Ptuj, torek, 3. maja 2005
letnik LVIII • št. 27 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 150 SIT
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
Nekateri potrebujejo več prostora.
Dominko d.o.o., Zadiuïni hg 8,2251 Phij 02 / 788 11 62,788 11 64,788 11 65
m. BmIsOa COi: M-m gAm.
DOBRODOŠLI NA 2. VLAK ZVESTOBE!
v SOBOTO, 21. MAJA 200S
RADIOPTUJ
89,B-98.E'I04;3
Štajerski
UJ žerak
BdU
^^^ Slovenske železnice
Postanite in ostanite naročnik Štajerskega tednika! Poslušajte Radio Ptuj! Potujte z udobnimi vlaki Slovenskih železnic!
Lenart
• Obisk veterinarskih inšpektorjev iz EU
Inšpektorji zadovoljni
Stran 5
ÍKÍ^DIOPTUJ
www.radio-ptuj.si
Foto: Črtomir Goznik
Po mestni občini Ptuj • Prva obletnica vstopa Slovenije v EU
Stran 4
Ptuj	Po naših občinah
Komentiramo • Za	Ptuj • Sindikati
manj svinjarije in več	ostajajo kontrolor
kulture	vesti oblastnikov
Stran 2	Stran 4
Po naših občinah
Agencija za radioaktivne odpadke •
Očitki neutemeljeni Stran 2
Tednikov pogovor	Sport
A. Sok • "Mislil sem,	Kolesarstvo • Mitja
da je lažje biti poslanec	Mahorič šesti na dir-
vladajoče strukture	ki po Loreni v Franciji
Stran 3
Sport
Nogomet • Dravi pomembna točka v Ajdovščini
Stran 7
Stran 8
9770040197077
Uvodnik
Deloholiki
Takole, hitro po čudovitih prvomajskih praznikih, človeku res ni, da bi že prvi delovni dan zgodaj zjutraj ali dopoldne napenjal razpuščene in mehke možgane, ki valovijo še nekje med zelenimi travami ali (celo) morskimi valovi. Uf, je tole romantično, ne?
Ampak, zanimivo, vedno več je takšnih, ki jim prazniki pomenijo le malo počasnejši delovni ritem in nič drugega. V stilu: aha, fino, čez te dni pa se bo dalo urediti še kakšno dokumentacijo, za kar je v delovnem tednu zmanjkalo časa. Pri tem je treba vedeti, da delovni teden traja sedem dni, vsaj kakih deset ur na dan. Uradno se takim ljudem reče deloho-liki, menda je to celo bolezen današnjega časa, ki pa je zelo zaželjena pri delodajalcih. Težava je le v tem, da so deloholiki v veliki večini kar delodajalci (beri: šefi) sami, njihova poglavitna prepoznavna značilnost pa je v tem, da so nadvse začudeni in kar nekam neprijetno razočarani, ko se na koledarju pojavi kakšen rdeče obarvan datum, ki pomeni, da bodo pisarne ali hale nekaj ur prazne. Tisti čisto pravi deloholiki so ob takih priložnostih resnično in ne le navidezno globoko nesrečni; ne vedo, kaj in kam bi sami s seboj, živčnost se jih loteva že nekaj dni prej, nadirajo vse povprek in si računajo, kaj vse bi bilo možno v času praznikov narediti.
Kakšen prvi maj - praznik dela, pa kurjenje kresov ali izlet v gore; pozabi, kaj tako neumnega pa človeku res ni potrebno početi. Največji užitek je delo in še enkrat delo, kakršnokoli že, samo da se dela. Najhuje pri tem je, da so takšni ljudje v parolo o delovnih užitkih neizmerno prepričani in da jim je dopovedovanje o tem, da obstaja še kakšen drug(-ačen) užitek, približno enako Sizifovem trudu. Pa še Sizif je bil bolj uspešen
Danes, na delovni torek, jih boste od ostalih prepoznali po žvižgajočem nasmehu in iskreče veselih očeh. Juhu, spet se dela!
SM
Komentiramo
H	■	■ ■	■■
Za manj svinjarije in več kulture
Ptuj se ponaša z različnimi bogastvi, žal tudi z bogastvom svinjarije, in to na turistično vitalnih območjih - najpogosteje na grajskem hribu in v Sončnem parku. Na hribu je najbolj vidna je zelenica ob lesenih stopnicah, ki je niso uspeli očistiti niti v veliki sobotni čistilni akciji, tako da jo je dan pozneje lahko »občudovala« tudi skupina 19 italijanskih novinarjev v okviru svoje študijske ture. V Sončnem parku pa je kaj videti vsako soboto in nedeljo zjutraj. Ker že dolgo ni več nedeljskega komunalnega dežurstva, se ob ptujskem kulturnem bogastvu spopadajo tudi z ostanki "novodobne" kulture. Še dobro, da na Ptuj prihajajo razne turistične ocenjevalne komisije napovedano med tednom, ko je mesto še kolikor toliko čisto, ker sicer priznanj za urejeno okolje ne bi bilo. Potem ko je mesto preslepilo komisijo mednarodnega tekmovanja Entente Florale, so zginile navidezne cvetlične grede v mestu. Po dveh letih jih mestu vrača Turistično društvo, ki želi mestu dodati novi naziv: Ptuj - mesto cvetlic. Še vedno pa je turistom viden "spominek" treh posod za smeti pred dominikanskim samostanom. Na prangerju smo ga že imeli; morda bi jih lahko ob koncu tedna za bližnji zid prestavili mladci,
ki jih v tem času razganja od dodatne moči. Bogve, ali bi takšno ravnanje mestnih čistilcev (zaradi lokacije posod za smeti) lahko šteli kot škodljivo ravnanje z dediščino in spomenikom po zakonu o varstvu kulturne dediščine. Pri vseh teh stanjih pa najbolj čudi to, da mestu "primanjkuje" programov javnih del v turizmu, zato je okrnjen tudi nočni pogled na Ptuj s spodnje grajske ploščadi, ki ni zanimiv samo za zaljubljence, temveč tudi za druge obiskovalce. Na grad na primer prihajajo iz več kot petdesetih držav sveta. Še sreča, da je Turističnemu društvu Ptuj uspelo vsaj s projektom zalivanja rož in vzdrževanja Evroparka, sicer bi crknilo tudi to in bi lahko iz cvetličnih gred namesto cvetočih rož štrlela suha stebla in plevel. Hitro bi se lahko zgodilo, da bi nastala nova "svinjarija" v okolju, ki želi biti super urejeno, a mu včasih zmanjka sapa na najbolj vitalnih mestih. Morda pa mesto potrebuje še kakšno OŠ Olge Meglič, ki je s tem, da je njen ravnatelj dal pobudo za prevzem skrbi za Sončni park, premaknila tako stroko kot javnost, da sta združno naredili prve korake, četudi bosta za vsak poseg vanj, v prvi vrsti potrebovali stroko.
MG
Ljubljana • Agencija za radioaktivne odpadke pojasnjuje
Očitki neutemeljeni
Na ponudbo Agencije za radioaktivne odpadke (ARAO) o iskanju odlagališča za nizko in srednje radioaktivne odpadke se je odzvalo osem občin, od tega tri z našega območja: Zavrč, Lenart in Trnovska vas. Slednja je že prekinila sodelovanje z agencijo. Največji očitki pa letijo na lenarškega župana mag. Ivana Vogrina, saj se je občina Lenart prijavila v postopek brez sklepa občinskega sveta. Tako civilna pobuda Lenarta županu očita samovoljo.
V minulih dneh je ARAO v občinah, ki so se prijavile k sodelovanju v postopku za izbor lokacije za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, izvajala javnomnenjske ankete, v začetku maja pa v teh lokalnih skupnostih načrtuje izvedbo moderiranih delavnic. Oboje, ankete in delavnice, naj bi pokazale mnenja in stališča občanov do radioaktivnih odpadkov in odlagališča. Na ARAO poudarjajo, da so očitki okrog samovolje županov neutemeljeni, saj župani s prijavo niso prevzeli še prav nobenih materialnih pravnih obveznosti.
"Občina se lahko brez kakršnihkoli pravnih posledic umakne iz postopka vse do javne razgrnitve predloga državnega lokacijskega načrta za v njeni občini načrtovano odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. Če pa lokalna skupnost na osnovi te razgrnitve nima pripomb na predlog
državnega lokacijskega načrta in ga sprejema, resorni minister za to lokacijo izda uradni sklep za sprejem državnega lokacijskega načrta za odlagališče. Po tem sklepu je lokacija odlagališča določena in občina nima več možnosti umika lokacije in spreminjanja z državnim lokacijskim načrtom sprejetih pogojev. V skladu z zakonskimi obveznostmi mora biti lokacija odlagališča določena do vključno leta 2008, v skladu s potrebami NE Krško pa že do vključno leta 2007," so v sporočilu za javnost kot pravno utemeljitev zapisali na ARAO.
Torej iz povedanega sledi, da s pristankom za sodelovanje v postopku prostorskega umeščanja odlagališča občina ne prevzema nobenih pravnih posledic. V primeru, da bo lokacija na območju te občine na podlagi ocene vseh meril ocenjena kot ena izmed treh lokacij, na katerih je verjetnost uspešne iz-
Sedem (ne)pomembnih dni
Praznik razdora

Vsekakor po svoje najbolje karakterizira ozračje in stanje diha ob letošnjem dnevu upora vztrajno novinarsko (pa ne samo novinarsko) iskanje in razkrivanje, kaj je kdo ob tej priložnosti rekel. Seveda je bila (povsem razumljivo in tudi opravičljivo) pozornost še posebej usmerjena na glavnega državnega govornika, predsednika vlade in SDS Janeza Janšo.
Komentator Dela tako pri Janši odkriva vrsto starih pa tudi nekaj novih poudarkov: v govoru na osrednji slovenski proslavi na Mali Gori naj bi »nekoliko bolj zaokroženo predstavil svoje poglede na dogajanje v Sloveniji med drugo svetovno vojno _ Po polletnem molku je govor pokazal, kako premier in z njim njegova stranka in njegova vlada gledajo na vprašanja, ki vedno znova in zadnje čase spet delijo Slovenijo.«
Janša je, kot poročajo, v slovesnem nagovoru poudaril, da je Slovence kot narod skozi zgodovino ohranilo odporni-štvo, saj vse od turških vpadov, soške fronte pa do partizanstva in vojne za Slovenijo ugotavljamo, da je samoobramba del
gradnje odlagališča največja, bo morala z ARAO podpisati pogodbo, s katero bo proti plačilu s predpisom določenega nadomestila in drugih s postopkom predvidenih namenskih sredstev dovolila izvedbo terenskih raziskav na svojem ozemlju (za dela na zemljiščih v privatni lasti bodo seveda potrebni ustrezni dogovori oziroma pogodbe tudi z njihovimi lastniki). Najkasneje ob tem bo ARAO z občino vzpostavila tudi lokalno partnerstvo, ki bo omogočalo skupen nadzor in usklajevanje oziroma usmerjanje raziskav in izvedbenih rešitev. S pristopno prijavo povezane pravne posledice nastopijo za prijavljeno občino torej šele, ko dovoli na izbrani lokaciji ali lokacijah na svojem ozemlju terenske preiskave. In še tedaj se to nanaša le na odobritev izvedbe terenskih raziskav. Ker se občina lahko iz postopka brez pravnih posledic umakne kadarkoli,
se bo lahko umaknila tudi pred podpisom pogodbe o raziskavah ali kadarkoli med izvedbo ali po izvedbi raziskav.
ARAO je zaradi negativnih učinkov, ki jih imajo lahko za splošno uspešnost postopka notranja nesoglasja v posamezni občini, zaprosila vse župane, naj pred formalno prijavo zadevo proučijo v občinskem svetu ali širše in v ta namen ponudila svojo pomoč.
"Prostorsko umeščanje okoljsko konfliktnih objektov, med katere sodi tudi odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, potegne za sabo vrsto lokalnih razprav, pobud in nasprotovanj. Brez detajlnega vpogleda v razmere v občini je nemogoče oceniti njihovo realno težo v prevladujočem javnem mnenju na ravni občine", so prepričani v ARAO.
Zmago Šalamun
slovenske nacionalne identitete. »Dejansko je vsa slovenska zgodovina eno samo narodno odporništvo, kajti le zaradi njega smo se lahko ohranili, čeprav nam je grozilo izginotje«.
