniki, ki so se *pet minut pred dvanaj- sto» pridružili revolucionarjem, kmalu končali in predstavniki srednjih slojev so bili postopoma odrinjeni od vseh ključnih položajev v opozicijo. To je imelo takojšnje posledice na gospodarskem področju, Icajti brez sodelovanja slojev, ki so upravljali Somozov sistem, se nova vlada tii mogla lotiti resnega gospodarjenja. Notranji krizi se je pridružila zunanja: ZDA se niso hotela sprijazniti s porazom, ki je u stvarjal novo Kubo tik pred njihovim pragom in kljub začetnim prijaznim in dobronamernim izjavam želijo, da bi se režim v Managui čim prej zrušil. Diktature, kakršna je bila Somovoza, bi ne mogli spet podpreti, a sedanja vlada je za ameriško zunanjo politiko daleč preveč pro sovjetska. Pogovori o možnem sodelovanju med ZDA in Nikaraguo so se kmalu iz raznih razlogov zataknili in obtičali na mrtvi točki. Medtem pa se je intenzivno krepila pomoč ZDA tistim trem vladam, ki s svojimi državnimi mejami obkoljujejo Nilcaraguo: Honduras, Salvador in Kostarika. V Hondurasu je CIA reorganizirala prebegle Somozove vojake in jih je, okrepljene, spet poslala proti sandinistom. Na mejnem območju med Hondurasom in Nikaraguo je pri tem nastradala narodna skupnost Indiosov Mosquitos. Za to ozemlje sta se Nikaragua in Honduras v preteklosti kregala že desetletja in leta 1957 zato prijela tudi za orožje. Sandinisti so ob pritisku Somozovih vojakov preselili del tega pre bmalstva in tisk v ZDA je seveda takoj sprožil kampanjo o «genocidni politiku sandtnistov. Sicer pa ni dvomov, da ob vedno večji ogroženosti sandinistično vodstvo uvaja vse trše metode vladanja. ZDA posvečajo veliko pozornosti tudi gibanju med Nikaraguo in El Salvadorjem, da bi preprečili sandinistom pošiljanje pomoči gverilske mu gibanju v bližnji državici. 19. januarja so ZDA napravile še en korak, ki je dokončno zakoreninil v Nikaragui občutek obkoljenosti: na vdihnile so omenjene tri vlade, da so osnovale Srednjeameriško demokratično skupnost, s ciljem, da .preprečujejo vsako tuje vmešavanje na ob moč ju'. ZDA se opravičujejo, češ da so sandinisti v zadnjih dveh letih zgradili kar 36 vojaških opo rišč, da ima Nikaragua najmočnejšo vojsko na območju itd., a dejstvo je, da imajo tudi ZDA svoj kompleks, tako imenovani ^kubanski kompleks*; strah da bi izgubili absolutno oblast v Srednji Ameriki. Posledice nakazane gospodarske krize, ki je zaradi večjih oboroževalnih stroškov vse hujša, se izražajo v zaostrovanju politične napetosti. Opozicija vladi se je oblikovala okoli predstavnika srednjih slojep, inž. Robela, predsednika Nikaragujske demokratične zveze, in okoli ma-nagujskega nadškofa Obanda y Brava. A tudi sandinistično fronta ni enotna: znotraj nje obstajata dve struji: liberalno demokratična in marksistično leninistična. Če se tudi ta trenja znotraj vladajočega kroga zaostrijo, potem san dinistično gibanje verjetno ne bo vzdržalo vse večjih notranjih in zunanjih pritiskov. VEČINA REPUBLIK NI DOLOČILA SREDSTEV ZA NAKUP Kave v Jugoslaviji ni zaradi deviznih težav Konec septembra bi na tržišče moralo priti 1.450 ton kave BEOGRAD — Ker o izboljšanju preskrbe jugoslovanskega tržišča s kavo za zdaj ne more biti govora, se vsiljuje vprašanje, ali ne velja več junijski sklep ZIS o uvozu 15 tisoč ton tega napitka. Od omenjene količine je zvezna direkcija relativno hitro