Inserati se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr. če se tiska enkrat, 12 kr. če se tiska dvakrat, 15 če so tiska trikrat.
Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Narečnino prejema oprav-ništvo (administracija) in ekspe-dic-ija, Poljanska cesta h. štev. .12.
Vredništvo
je na Poljanski cesti h. št. 32.
Političen list n slovenski narofl.
Po pošli prejemati veljii: Za celo leto . . 15 gl. — kr Za-pol leta . . 8 „ — „ Za četrt leta . . 4 „ — „ Za en mesec . . 1 „ 40 „
V	administraciji veljii:
Za celo leto . . 13 gl. — kr Za pol leta . . 6 „ 50 „ Za četrt leta . . 3 „ 30 „ Za en mesec . . 1 „ 10 „
V	Ljubljani na dom pošiljan veljii 1 gl. več na leto.
Posamezne štev. veljajo 7 kr. •;
I/.haja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6 popoldne..
Zadruge z državno pomočjo.
Socijalni reformator Lasalle, znan posebno zato, ker se je z njegovimi socijalnimi pre-membami posebno mnogo bavil Bismark, poskuša svoj namen doseči z zadrugami delavskimi. Delavci naj se združijo v zvezo, z namenom samostojno vstanoviti obrt, ki bi jim donašala potrebni zaslužek in tako jih rešila železnih spon dosedanjih gospodarjev. Ako pa družba, ktera koli hoče vspevati, treba, da v nji vlada red, ki je podlaga in vir vsemu napredku. Zadruga naj ima zato svoje vodnike, ki posameznim odkazujejo delo, obrt in kupčijo vodijo in družbo povsod zastopajo. V vsem, kar je v zadrugi skupnega, morajo delavci pokorni biti prednikom, sicer bi ne bilo nobenega reda, a kjer ni reda, tam ni obeda in zveza mora razpasti.
Do sedaj gre še vse po sreči. Toda kje pa dobiti potrebni denar, da se obrt, kupčija začne in sicer v toliki meri, da zadruga lahko vspešno tekmuje z zasebnimi kupčevalci? Ker imajo pa ti mnogo denarja v porabo, treba da si ga tudi zadruga dovolj preskrbi. Kje ga vzeti? Najkrajša in Iožja pot je ta: delavci, ki stopijo v zvezo, zlože kapital in z njim začnejo delo. Toda vse drugo najdeš pri delavcu, le denarja ne; po tem potu toraj ne gre. Pojdimo h kapitalistu na posodo! — Toda s tem si nič ne pomagamo, kajti s tem pomolimo mu mazinec in ne dolgo nas bode držal za celo roko, kakor sedaj. Večidel bi pa še kapitalist jim denarja ne posodil tudi z visokimi obrestmi no; ti ljudje namreč vedno le računajo. Kdo pa mu je porok, da se mu povrne kapital z obrestmi? Delavci, ki ničesar
nimajo in so še le začeli iskati? S tem bi se toraj zopet nič no doseglo. Sedaj pa pribiti Lasalle delavcem v pomoč: Kaj iščete denarja pri oderuhih, pojdite k državi, vsaj ste njeni; ona naj vam pomaga s podporo, da vstanovite zadrugo! In zadruge z državno podporo so Lasallu vzor, kterega bi trebalo izvesti v življenji; da bi se delavci opomogli. Kolikor več bi bilo zadrug in kolikor bolj bi se množilo njih premoženje, toliko vspešneje bi tekmovale s posameznimi podjetniki in jih slednjič tudi odstranile. Delavci bi prejemali človeku dostojno plačo in mržnja med raznimi stanovi bi ginila sreča pa zopet cvetela družbi človeški.
Mnogo dobrega hrani v sebi ta nasvet; ni čuda, da se ga jih je mnogo oklenilo, ki ga skušajo tudi vresničiti. Celo takim ugaja, ki se v drugem no strinjajo z socialističnimi nazori Lasallejevimi. Dobre nasledke bi imelo to v kupčijskem, socijalnem in političnem oziru. — Koliko ložeje napreduje obrt v zadrugi, kakor pri posameznem. Ako lastnik 11. pr. umrje, vse zastane ali se vsaj razdeli med dediče, to kupčijo ovira; drug je morda preveč silen, preveč upa in pri tem vse izgubi; pa jo tudi lahko ravno nasprostno zapravljiv; vse to in še mnogo druzega ovira čestokrat kupčijo zasebnih lastnikov; ako pa zadruga vodi kupčijo, vse to odpade. — V socijalnem življenji bi na ta način oživel nov srednji stan, ker sedanji je izgubljen; to pa bi bil neprecenljiv dobiček razpadajoči družbi, ki bi se tudi kazal v življenji političnem, kjer bi zopet zavladal federalizem.
Dasi pa jo dobrih nasledkov v takih zadrugah očividno mnogo, se vendar Stocklu, pri kterem sem se o teli nasvetih podučil, zde
jako sumljivi in neizpeljivi. Najprej so Stoekf spodtika ob „državno podporo". Dvoje je namreč, pravi, pri tej podpori mogoče: ali država zadrugam denar posodi, ali pa p o d a r i.
Recimo, da država denar posodi. Zadruga se bo glasila za zadrugo pri državi za podporo in če država prvi prošnje ne odbije, je tudi zadnji ne sme odreči. A odkod denarja za vse? Ako bi hotela vse zadovoljiti, morala bi zato žrtovati vse premoženje. Ali bi pa to smela in litela država storiti? Vendar si mislimo v trenotku: država je to storila; kaj sedaj ? Potreba je državi zadruge nadzorovati, da ne razpadejo in s tem državi denarja ne zapravijo. Povsod bi toraj država imela prvi glas; njena moč bi vse odločevala. Kaj bi bilo s tem družbi pomagano? Koliko šo manjka in pred nami je v najlepšem cvetu država, o kakoršni sanjajo socijalisti, kjer se vse v državi giblje, živi in je. — Lasalle toraj bi svoj namen, socijalistično državo dosegel; a kaka rešilna zvezda da bi bila taka država družbi človeški, smo vže čuli.