Janša je poudaril, da je bila temelj vsega zla med drugo svetovno vojno in po njej v Sloveniji okupacija. »Brez nje ne bi bilo ne vojne, ne strahotnih žrtev, ne državljanskega spopada, ne fojb in drugih medvojnih in povojnih zločinov. Šele tuja okupacija je ustvarila podlago za strahote, ki so usodno zaznamovale slovenski narod.«
Janša je posebej omenjal »napake in zločine« Komunistične partije pri vodenju upora, ob tem pa je dejal, da za to »velika večina borcev NOB ne nosi odgovornosti za številne napake in zločine vodstva OF, saj so bili pogosto prav oni njihova prva žrtev«. Janša je hkrati dejal, da je »enako moralno neopravičljivo dejstvo, da je protikomunistična stran prisegla zvestobo okupatorju«.
Janša je poudaril, da je treba upor, rezistenco, ali pa partizanstvo v svoji čisti uporniški obliki ločevati od revolucije in revolucionarnega nasilja. »Partizanstvo, ki je upor zoper zavojevalca in zoper okupatorja našega lastnega ozemlja, je vrednota, vredna spomina, in
ta spomin je neločljiv del našega današnjega praznika,« je dejal Janša.
Komentator Dela ugotavlja, da je prav opazno izstopajoče, kako Janša ne more govoriti o partizanstvu, ne da bi ga pri vsaki omembi povezoval z njegovimi zločini nad civilnim prebivalstvom. »V Janševi perspektivi domobranstvo oziroma protipartizanska stran ni deležna take obravnave«.
V aktualnih prepirih in polemikah o slovenski polpretekli zgodovini je nasploh zaznaven poseben napor, da bi še zlasti poražena stran (in več na tistih, ki simpatizirajo z njo) ustvarila nekakšno novo »resnico«, novo »zgodovino«, ki naj bi zločinskost in nemoralnost pripisovala zgolj eni strani. Tudi nasilno ločevanje partije od »partizanstva v čisti obliki« je iz več razlogov problematično in vprašljivo, zgodovinsko netočno. Partija, takšna, kakršna je bila, je bila neizpodbitno pobudnik in povezovalec upora proti okupatorjem, na strani upora je združila nešteto različnih političnih skupin. Prav tako je že pred vojno pripravila zelo jasen program nacionalnega propada, ki je upošteval tako obrambo pred naraščajočo nacifašistično nevarnostjo v Evropi in radikalen program narodovega (socialnega) preporoda kot nacionalno emancipacijo (Čebinski manifest KPS - 1937). Brez priznavanja vsega tega je seveda tudi govorjenje o vsej resnični ali namišljeni »zločinskosti« ko-
munistov enostransko in neprepričljivo. Hočem reči, da se v (upravičeni) kritiki vsega slabega in nedopustnega v ravnanju komunistov med vojno in po njej ne sme pozabljati na tisto, kar je bilo dobro in za slovenski narod koristno. Seveda, če je res vsem do tega, da bi bil pogled na preteklost čim bolj popoln in nepristranski, ne pa kar naprej tako ali drugače »ideološko« zamejen.
Sicer pa je praznični pogovor na slovenski televiziji o vseh naših delitvah tragično, po svoje pa tudi komično prikazal, kako malo volje in resnične pripravljenosti je pri posameznikih, da bi se soočili z dejstvi, da bi sestopili iz svojega ozkega sveta »večnih resnic«, tudi tedaj, ko jim očitna dejstva govorijo drugače. Morali bi se vsaj »opravičiti« za zločine, ki so bili storjeni po vojni«, je ugleden akademik ponavljal tudi po tem, ko so mu drugi sogovorniki že nekajkrat pojasnili, da so bila takšna opravičila že izrečena z različnih (najbolj kompetentnih) strani ^ Voditeljica oddaje je bila vedno znova v zadregi, ko se je drug akademik oglašal s stališči, ki niso ravno trenutno aktualna »resnica«.
Morda ima še najbolj prav legendarni »vremenar« Tron-telj, ki je v četrtek ob vremenski napovedi povedal, da smo praznovali tudi dan upora in v skladu z »demokracijo«, kljub nekaterim neizpodbitnim dejstvom, vsak po svoje govorili o polpretekli zgodovini ^
Jak Koprivc
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02 ) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Viki Klemenčič Ivanuša. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Grafično-tehnični urednik: Jože Mohorič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02 ) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralmk@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Sanja Bezjak (02) 749-34-39, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radiQ-tednik.si,www.tednik.si, wwwradiQ-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 (za naročnike 120) tolarjev, v petek 280 tolarjev. Celoletna naročnina: 19.520 tolarjev, za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ormož • Pogovor z Alojzom Sokom, poslancem NSi
"Mislil sem, da je lažje biti poslanec vladajoče strukture
Alojz Sok je v politiki že dobrih deset let. Obrti se je naučil kot opozicijski politik. Sedaj, ko je sam na oblasti, šele ugotavlja vse razsežnosti poklicnega politikanstva. Njegov koledar je poln in ulovila sem ga v redkih prostih trenutkih, ko se je vrnil z Irske, preden je odhitel k čebelam.
Kaj vas je pripeljalo v politiko?
V politiko sem zajadral slučajno. Sicer sem že kot otrok opazil, da pri nas nekaj ni v redu. V šoli so učitelji govorili o izkoriščanju delavcev v sosednjih kapitalističnih deželah, o mezdnem odnosu. Doma nas je bilo pet otrok, marsičesa nismo imeli, potrebovali bi stroje, kopalnico. Zato je oče leta 1966 odšel na delo v Avstrijo. Z avstrijsko plačo so se začele stvari spreminjati. Čeprav je bil mezdni delavec, je nosil domov čokolade in boljši standard. Tako sem na lastni koži občutil še drugo plat kapitalizma. Živo se spomnim obiska Berlina leta 1989 in strašne razlike med vzhodom in zahodom, ki je ločeval isti narod, isto men-taliteto. S prelomnimi dogodki v vzhodni Evropi je prišel tudi generacijski občutek: na vrsti smo, treba je nekaj narediti. Že kot mladega me je navduševala politika nemške CDU in avstrijske Volkspar-tei. Potem pa sem na vratih ormoške cerkve opazil vabilo na predavanje Kristjan v politiki, predavatelj Lojze Peterle. Šel sem na predavanje in bil edini, ki je nekaj vprašal. Nisem vedel, da je bilo mišljeno, da na predavanju pride do ustanovitve stranke. V mali dvorani kulturnega doma je po predavanju prišlo do ustanovitve stranke. In predlagali so me za člana upravnega odbora, kasneje za predsednika. Naenkrat smo imeli v občini Ormož čez 500 članov in tako sem padel v politiko.
Dolgo ste bili opozicijski politik. Kje so najpomembnejše razlike med enim in drugim?
Vedno sem mislil, da je lažje bili poslanec vladajoče strukture, da je bolj preprosto, da imaš ekipo, ki ti pomaga, da je delo enostavnejše. Močno sem se zmotil. Kar se tiče fizičnega obsega dela in odgovornosti, je tega za poslanca vladajoče koalicije neprimerno več. Sedaj dobim predlog nekega zakona že v fazi nastajanja in moram pri tem sodelovati. Opozicijski poslanci dobijo zakon že napisan, da ga lahko le pokritizirajo. Pravim, da je zdajšnja politična opcija prišla na oblast po 69 letih in ne po 12, kot menijo nekateri, zato nima svojih ljudi v državnih strukturah. To ne pomeni, da bi morali biti vladni kadri člani te politične opcije, ampak da bi bili pripravljeni izvajati program vladajoče koalicije. Predstavljajte si, da delavci v neki tovarni ne želijo delati po direktorjevih navodilih. On nosi vso odgo-
vornost, oni pa delajo nekaj čisto drugega.
Kako sedaj doživljate delo v parlamentu, čutite večjo moralno odgovornost kot prej?
Najprej se je treba zediniti, kaj je morala. Kar je za nekoga moralno, je za drugega lahko nemoralno. Moral je torej več. Univerzalna in le ena pa je gotovo etika. Pogledi so lahko zelo različni. Ob predlogu za znižanje največjih invalidskih izplačil so to tisti, ki jim bodo izplačila zmanjšali, to čutili kot popolnoma nemoralno dejanje, drugi, ki pa dosedanje stanje doživljajo kot socialno nepravičnost, bodo to vzeli kot visoko moralno dejanje. To je relativno, dejstvo pa je, da sem kot opozicijski in sedaj pozicijski poslanec vedno čutil veliko moralno obvezo svoje delo opravljati dobro in ravnati v skladu z univerzalno etiko.
Vaš urnik se je korenito spremenil, kako premagujete stres, utrujenost?
Stres je spremljajoči pojav na skoraj vseh področjih, tako da ne bi rekel, da je tega v politiki bistveno več kot drugod. Kar se tiče fizične obremenjenosti, pa je res. Sem tudi predsednik odbora za kmetijstvo, kar je pomembno, saj lahko bistveno vplivaš na potek sprejema kakšnega zakon. Potem ko je Andrej Bajuk postal finančni minister, sem bil jaz edini, ki je že bil poslanec. Vsi ostali poslanci Nove Slovenije so bili prvič izvoljeni in bi tako težko prevzeli vodenje poslanske skupine. To pa je po fizičnem obsegu, zahtevnosti in porabi časa neprimerno bolj zahtevno. Razporejam delo strokovnih sodelavcev, organiziram delo v poslanski skupini in moram imeti pregled nad številnimi stvarmi - katera usklajevanja potekajo, kdo se jih udeleži, kakšno stališče je bilo zastopano, poročevalci iz strokovnih odborov mi poročajo o svojem delu. Sestanemo se vsak torek in strokovnjaki zadolženi za posamezna področja razložijo teme, svoje ideje dodajo še poslanci, nato pridejo predlogi institucij, posameznikov. Za nekatere zakone jih je manj, za nekatere več.
Vedno več se pojavljate tudi v medijih ^
Mediji so v DZ prisotni ves dan in v vsakem trenutku lahko pričakuješ, da ti postavijo to ali ono vprašanje. Kot vodja poslanske skupine moram odločiti, kdo bo dal izjavo, kakšna bo izjava, bo samostojna ali jo je treba uskladiti z ministrstvom. Veliko je dela
za p. r. službe, ki pregledajo, kaj smo o tej zadevi izjavili pred letom ali dvema, kaj piše o tem vprašanju v našem programu ali koalicijski pogodbi. Zelo je treba paziti, da so izjave usklajene in da so v trenutnem kontekstu predloga.
Pri svojih nastopih dajete vedno občutek umirjenosti, v politiki pa se rada krešejo različna mnenja. Ali nikoli ne izgubite živcev?
Z izbruhom jeze dajo ljudje iz sebe del negativne energije, ki se je nabral v njih, tisti tišji jo nosijo v sebi. Prepri-
zelo čustvena.
Po javnomnenjskih raziskavah ima vlada sicer dobro podporo, v zraku pa visi pričakovanje, da bo nekaj spremenila, čutite to kot breme?
Pričakovanja ljudi so izredno velika. Predolgo je bila na oblasti ista politična opcija, narodilo se je preveč kliente-lizma, korupcije. V kratkem bo treba spremeniti kar nekaj zakonov, ki bodo odpravljali "nadstandarde", ki so v resnici le dodatne obremenitve, birokratske in finančne. Čez noč se ne da narediti nič.
Foto: Arhiv
»Brez razumnega dialoga v politiki ne boš rešil problema ...«
čan sem, da se s povzdigovanjem glasu ne da doseči dosti. V politiki, če ne dosežeš konsenza, razumnega dialoga, tudi ne boš rešil problema. Ljudje, ki so eksplozivni, lahko na krajši čas s pomočjo ustrahovanja urejajo zadeve, vendar to nima veliko skupnega z demokracijo. No, enkrat sem izbruhnil tudi jaz, v zvezi s kloramfenikolsko afero. Pristojni na Vursu niso ugotovili krivca, kazalo se je na kmete, ministra Buta so zasliševali, direktor veterinarske uprave Zoran Kovač pa se je vsak večer kazal na TV. Na tretjem sestanku v zvezi s tem nisem več prenesel tega javnega linča in sem udaril po mizi ter povzdignil glas: "Kdaj ga bodo zamenjali!?" Novinarji so potem zapisali, da je bila seja na trenutke
Kje so problemi in možnosti podeželja?