uvozila tri tisoč ton kave, ki je v pretežni meri že porabljena. Uvoz preostalih 12 tisoč ton kave je zastal, praktično iz enega samega razloga: nezmožnosti večine republik in pokrajin, da zagotovijo devize, oziroma potrditev samoupravnih interesnih skupnosti za gospodarske odnose s tujino in zagotovila poslovnih bank. da bodo v 90 dneh pokrile devizne obveznosti za uvoz ustreznih količin kave. Po podatkih, ki jih ima zvezni sekretariat za tržišče, sta doslej potrebne garancije zagotovili dve republiki, medtem ko ostale republike in pokrajine še preračunavajo, ali bodo lahko izluščile devize, da bi bil uvoz opravljen istočasno in enotno za vso državo. Posamezne republike so napovedale, da bodo kavo uvozile na podlagi tako imenovanih kompenzacijskih poslov. V skrajnem primeru niti ni toliko pomembno, pravijo v sekretariatu za tržišče, na kak način bo dobavljena kava, bistveno je. da je bo dovolj v trgovinah. Vendar pa je jasno, da motenj v preskrbi s kavo ne bo mogoče korenito odpraviti, če uvoz ne bo istočasen. Zvezna direkcija za rezerve živilskih izdelkov se te dni dogovarja o uvozu 1450 ton iz čezoceanskih držav. Pričakujejo, da bo ta kava prišla na tržišče konec septembra ali v začetku oktobra. Kar zadeva kavo. ki jo zaradi nezakonitega prinašanja v državo zaplenijo carinski organi, je v prihodnje ne bodo več prodajali na licitacijah. To kavo bo po sanitarnem pregledu zvezna direkcija za živilske izdelke usmerjala v skladu z določenimi prioritetami. Maloprodajna cena zaplenjene kave bo enaka ceni kave, ki jo uvažajo po redni poti. (dd) Sovjeti že uvozili pred tremi leti s pomočjo nekega britanskega podjetja, so pred nekaj meseci vrnili v ZDA na popravilo, kar so ameriške oblasti izkoristile. Prababica na vrtu gojila marihuano NEW YORK - Sodišče v Hon-stcnu (Texas) ni verjelo pričevanju 82-letne prababice in jo je pogojno obsodilo na dve leti zaporne kazni. Ženska je sodniku izjavila, da ni vedela, da je na vrtu med drugim gojila prav tako rastlino, ki jo kadijo mladi. Povedala .je, da ji je semena marihuane dal zdravnik z obrazložitvijo, da jo bo ta zdravilna rastlina ozdravila vseh slabosti. Kompresorji za sibirski plinovod Iz francoske tovarne Dresser so poslali prve tri kompresorje, ki so namenjeni sibirskemu plinovodu, bi se izognili ameriškemu embargu, je francoska vlada tovarno rekvirirala (Telefoto uiiiiiiiiiiiiiiiiii»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiniiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiMiiiiiiiiiiiiiiininniiiiuiiiiiiiiiintiiiiiinmiiiiimiiiiiiiiiiiiimii»iii"">,,l,l>>i KLJUB VSESTRANSKI MOBILIZACIJI IN NAPOROM PARTIJE SOVJETSKA ZVEZA BO MORALA TUDI LETOS KUPITI V TUJINI 40 MILIJONOV TON ŽITA Pridelali bodo namreč kar 60 milijonov ton pšenice manj od načrtovanj X JM zaplenili računalnik za SZ WASHINGTON - Ameriške oblasti so zaplenile računalnik, ki je sposoben povečati in tolmačiti slike umetnih satelitov, katerega so nameravali izvoziti v Sovjetsko zvezo. Omenjeni računalnik, ki so ga PRIMORSKE VESTI Do soli še nekaj časa Deljena mnenja o politiki tako kot naši pradedje cen v slovenskem gostinstvu V sosednji Hrvaški so že znižali visokosezonske cene, v slovenskem Primorju pa, razen redkih izjem, še ne SEČOVLJE — Približno šestdeset solinarjev portoroške HP Droge v teh dneh pridno grabi sol na sečoveljskih solinah. Ugodno poletno vreme, ki se je začelo junija, je omogočilo prvo žetev šele julija. Tako so do danes nagrabili 2.200 ton soli. Če pa bi se lepo vreme nadaljevalo tja do konca septembra. pa bi lahko iz sečoveljskega morja pridobili .