Lahko pa država zadrugam tudi podporo podari, potem jo ne briga, kako iri kaj se ž njo gospodari. Toda, kje ima država pravico take svote, morda vse narodno premoženje darovati posameznim stanovom? Država ima potreb in troškov toliko, da ji je treba vedno obilo kapitala in če bi ga ona po tem potu razdala, bi morala novega si poiskati pri drugih davkoplačevalcih. Ali si pa moremo misliti še kako večo krivico? Ali se ne vzdignejo ravno socijalisti zoper enako krivico? — Po vsem tem je jasno, da ne moremo toliko vspeha pričakovati od zadrug z državno podporo, kakor Lasalle in njegovi. S tem pa no-
liisfefer
Prvega listopada.
Kako čuden dan je danes — dan prvega listopada! Da, res prečuden! Vsak drugi dan čez leto si je saj 12 ur enak. Ali jo dan veselja ali dan žalosti; dan počitka ali dan truda in muke. A danes dopoludne je vse veselo, slavnostno, veličastno — res nebo odprto; in popoludne! Ah, vso spremenjeno. Zvonovi se tužno glasijo vse drugače, kakor dopoludne; v sredi cerkve mrtvaška rakev, beseda božja tako rekoč iz unega sveta doni, ljudstvo sicer praznično napravljeno, vendar mnogo joka in solza stori, ter so tiho domu povračuje.
Kaj neki vzrok temu? Kaj? Mati katoliška cerkev nam nekoliko zagrinjalo večnosti od-gorne ter dopoludne kaže slavnostno zmago naših ranjkih bratov in sester, ki v tem mesu, kakor mi, na tem zapeljivem svetu, kakor mi, med temi težavami in skušnjavami, kakor mi, so vendar slavno vse premagali, ker „so iz
vere živeli," ter dosegli tam v nebeškem kraljestvu večno slavo, čast in plačo, „ktere oko ni videlo, uho ni slišalo in srce človeka ni občutilo , kar je Bog tistim pripravil. ki Njega ljubijo". Oj nblagor jim, ki v Gospodu zaspijo, ker njih dela jim sledijo". Kdo bi ne hrepenel gori za njimi priti? Da gotovo vsak, če ima le še iskrico vere. Res je danes dopoludne nebo odprto, ako zremo za svojimi raujkimi in kakor neka otožnost po naši pravi domovini se nas polasti, da bi človek kmalo s sv. apostolom Janezom rekel in tudi marsikdo pravi: „Gospod pridi — pridi kmalo".
Tako nekako z veselo-otožnimi občutljeji končamo prvo polovico — prvega novembra.
In popoludne! Popoludne se je nebo zagrnilo ter odgrnilo črno zagrinjalo od kraja, iz kterega nam le jok in stok na uho doni ter se razlega lo mila prošnja: »Usmilite se nas, usmilite so nas, saj vi prijatelji naši, ker roka Gospodova nas je zadela."
Da — prežalosten jo klic, ubogih duš — iz vic. Zakaj tako milo tožijo? Zakaj jim je treba pomagati? Kako in s čim jim pomagati?
Čujino pazljivo v cerkvi; duhovni pastirji na te in enake prašanja nam danes obširno in dostojno odgovarjajo. Duša vsakega nas je gotovo danes bolj kakor kedaj pripravljena sprejeti božjo besedo, če le toliko liberalni nismo, da bi se cerkve že od daleč ne izogibali ter prav pagansko hoteli Boga le v prosti naravi častiti, bolj prav, ne častiti.
Po opravljenih cerkvenih molitvah pridružimo se sprevodu na miredvor, njivo božjo, kjer trupla umrlih čakajo vstajenja in prero-jenja. Naj smo že tudi v cerkvi marsikaj slišali in premišljevali, postojmo tii pri grobu kterega naših ljubih ranjkih: Očeta, matere, brata, sestre, sina, hčere, dobrotnikov, prijateljev — vsak grob nam je enako zgovoren učenik. Čuj, kako otožno odmeva žalosten glas zvonov — kakor ti je odmeval tisti dan, tisto jutro ali večer, kadar odmrl je kdo ljubih, kadar so zabijali v rakov njegovo umrlo truplo, kadar so rakev spuščali v grob in prstene gruče na njo bobnele ter žugale še tvoje življenje pokončati. Vračevaje so na svoj dom z britko tuž-nostjo v srcu, si znabiti mislil in govoril, ka-
čem o tajiti koristi, ki bi jo douašale take naprave, ki se tudi lahko vstanove, le tako splošno ne, kakor se misli. To pa smemo smelo trditi, da s tem socijalno vprašanje ni še rešeno. Ako hočejo, da bi te vstanove imele vse naštete dobre nasledke, treba najprej delavcem vcepiti v glavo iu srce druzega duha, kakor sedaj med njimi gospoduje. Brezverni duh, ki sedaj večinoma veje med njimi, dela delavce preširne in nepokorne. In s takimi naj zadruge svoj vzvišeni namen dosežejo? Kakor povsod bi si tudi tukaj moderni osrečevalci no poskrbeli trdne, trajne podlage in kaj je potem še tako lepo poslopje? Ne bilo bi potreba potresa, tudi ne viharja, zgradba bi sama razpadla in dnevov njenega obstanka bi ne bilo mnogo.
Politični pregled.
V Ljubljani, 31. oktobra.
Avstrijske dežele.
Vže včeraj (gl. telegr. z Dunaja) smo omenili, da je budgetni odbor avst)'ijske delegacije sprejel proračun ministerstva za vna-nje poslove po vladnem predlogu brez črtanja. Referent Clam-Martinic je ministra vprašal raznih reči. ki so se sicer vjemale s tem, kar se je obravnavalo v odseku ogerske delegacije, ker je pa referent bolj na drobno vpraševal, je tudi grof Iialnoky o nekterih stvareh še bolj obširno in odločneje govoril. Odgovor grofa Kalnokv-ja podaja tedaj marsikaj zanimivega. posebno pa to velja o razmerah do Rusije, v kterih je grof Kalnoky še bolj ugodno govoril, kakor v odseku ogerske delegacije. Iz besed grofa Kalnoky-ja se da soditi. da smo z vsemi vladami v bolj ali manj prijaznih razmerah, a v najboljših do Nemčije. (Pri teh mirovnih besedah, kaj pak, mislimo zmirom na stotisoče vojakov i. dr. ki so vsak dan pripravljeni za vojsko.)