Problemov je ogromno. Bistven problem je majhnost naših kmetij, ki pa se lahko rešuje v okviru dopolnilnih dejavnosti. Sprejemati bo treba takšno zakonodajo, ki bo pospeševala te možnosti in ne preprečevala, kot je bilo doslej. V obravnavi v Državnem zboru je že popolna sprememba zakonodaje na področju veterinarstva. To bo korenito spremenilo pridobivanje dovoljenj za živilske obrate. Spremeniti je treba zakonodajo na področju prostora, da ne bo treba za vsako malo spremembo delati spremembe prostorskega plana, ki traja leta. Pripravlja se sprememba zakona o kmetijski zemljiščih, ki bo dal poudarek družinskim
kmetijam, gre za vprašanje najemniških razmerij za državna kmetijska zemljišča, ki so v lasti sklada. Treba bo urediti, kdo bo upravljal z namakalnimi sistemi, kdo bo urejal hidromelioracijske sisteme. Če želimo stvari posodobiti in urediti kot v tujini, je treba spremeniti zakon in za to je potreben čas. Na kmetijskem področju in pri razvoju podeželja bi lahko iz EU črpali največ sredstev za razvoj podeželja v preteklem obdobju, če bi bili seveda narejeni programi. Pa tudi sredstev za to v proračunu ni predvidenih. Na tem področju prejšnja vlada ni naredila - rekel bi - dovolj, se pa je dobro izpogajala za kvote v Bruslju, ki so po mojem mnenju zadovoljive. Na kmetijskem ministrstvu pripravljajo program razvoja podeželja, kar bo platforma za razvojne programe, ki se bodo sofinancirali iz Bruslja.
Kmetje pogosto tožijo, da nekatere službe v okviru kmetijskega ministrstva niso najbolj učinkovite. Kaj menite o tem očitku?
Nekatere službe so zelo toge, vendar dokler ni možnosti, da se koga zamenja in nadomesti z drugim, pač ne bo drugače. Težava je tudi v tem, da še niso izbrani direktorji direktoratov na kmetijskem področju - za gozdarstvo, varno hrano in kmetijstvo.
Kako ocenjujete način subvencioniranja v kmetijstvu?
Uspeli smo neverjetno za-komplicirati sistem subvencij. Večina evropskih držav je že prešla na enostavnejši sistem - plačilo po kmetiji ali pa enotno regionalno plačilo, kar pomeni plačilo po hektarju njiv, travnikov. Sistem v Sloveniji je kombiniran. Naloga te vlade je, da iz tega naredi preprost sistem enotnega regionalnega plačila, na katerega bi prešli predvidoma s 1. 1. 2007. Že letos je bil poskus vnašanja vlog na sedežih svetovalne službe decentralno, izdelan je bil računalniški program, ki je menda zelo kompliciran in zato gre vnašanje zelo počasi. Prepričan pa sem, da zato ne bo toliko napak kot v preteklosti. Ministrstvo je zasuto z nekaj tisoč pritožbami, ki se nanašajo na subvencijska izplačila.
Kako nameravate urediti skrb za vzdrževanje melioracijskih sistemov?
Problem je, da komasacije, kjer so bile narejene melioracije, še niso vpisane v zemljiško knjigo in ni pravih podatkov, komu poslati kakšen znesek za plačilo, zato je veliko napak. Komasacije
se bodo izvajale še naprej. Z melioracijskimi sistemi pa je potrebno racionalno gospodariti, država je vanje vložila velika sredstva. Rešitev bo šla najverjetneje v tej smeri, da bo neka institucija nadzorovala izvajanje in pripravljala program, kmetje pa bodo združeni v zadruge predlagali načrt dela in ga izvajali. Tako je tudi drugod, predpostavlja pa veliko odgovornost s strani kmetov. Sisteme je potrebno vzdrževati.
Pretekle dni je bila brez možnosti pritožbe zavrnjena pritožba Evropske unije pri svetovni trgovinski organizaciji v zvezi s proizvodnjo sladkorja. Kaj to pomeni za TSO?
Fischlerjev predlog prejšnjega komisarja za kmetijstvo je znan, nasprotuje mu 10 članic EU. Nova evropska komisija se bo morala še enkrat ukvarjati s tem predlogom in na koncu bodo gotovo nekateri popravki predvidene reforme. Če bodo tretje države morale izpolnjevati vse pogoje, ki veljajo za pridelavo pese in predelavo sladkorja v EU - potem njihov sladkor ne bo nič cenejši. Morda bi se jim na ta način celo zaprl trg EU za izvoz sladkorja. Če bodo naši kmetje pridelovali dovolj sladkorne pese, mislim, da ni strahu, da bi se ormoška tovarna zaprla.
Kot član OS Ormož vzdržujete stike z lokalno problematiko. Kje bi morali iskati priložnosti za našo občino in mesto?
Še vedno mi je zelo žal, da ni prišlo do delitve občine leta 1994, ker bi imeli danes urejeno cestno infrastrukturo in bi se pogovarjali o urejanju kanalizacij. V krajevnih skupnostih vlada apatičnost, ni idej, ni denarja. Občinska struktura bi se morala bolj odpreti in postati občutljiva za različne pobude, za predloge občanov. Občani bi morali imeti v občini podporo, ki bi jim pomagala pri uresničitvi zamisli in izdelavi projektov. Priložnost je turizem, promoviranje vinogradništva in vin. Več bo treba narediti za pridobitev obrtne cone, ne le v Ormožu, ampak še v dveh, treh krajih. Z urejenim zemljiščem bi lahko ponudili možnost komu, da pride v Ormož. Žal ni parcel s komunalno opremo. Enako so naredili na Irskem in z ameriškim kapitalom začeli izdelovati računalniško opremo. Od reje ovac so prešli na izdelavo najmodernejše računalniške tehnologije.
viki klemenčič ivanuša
Ptuj • Prva obletnica vstopa Slovenije v EU
Slovenijo veliko dela še čaka
Medtem ko smo bili lani prvega maja, na dan uradnega vstopa Slovenije v EU, še evforični, tega po enem letu ni več zaznati. TUdi proslava prve obletnice vstopa na Mestnem trgu na Ptuju, 30. aprila, ni več kazala tega.
Kljub množici nastopajočih in nekaterim gostom, med njimi so bili vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Erwan Fouere, državni sekretar v kabinetu presednika vlade Miroslav Luci, TZS je zastopal Valentin Oder, največ pa je bilo predstavnikov Mariborske turistične zveze, so se praznovanja razen rednih sobot-
nih gostov poletnih teras na Mestnem trgu udeležili le redki Ptujčani, pa še tisti so bili bolj ali manj v promenadi. Sprva so pričakovali tudi evropske poslance, ampak nobeden od sedmih ni imel časa, da bi v soboto prišel na Ptuj.
Prireditveni prostor so preletela lahka letala Aerokluba Ptuj, nastopili so godba na pi-
Foto: Črtomir Goznik
Filatelistično društvo Ptuj je ob prvem maju, obletnici vstopa Slovenije v EU in ob 60. obletnici konca druge svetovne vojne pripravilo filatelistično razstavo.
hala iz Dornave, mažorete iz Dornave in Lenarta, sedem-najstkratne državne prvakinje, folklorna skupina ptujske bolnišnice, plesna skupina OŠ Olge Meglič, učenca Glasbene šole Karol Pahor Domen Solina in Vojko Vidovič, ki sta igrala na harmoniko, na stojnici pa sta vabila Halo, d.
0.	o., in LTO Ptuj.
Bivše prostore davkarije sta si za priložnostni razstavi prijateljsko razdelila Univerza za tretje življenjsko obdobje - sekcija ročnih del pri Ljudski univerzi Ptuj in Filatelistično društvo Ptuj. Ženska ustvarjalnost in kreativnost nima meja, občudovanja vrednih izdelkov, ki krasijo marsikateri dom, je bilo veliko. Filatelistično društvo Ptuj pa je razstavo s predstavitvijo osmih zbirk posvetilo
1.	maju, prazniku dela, obletnici vstopa Slovenije v EU in 60. obletnici konca druge svetovne vojne. Predsednik društva dr. Božidar Koželj pravi, da spominske in pri-
ložnostne filatelistične izdaje obeležujejo zgodovinsko, narodnostno, kulturno in politično pomembne dogodke, so verni in objektivni dokumenti, ki se ne bi smeli zbirati samo v albumih filatelistov, ampak je njihovo mesto tudi v arhivih in muzejih.
Išče se angleška zastava
Na prireditvi ob prvi obletnici vstopa Slovenije v EU na Ptuju so govorili župan mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan, predsednik TD Ptuj Albin Pišek in vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Erwan Fouere, ki je povedal, da se Slovenija lahko z zadovoljstvom ozre na pot, ki jo je doslej prehodila. Veliko dela pa jo še čaka, zlasti še pri večjem gospodarskem napredku in socialni varnosti za vse državljane. Erwan Fouere je v soboto obiskal tudi obnovljeni ptujski Evropark, kjer znova
Foto: Črtomir Goznik
Slavnostni govornik ob prvi obletnici vstopa Slovenije v EU na Ptuju je bil Erwan Fouere, vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji.
plapolajo evropske zastave. Z Miroslavom Lucijem in ptujskim županom je simbolično dvignil evropsko zastavo. Na ptujski Evropark ga bo spominjala tudi fotografska povečava, ki jo je ob tej priložnosti prejel v dar.
Lepo obnovljeni Evropark pa nima miru. Že dan po svečanem odprtju oziroma v noči s sobote na nedeljo so za
zdaj še neznani storilci z droga so sneli angleško zastavo in ga nekoliko tudi upognili. Po neuradnih podatkih naj bi bili na delu mlajši mladoletniki, ki so si v Mestnem parku nabirali moči ob pitju mešanice kokakole in rdečega vina. Turistično društvo Ptuj je napisalo prijavo zoper neznane storilce.
MG
Ptuj • Proslava prvega maja
Sindikati ostajajo kontrolor vesti oblastnikov
V počastitev prvega maja, mednarodnega praznika dela, ki ga praznujemo v spomin na žrtve delavskih demonstracij v Chicagu leta 1886, v katerih so udeleženci zahtevali osemurni delovnik, so zagoreli številni kresovi, ponekod pa so ga dočakali s postavitvijo mlaja, ki pomeni novo življenje.
V mestni občini Ptuj sta na predvečer prvega maja zagorela kresova pri GD na Ptuju in v Termah Ptuj, prvega maja zvečer pa prvič tudi na Dravi pri Ranci, kjer je cel dan potekalo športno praznovanje prvega maja.
Pri Gasilskem domu Ptuj je Območna organizacija ZSSS Ptuj letos na predvečer prvega maja pripravila že 10. osrednje praznovanje delavskega praznika v mestni občini Ptuj. Z njim proslavlja tudi 15-letnico delovanja. Uvodni del praznovanja je pripadel Pihalnemu orkestru Ptuj in padalcem Aerokluba Ptuj. V imenu Mestne občine občine Ptuj je govoril župan dr. Štefan Čelan. Opozoril je na aktualna dogajanja v svetu,
na katera pa ni imuna tudi Slovenija. Družba se spreminja v majhen sloj zelo bogatih ljudi, ocena je, da naj bi okrog leta 2020 imelo pet odstotkov ljudi 95 odstotkov denarja v svojih žepih. Glede na sindikalna in druga gibanja, ki se pojavljajo v svetu, je prepričan, da se te številke ne bodo uresničile. Delo je po njegovem osnovna pravica človeka, če pa bo postalo zgolj privilegij posameznikov, se tudi slovenski ekonomiji ne piše dobro. Pozdravlja vsa prizadevanja sindikatov in posameznikov, ki želijo preprečiti takšen način organiziranja družbe.
Slavnostni govornik je bil Srečko Čater, predsednik sindikata kmetijstva in živilske industrije Slovenije. Povedal
Foto: Črtomir Goznik
Slavnostni govornik Srečko Cater (desno) v pogovoru s ptujskim županom dr. Štefanom Čelanom (v sredini) in s sekretarjem Območne organizacije ZSSS Ptuj Borisom Frajnkovičem
Foto: Črtomir Goznik
Že deseti kres pri Gasilskem domu Ptuj
je, da boj za tri osmice, osem ur dela, osem ur počitka in osem ur razvedrila, tudi po vstopu v EU ostaja aktualen.