še 2.000 ton soli. To pa bi bila potem povprečno dobra letina, oziroma za zadnja leta r— ugoden pridelek. Vsak milimeter dežja, ki pade, i.austavi proizvodnjo slanih kristal-i-kov za približno en dan. Poleg žlO redno zaposlenih solinarjev, vsako poletje zaposlijo še 25 sezoncev, ld jih plačajo po delu — za vsako tono soli. dobi sezonec 700 dinarjev nagrade. V TOZD Soline namenijo štiri do sest milijonov dinarjev na leto za obnavljanje, popravilo in vzdrževanje 12 do 15 kilometrov dolgih nasipov, ki zadržujejo morje pred solinskimi polji in sečoveljsko dolino. Voda namreč neusmiljeno ruši, kar je človek dolga stoletja pridno vzdrževal. V Sečovljah si nika kor ne morejo privoščiti, da bi zanemarili obrambne nasipe. Ne le, da bi to morje lahko kaj hitro po goltnilo solinska polja, zalilo bi tudi letališče in nekaj rodovitne zemlje . . . soli, ki jo pridelajo sečoveljski solinarji, je premalo, da bi lahko zadostili vsem slovenskim potrebam in premalo, da bi lahko temeljna organizacija preživela. Slovenija je lani porabila 50.570 ton soli. HP Droga pa jo je uvozila 41 tisoč ton, v glavnem za slovensko tržišče. Načrte o tovarni soli so za zdaj zamrznili. Prvotne naložbe so predvidevale veliko denarja in energije za 100 tisoč-tonski pridelek na leto. Potem so te prvotne načrte nekoliko oklestili in želeli postopoma priti do industrijske predelave soli. Menili so, da bi najprej kupili vsaj dva elektrodializatorja (vsak bi stal po 00 mili jonov dinarjev v devizah), s katerima bi lahko zgostili morsko vodo do tiste stopnje, ko bi bila možna slana «žetev». Slanico bi ob lepem vremenu spustili v bazene in še istega, ali pa naslednjega dne bi solinarji grabili sol. Tako bi za en mesec prehiteli naravo, sol pa hi pridobivali še zgodaj spomladi in pozno jeseni. Vendar so tudi te načrte o postopnem prehodu na industrijsko pridobivanje soli preložili in jih prepustili boljšim časom. To pa ne pomeni, da so v sečoveljskem TOZD Soline dokončno vrgli puško v koruzo. Predvsem čakajo ua študijo ljubljanskega «Elektroprojekta» o dolgoročni preskrbi obale z energijo. Pomanjkanje ustreznega energetskega vira na obalnem območju je bil tudi eden od razlogov za za mrznitev načrtov. Poleg tega pa s kemičnim inštitutom Boris Kidrič in ljubljanskim Smeltom raziskujejo, kako bi lahko iz morja pridobivali tudi druge minerale. BORIS ŠULIGOJ PORTOROŽ — Iz Črne gort in Hrvatske kar dežujejo vesli, da so že 20. avgusta znižali perzionske cene v svojih hotelih, zasebnih sobah in kemoingih za 20 do 30 odstotkov. Na slovenski obali čakajo z nižjimi cenami na prvi sentem ber, ko se uradno zaključi glavna sezona. Edino v hotelu Belveriere nad Izolo so sledili razmeram na turističnem trgu. Znižali so cene za 20 odstotkov. Tako stane pri njih polni penzion v dvoposteljni sobi na osebo 602 dinarja, preno čišče z zajtrkom pa približno 45'* dinarjev na dan. To se jim vsaj OGORČENJE STANOVALCEV PIRANSKE OBČINE Stanarina v Piranu ne pozno zamrznitve PIRAN — Prebivalci piranske občine so v minulih dneh začudeno zagledali bančne položnice za plačilo stanarine za mesec avgust. Stanarina