Budgetni odsek avstrijske delegacije je imel danes sejo, predsedoval je grof Holien-\vart, od vlade so bili navzoči: državni minister grof Kalav. predsednik višega računskega urada pl. Toth, sekcijski načelnik pl. Merev i. dr. Poročeval je baron Engerth o prevdarku skupnega denarstvenega ministerstva; potrebuje se 1,973.450 gl., a pokritega je 2681 gl., potrebuje se 1,970.796 gl., odsek je sprejel ta nasvet. Baron Knghert je poročal na dalje o zavodih, kterim gospodari skupno državno ministerstvo. Ti zavodi so: zavod namestnikov za vojaštvo, splošjni zavod za vojaške bolnišnice, zavod za živino-zdravništvo, in splošnji zavod za onemogle vojake. Izkaz o gospodarenji teh
kor bi nikdar ne bil smel; ali saj si obetal raujkih nikdar pozabiti, vedno se spominjati zadnjih naukov skrbnega očeta, zadnjih milih pogledov ljubeče matere, s kterimi te je hotela prositi in je prosila: »Pošteno bodi, dete, vselej, krščansko živi, da se vidiva enkrat unkraj groba." Tu na grobu resno pomisli: Si spolni!, kar ti je bilo naročeno? Si delal vselej po tem. kakor si takrat obetal? Pomisli — boš tudi odgovor dajal.
Kaj pa, ko bi danes oče, mati in drugi milo zdihovali, ter roke za pomoč iz vic stegovali, ker so ti bili predobri, preprizanesljivi iu ker ti nisi obljub spolnoval, ter živel, kakor bi kristjan nikoli ne bi smel! Resno, vso to premisli, boš enkrat odgovor dajal.
Kedaj pa bo tisti čas prišel — čas odgovora? Kdo ti ve povedati? Znabiti čez več let; znabiti pa že k lotu osorej drugi na tvojem grobu stojijo. Sv. pismo le pravi: »Statutum est, odločeno jo človeku umreti in potem sledi sodba." Ozri se pa po grobovji mirodvora, ter spominjaj se na njih mlade, stare in vsako-
zavodov je pridjan prevdarku in o tem ni bilo kake opombe, niti debate. — Na dnevnem redu je tudi prevdarek skupnega najvišjega računskega urada. Poročevalec baron Enghert je nasvetoval, naj se sprejme po vladnem predlogu, po kterem se potrebuje 125.747 gl., pokritega jo 77 gl., tedaj se potrebuje 125.670 gl. Sprejeto. — Seja je bila zaključena ob 11 in 45 minutah. Prihodnja seja danes (31. t. m.) ob 12. Na dnevni red se stavlja: Poročilo o prevdarku za ministerstvo vnanjih poslov, »carina", redno potrebe vojaščine.
Vojni odsek ogerske delegacije seje posvetoval o rednih stroških za vojaščino, posebno kar se tiče zaloge za vojno.
V soboto ob 11. uri je imel vojni odsek ogerske delegacije sejo o budgetu za skupno vojaško ministerstvo za I. 1884. Predsedoval je Ludovik Tisza, od skupne vlade je bil navzoč vojaški minister grof Bylandt-Rheidt, polkovnik plem. Papaj in sekcijski načelnik Lam-bert. Obravnava se je začela z odgovori državnega vojnega ministra na sklepe delegacij 1. I. Sklenilo se je namreč, da morajo v stavbah, ki presegajo 1000 gold. biti posebni izkazi. Izkazi ti se imajo dodati dotičnim postavkom v budgetu. Drugi sklep je bil zarad vojaških akademij. Vojaški minister je izkazal, da je v vojaški akademiji na Dunaji 46 prostorov praznih, v tehnični vojaški akademiji pa 41, dasiravno so bili vsi prosivci poklicani k skušnjam. Vzame se na znanje in odsek želi tudi v prihodnje predlago takih izkazov. — Kar se tiče posameznih izkazov zarad podučevanja v oger-skem jeziku, je bilo o njih posvetovanje in vzelo se je na znanje. Državni minister je rekel, da tudi tiste, ki umejo kaj malega nemščine, sprejemajo v kadetne šole, in kadetje, ki so odločeni za vstop v deželno brambo, se uče pravil v ogerskem jeziku. Pravila in tirjatve za realke in kadetne šole ne morejo biti po vsem jednake, ker v realke sprejemajo se otroci, v kadetne šole pa starejši mladenči. Tukaj se je odsek razgovarjal zarad pomnoženja plačilnih prostorov; pomnoženje takih prostorov zavisi o tem, da se ustanovi vojaška spodnja realka. Po obeh vojaških akademijah je le malo takih, ki bi hoteli plačevati. O tem se vname živahna debata, odsek željo izreče, da bi se vstop, kar moči, olajšal, in natečaj ali razpis, obširno objavil. Ker le tako je upati, da bi se jih več oglaševalo, pretečenega leta je od 27 prosilcev oglasilo se za taka mesta le pet. Na dalje so zahtevali od splošnega vojnega ministra razjasnila zarad teritorij al ne razdelitve. Vojaški minister je bil na to pripravljen, vojni odsek je vendar za to postavil poseben pododsek. O šestem in sedmem sklepu, ki govorita o razdelitvi 17 ogerskih batalijonov med avstrijske polke in zarad odobrenja nekterih izrednih potreb za bosniško vojno, ni bilo debat. Odbor se je posvetoval potem o rednih potrebščinah
vrstne prebivalce; glasno ti kličejo: Danes meni, jutri tebi! Da, da, grobovje daje večno veljavno spričevanje, da vsak mora umreti, pa niti eden ne ve kdaj. Ni se zanašati ne na mladost, ne na zdravje; še manj pa pomaga sloveče ime in bogastvo. »Statutum est" . . . „Ne veste ne dneva ne ure". Ce pa tudi enega dneva, ene ure ne vemo in si gotovo obetati ne moremo, zakaj so pa toliko pehamo?