Za sindikate počitka ni
Dogodkov, ki silijo sindikate v ofenzivno aktivnost, da bi ohranili vse tisto dobro za našega državljana, po čemer se razlikujemo od naših sosedov, ki so z nami vstopili v Evropo, ni malo. »Doživljamo številne poizkuse grobe kršitve evropskega pravnega reda, čeprav smo danes polnopravna članica EU, priča smo prizadevanjem za rušenje osnovnih temeljev socialne države, ki
temelji na poštenem plačilu za opravljeno delo, principu solidarnosti v sistemu zdravstvenega zavarovanja in na med-generacijskem sporazumu v pokojninskem sistemu. Privatizacija zdravstvenega sistema se kaže predvsem v tem, da manj premožni ljudi, čakajoč na usluge, ki so bile še pred desetletjem samoumevne, umirajo. Nedelo in kriminal, ki smo mu bili priča v celjski bolnišnici in Kliničnem centru Ljubljana, je pometeno pod preprogo ob tem, da v to isto zdravstveno blagajno dajemo skoraj enkrat več sredstev kot pred petnajstimi leti. Demontaža zdravstvenega sistema je izredno dobro
zastavljena, vendar je možno še marsikaj rešiti, če je med nami še kanček človeške solidarnosti in prijaznosti. V Zvezi svobodnih sindaitkov Slovenije verjamemo, da slovenska delavka in delavec ne bosta dovolila razpada solidarnosti na tem segmentu. Na resni preizkušnji je pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki temelji na medgeneracijskem sporazumu.
Več za Afganistan kot invalide
"McDonalds ekonomisti, ki so svoje znanje pridobili na ameriških univerzah, poizkušajo s prenosom neprimerljivih sistemov še pospešiti razpad našega med-generacijskega sporazuma. Napad na invalide in invalidnine, po mnenju naših sindikatov, potrjujejo ga tudi kolegi iz evropske konfederacije sindikatov, je znak pomanjkanja elementarnega posluha za človečnost. Demagogija o stroškovni nevzdržnosti pade že samo ob dejstvu, da za vse vojne invalide, ki ta trenutek prejemajo invalidnine, letno namenimo sedemnajstkrat manj denarja, kot pa ga dajemo za naše slovenske enote v Afganistanu. Ob tem pa bomo te enote po napovedih še okrepili," je med drugim poudaril
v svojem slavnostnem govoru Srečko Čater, predsednik sindikata kmetijstva in živilske industrije Slovenije na osrednji proslavi prega maja na Ptuju, 30. aprila.
S konkretnimi primeri je osvetlil še nekatere vladne poteze, s katerimi se ta po mnenju sindikatov gre »demokracije«, ki pa se oddaljuje od Evrope in dobrih zgledov. Nova oblast si sicer želi demokracije, vendar ne v Sloveniji, temveč v Iraku in Afganistanu, doma pa se gremo čisto nekaj drugega. Sindikati so doslej dobili številne btike, mnoge jih še čakajo. Sindi-kalizem in sindikat sta nujno potrebna tudi v državah, kejr je socialno partnerstvo na bistveno višjem nivoju, sindikati so bili in tudi ostajajo kontrolor vesti oblastnikov in njihovih finančnih podpornikov, je še spomnil Srečko Čater. Tudi zato so za letošnji prvi maj izpostavili gesla: Opozarjamo, Zahtevamo, Ne damo, Vztrajamo. Njegove izredno aktualne in kritične misli so dosegle manjšino Ptujčanov, ki so prišli na tradicionalno proslavo prvega maja, veliko več jih je prišlo na ognjemet in kresovanje ter družabno srečanje z ansamblom Pomlad. Nagelj v njihovih gumbnicah pa je že dolgo preteklost.
MG
Lenart • Obisk veterinarskih inšpektorjev iz EU
Inšpektorji zadovoljni
V Sloveniji so se v prejšnjem tednu mudili inšpektorji FVO (Food and Veterinary Office) EU, zadolženi za izvajanje nadzora nad izvajanjem zdravstvenih pravil Evropske skupnosti za živalske stranske proizvode kategorije tri, ki niso namenjeni prehrani ljudi. Njihov gostitelj je bila VURS.
Delegacija inšpektorjev je v spremstvu mag. Barbare Logar iz Veterinarske uprave RS in predstavnikov območne veterinarske uprave Maribor obiskala tudi podjetje Letnik-Saubermacher iz Lenarta, ki se med drugim ukvarja tudi z zbiranjem in obdelavo organskih kuhinjskih odpadkov. Mesečno jih zberejo in obdelajo približno 250 ton. Predstavniki podjetja Letnik-Saubermacher so inšpektorjem predstavili podjetje, še posebej postopke zbiranja in termične obdelave organskih kuhinjskih odpadkov in kasnejše uporabe le-teh za predelavo v bioplinski napravi oziroma na kompostarni. Inšpektorje FVO so podrobno zanimali tudi vsi postopki pridobivanja dovoljenj za opravljanje dejavnosti, vodenje ustreznih evidenc in poročanja ustreznim organom. Predstavitvi je sledil ogled predelovalnega obrata za termično obdelavo organskih kuhinjskih odpadkov in obrata za kompostiranje.
Podjetje Letnik-Saubermac-her je danes podjetje s 15-letno tradicijo na področju ravnanja z različnimi vrstami odpadkov. Organizirano je kot družba z omejeno odgovornostjo, v njem pa sta se združila domači in tuji kapital. Družbenika Hans Roth
in Anton Letnik sta leta 1990 združila interese in v sodelovanju z občino Lenart pričela s pilotnim projektom ločenega zbiranja komunalnih odpadkov. Po uspešno izvedenem pilotnem projektu z 250 gospodinjstvi mesta Lenart je bilo leta 1991 ustanovljeno mešano podjetje za odvoz, odstranjevanje in sortiranje komunalnih odpadkov.
Direktorica mag. Mojca Letnik je ob tem povedala: "V podjetju je 60 zaposlenih, ki so v letu 2004 ustvarili približno 792 milijonov tolarjev prihodkov. Osnovno dejavnost ločenega zbiranja komunalnih odpadkov izvajamo za približno 64.000 prebivalcev na območju devetih občin, velikem približno 760 km2. V našem voznem parku je 23 specialnih vozil za odvoz gospodinjskih in industrijskih odpadkov ter vozil za naklad in odvoz kosovnih in nevarnih odpadkov. Povzročiteljem v okviru gospodarske javne službe nudimo popoln sistem ločenega zbiranja odpadkov. Mejnik v razvoju in širitvi podjetja je leto 2001, ko se je podjetje preselilo v nove prostore v Spodnjem Porčiču pri Lenartu, kjer je nastal sodoben center za ravnanje z odpadki, v katerem uresničujemo svoje obveznosti na področju okoljevarstve-
Mag. Mojca Letnik, univ. dipl. ekon., direktorica podjetja Letnik-Saubermacher, d. o. o.
Priprave na ogled
nih zahtev. V okviru Centra za ravnanje z odpadki Lenart se tako nahajajo: vhodna kontrola s 50-tonsko tehtnico, zbirno prehodno skladišče nevarnih odpadkov, reciklaž-no dvorišče za odlaganje posameznih frakcij odpadkov, upravni prostori, servisna delavnica za demontažo zavrženih vozil, različni skladiščni prostori, plato za začasno odlaganje odpadkov s stiskalnico in sortirno linijo, prostori za termično obdelavo organskih kuhinjskih odpadkov, stroji za mehansko biološko predobdelavo odpadkov in biološka čistilna naprava.
Povzročiteljem v okviru Centra za ravnanje z odpadki Lenart nudimo možnost ločenega odlaganja: papirja in lepenke, stekla vseh velikosti in oblik, plastike, odpadkov iz kovin, lesa, oblačil, tekstila, jedilnega olja in maščob, zelenega reza, barv, črnila, lepil, smole, ki ne vsebujejo nevarnih snovi, detergentov, ki ne vsebujejo nevarnih snovi, baterij in akumulatorjev, električne in elektronske opreme, kosovnih odpadkov
in ostalih odpadkov.
Ena od novejših pridobitev podjetja Letnik-Saubermac-her je objekt za termično obdelavo organskih kuhinjskih odpadkov, za katerega smo pridobili vsa ustrezna dovoljenja pristojnega ministrstva za okolje in prostor in inšpekcijskih služb Veterinarske uprave RS. Tako lahko danes z zadovoljstvom povemo, da smo eno izmed redkih podjetij, ki ima na tem področju urejene stvari v skladu z zakonodajo. Drugače niti ne bi mogli delati, saj smo pod nenehnim nadzorom pristojnih inšpekcijskih služb. Tega se dobro zavedamo in tudi menim, da je prav tako. Zakonodaja je zavezujoča, zato naj velja za vse. Veseli smo, da se tega zavedajo tudi naši naročnik, ki nam zaupajo: bolnice, hoteli, gostinski obrati, šole, vrtci, menze in številni drugi, ki cenijo kvaliteto naših opravljenih storitev.«
Inšpektorji so bili z urejenostjo in organizacijo podjetja Letnik-Saubermacher zadovoljni.
Zmago Šalamun
Ormož • Slovesno ob 1. maju
Vrednota je človek
V Ormožu je ob prazniku dela, 1. maju, potekala slovesnost na predvečer praznika na ploščadi pred gradom. Podobno kot že lani se je prostor izkazal kot idealen, čeprav je bilo nekoliko manj obiskovalcev. Prireditve in kresovi v čast praznika so se namreč ob istem času vršili v domala vseh krajevnih skupnostih občine.
Slavnostni govornik na prireditvi ob 1. maju je bil Branko Medik, sekretar območne organizacije SKEJ Podravja.
Osrednjo proslavo je organizirala območna organizacija ZSSS v sodelovanju z PGD Hardek in Hotelom Ormož. Slavnostni govornik je bil Branko Medik, sekretar območne organizacije SKEJ Podravja. Iz govora, ki je realno predstavil položaj zaposlenih in nezaposlenih v naši družbi, je bilo mogoče izluščiti eno vodilo, namreč da je v kapitalizmu treba gledati na človeka kot vred-
noto in ne le kot na knjigovodsko postavko. Zbranim in njihovim družinam je čestital ob prazniku in zaželel prijetno praznovanje. Prijetnega vzdušja pred gradom res ni manjkalo. Zanj je skrbel Pihalni orkester GŠ Ormož, mešani pevski zbor Kapljica, kvartet Deteljica s Koga, Ljudske pevke KD F. Trstenjak s Huma, po koncu uradnega dela pa je zbrane zabaval ansambel Kompromis.
Po kulturnem programu je zagorel tudi simbolični kres, ki ga je prižgal župan Vili Trofenik, nad njegovim dogorevanjem pa so bdeli hardeški gasilci. Nepogrešljivi del prvomajskega programa je tudi budnica, ki jo člani godbe z dirigentom Slavkom Petkom uprizorijo zgodaj zjutraj na sam prvi maj.
vki
Od tod in tam
Slovenske gorice • Ocenjevanja vin
V Slovenskih goricah sta potekali dve ocenjevanji vin
-	pri Sv. Trojici in v Cerkvenjaku. Obe komisiji za ocenjevanje je vodil enolog mag. Anton Vodovnik. V Cerkvenjaku ga je pripravilo društvo vinogradnikov in ljubiteljev vina, ki ga vodi Ivan Janez Pučko. Komisija je ocenila 62 vzorcev in podelila 23 zlatih, 30 srebrnih in 4 bronaste medalje, tri vzorce pa je izločila. Prvaki po sortah so bili: zvrst - Simon Druzovič, Drbetinci 13 (18,16); laški rizling
-	Damjan Breznik Komarnica (18,16); beli pinot - Ivan Žmauc, Sv. Trojica (18,23); sivi pinot - Jože Braček, Drbetinci (18,43); šardone (18,40), kerner (18,40) in sovinjon (18,26) - Jože Gregorec, Čagona; renski rizling - Jože Žel, Osek (18,00); traminec - Vinogradništvo Veberič -Kozar, Cenkova (18,30); rumeni muškat Jože Kokol, Andrenci (18,10).
Pri Sv. Trojici pa je ocenjevanje organiziralo Vinogradniško društvo Sv. Trojica, vodi ga Franc Rajter. Komisija je ocenila 17 vzorcev vin, kar je malo glede na to, da ima društvo 55 članov. Prvaki po sortah so bili: zvrst - Henrik Fekonja (17,73); traminec - Franc Rajter (18,73); laški rizling - Franc Gomboc (18,20); zeleni silvanec - Milan Šalamun (18,23); rumeni muškat - Milan Šalamun (17,93); renski rizling - Henrik Fekonja (17,80) in beli pinot
-	Franc Golob (18,17).
Zmago Šalamun
Juršinci • Ocenjevanje vina
Številnim ocenjevanjem vina se že po tradiciji pridružuje tudi Društvo vinogradnikov in sadjarjev Ptuj. Kot nam je povedal predsednik omenjenega društva Janko Matjašič, bodo zbirali vinske vzorce (dva litra ali pa tri buteljke) v petek, 6. maja, med 16. in 19. uro v lovskem domu v Juršincih. Sedemčlanska komisija znanih enologov, ki jim bo predsedoval mag. Tone Vodovnik, bo zbrane vzorce ocenila naslednji dan, v soboto, 7. maja, popoldne, prav tako v dvorani doma Lovske družine Juršinci.