je bila namreč za 17 odstotkov višja od julijske. Razhudili so se predvsem zato. ker jim s stanovanjske skupnosti ob novih stanarinah niso poslali nobene obrazložitve. Zato so novinarjem napisali ogorčeno pismo. V njem pravijo, da te podražitve kratko in malo ne razumejo, saj so slišali le za zamrznitev vseh cen. o kakršnikoli «otoplitvi» pa nič. Sedemnajst odstotkov višje stanarine so jih ob zmrznjenih dohodkih in brez besedice razlage še kako segrele. «V kakšne namene je stanovanjska skupnost povišala stanarine, saj stanovanja že desetletja vzdržujemo sami in se moramo, na žalost, sami lotiti tudi streh, ker bi drugače že zdavnaj odplavali.* pravijo v svojem pismu. Stvar smo skušali raziskati. Na stanovanjski skupnosti v Piranu so nam povedali, da je sklep o povišanju stanarin najprej (junija) sprejela skupščina stanovanjske skupnosti piranske občine in da so bili za ustrezno informiranje vseh občanov gotovo najbolj odgovorni delegati skupščine stanovanjske skupnosti. Sredi julija pa jim je to višjo stanarino po trdila tudi obalna skupnost za cene. Tu pa so nam povedali, da so ob zamrznitvi vseh cen povprašali zvezni sekretariat za tržišče in splošne gospodarske zadeve in zveznega tržnega inšpektorja v Beogradu. Zvedeli so. da lahko tudi po zamrznitvi cen organizacije uporabijo višje cene, vendar le v primeru, če so bile te cene potrjene od ustreznih skupnosti za cene pred zamrznitvijo. Stanarine in vodarina na Koprskem tako nista edini podražitvi, ki sta otoplili že tako ne preveč ohlajene cene. (bi) delno že pozna, če pa bi bili pravočasno in primerno poskrbeli za informacijo o nižjih cenah, bi bile njihove zmogljivosti lahko še pol nejše. Poleg nižjih penzionskih cen so sredi Ncvigrada odprli tudi prvo istrsko -ikuhinjo za goste s plitvim žepom* (takih gostov je ob našem morju največ). V tej restavraciji (kjer v glavnem pečejo na žaru) so oblikovali cene tako, da ni no bena jed dražja od 100 dinarjev. Svoj posel so zastavili na nizkih maržah in visokem prometu. Cenejše jedi privabljajo številne go ste. tako da je zaslužila, kljub niz zkim maržam, dovolj. V prvem mesecu Svojega dela .je sedem delavcev ustvarilo za 1,4 milijona pro meta. Iz. Umaga in Opatije pa tudi že prihajajo vesti, da bodo za prihodnjo sezono zadržali penzionske cene (v nemških markah) na letošnji ravni, da jih torej ne bodo poviša li. Že zdaj torej ponujajo turistom cenejše počitnice za naslednje poletje. Zakaj se slovenski turistični delavci tako počasi prilagajajo razmeram ob slabi turistični žetvi, .je težko povedati. Zdaj je tako že napočil trenutek, ki kliče po treznem premisleku in ki zahteva temeljito oceno letošnje sezone, hkrati pa tudi trenutek, ki zahteva takojšnje priprave za novo sezono. Res pa je, da so mnenja o tem. ali so bile letošnje cene prenizke ali previsoke, že samo med portoroškimi turističnimi delavci močno deljene. Zato ne bo nič čudnega, če se bo zatikalo že pri oblikovanju novih cen. Eni namreč na ves glas iščejo krivca za slabo sezono tudi v previsokih cenah, drugi pa zagotavljajo, da cene to sezono sploh niso bile previsoke in da bi pravzaprav morali stremeti po tem, da bi dobili v hotele petičnejše goste, pa čeprav bi jih bilo manj. iiiikiiaiiai*«ttaiiai»iiiatiiiitMii*«iiiaiiiiiBBBiiisiiiiiiiiiiiMii«natiiiiafeliii«iiiiilii»iiiini«iiMili|fa>*avf,> V PALERMU, V