Urno, kaj je noviga? (Velik pelikan na Krajnfkim.) V tvork 7. lifto-pada fo v valt Rad na v Bresovfki fari, 2 uri od Ljubljane na tershafhki zefti filno velikima ptizlia od ljubljanfkiga maliii ali morofta proti gojsdu ,,ua brini" leteti vidili, ki fe je omagan na vifoko fmereko nad Kupazhevo hifho vfedel. Ko fo ljudje to perkasen prezej vifoko leteti vidili, fc nifo mogli urno sbrihtati, kaj de to pomeni. Miflili fo, velik jaftrob je kako ovzo ali saj/a, ali kaj taziga pernefel. Rozhno fe poda kmet Tonej ,Sever ali Luke 1 j imenovan v gojsd, tega ptizlia s puf hko saiese in va - nj iireli. Ptizh ofterlen f fmereke sleti in kakih dve fto ftopinj daljezh v dolini bliso kosolza na tla pade. Urno fo uekteri ljudje perhiteli in fe zlies to veliko shival zliudili. Pofebno je neka kmetiza fe Zbudila in vpila: „To ni ptizh! To je hudoba!16 Tudi pravlize od turfhke ptize fo fe nekteri per tej perloshnofti fpomnili. «— Jes miflim, de fe Cresovzhani ne motijo, zhe pravijo, de je tega ptizlia fapa od morja na Krajnfko sanefja. J. Klander. Ta ptizh fe med plavutnc ptizhe fhteje. Od rajnziga barona Sig. Zoisa je bil veliki nefit, ve lak in, vodni bik ali pelikan imenovan Shivi pa v jushnih krajih Evrope, Asie in v Afriki. Vidi fe tadaj v Evropi v Dalmazii, naOgerfkim, v Bana tu. Proti simi gre vfako leto v bolj tople kraje in na Lafhkim jih vzhafi pafamesne trume vidijo. Na Krajnfkim fe nar fiarejfhi ljudje ne vedo fpom-niti, de bi bili taziga ptizlia kadoj vidili ali v tej deskeli od njega flifhali. Gotovo je tadaj, de je tega ptizha hudo vreme ali kaka druga fila od njegove trume lozhila in v nafh kraj prignala. Ker fe taki ptizh tako filno redko dobi, fo ga sa Ljubljanfko museum sa 10 goldinarjev kupili in varh mu-seuma, gofpod Frajer ga je umetno nagatil. S raztegnjenimi perotami g zhevljev in 6 zol miri; vifok je pa 5 zhevljc in 3zole! Ref fe nizhuditi, de f o fe ljudje grešno savseli, ki fo ga pervizh sngledali. Shivot ima fivkaft, pero te pa five, kakor fhkerjanez. Noge fo vmasano - selenkafte, plavute selenkafto - rjave. Ta barva fizer ni navadna per pelikanih. Pod klimam ima velik mehur. Klun je na konzu sakrivljen in rudezhkafto - rjav. Pelikan je filno poshrefhen ptizh (nefit) ; savolj tega ga v Indii ribe loviti navadijo. De pa vjetih rib ne poshre in de mu v mehurju oftanejo , mu shelesin krog ali rinko okrog vratu denejo. — Indiani delajo is teh mehurjev moflinje sa denarje. — tShe ene pravlize od tega ptizha moramo opomniti, ktere fo v ftarih zhnfih fhe modri verjeli, de na m-rezh pelikan fvoje perfi rani, in s fvojo kervjo mladizhke shivi. To je pa tako: Kadar pelikan fvoje mladizhke pitali hozhe, fi mehur pod klimam s ribami in s vodo napolni in ga potem proti perfam pertifne. Potlej klun odpre, in mladizhki lahko is napolnjeniga mehurja ribe jemljejo. Ker pa mladizhki s fvojimi klimi ribe v mehurju kavfajo in tako do kervi ranijo, fo ljudje miflili, de kri is perf matere pijejo. tShe bolj je pa ta mifel fkosi to poterjena bila, ker je klun navadnih pelikanov na konzu vef rudezh kakor kri. — Ker pelikan kakor ofel giga, fo ga v Latinfkim p e-licanus onocrotalus imenovali. Savoljo velikiga mehurja pod klunam, ga Nemzi tudi ,,Kropfgans" imenu-jejv; navadno ime je pa „Pelikana. 84