Vinogradniki ocenjujejo, da sta letošnja zimska in ponekod tudi spomladanska pozeba, predvsem na ranih sortah vinske trte, že »spili« precejšnji del pričakovanega pridelka.
(JOS)
Ptuj • V vrtcu gostili folklorno skupino
V enoti Narcisa ptujskega vrtca smo minuli četrtek gostili člane folklornega društva Pobrežje. Otroci so v okviru projekta Domačija skozi celo šolsko leto spoznavali svoj domači kraj, bližnjo okolico, ljudi, ki jih imajo radi, življenje nekoč in danes, pa tudi navade, običaje ter ljudske pesmi in plese. Le-te so lahko ob srečanju s folkloristi sami začutili. Otroci so ob neposrednem opazovanju plesnih parov spoznali, da so ljudje danes drugače oblečeni in da plesalci nosijo stara oblačila, oblačila babic in dedkov. Ob živahnih ritmih harmonike so otroci doživeli moč in lepoto ljudskih plesov. V otroških očeh so še dolgo odbijali poskočni ritmi harmonike in plesnih korakov plesalcev. In ni se bati, da bi ljudsko izročilo izumrlo, saj vse, kar požene iz takih korenin, najde pot v prihodnost.
Vesna Sodec
Ljutomer • Modernejši Martin Krpan
Učencem osnovne šole Ivana Cankarja Ljutomer seje predstavila gledališka skupina GIB ZKD Piran, kije skupaj s plesno akrobatsko skupino FLIP Piran zaigrala delo Frana Levstika Martin Krpan (na fotografiji). Kvalitetno prirejen musical sta zrežirala Mojka in Stasja Mehora, nastopilo pa je okrog 50 gledališčnikov starih od 5 do 20 let iz slovenskih obalnih osnovnih in srednjih šol.
NŠ
Foto: ZS
Foto: VS
Foto: ZS
Foto: NS
Ptuj • V zaporih razstava o nacističnem nasilju
Ko nisi smel biti Slovenec
V torek so v bivših ptujskih zaporih odprli razstavo z naslovom Ko nisi smel biti Slovenec. Razstava prikazuje nacistično nasilje na slovenskem Štajerskem v času od 1941 do 1945.
Na knjižni polici
Ob odprtju razstave je najprej spregovoril direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj Aleš Arih, o razstavi pa je govoril direktor Muzeja narodne osvoboditve Maribor dr. Marjan Žnidarič. Razstavo je postavil mariborski muzej. Predstavil je čas, ko so okupatorji na Štajerskem začeli uresničevati Hitlerje-
vo določbo: »Napravite mi to deželo nemško!« Okupator je začel s ponemčenjem na kulturnem, šolskem in gospodarskem področju. Odstranil je vse napise, spremenil slovenska imena, ukinil slovenske šole, društva, uničil slovensko kulturo. Vzporedno s ponemčenjem je okupator začel izvajati prve
aretacije in izgone zavednih Slovencev. Prve aretacije so bile na Ptuju in v Ormožu že 9. aprila 1941. Aretirali so slovenske razumnike, trgovce, obrtnike, člane Sokola in vse, ki so bili protinemško naravnani.
Zaradi okupatorjeve želje po uničenju slovenskega naroda so se Slovenci uprli.
Dr. Marjan Znidarič
Z razstave v ptujskih zaporih
Upor se je kazal v različnih oblikah (tiskanje in razna-šanje propagandnega materiala do oboroženega odpora). Vsem akcijam so sledile številne aretacije, posebej po padcu slovenskogoriške čete, ko so okupatorji sodelavce strahovito mučili v zaporih ob zasliševanjih, kasneje pa ustrelili kot talce ali pa jih poslali v koncentracijska taborišča. Takrat je bilo ubitih 1590 ljudi.
Razstavo je odprl župan mestne občine Ptuj dr. Stefan Čelan, v kulturnem sporedu pa so nastopili učenci Osnovne šole Ljudski vrt iz Ptuja pod vodstvom Jerneje Bombek.
Fl
Podgorci • Projekt Pravljica se je zaključil
V deželi domišljije
Na OŠ Velika Nedelja, podružnični šoli Podgorci, so z uspelo javno prireditvijo zaključili projekt Pravljica, ki je trajal vse od oktobra in se je izvajal na celotni šoli.
Za devetimi gorami in devetimi vodami so v neki pravljični šoli učenci pripravili čudovito zaključno predstavo, ki so si jo prišli ogledat številni starši in krajani. V programu so prikazali, kaj vse so počeli v preteklih sedmih mesecih, na razstavi pa je bilo videti
izdelke, ki so ob tem nastali. Projekt je vodila Alenka Kor-par, ki je z opravljenim delom zelo zadovoljna, saj je bilo veselje in zanimanje otrok zares veliko. Še posebej pa je bila vesela dobrega odziva staršev, ki so aktivno sodelovali pri projektu. Številni iz-
med staršev 73 otrok, kolikor jih obiskuje podgorsko šolo, so si vzeli čas in prišli v šolo pripovedovat pravljice celotnemu razredu otrok. Tisti, ki pa so bolj ročno spretni, pa so pomagali pri izdelavi scene za predstavo, v delo pa so se vključevali tudi stari starši.
N
nj-LTUlJ"
-murTi
-TLTirLrLnJ
O €) o
V pravljičnem svetu so uživali otroci in odrasli. Del scene za zaključno prireditev so v veliki meri pomagali izdelati starši učencev.
Delo je potekalo v vseh petih razredih šole - štirih deve-tletke in 2. razredu osemletke. Dejavnost pa so vključili tudi v delo podaljšanega bivanja in različnih krožkov, predvsem pevskega zbora, ki je v tem času pod vodstvom Teodore Ivanuša naštudiral kar nekaj pravljičnih pesmi. Otroci so izdelali lutke pravljičnih likov v najrazličnejših tehnikah in z njimi igrali pravljice. Nastalo je veliko število slik, novih pravljic, ki so si jih izmislili otroci, nastale pa so tudi različne knjige, ki so jih sami napisali in ilustrirali, zbirali pa so tudi stare slikanice. V zaključni predstavi so predstavili vse pomembne pravljične like in zelo privlačno dramatizirali več pravljic. Izdali pa so tudi nekaj skrivnosti, do katerih so se dokopali med svojim delom, namreč, da ponoči pravljice spijo in sanjajo o otrocih, ki jih bodo obiskale zjutraj. Opozorili so tudi na zaskrbljujoče dejstvo, da brez pravljic otroci ne bi vedeli, da je treba pomagati kraljični in ne zmaju. Odrasle so spomnili na čudežno moč branja, potovanja, ki poglablja čustvene vezi in buri otroško domišljijo. Spoznali so tudi avtorje pravljic in nekaj značilnosti ustvarjanja pravljic: tipični konec in začetek, pravljična števila, motiv borbe dobrega iz zlega, kjer je na koncu dobrota poplačana in hudobija kaznovana in če niso prebrali vseh pravljic do konca, jih veselo berejo še danes.
Svetlana Makarovič: S krempljem podčrtano
Ljubljana, Center za slovensko književnost, 2004
Lahko mi pritrdite, da je Svetlana Makarovič najbolj samosvoja in samonikla slovenska literarna ustvarjalka. Njena ustvarjalna žetev kaže po podatkih Narodne in univerzitetne knjižnice kar dvesto-petinpetdeset naslovov izvirnih del, tako na papirju kot na drugih nosilcih. Če bi v ta silni metaforični svet prišteli še prevode, bi število del zneslo tristo.
Svetlana Makarovič se je odločila za najbolj naporno obliko življenja, s tem ko je pretrgala odnose do institucionalnih oblik. V svojem razmerju do sveta ostaja dosledna in zvesta sebi, kar se na literarnem področju odraža s tenkočutno senzibilnostjo. Zbrane časopisne kolumne, S krempljem podčrtano, zajemajo časovno obdobje od leta 1992 do leta 2004. Izbor sedemindvajsetih kolumnprinaša tiste, ki so izšle v Razgledih, Jani in Sobotni prilogi Dela. Njena avtonomna človeška drža prihaja do izraza še posebej, ko udarja in biča s pisano, pretehtano besedo, namenjeno Slovenceljnom. Slog pisanja je izbrušen, jezik je duhovit, obogaten z nenavadnimi zvezami in tvorjenkami. Bralca nagovarja neposredno, brez dlake na jeziku. Temeljna vrednota in sporočilo napisanega je spoštovanje drugega in drugačnega. Njena dejanja so vedno sprožala živahne polemike in nemalokrat je ob tem slovenska butalska javnost izrazila svoje ogorčenje in zgražanje. Ker so se pri nas zakoreninila merila, da je vse potrebno meriti s kramparskimi vatli, trčimo ob prostodušnost in nerazumljenost slovenske umetnosti nasploh, do ustvarjalcev pa je ta odklonilni odnos že kar zapovedan. Ob pojavnosti umetnice Svetlaninega kova pridejo vse te sodbe na plan, prignane do zadnjih meja. Prelahko in neodgovorno bi bilo zamahniti z roko ali reči: »Le čevlje sodi naj Kopitar!« (Prešernu danes ne moremo oprostiti tega omalovažujočega izreka). Če že ne znamo ali iz ljubosumja nočemo nobenega našega ustvarjalca podpreti pri pridobitvi kake vidne svetovne nagrade, bodimo raje tiho, ker smo pri prebiranju literature lastnega naroda zanikrni. Izgovarjamo se, da nimamo časa, da imamo preveč dela. Makarovičeva v živalskih pravljicah poustvarja ljudske pripovedne oblike in so ob živalih književne osebe tudi ljudje. V časopisnih prispevkih nastopamo oboji, le daje ta svet še kako resničen. Piše o tem, kako Slovenceljni vidimo svet okrog sebe, kako ravnamo ob določenih priložnostih in dogodkih, katere lastnosti nas krasijo. Spregovori o pogrebnih ceremonijah, ki jih uprizarjamo, namesto da bi gojili pieteto do živih, o shujševalnih kurah, ki se sprevržejo v gladovne stavke. Referendumi so bili, kar se pomembnosti tiče, bolj odločanje o oslovi senci. Spregovori o lovu na čarovnice (Coprnica Zofka) in škofijskih eksorcistih, uradnih izganjalcih hudiča, grotesknem miklavževanju med invalidnimi otroci, o umetnosti in umetnikih, še posebej multimedijskih, ki resničnim avtorjem kradejo stvaritve. Zgrozi se ob povabilu na polhanje, ki da je star slovenski običaj in zatorej kulturna dediščina, kot klanje prašiča, ljudska pesem pa crkuje ob kričečih ponaredkih slovenskih narodnih noš. Avtorica se mora razburjati, le tako se začnejo stvari premikati. Zapiramo si oči pred nasiljem in trpinčenjem, oči pa morajo gledati, videti in dojeti. Kosmata slovenceljska ušesa bi vse to morala tudi slišati. Ali je zato njen način življenja čuden, ker ima doma mačke? Že pred leti je dejala o materinstvu: »To je svet nasilja, svet trdih komolcev, svet, kije obseden od kulta moči in denarja. Še za mačke ni dovolj dober. « Opisuje žlahtne lastnosti slovenceljskega ljudstva, kot so skopost, »favšija«, zate-lebanost v govejo muziko, vtikovanje nosu, kamor ni treba. Posebej gorki so ji jagri kot varuhi narave, ki vodijo s seboj golorite pse s posebnim »grifom« za mačke. Zase pravi, da je angelski, potrpežljiv in razumevajoč človek, rojaki pa jo poznajo po dolgem jeziku, ki ga pa mora stegniti, ker drugače ne gre. Z vero sta si bili od nekdaj navzkriž: »Kajti samozvana sveta rimsko-ka-toliška cerkev nima z duhovnostjo prav nobene zveze, temveč ravno nasprotno; njen namen je namreč, in je tudi zmeraj bil, blokirati duhovni razvoj tako posameznika kot družbe (str. 95). Ne razume trditve, da je družina neka absolutna vrednota. Zbirko zaključuje kolumna Gora, zaradi katere je prenehala objavljati v Sobotni prilogi. Vzrok je cenzura zadnjega stavka. Preberite ga!