Da, zakaj ? Vanita vanitatum , spet spri-čuje božja beseda, »nečimernost čez nečimer-nost, vse je nečimerno." Težko jo kje drugej te besede verjeti, ker temu to, drugemu drugo se ne dozdeva nečimerno, ampak čez vse za-željeno, veljavno; a tu na božji njivi, tu pri pogledu neštevilnih grobov se ne da nič oporekati.
Vse posvetno je nečimerno. Le poglej spominke! Tu bereš od visoke službe, grolovske krone, na vse strani sloveče ime in njegov vlastnik leži ali je že strohnil pod tem spominkom. Glej druzega: Že spominek kaže njegovo bogastvo, in sicer si tudi od tega čul; so
za vojno. Na razna vprašanja zarad prihodnjih večih stroškov je odgovoril vojaški minister, da razvoj vojno nove iznajdbo zahtevajo dan na dan kaj izrednega. Pri številu (stanu) se od 1. 1869 ni spremenilo kaj. S preosnovo armade jo zvezano le vežbanje železničnega in telegrali-škega polka, svota za to se nahaja med rednimi stroški. Zastran topništva, pravi, da je želeti zboljšanja in razvijanja, vendar sedaj še o tem ni govorjenja. Kar so tiče prihranjenja po administrativnem potu, odgovori državni minister, da je tako zahtevanje navadno postalo za 1. 1879, ker takrat je bilo h krati več stroškov zarad nove postave o nastanitvi (vkvarti-ranju). Tukaj se štedi po času in okoliščinah, porokovati se ne more za to.
V ponedeljek se je začel ta odsek, kakor je bilo napovedano, posvetovati o rednih potrebah za vojno. Navzoči so bili: državni vojaški minister, obrist Papaj, sekcijski načelnik Lambert in od ogerske vlade denarni minister Szapary. Odsek je pretresoval na drobno posamezne nastavke v budgetu. Posebno so pregledovali tu povišanje tam ponižanje proračuna. Vse nastavke so sprejeli brez premembe, le dvoje nastavkov so pustili za sedaj nerazrešenih.
29. t. m. se je posvetoval vojni odsek ogerske delegacije o rednih potrebah za vojno, in je nastavke, o kterih je bilo posvetovanje, sprejel brez premembe. Ministerstvo je zahtevalo 100.000 gld. za nagrade pri nakupovanji konj. O tem jo bila daljša debata, ker so nekteri trdili, da nagrade, ki se dajejo pri nakupovanji konj, ne bodo koristile konjerejcem, marveč prekupovalcem. Vojno ministerstvo se je podpiraje ta višji izdajek tako-le izrazilo: leto za letom je teže dobiti sposobnih vojaških konj toliko, kolikor se jih potrebuje. Tukaj se mora kaj storiti. Vojaško ministerstvo ne sme sploh konjske cene povišati iz razlogov, kteri so bili merodajavni pri preudarku za redne vojaške potrebe 1. 1879, ako pa vsaki asentni komisiji, potem ko je oddala potrebno število sposobnih konj. pokaže po primeri določeno svoto kot nagrado bode dosegla namen. Asentna komisija bi potem sposobne konje povprek draže plačevala, a vendar bi konjska cona ne poskočila. Kake nagrade bode treba, bode pokazala še le skušnja. Za leto 1884 se nasvetuje, naj bode ta nagrada po 25 gld. pri konjih za jahanje. Ta nagrada bi veljala tudi za konje ki jih potrebujejo častniki pri bojnem topništvu, ker od takih konj se zahteva to. kar od drugih jeznih konj pri konjiči. Potrebuje se takih konj 4117, nagrada pri nakupovanji bi znašala 102.925 gl. ali v okroglem številu 100.000 gl. Z ozirom na to, da bi nasvetovane nagrade bile na korist le prekupovalcem, a ne konjerejcem privolili so zahtevanih 100.000 gld. le z nekakim pridržkom, odsek je namreč željo izrekel, da naj vojaško ministerstvo prevdarja,
ga li tisoči smrti rešili? Jih je kaj seboj vzel? Kakor pri slovečem ces. služabniku in pleme-nitažu, tako tii spominek krije telesne ostanke ranjkega bogatina. Glej, na tretjem, četrtem spominku čitaš: Ranjki I. I. je bil sloveč pesnik. godec, vojak itd. Ali kaj? Kakor pred grofa, bogatina, krije ta spominek umrlo telo pesnika, godca in vojaka; pesmi, gosli in meč — vse je tu ostalo, nobeno pa vlastnika smrti rešilo. Ti mar to ne zadostuje, da si za celo življenje na pamet zapomniš: Vse posvetno je nečimerno, le Boga spoznati in mu služiti nas stori večnega spomina vredne. Konečno še kratko prašanje: Mar li misliš, da je komu tu počivajočih plemenito rojstvo, bogastvo, sloveče ime saj za las v nebesa pomagalo, če ni krščansko živel? Mar li misliš, da je komu tu spi-jočili žal, da je v življenji v Boga veroval in po božjih in cerkvenih zapovedih krščansko živel? Dobro veš, bodi že, kdor hočeš, da na oba prašanja gre zanikavni odgovor. Ne in ne; vse posvetno nikomur ne pomaga v nebo, in da je krščansko živel, se ni še nikdo kesal, naj
ali ni mogoče dobiti potrebnih konj pri državnih konjerejnicah (kobiliščih).