OKVIRU OKREPLJENE POLICIJSKE IN KARABINJERSKE AKCjj! Aretiran mafijski blagajnik Spet za zapahi don Agostino Coppola: čaka ga še 6 let zapora PALERMO - Policija, karabinjerji in sodnijske preiskovalne o-blasti posvečajo sedaj največjo pozornost iskanju članov dveh mafijskih klanov v Palermu: Greco in Marchese. Gre za dve kriminalni skupini, ki se imenujeta po dveh družinah, za kateri menijo, da sta odgovorni za 21 ubojev v tem mesecu na palermskem območju. Policisti in karabinjerji so okrepili nadzorstvo v številnih mestnih četrtih ter še posebej v trikotniku smrti» (Bagheria, Casteldaccia. Altavilla Milicia, Ficarazzi in Vil-1 ahate). Zdi se. da so varnostni organi v tem zadnjem času zabeležili nekaj uspehov, Sem sodi predvsem aretacija 62-letnega Giorgia Aglierija, za katerega menijo, da naj bi bil eden od blagajničarjev mafijske skupine. Aglierija so iskali že od oktobra lani, ko so v njegovem stanovanju v Ul. Sacco e Vanzetti karabinjerji našli pol milijarde lir v ameriški in italijanski valuti. Tedaj so menili in menijo še danes, da je Aglieri imel pri sebi tako veliko denarja, ker je finansiral mafijsko dejavnost na področju trgovine z mamili. V bližini, in sicer v Ul. Messina Marine, so karabinjerji odkrili lani čistilnico heroina. Skupaj z Aglierijem so aretirali tudi njegovega telesnega stražarja 331etnega Pietra Senapo. Oba so aretirali na nekem cestnem policijskem bloku. Neki drugi preiskovalni sodnik (Domenico Signorino) pa sedaj preučuje poročilo policije in karabinjerjev o umoru strokovnjaka sodne medicine prof. Paola Giacconc ja, ki je bil tudi v tem mesecu. Preiskovalci sumijo, da je umor naročil Filippo Marchese. ker/V Giaccone ni hotel pristati n htevo mafije, da bi spr?menzVj(|e-katere strokovne zdravniška ’ ^11 V Palermu pa so včeraj 81 J-bivšega župnika v Cariniju ~ bil gostina Coppolo. Coppola J rg f svoj čas obsojen na 13 let Milanu, ker je sodeloval P?1 bitvi industrijca Baronija y, p ma sequestri» Luciana LU>g*a Cap" sodba je bila potrjena, pola je bil izpuščen na z cjje) svobodo (30 milijonov lir ,/g|iF zaradi slabega zdravja. Na pr vo milanskih sodnikov so % novno aretirali v bolnišnici' mora obsedeti še 6 let z8P° Svatje zastrupljeni s pokvarjenimi riban11 REGGIO CALABRIA . v vsi udeleženci poročnega neki restavraciji v Roccelu f J}. so se zastrupili, ker so baJyjit0, užili pokvarjene ribe. SO ®. s« se je zateklo v bolnišnico, zdravniki še nosebei zask* -J zdravniki še posebej nad zdravstvenim stanjem sta bi zastrupijencev, pri katerih ^j. jijo, da bo prišlo do kompbK CfllVl PORDENON - Kardiolog fpor tore Pagano iz Cordenonsa P1’1 -1 denonu, ki pa je po rodu d«* 'lad °\ Sicilije, je včeraj začel g ,v( stavko proti sedanjemu zdrav'S > mu sistemu v Italiji. Zdi'8' ^ bistvu zahteva, da bi lali*40 .jpi specialist izdajal recepte >" J, sal analize, ne da bi bilo varovancu predhodno splošnega zdravnika. J k V prizadevanju, da bi zavrli dejavnoat mafije v zloglasnem trikotniku smrti, so karabinjerji postavili Več cestnih blokov (Telefoto AP) Brazilci izvažajo ledvične kamne SAO PAULO - Brazilija res vse, da bi omilila zuna' vinski primanjkljaj. Pred ‘z d so brazilski trgovci začeli 'e# liko izvažati v nekatere azi)8^# zave celo živalske ledvične ^ in to po ceni, ki se suče o milijonov lir za kilogram, ne v Aziji uporablja farmah industrija.