Vladimir Kajzovar
Foto: Fl
Foto: vki
Kolesarstvo
Mahoriču uspel preboj v ospredje
Stran 8
Lokostrelstvo
Ptujski častniki med najboljšimi v Ankaranu Stran 9
Strelstvo
Stražišar že na začetku med najboljšimi
Stran 9
Prejeli smo
Še o igrišču z umetno travo
Stran 9
Atletika
Rekordna udeležba na teku v Ormožu
Stran 10
Nogomet
Kanarčki iz Stojncev uspešni v Zavrču
Stran 10
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kor-nik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik
tednik
Športni zavod Ptuj
2250 Ptuj, Čučkova 7 . Telefon: 02/787 76 30 www. športnizavod-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL Simobil Vodafone - 27. krog
Dragocena točka iz Ajdovščine
Nogometaši Drave so še naprej na četrtem mestu Lige za prvaka
Primorje - Drava 1:1 (1:1)
STRELCA: 0:1 Zilič (24), 1:1 Medič (40)
DRAVA: Dabanovič, Toplak (od 70. Petek), Grižonič, Zajc, Šterbal, Miljatovič, Emeršič (od 17. Korez), Težački (od 46. Preac), Čeh, Gorinšek, Zilič. Trener: Srečko Lušič.
Po slabi predstavi proti Domžalam prejšnji teden na Ptuju so nogometaši Drave dokaj mirno odpotovali na izjemno težko in še bolj pomembno gostovanje v Ajdovščino. Med tednom so jih pestile težave z manjšimi poškodbami in se do samega začetka tekme ni vedelo, s kakšno sestavo bo zaigrala Drava. Nazadnje je bil odsoten samo
Jt
liga JL
Nedžad Alibabič, ostali pa so zaigrali.
Ve se, da je v Ajdovščini zelo težko igrati, saj je Primorje ekipa, ki goji dokaj ostro igro. Da je res tako, smo se lahko prepričali na svoje oči, ko so »peli komolci in udarci od zadaj«. Prvi jo je skupil Mitja Emeršič že v 14. minuti, ko mu je domači branilec Arnaut s startom od zadaj pokazal, kako se bo na tekmi igralo, seveda s strani domačih, in Drava je rabila kar nekaj časa, da je odgovorila s podobno igro, vendar v veliko blažji obliki.
Sicer pa so resneje prvi za-pretili Ptujčani že v 3. minuti in pokazali, da se na slovensko primorsko niso prišli samo branit. Takrat je namreč
simobiL
O Vodafone'
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA LIGA ZA PRVAKA
REZULTATI 27. KROGA: Primorje - Drava 1:1 (1:1), Domžale - HIT Gorica 1:1 (0:0), KD Olimpija - CMC Publikum 0:6
(0:3)
17
1.	HIT GORICA
2.	CMC PUBLIKUM
3.	DOMŽALE
4.	DRAVA
5.	PRIMORJE
R Kn ni lypi I4
27 27 27 27 27
07
14 11 11 10 in
3 9 8 9 9 11
46:21 44:23 40:33 34:31 30:25
58 46 41 40 38
■ IGA 7a OBSTANEK
REZULTATI 27. KROGA: Mura - Zagorje 2:1 (1:1), Koper - Maribor Pivovarna Laško 3:1 (3:1), Bela krajina - Ljubljana 30 (10)
27 13	5 9 42:31 44
27 9	9 9 36:32 36
27 8	9 10 32:40 33
27 8	7 12 27:42 31
27 7	7 13 28:36 28
nT	n	7	1 o	ic-Rn i Q
1.	MARIBOR PIVO. LAŠKO
2.	MURA
3.	LJUBLJANA
4.	BELA KRAJINA
5.	KOPER
C 7A^riD m
Lestvica najboljših strelcev: 17 - K. Bozgo (Maribor PL); 14 - S. Ranič (Gorica); 12 - S. Zilič (Drava); 10 - S. Cimirotič (Publikum), E. Rakovič (Mura); 9 - A. Rodič (Gorica), S. Dvorančič (Domžale); 8 - A. Ekpoki (Ljubljana), D. Žeželj (Primorje), A. Mujakovič (Bela krajina).
Marko Grižonič prodrl po levi strani in z lepim predlož-kom v kazenskem prostoru našel Aleša Čeha, ki pa žoge ni najbolje zadel in njegov strel z glavo je zletel mimo vrat. Nogometaši Primorja so proti vratom Drave streljali iz vseh možnih položajev in s takšno igro poskušali takoj narediti močan pritisk. Udarce proti svojim vratom pa je uspešno branil ptujski vratar Dabanovič. V 24. minuti pa so dravaši povedli. Po desni strani je lepo prodiral Tomaž Toplak, ki je v kazenskem prostoru Ajdovcev videl prostega Ziliča in poslal odličen predložek, Sead Zilič je odlično reagiral in zadel sam desni zgornji kot domačega vratarja. Dejstvo, da je ptujski napadalec dobil aplavz tudi od domačih gledalcev, pove, kako leno in atraktivno je bil
dosežen zadetek. Vse do 40. minute je igra potekala med obema kazenskima prostoroma. Nekako nepričakovano pa je v tej minuti prišlo do izenačenja. Za strel z razdalje okrog osemnajst metrov se je odločil Medič in tudi uspel premagati ptujskega vratarja.
V drugem polčasu so prvi zapretili dravaši v 49. minuti, ko je Zilič lepo podal do Preaca, žal pa njegov strel ni našel poti v mrežo Primorja. Domačim nogometašem se je vedno bolj mudilo, da bi dosegli še drugi zadetek. Imeli so nekaj polpriložnosti, vse drugo pa je ptujska obramba nevtralizirala. Nogometaši Primorja so postajali vedno bolj nervozni in so v dvoboje šli zelo ostro, enostavno pregrobo. V 70. minuti je Drava ostala še brez Tomaža Toplaka, ki je staknil poškodbo v dvoboju z enim od domačih nogometašev. Tako je imel veliko dela, in še ga bo imel, maser Drave Primož Babič, da bo fante usposobil za dvoboj z Goričani.
Drava si je točko zaslužila, z njo pa še naprej ostaja v borbi za tretje mesto, ki vodi v pokal UEFA. To je dejstvo. Čutiti je, da se igralci tega zavedajo in igrajo dobro. Igra v Ajdovščini je bila povsem nekaj drugega kot nastop proti Domžalam. Sicer pa Drava še naprej ostaja hit tekmovanja v Ligi za prvaka.
Danilo Klajnšek
Foto: Danilo Klajnšek
Aljaž Zajc in Emil Šterbal (Drava, beli dres) sta se enakovredno kosala z igralci Primorja
Nogomet • 2. SNL
Korošci kaznovali napake Kidričanov
2. SNL
REZULTATI 26. KROGA:
Koroška Dravograd - Aluminij 2:1 (0:1), Supernova Triglav - Rudar Velenje 3:4 (1:1), Šmartno - Svoboda 0:1 (0:1), Izola Argeta - Dravinja 0:1 (0:1). Factor - Nafta 0:1
(0:0), Krško - Livar 1:5 (1:1)
1.	NAFTA
2.	RUDAR (V)
3.	SVOBODA
4.	DRAVINJA
5.	DRAVOGRAD
6.	TRIGLAV
7.	LIVAR
e Al IIUIMII
25	16	6
26	17	2 26 16	4 26 16	2 26 14	5
26 10	8 v
25 11	2 12
OR m	A n
48:21 58:33 45:27 35:24 47:33 42:31 35:28
/i7-/in
Foto: Črtomir Goznik
Jernei Repina in Marko Vtič (Aluminii, rdeči dres) v akciii
9.	KRŠKO 26	9	3 14	41:49	30
10.	FACTOR 26	8 2	16	34:49	26
11.	IZOLA ARGETA 26	4	5 17	21:52	17
12.	ŠMARTNO -3 26	2	1 23	21:85 4
Koroška Dravograd - Aluminij 2:1 (0:1)
STRELCI: 0:1 Šimenko (36), 1:1 Čurič (50), 2:1 Pav-ličič (59)
ALUMINIJ: Strelec, Golob, Topolovec, Rumež, Pekez (od 60. Sagadin), Ozim, Čeh, Fri-dauer, Šimenko, Kelenc, Vtič (od 55. Dončec). Trener: Miran Emeršič.
Nogometaši Aluminija so v soboto gostovali v Dravogradu, kjer so si obetali, da bi lahko naredili kaj več, da ne bi doživeli še enega poraza v tem delu tekmovanja, kjer jim ne gre od rok in nog. Zanesljiva in pričakovana zmaga v finalu pokala MNZ Ptuj je bila dodatna stimulacija za
varovance trenerja Aluminija Mirana Emeršiča. Žal pa se v tem srečanju ni steklo po njihovih željah. Čeprav nista nastopila poškodovani Jan Emeršič in porumeneli Jernej Repina, so srečanje pričeli zelo dobro. Bili so boljši in konkretnejši nasprotnik. Svojo dobro igro pa so kronali v 37. minuti, ko je zadetek dosegel mladi Šimenko.
Po igri sodeč ni kazalo, da bi lahko bili domačini nevarnejši, vendar se je v začetku drugega polčasa kaj hitro vse obrnilo na slabše za goste iz Kidričevega. Devet minut je bilo dovolj za nogometaše Dravograda, da so dosegli dva zadetka. V 50. in 59. minuti so nogometaši Aluminija naredili dve napaki in prejeli dva zadetka. Vsi napori, da bi se s Koroške vrnili z vsaj točko, niso bili uspešni.
Danilo Klainšek
Kolesarstvo • Perutninarji uspešni na dirki Lorena 2,1 UCI
Mahoriču v četrti etapi uspel preboj v ospredje
Predstavitev ekipe KK Perutnine Ptuj pred 1. etapo
ODLIČEN REZULTAT - DOBRA POPOTNICA EKIPI, KI TA TEDEN NASTOPA NA DIRKI UNIQUA V AVSTRIJI 2.1 UCI
Profesionalni kolesarji KK Perutnina Ptuj so prejšnji teden nastopali na kolesarski dirki po francoski pokrajini Lorena kategorije 2.1 UCI, ki je bila najtežja dirka v letošnji sezoni. Med zelo močno konkurenco ekip Protoura (AG2R, Francaises des Jeux, Bouygues Telecom), Profesio-nal Continental (Credit Agricole, Ceramica Panaria ter Continental (Perutnina Ptuj) niso veljali za favorite, svojo priložnost so iskali kar nekaj dni, na koncu pa dosegli odličen rezultat. Mitja Mahorič je bil v 4. etapi tretji, v skupnem seštevku je bil ob koncu dirke uvrščen na 6. mesto.
»Danes smo zamudili veliko priložnost, da pridemo na lahek način do visokega mesta v generalni uvrstitvi. Dirka sicer še ni odločena, se bo pa povsem v ospredje zelo težko prebiti.« so bile besede Srečka Glivarja, vodje ekipe, takoj po prihodu v cilj kolesarjev na uvodni etapi Metz-Nancy, dolgi 157 km. Trije kolesarji so prišli v cilj slabe 3 minute pred zasledovalci, na polovici je bila njihova prednost celih 12 minut. Kolesarji so pobegnili takoj po startu, v ozadju pa se v taktičnem boju ekip nobena ni odločila za lovljenje ubežnikov. Italijanska ekipa Ceramica Panaria se je na čelo glavnine postavila malce prepozno in trojica je zadržala dokaj veliko prednost. Andris Nauduzs, Latvi-jec v dresu italijanske ekipe Naturino - Sapore di mare je zmagal etapo ter hkrati oblekel rumeno majico, drugi je bil belgijski kolesar Sven Renders, tretji pa Japonec Koji Fukushima. Vsi Ptujčani so v cilj pripeljali v glavnini, še najboljši je bil Mahorič, 19.
Drugi dan je bil za kolesarje zelo dolg, saj sta bili na sporedu 2. in 3.etapa. V dopoldanskem 16 km dolgem posamičnem kronometru v kraju Briey je bil najhitrejši Bradley Wiggins iz francoske ekipe Credit Agricole, drugo mesto je osvojil Italijan Mas-similiano Mori (Naturino - Sapore di mare), tretje pa Brett Lancaster (Panaria). Od Ptujčanov je bil najhitrejši Mitja Mahorič, ki je z zaostankom slabe minute osvojil 17. mesto, s skoraj identičnim časom pa sta se v ospredju znašla tudi Hvastija in Kvasina, ki sta osvojila 22. in 24. mesto. Kolesarji so zasedali podobna mesta tudi v skupnem seštevku, saj uvodna etapa med tekmeci razen vodilne trojice, ni prinesla večjih sprememb.