Profesor Maassen pa dunajski poba-lini, tudi imenovani slušatelji dunajske univerze. V ponedeljek ob 12 je imel začeti predavanje na univerzi bivši rektor, dr. Maassen. Vso je radovedno pričakovalo, kaj bode; dvorana je bila vsa polna, po koridorih seje sprehajalo kakih 300 dijakov. Tišina nastane, ko začno dr. Maassen predavati, a ko jame govoriti v dostojnem vodenji na univerzi, začnejo dečaki kričati in hite iz dvorane. — Maason na to ukaže duri zapreti in govori navzočim, ko to vidijo odhajajoči, hočejo zopet nazaj iti, a slušatelji od znotraj jih ne puste notri; tolkli so po vratih in kričali po koridorih, pride pa dekan Exner, ki jih z lepo pogovarja, da se razidejo. Klicaje slavo K.vnerju in „pereat" Maassnu. se druhal razide, a dr. Maassen je poslušalcem, kolikor jih jo ostalo v dvorani zatrdil, da ga to pobalinsko rogoviljonje ne bodo omajalo v prepričanji, niti prestrašilo pri delovanji, ter je končal predavanje ob 3/4 na I. — Zakaj se godi vse to? 1 zato, ker je dr. Maasen v deželnem zboru branil vlado o znani zadevi zarad češke šolo na Dunaji. — Toga mu ne morejo judje, ki so skrivajo za nemškega Mihelna, pozabiti, zato rogovilijo, kedar se jim zljubi. Njih predpostavljeni dr. K.\ner pa jim jo rekel: Dosti ste že svojo misel pokazali, nadejam se, da vas raznmo. Sedaj pa bodimo mirni! Se ve, da so mu za te rnev-žaste besede dijaki klicali: slava, slava. Ali mi bi radi kaj drazega zaklicali, ako bi smeli!
Kako je r Kosili i>t Hercegovini? Ni še vse, kakor bi moralo biti, vendar pa že mnogo bolje nego lansko loto. I'staja in uporni duhovi so povsod zatrti; roparji, kolikor mogoče pregnani, deloma tudi polovljeni. Pri vsem tem pa no smemo zamolčati, da si jo, kar so opravništva tiče še mnogo želeti, tako v zna-nostnem, kakor tudi v dejanskem obziru. Posebno pa bi bilo želeti, da bi so finančno opra-vitoljstvo s svojimi okornimi krili nad stare turške zakone spelo, ki nimajo ne ene dobre strani, slabih pa vse mrgoli, tako, da narodno gospodarstvo pod njimi zdihuje. Se bol j težavna reč je pa s pravosodništvom tam doli. To je v resnici tako okorno vravnano, da se je čuditi, kako so avstrijski juristi v njem gibati za-morejo; če tudi naše domačo samo šo ni, kakor marsikteri trdijo, današnjemu času primerno, ali bosansko pravosodje jo proti našemu ven-dar-lo še prav turško! Šola, cerkev in polje-deljstvo tudi še željno rešilne ure čakajo, da jim lepše solnce zašije. Pri vsem tem pa nekteri hočejo vedeti, da je birokratizem že v občudovanja vrednem lepem cvetu, čemur se pa čisto nič ni treba čuditi, kajti plevel raste povsodi rad. Molj veselo pa je, da se razcvita javna varnost in iz toga vzroka se je že mnogo vojakov na odpust poslalo, in .se jih bo še!
bil je tu berač, bogatin, plemenitaš ali kdor koli hoče.
Ali — čas je že nehati; za slovo le še to: Misli danes in celo življenje na ljube ranjko in vse duše v vicali, da moliš za-nje; misli danes in celo življenje na nauke, ki ti jih grobi dajejo in živi tako, da si priboriš saj prav kratek popoldan-in potem večen d o p o 1 u d a n p r v e g a n o v e m b r a.
Svetnikov dan pričmi molitve so cerkveno, In duše zdaj iz vic hite v nebes višave! Trpeče revo nekaj ur goreče stene Oddale milostno na dom so očetnjave.
Prizor jo veličasten mojemu očesu: Ko gledani sladko pot stopati te siroto! Veselja skrivna moč hiti mi po telesu. Ko z njimi hi še ja/, okušal te dobrote!
Presrečnih potnikov število je mogočno, Ki zdaj hite iz nočnih tmin v nebes svitlobo: V lepili rajdali vidim jili vse razločno: Ker s svojo svetijo njim angeljci bliščobo.
Prešteti li so da ta truma provolikaV .Mogoče to človeku ni! — Jo Božje delo!
Največ jo pa to vredno, da se zasedene dežele sedaj že same zdržujejo in jih ni potreba več z našimi krvavimi novci zakladati. Sploh je napredek žo toliki, da smemo z njim popolnoma zadovoljni biti. Marsikaj pa bilo bi še veliko boljšo, naj bi avstrijskih naprav ogerske ne ovirale. To nasprotovanje jo kakor mora, ki boljši razvitek povsod ovira.
Vnanje države.
Ilumunska zbornica je prevzela de-misijo predsednika Rosetti-ja. — Stalojem jo interpeloval vlado, iz kakšnega vzroka se je kralju nasvetovalo potovanje na Dunaj, in kakošon vspeh so imeli pogovori Bratiano-va s knezom Bismarkom in grofom Kalnoky-jem. Vlada bode v treh dneh na to odgovorila.
„Novoja Vremja" piše glede neke vrste dunajskih časnikov, da se dunajski polili ar j i. vrlo motijo, če mislijo, da bo Nemčija za Avstrijo na Balkanu krompir iz žrjavico brskala in morebiti Avstriji k ljubu sama vojsko z Rusi pričela. Iz te moke no bo nikdar kruha, kajti interesi, ki jih ima Nemčija pri avstro-nemški zvezi so jako različni od Avstrije. Iz ravno teh razlogov je pa nemogoče, da bi se Avstrija in Rusija dobro sporazumeli na Balkanu. Če se Avstrija na to zanaša, da jo bo Nemčija na Balkanu podpirala, se jako moti, in se naj za take iluzijo edino le v Berolinu zahvali; kajti bodočnost bo položaj v pravi luči pokazala in takrat se bodo Avstriji oči odprlo. Ruski časniki imajo prav, da se položaj spregleda; lev knjigi Bismarkovega političnega življenja obr-nimo nekaj listov nazaj, da pridemo do letnic 1804, 1866 in 1870 in „njegova zvestoba" in „redko prijateljstvo" do Avstrije sveti se nam v jako svitli podobi nasproti. Danajcem ni verjeti, če tudi nam ocvrte piške ponujajo!
Domače novice.