Popoldne se je odvijala še 3. etapa Trieux - Rombas v dolžini 102 km. Ekipa, Na-turino - Sapone di mare, včerajšnjega zmagovalca in nosilca rumene majice An-drusa Nauduzsa je imela precej dela s pokrivanjem pobegov tekmecev, saj so morali narekovati hiter tempo, povprečna hitrost pa je na cilju znašala več kot 45 km/h. Po uspešno opravljenem delu so se za etapno zmago spopadli
najboljši sprinterji dirke, najmočnejši od vseh pa je bil član francoske ekipe Bouygues - Telecom, Anthony Ges-lin. Drugi je bil Nizozemec Hans Dekkers (Rabobank), tretji pa Španec Aitor Galdos Alonso (Panaria - Ceramica). Boštjan Mervar, Perutnina Ptuj, je bil 15. Glivar je takole komentiral nastop svojih varovancev: »Kronometer je ura resnice, kot pravijo, in kolesarji dosežejo rezultat, katerega so sposobni doseči. Računal sem na uvrstitev enega ali dveh v dvajseterico, kar se je tudi zgodilo, tako da moram biti kar zadovoljen.« Ptujčani so bili po dobri polovici dirke na mestih, ki jih niso uvrščala med najožje favorite: »Trojica, ki je včeraj prišla v cilj s prednostjo, je v najožjem krogu favoritov, ostali pa smo favoriti ob ugodnem razpletu, kar pa ne bo enostavno, vendar mi še nismo obupali. Danes so Italijani uspešno branili rumeno majico, vendar sta še na sporedu dve dolgi etapi, kjer se da še marsikaj spremeniti,« je Glivar usmeril misli v prihodnost.
160 km dolga 4. etapa Jo-euf-St. Mihiel je potekala v sončnem in toplem spomladanskem vremenu, temperature pa so popoldne celo presegle 25 0C. Kolesarji so dirko pričeli zelo hitro, saj so prvi dve uri prekolesarili s povprečno hitrostjo nad 45 km/ h. Napadi tekmovalcev so se od samega starta vrstili eden za drugim, prvi večji pobeg se je zgodil po prevoženih 50 kilometrih in le-ta se je kasneje izkazal za odločilnega. Predvsem bočni veter je povzročil, da se je skupina razdelila na dva dela, v ospredju pa je kolesarilo približno 40 tekmovalcev, ki so si ustvarili največ minuto in pol prednosti. V ozadju so predvsem Japonci opravili največ dela, da prednost ni še bolj narasla, ko pa je le-ta začela padati, se je na čelu dirke izdvojila skupina 16 kolesarjev, ki so še naprej vztrajali. Razen ruske reprezentance, ki je imela v ospredju dva tekmovalca, je
bil vsak kolesar predstavnik ene ekipe, perutninarji pa so imeli v ospredju kar tri svoje tekmovalce: Mitjo Mahoriča, Boštjana Mervarja in Tomislava Dančuloviča. Ubežniki so imeli najvišjo prednost dobri dve minuti, 50 km pred ciljem, pred zadnjim vzponom, kjer se je etapa odločila, pa le še slabo minuto. V zadnjih 10 km se je rabila tako glavnina kot vodilna skupina, na čelu celotne dirke pa so v cilj prikolesarili le trije kolesarji, med katerimi je bil tudi Ptuj-čan Mitja Mahorič. Zmagal je Saulius Ruskys, Litvanec iz francoske ekipe Agritubel, drugi je bil Francoz Andy Flic-kinger (AG2R). Mahorič, ki je osvojil 3. mesto, pa je takole
Circuit de Lorraine Professionnel, 2.1 UCI, 27-30. april
1. etapa: Metz-Nancy, 157 km
1.	Andris Nauduzs, (Lat) Naturino - Sapore di Mare 4.02.45
2.	Sven Renders, (Bel) Landbouwkrediet - Colnago
3.	Koji Fukushima, (Jpn) Bridgestone Anchor
4.	Wouter VanMechelen, (Bel) Chocolade Jacques - T Interim 0.42
19.	Mitja Mahorič, (Slo) Perutnina Ptuj 2.58
20.	Matej Gnezda, (Slo) Radenska-Rog
2. etapa: Briey-Briey, 16 km, posamična vožnja na čas
1.	Bradley Wiggins, (GBr) Crédit Agricole 20.58
2.	Massimiliano Mori, (Ita) Naturino - Sapore di Mare 0.10
3.	Brett Lancaster, (Aus) Ceramica Panaria 0.14
4.	José Alberto Martinez Trinidad, (Spa) Agritubel 0.16
5.	Sergiy Matveyev, (Ukr) Ceramica Panaria 0.17 17. Mitja Mahorič, (Slo) Perutnina Ptuj 0.55
22. Martin Hvastija, (Slo) Perutnina Ptuj 1.06 24. Matija Kvasina, (Slo) Perutnina Ptuj 1.15 3. etapa: Trieux-Rombas, 102 km
1.	Anthony Geslin, (Fra) Bouygues Telecom 2.17.21
2.	Hans Dekkers, (Ned) Rabobank Continental
3.	Aitor Galdos Alonso, (Spa) Ceramica Panaria
4.	Jaan Kirsipuu, (Est) Crédit Agricole
5.	Jurgen Van Loock,e (Bel) Landbouwkrediet - Colnago 15. Boštjan Mervar, (Slo) Perutnina-Ptuj
4. etapa: Joeuf-St. Mihiel: 160,5 km
1.	SauliusRuskys, (Ltu) Agritubel3.46.42
2.	Andy Flickinger, (Fra) AG2r Prévoyance
3.	Mitja Mahorič, (Slo) Perutnina-Ptuj 0.02
4.	Mikhaïl Timochin, (Rus) Omnibike Dinamo Moscow 0.12
5.	Yannick Talabardon, (Fra) Crédit Agricole 0.15 5. etapa: Thionville-Hayange, 158,5 km
1.	Paride Grillo, (Ita) Ceramica Panaria 3.45.39
2.	Andris Nauduzs, (Lat) Naturino - Sapore di Mare
3.	Mark Renshaw, (Aus) Française des Jeux
4.	Leonardo Duque, (Col) Jartazi Granville Team
5.	Samuel Dumoulin, (Fra) AG2r Prévoyance 19. Mitja Mahorič, (Slo) Perutnina Ptuj Skupni seštevek:
1.	Andris Nauduzs, (Lat) Naturino - Sapore di Mare 10.29.39
2.	Koji Fukushima, (Jpn) Bridgestone Anchor 0.49
3.	Sven Renders, (Bel) Landbouwkrediet - Colnago 0.51
4.	Bradley Wiggins, (GBr) Crédit Agricole 1.45
5.	Massimiliano Mori, (Ita) Naturino - Sapore di Mare 1.55
6.	Mitja Mahorič, (Slo) Perutnina Ptuj 1.58
Lovljenje ubežnikov v 4. etapi, v ospredju nizozemska ekipa Rabobank
komentiral svoj dosežek: »To je dosežek cele ekipe, saj smo cel dan garali, da se nam je na koncu izšlo. Tretje mesto sicer ni zmaga, sem pa vseeno zadovoljen. Moj namen je bil povzdigniti se v generalni uvrstitvi, zato nisem imel več moči na koncu. To mi je tudi uspelo, saj sem si želel uvrstitve vsaj do sedmega ali osmega mesta, kjer se sedaj nahajam.« Zadovoljen je bil tudi vodja ekipe, Srečko Gli-var: »To je bila ena najboljših dirk letošnje sezone. Res da nismo zmagali, vendar smo v tej hudi konkurenci imeli tri kolesarje v odločilnem pobegu in tretje mesto v etapi za konec je za nas izreden rezultat. Ob malenkost boljšem
razpletu bi lahko bilo celo boljše.« Za rezultat so morali garati več kot ostale ekipe: »Če si s tremi kolesarji v begu, vsi računajo nate, mi smo Mervarja in Dančuloviča žrtvovali za rezultat Mahoriča, ki je zaenkrat osvojil načrtovani cilj dirke.«
Zadnja 5. etapa Thionvil-le-Hayange je bila dolga 160 km. Prav tako kot prejšnje dni se je tudi danes etapa pričela zelo hitro, po mnogih poskusih pobega pa sta se že v prvi uri dirke od glavnine odcepila kolesarja, ki sta nato večino dirke prekolesarila v ospredju. Na sedemdesetem kilometru je bila prednost najvišja in je znašala več kot pet minut, proti koncu pa se je morala začeti topiti, sta dvojka ni veliko zaostajala v skupnem seštevku, Francoz je bil namreč po polovici dirke teoretično že v rumeni majici. Največ dela so opravili prav Ptujčani, pa tudi Japonci, ki so branili mesta svojih tekmovalcev v skupnem seštevku. Na zadnjem vzponu, 25 km pred ciljem, se je dolgi pobeg končal, tempo pa so do konca dirke narekovale ekipe, ki so imele apetite v sprintu. V glavnini pa so v cilj pripeljali tudi vsi najboljši kolesarji v skupnem seštevku.
Modelarstvo
Zračna bitka nad Cerkvenjakom
V nedeljo, 24. aprila, so ptujski modelarji, ki tekmujejo v modelarski kategoriji ACES Slovenija - combat (zračni boj), v sodelovanju z Aeroklubom Sršen iz Cerkve-njaka pripravili tekmovanje za nacionalni pokal radijsko
Etapo je dobil Italijan Paride Grillo, drugi je bil Andrizs Nauduzs, ki je tudi skupni zmagovalec dirke, tretje mesto je osvojil Avstralec Mark Renshaw iz francoske Proteam ekipe Francaise des Jeux.
Mahorič, ki je v cilj pri-kolesaril z vsemi najboljšimi kolesarji, je bil z rezultatom seveda zadovoljen: »Ekipa je celi dan garala za to uvrstitev, na koncu sem še jaz napadel, da bi uvrstitev še nekoliko izboljšal, do česar ni dosti manjkalo. Druge ekipe na koncu niso pustile nobenega pobega, sem pa s 6. mestom zelo zadovoljen.« Sklepno oceno dirke je podal vodja ekipe Srečko Glivar. »To je bila letos najmočnejša dirka, kar smo jih vozili. Računali smo na uvrstitev med deseterico, po prvem dnevu stanje ni bilo najboljše, se pa je vse dobro izteklo, tako da moramo biti zadovoljni. Na startu je bilo veliko ekip Protoura, nekatere smo celo premagali in mislim, da moramo biti zadovoljni. Mislim, da je ekipa sposobna dirkati na takšnih dirkah in upam, da bomo v nadaljevanju sezone še večkrat dosegli takšen dober rezultat.«
Uroš Gramc
vodenih modelov letal, ki so replike letal iz II. Svetovne vojne v merilu 1:12.
Tekmovanja se je udeležilo 16 tekmovalcev - pilotov s svojimi mehaniki iz Slovenije in Avstrije.
Tekmovanje si je ogledalo tudi precej gledalcev, ki so lahko spremljali izredne boje letal v zraku.
Foto: UG
Strelstvo • Državna liga v streljanju s pištolo in revolverjem VK
Stražišar že na začetku med najboljšimi
■ v-i
Dolga in naporna sezona z zračnim orožjem se počasi končuje. Razen nekaterih mednarodnih tekem in tekem svetovnega pokala bodo zračne pištole do sredine avgusta mirovale, če ne dobesedno pa vsaj v tekmovalnem smislu. Zato pa se je začelo streljanje na "prostem". Aktualna bodo predvsem vsa strelišča, namenjena streljanju s pištolami malega in velikega kalibra.
Pretekli vikend se je na strelišču Maribor Melje odvijalo že drugo kolo državne lige v streljanju s pištolo in revolverjem velikega kalibra. Krajše povedano, Liga VK bo v sezoni 2005 imela 8 krogov, v njej pa bodo tekmovali tudi strelci iz SK Ptuj, pod nazivom SK Ptuj RGS. V drugem krogu se je med posamezniki z revolverjem najbolje odrezal Ernest Mežan (ŠD ZPE 1), ki je dosegel 194 krogov (od 200 možnih). Ernest je bil skupni zmagovalec med posamezniki že lansko leto, očitno pa tudi letos ne misli popuščati, saj je bil na prvih dveh turnirjih dvakrat najboljši. Odlično so se odrezali tudi strelci SK Ptuj RGS, saj je
Prejeli smo
Športna infrastruktura kmalu v novi podobi
Mestna občina Ptuj na področju športne infrastrukture resno zaostaja za regionalnim in nacionalnim povprečjem. Cilj novih investicij je pridobiti nove, sodobne in varne športne objekte. Igrišče z umetno travo ponuja prav to.