(Čitalnični pevci) bodo, kakor vsako leto, tako tudi jutri peli pri .,Sokolovi piramidi" na ljubljanskem pokopališču. V programu nahajate so dve novi pesmi.
(Občni zbor) podpornega društva za duhovno ljubljanske škofije bo tisti dan, kakor zbor „Matice Slov." (19. nov, ali tisti teden)
(Poslanec dr. Schreg) so je deželnemu poslanstvu odpovedal. Tako poročajo dunajski časniki! — Prvi očividni nasledek spravedljive narodne večine je, da se bo to na fakcijozni stranki vrlo tiho „na znanje" vzelo, kar bi s« bilo pa ravno nasproti zgodilo, ko bi bili narodni poslanci nemčurjem priložnost ponudili, deželni zbor zapustiti. Dr. Schrey in tovarši
Vsa vrsta vidi se mi le ko krasno slika; — Njo gledati oko bi vekomaj hotelo.
A, glej! — Na vrsti zdaj — hiti prav čvrsti narod; Postave krepko je, — kaj milega obraza. Pač blag je bil na zemlji tudi ves ta zarod! — To smem soditi pač, brez daljnega dokaza.
Oko vprem ; — spoznal bi rad, ako mogoče Prekrasni narod ta, — ime njegovo pravo. Ker vrsta daljša ta, — ko prve so. — bodoče: Mi up blišči, da bom spoznal ga, — pel mu slavo.
Ali! — že poznam ga, narod ta prosvotoverni,
Ki k Stvarniku bili v lepoti zdaj prvenski.
Srce mi bi je sladko v sreči neizmerni:
Dal to je narod moj, — da! „Narod moj Slovenski I"
IiO biti. h/ti mili narod moj Slovenski Po pač zasluženo nebeško si plačilo; Stoletja bojeval si boj, — hud boj peklenski: „Jo ljudstvo ptiije v liiši Tvoji Te tlačilo I"
Vživaj dolgo, — vedno — sreče zdanjo slavo. Vesel in zadovoljen pri sobratih spravnih: Zaslužil pač si si plačilo, — res krvavo: ,.Ko bil si hrabro se v bojih, zmagovalnih!" —
Al' čutim tvoje zdihljejc, britkostno vneto: Da To nazaj bi Stvarnik ne poslal v tiuinc; —
razupili bi se bili za mučenike zatirane nemške stranko, sedaj so pa dr. Schroy no more za nič druzega smatrati, kakor za trudnega mlatiča, ki se je naveličal prazno slamo mlatiti.
(Dnevni red seje mestnega odbora), ktera bodo v petek 2. novembra 1883. leta ob 0. uri zvečer v mestni dvorani. 1. Naznanila prvo-sedstva. II. Finančnega odseka dodatečno poročilo o računskih zaključkih za lota 1882. III. Policijskega odseka poročilo: a) o mostnega zdravnika dr. Fran Illnerja prošnji za pavšal za vožnje pri ogledovanji mrličev v oddaljenih krajev mesta; b) o mestnega lizika zdravstvenem poročilu za 1881. loto. IV. Šolskega odseka poročilo: a) o oddaji službe la-borantove na c. kr. veliki realki; bj o prošnji ravnatelja Leopolda Bolarja za povikšanje funkcijske doklade; c) o napravi telovadnega orodja na II. mestni deški šoli. V. Združenega stavbenega in olepševalnega odseka poročilo o prošnji Alojzija Korzike glede ograje ob njegovem vrtu na Vrtačah. Po javni seji bode še tajno posvetovanje.
(Rozine in civcbc) poslal jo nekdo iz Be-netek na gospo B. v Vegovih ulicah. Ko so na eolnem uradu zbog carevine zaboj odprli, našli so v njem po vrhu rozino iu eivebe. vse drugo je bilo pa s tiskovinami napolnjeno, ki so morale jako zanimive biti, kajti čolni urad izročil jih jo z osobo vred deželni sodniji tukaj. Pri gospo B. preiskalo se je odmah vse stanovanje, in so je dokazalo, da je družina popolnoma po nedolžnem v jako skrivnosten slučaj zapletena, na kar se jo tudi dekla, ki jo šla zaboj iskat, iz zavarovalnega zapora izpustila. Brž ko 110, poslal je kdo iz Benetek pod naslovom gospo B. knjig in tiskovin prevratnega značaja, da bi si jih bil pri priložnosti poiskal.
(Razpisana je služba) okrajnega sodnika v Žužemberku v VIII. razredu. Potrebna jo znanost, slovenskega in nemškega jezika. Prošnjo se oddajajo do 15. novembra.
Razne reči.
— Vabilo k veselici, ktoro napravi ptujska čitalnica v svojih prostorih ,.Narodnem domu" dne 4. novembra t. 1. v korist tukajšnje „sloveiiske narodne šole". Vspored: A. Petje. 1. IX Jenko, „Na moru", možki zbor. 2. Dr. Ct. Ipavic, „Slovenska dežela", mešani zbor. 3. K. Bendel, „Na planine", možki zbor. 4. J. Fleišman, „Gorenke", mešani zbor. 5.
Ko znam. da vernih duš dan kone molitve svete, Za duše groznih vic sladkost nebeška zgine. —
Končano je! — Iz cerkve zvonov glas se čuje; To glas je, ki iz raja vabi v ječo tužno! Brat bratu, — sestra sestri se pri poročajo: ,. Ki iti mora še nazaj v deželo sužiio!"
Žo vidim vrste prihajati, — odhajati; — Rodove po narodih štejem in — niilujoni. V sorcu žalost meni noče kar nehati. Trpljenje prejšnje ko v duhu ogledujem.
A stoj! — Poglej! — Kaj hoče. more pač to biti ? Se motim zdaj V — Me prej oko je li motilo? — Narodov enega pogrešam zdaj se viti Skoz vrste, ktere prej oko mi je sledilo.
Ne motim se! — Oko zvesto mi je preštelo Po narodih vrste prej — zdnj — vso zverstene. Ostalo mi v nebesih eno jo kardelo: .le dan rošenja zanj! — Zali ni več nobene!
11; narod ta spoznani na hip in kličem glasno, Spoznam ko njega mater v prekrasni ženski: „Ta narod, ki slavi nebo ga danes jasno, Ta narod moj je narod, — narod moj Slovenski I"
Ljubljanski.
Dr. G. Ipavic, »Slovenec som", možici zbor. B. Tombola. Čisti dohodek tombole namenjen je za šolske priprave za uboge učence tukajšnje slovenske narodne šole. Dobitki in prostovoljni doneski v to svrho se hvaležno sprejemajo. Začetek točno ob 8. uri zvečer.
Odbor.
—	Koze so se prikazale v Gradcu pri vo-.jacih, ter je okoli 40 vojakov na kozah bolnih; prikazale so se pa tudi na Ogerskem okoli Vezprima, pa le posamezne osobe so jih dobile in tudi srečno prestale.
—	Kteri duhovni so z m o ž ni m e-njice p od pisava t i? Redovnik in rektor pri Pijaristih v X. je bil letos spomladi obsojen, menjioo, ki jo je podpisal, tudi plačati. Obsodbo je tudi dotičua višja deželna sodnija potrdila. Najvišji sodni dvor je pa sodbo ovrgel, rekoč: »Člani duhovnega reda se vsled svoje obljube, v kteri je tudi obljuba revščine, nikakor ne morejo po kakih pogodbah osobno veljavno zavezati; kajti iz obljube revščino sledi, da noben redovnik ne more imeti lastnega premoženja, kar ga ravno opovira, da ne more veljavnih osobnih pogodeb sklepati. Utemeljena je razprava v dvornem dekretu od 27. novembra 1789 in 16. avgusta 1793, kjer se določuje, da se tožbe zaradi posojil proti redovnikom pri nobeni sodniji sprejemati ne smejo in da noben redovnik ni sposoben v svojem imenu tožbe vložiti. Res je, da se Pijaristi ne štejejo med ubožue redove, temveč so reguliran red, ki se peča z odgojo mladine po šolah, vendar pa v oziru na posamične osebe ta slučaj nima nikakega vpliva, kajti dvorna dekreta od 23. marca 1809 in 27. aprila 1816 jasno določujeta, da posamične redovne osobe tudi v slučaju nimajo sposobnosti za pridobitev premoženja, če jo tudi red sam ima! Glede omenjenih dekretov in njih določil bi se plačilni nalog omenjemu redovniku ne bi bil smel prisoditi.
—	Trdnjave okoli Tridenta. Na višavah okoli Tridenta postavili so v poslednjih časih venec malih trdnjav, ki gospodarijo nad vsemi vhodi in zmagovalno gledajo v dolino. Med te se šteje tudi sv. Rocco, ki stoji na prosto stoječem griču pod Villezano. Pred nekterimi dnevi so tam streljali za vajo s težkimi topovi, navzoči so bili tudi višji častniki. Kedar so vstrelili, videti je bilo debel oblak, in za tem se je razlegalo bobnenje, ki je od brega do brega odmevalo.
—	V P a 1 e r m i končale so se obravnave proti roparski in morilni zadrugi Amoroso. 17 hudodelcev sedelo je na zatoženi klopi. 9 se jih je obsodilo k smrti in med temi trije bratje Amoroso, četrti brat na 25 in peti na 15 let posilnega dela. K smrti so bili razun teh tudi trije pobegli hudodelci zadruge obsojeni, toraj vsili skupaj 12. Od ostalih sta bila dva obsojena po 12, eden na dosmrtno, drugi pa na 15, 10 in 31etno posilno delo obsojeni. Zadruga se je vstanovila leta 1874 in je do leta 1878 brez kazni morila in ropala. Umorjene so na vrtu Salvatore Amoroso pokopavali In je bila zemlja polna kosti in družili človeških ostankov. Lovili so tudi ljudi in jih potem proti visoki odkupnini spuščali. Obsojenci so obsodbo v železnih kajbicah od karabinijercev obdani poslušali. Nekteri so se jokali, drugi prebledeli, tretji pa so ostali trdovratni. Načelnik Salvatore Amoroso ozmerjal je v pričo sodnikov svojega mlajšega brata, ki je na 12 let posilnega dela obsojen, zaradi strahopetne občutljivosti.
—	Laška kraljica i n M i 1 a n s k i ž u-pan. »Tržaški Tagblatt" poroča dva jako zanimiva slučaja, ki sta se Milanskemu županu grofu Belinzaghi pripetila. Njegov kočijaž je večkrat županovo kočijo napregel, se iz mesta peljal in nazaj carini podvrženo blago tihotapil. Nekdaj ga ovohajo tinancarji. Da bi jim ušel, konje tako nadrvi, da so jih morali drugi dan v živinsko bolnišnico poslati, in si je župan za lastno potrebo moral konje najemati. — Drugi slučaj zadel je grofa v gledišči. Nek dolgorok izmaknil mu je površno suknjo, kteri so potem v neki zastavami na sled prišli. Ne-
davno podal se jo župan h kraljevi obitelji v Monzo. Komaj ga je kraljica Margareta vgle-dala, pristopi k njemu in mu jako sočutno pravi: »Ljubi grof, ne moreto si misliti, kako nas je žalil vaš neugodni položaj." — »Kaj vašo veličanstvo s tem misli?" vpraša nekako iznenadjen župan. — »In vi me še vprašate, odgovori kraljica, ah ni to žalosten položaj za Milanskega župana, ako si mora konje na posodo jemati in ima celo svojo površno suknjo v zastavnici?" Da je bil glasan smeh na pravom mestu, nam ni treba dostavljati.
—	Iz Kahire se poroča, da so ondošnji gorjanci 150 egiptovskih vojakov v neki soteski napadli in pobili.
—	Zvit Amerikanec v Baltimoru je po časnikih naznanoval: Kdor mu pošlje dolar, dobi od njega več tisoč strani prav zanimivega berila. Poročilo pravi, da je na njegovo mizo dolarjev kar deževalo. Da je svojo besedo tudi spolnil, se ume samo po sebi. Poslal je vsakemu sv. pismo po angležki družbi izdano za — 25 centimov.
Telegrami »Slovencu".
Dunaj, 30. oktobra. Vojni odbor ogerske delegacije potrdil je več naslovov izvanrednega proračuna za vojsko, med temi tudi po jako živahnej debati 250.000 gold. za napravo rezervnih je-klenobronastih topov „uhaeov." Vojni minister se je namreč z vso silo za nje vprl.
Budapešt, 30. okt. Cirkus je do tal pogorel. Ljudje in konji so se rešili in ogenj se je omejil, da ni dalje segal.
Budapešt, 30. okt. Hrvaški poslanci so se z Tiszo o hrvaškem položaji raz-govarjali, in vzajemno povdarjali potrebo. da se prav kmalo imenuje ban, skliče deželni zbor, in da se vse stori, kar bi povrat rednih razmer omogočilo, ktere se bodo po medsobojni prijaznosti in strogem postopanji po poti zakona za bodočnost z vso silo podprle.
Frankobrod ob Majnu, 30. oktobra, Včeraj zvečer položila je hudodelska roka dinamita ali [»a nitroglicerina v poslopje policijskega predsedujštva: poslopje je znatno poškodovano, ljudi ji i nikclo ponesrečil, dasiravno so bili vsi vradniki navzočni.
London, 31. okt. Včeraj razpočilo se je strelivo na dveh krajih podzemeljske mestne železnice, in provzročilo mnogo strahu. Promet se je vstavil; nekaj ljudi je poškodovanih. Vzrok neznan.
Poslano.
Hlapčevsko delo se opravlja ob nedeljah in zapovedanih praznikih v neki hiši v Gradišči in to skozi dolge mesece v letu, kar bi se brez škodo opustilo. Gospodar in delavci smejo prepričani biti, da si s tem svojega dobrega dela pri občinstvu ne bodo utrdili in da bo tako počenjanjo tudi njih časni sreči več škodovalo, kakor pa pomagalo.
Nekdo. ki Bogu časti — Ljudem pa počitka želi.
Zahvala.
Od gg. ljubljanskih pekov sem od namesto prešic napravljene bire podpisani 32 gld. za razdelitev med uboge mestne revne hiše prejel, kteri znesek se bode na vseh svetnikov dan med iste razdelil. V imenu rovežev izrekam gg. pekom prisrčno zahvalo. Bog povrni stoterno.
Karol Lahajner, nadzornik revne hiše.
Dunajska borza.
30. oktobra.
Papirna renta po 100 gld.	78	gl-	60 kr.
Sreberna „ ,, „ „ .	79		10 „
4% avstr. zlata renta, davka prosta .	99		20 „
Papirna renta, davka prosta	93		10 „
Ogerska zlata renta (3%	119		60 „
„ .	87	»1	05 „.
„ papirna renta 5%	85	»>	50 „
Kreditne akcije . 100 gld.	282	M	90 „
Akcije anglo-avstr. banke 120 gld.	108	n	
„ avstr.-ogersko banke	838		_
„ Landerbanke	109		75 »
„ avst.-oger. Lloyda v Trstu	(534		
„ državne železnico .	313	"	50 ,','
„ Tramway-društva velj. 170 gl. .	223		25 „
4% državne srečke iz 1. 1854 250 gl.	119	n	25
4 lo „ „ „ ,, 1800 500 „	131	H	hO ,,
Državne srečko iz 1. 18(54 1 00 „	168	"	
...... „ 1864 50 „	167		50 l
Kreditne srečke . 100 „	168		75 „
Ljubljanske srečke ., . 20 „	23		
Rtidolfovc srečke 10 „	19		25 »
5% štajerske zemljišč, odvez, obligac.	104	t)	
London ......	120		05 l
Srebro ......	—		
Ces. cekini.....	5		70 "„
Francoski napoleond.	9	ti	55 „
Nemške marke.....	58	»i	90 „
Varstvena znamka.
_ Brez to varstvene znamke, postavno zavarovano, ima so to zdravilo po dr. Maliču smatrati kot ponarejeno.
cm zoper trganje,
po dr. Maliču,
je odločno najboljšo zdravilo zoper protin ter revmatizem, trganje po udili, bolečine r križi ter živcih, oteklino, otrpnete ude in kite itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj so samo „cvetu zoper trganje po dr. Maliču" z zraven stoječim znamenjem; 1 stekl. 50 kr.
Ib m' -al s«.
Gospodu .1. pl. Trnkoe/.j ju, lokarju v Ljubljani.
Moja mati so na protinski bolezni na nogi silno trpeli in razna domača zdravila brezvspešno rabili. Ko jo pa bolezen čedalje hujša prihajala in vže več dni niso mogli stopiti na nogo, spomnim se na Vaš dr. Muiičev protinski cvet za 50 kr. ter si ga nemudoma naročim. In res, imel jo čudovit vspeli, da so se po kratki rabi tega zdravila oprostili mučnih bolečin. S popolnim prepričanjem priznavam toraj dr. Malieev protinski cvet kot izvrstno zdravilo in ga vsakemu bolniku v jednaki bolezni priporočam. Vaši bla-gorodnosti pa izrekam najprisrčnišo zalivalo, /. vsem spoštovanjem udani
Vrane Jut/,
(8)	posestnik v Sraarji p. Celji.
111
m
izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol. prsne in pljučne bolečine: 1 stekl. 56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi.
Pomnili j evo (Oorseh)
najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke in bezgavne otekline. I stekl. 00 kr.
Salirilna ustna voda,
aromatična, vpliva oživljajoče, /.»preči pokončanje zob in odpravi slab duh iz ust. 1 steklenica 50 kr.
Kričistilne krogljice,
<•• li. |»l*tv.,
ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se vže tisočkrat sijajno osvedočile pri zaba-sanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnjenih udih, skažonem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah ii 21 kr.; jeden zavoj s (S škatljami 1 gl. 5 kr. Razpošiljava se ie jeden zavoj.
Izvrstna homeopatična zdravila se pri nas zmirom frišne dobivajo,
Naročila iz dežele izvršč se takoj
v lekarni pri „Mamorogii" Jul. pl. Trnkocz.v-ja na mestnem trgu v Ljubljani.