Razvoj vsestranske športne kulture predstavlja v praksi eno pomembnejših nalog časa, ki ga živimo. Premajhna športna aktivnost lahko pomeni pomemben primanjkljaj v življenju posamičnih generacij. Na področju tako tekmovalnega in vrhunskega športa kot športa otrok in mladine pa se pojavljajo vse večje potrebe in zahteve po urejenem, varnem in kakovostnem vadbenem prostoru. Dvig množičnosti gibalno aktivnega dela prebivalstvaje ob široki in kvalitetni ponudbi vadbenih programov odvisen tudi od dostopnosti, urejenosti in uporabnosti vadbenih površin in objektov.
Mestna občina Ptuj uresničuje javni interes v športu zza-gotavljanjem sredstev za realizacijo dela nacionalnega programa športa, s spodbujanjem in zagotavljanjem pogojev za opravljanje in razvoj športnih dejavnosti ter načrtovanjem, gradnjo in vzdrževanjem javnih športnih objektov.
Še prav posebno skrb namenja nacionalni program športa gradnji in vzdrževanju športnih objektov, ki naj bodo večnamenski. Ugotavljamo, da imamo ob pomembnih premikih v zadnjih letih še vedno premalo primernih objektov za športno vzgojo in siceršnje programe športa. Objekti za
Milan Stražišar med posamezniki zasedel odlično 12. mesto. Milan je bil pred začetkom tekmovanja odlično razpoložen, kar kaže na to, da je letos v dobri formi. Dosegel je 185 krogov in se uvrstil tik za najboljšimi. Le za krog slabši je bil Slavko Ivano-vič, ki je na koncu zasedel 16. mesto. Franc Simonič je dosegel 158 krogov in na koncu zasedel 44. mesto. V ekipnem
delu z revolverjem je zmagala ekipa ŠD ZPE 1, ki je dosegla solidnih 568 krogov. Ta ekipa je letos največji favorit tudi za skupno zmago, saj se je njihova nova okrepitev (Ernest Mežan) odlično znašla v novem strelskem okolju. Domača ekipa SK Ptuj RGS je dosegla 527 krogov ter tekmovanje zaključila na dobrem 10. mestu.
Med posamezniki s pištolo
Foto: Simeon Gonc
Ekipa SK Ptuj RGS v sestavi (z leve) Slavko Ivanovič, Franc Simonič ter Milan Stražišar
kakovostni in vrhunski šport pa morajo slediti stalnemu razvoju posameznih športnih panog in vedno višjim zahtevam panožnih športnih zvez.
Analiza stanja športne infrastrukture, kljub pomembnim pridobitvam v zadnjih letih (rekonstrukcija atletske steze), kaže v našem mestu klavrno podobo. Predvsem vidno zaostajamo na področju pokritih in osvetljenih zunanjih športnih površin. Utesnjenost se kaže tudi v tem, da so vse športne dvorane in zunanje površine zasedene domala vse leto od zgodnjega jutra do poznega večera. Številni športni klubi najemajo drag prostor izven meja naše občine.
Pomembna pridobitev, dograditev tribun z vadbenimi površinami na mestnem stadionu, počasi že dobiva končno podobo. Zaokrožitev celostne podobe področja ob mestnem stadionu pa s potrditvijo dokumenta identifikacije investicijskega projekta za umetno travo pomeni novo dodano vrednost v smislu povečanja kakovosti in urejenosti prostora, širitvi športno-rekreativnih programov, povečanju števila vadbenih terminov, kakovosti in varnosti vadbe idr.
Igrišče z umetno travo kot večnamenski prostor
Lastniki in upravljavci športnih površin, predvsem travnatih z naravno travo, se v zadnjem obdobju ubadajo s številnimi težavami na tem področju. Stroški vzdrževanja so vedno višji, sploh v času zelo spremenljivih vremenskih razmer. Samo vzdrževanje pa zahteva vedno več strokovnega zunanja in vedno bolj zahtevno vzdrževalno opremo.
V svetu in tudi pri nas so mnogi spoznali pomembne prednosti umetnih športnih površin, med katere spada
je slavil Janez Žakelj (ZSČ Idrija-Cerkno), ki je dosegel 192 krogov. Ptujčani so bili v pištolskem delu izredno izenačeni, saj so zasedli 33., 37. in 39. mesto. Najboljši med njimi je bil ponovno Milan Stražišar, ki je dosegel 172 krogov, Slavko Ivanovič je dosegel 169 krogov ter Franc Simonič 167 krogov. Če je bil njihov nastop z revolverji zelo prepričljiv, lahko trdimo, da imajo s pištolami še veliko rezerve, saj so v preteklosti dosegali že bistveno boljše rezultate. V ekipnem delu s pištolo je tesno, s prednostjo enega kroga, slavila ekipa ZSČ Idrija-Cerkno s 560 krogi pred izzivalci ŠD ZPE 1 iz Ljubljane, ki so dosegli 559 krogov. Ekipa SK Ptuj RGS je dosegla 508 krogov ter zasedla končno 12. mesto. Lanski zmagovalci ter ekipni rekorderji lige z VK, strelci SD Policist Maribor 1, so bili tudi v drugo poraženi, saj so zasedli s 556 krogi le 3. mesto.
Naslednji, 3. krog državne lige s pištolo in revolverjem VK bo potekal 7. maja v Rečici pri Laškem.
Simeon Gonc
Lokostrelstvo
Uspeh ptujskih častnikov v Ankaranu
Ekipa OO ZSČ Ptuj pod mentorstvom nadporočnika Darka Skoka se je že desetič zapovrstjo udeležila 11. odprtega lokostrelskega tekmovanja Zveze slovenskih častnikov, ki je potekalo 23. aprila 2005 v Ankaranu. Tokratno tekmovanje je bilo tudi z mednarodno udeležbo, saj so se tekmovanja udeležili tudi lokostrelci - častniki in podčastniki iz Italije, Hrvaške in iz Ruske federacije.
Ptujski častniki so se odlično odrezali, saj je višji vodnik Robert Tement dosegel odlično 2. mesto posamično, stotnik Marjan Kokol pa 7. mesto posamično.
V lokostrelski ekipi že snujejo načrte za naslednje leto, želijo pa si številčno okrepiti ekipo, zato pozivajo vse častnike in podčastnike ter loko-strelce iz ptujskega območja, da se jim pridružijo.
Robert Tement (levo) se je v Ankaranu zavihtel na drugo mesto
tudi površina z umetno travo. Ob tem, da je le-to bistveno enostavneje vzdrževati, saj ne zahteva stalne košnje in gnojenj ter ostalih postopkov, površina z umetno travo zagotavlja nemoteno uporabo v vseh vremenskih pogojih. S tem se poveča uporabnost prostora na vse leto. Igrišča z umetno travo pa ne glede na intenzivnost vadbe ostajajo vedno urejena.
V Sloveniji je v zadnjih nekaj letih izgrajenih oz. je tik pred izgraditvijo kar trinajst igrišč z umetno travo. Peta generacija umetne trave zagotavlja izjemne vadbene lastnosti, predvsem varnost, odbojni učinek, ob tem, da posebej ublaži udarce, pa je primerna za vadbo vseh starostnih kategorij.
Pozitivne izkušnje uporabnikov tovrstnih površin se kažejo še na mnogih drugih področjih. Tovrstne površine omogočajo vadbo v okviru številnih športnih programov (nogomet, tek, odbojka na travi, hokej na travi, ragbi, številne športne in koordinacijske igre idr.), zaradi njenih lastnosti je moč izvajati vadbene programe za najmlajše, za katere so prvi koraki v športu še kako pomembni.
Izjemna priložnost za pridobitev tega, za širše okolje pomembnega športnega objekta, se ponuja tudi našemu mestu. Nogometna zveza Slovenije je v sodelovanju s Fundacijo za šport RS in Evropsko nogometno zvezo (UEFA) pripravljena izdatno, z več kot 55 milijoni tolarjev, podpreti izgradnjo igrišča, ki bi mestu prinesel več kot 7000 m2 nujno potrebnih vadbenih površin. Projekt izgradnje igrišča z umetno travo je na zadnji redni seji potrdil tudi mestni svet mestne občine Ptuj, kar pomeni prvi korak k realizaciji projekta.
Dokument predvideva umestitev igrišča (igralnepovršine v izmeri 68 m x 105 m) na lokaciji med Športno dvorano Mladika, Osnovno šolo Mladika in Mestnim stadionom. Po proučitvi številnih variant in lokacij se je le-ta izkazala za najustreznejšo. Objekt se smiselno umešča v šolski in športni prostor na tem koncu mesta, zaradi bližine z vsemi ostalimi objekti enostavno tečejo tudi komunikacijske poti. Osnovni šoli se s tem ponuja nov, urejen, predvsem pa varen vadbeni prostor, ki bo omogočal izvedbo še dodatnih šolskih športnih in tudi siceršnjih programov. Projekt predvideva ohranitev večjega dela obstoječih zelenih površin ob šoli, ob tem pa se predvideva še povečanje travnatih in parkovnih površin na tej lokaciji. Z urejenim in ustrezno varovanim objektom pa se ponuja mladim še dodaten prostor za njihov zdrav razvoj. Vsi pomisleki in dvomi o ustreznosti in namembnosti površine z umetno travo na tej lokaciji so torej odveč.
Pomembna pridobitev za vse bodo tudi načrtovane parkirne površine, ki jih na tem koncu mesta izjemno primanjkuje. Več kot 120 parkirnih mest bo omogočalo nemoten dostop do športnih objektov in osnovne šole, s tem pa se bo med drugim bistveno dvignila tudi raven prometne varnosti na tem področju.
V nogometnih sredinah, kjer imajo z uporabo tovrstnih igrišč največ izkušenj, nekateri že opuščajo igranje na naravnih površinah. UEFA se je med drugim v lanskem letu odločila, da bo v sezoni 2005/2006 tekme evropskih pokalov (liga prvakov in pokal UEFA) in kvalifikacijska srečanja za EP moč igrati tudi na umetni podlagi.
Torej razlog več, da so površine z umetno travo športni
objekti prihodnosti. Z odločitvijo, da objekt zgradimo tudi v našem mestu, kažemo namero, da sledimo sodobnim trendom na področju razvoja športne infrastrukture in omogočimo čim širšemu krogu uporabnikov kvalitetne in varne pogoje za vadbo.
Športni zavod Ptuj,
Mestna občina Ptuj
Igrišče z umetno travo - velika pridobitev za naše mesto
V zadnjih dneh se je zgodil projekt »umetna trava«. Dvignil je veliko prahu in nasprotujočih si mnenj, zato je prav, da se tudi predstavniki športa vključimo v razpravo. Zavedati se moramo, da je šport pomembna dejavnost družbe, izraz njene dinamike in del splošne kulture, ki bogati kakovost življenja posameznika. Športna aktivnost sooblikuje posameznika, pripomore k ravnovesju med delom in sprostitvijo, krepi njegovo zdravje in spodbuja ustvarjalnost. Odgovornost za zagotavljanje optimalnih pogojev za razvoj športa in posledično dviga kvalitete življenja v mestu je nedeljiva. Zavedati se moramo pomena in vloge, ki zahteva zavestne napore vseh: posameznikov, družin, šol, društev, športnih združenj in lokalne skupnosti.
Razvoj na tem področju je v veliki meri odvisen od razpoložljive športne infrastrukture. Glede na razvoj športa v svetu in tudi pri nas si že desetletja prizadevamo stopiti v korak s primerljivimi okolji. Zaostajanje na področju športne infrastrukture je postalo domala alarmantno, zato pozdravljam vsako odločitev mestnih oblasti, da se vlaga v šport oziroma v infrastrukturo.
Z velikimi upanji in pričakovanji podpiram projekt
izgradnje igrišča z umetno travo, ki pomeni velik korak naprej v smislu razvoja športa v našem mestu. Pomembna infrastrukturna pridobitev bo v naše okolje prinesla še dodatne razvojne možnosti in priložnosti.
Prepričan sem, da mesto s tem pridobiva pomemben objekt, pomemben tako za razvoj športa nasploh, specifičnih športnih panog kot tudi možnost kvalitetnejše in varnejše izvedbe vadbenega in vzgoj-no-izobraževalnega procesa.
Umestitev igrišča z umetno travo na lokaciji ob mestnem stadionu mogoče ni optimalna, je pa smiselna in upravičena. Moramo pa se vsi maksimalno potruditi, da poskrbimo za travnate površine in okolje Osnovne šole Mladika, ki seveda v tem projektu izgubi del svojih travnatih površin. Pozdravljam tudi predlog, da se cesta okrog Osnovne šole zapre in se uredijo travnate površine ter se s tem pridobi kar nekaj dodatnih površin. Vsekakor moramo najti rešitev, ki bo sprejemljiva za vse. Glede na bližino obstoječe športne infrastrukture in osnovne šole bo z izgradnjo igrišča z umetno travo, kot večnamenskega prostora, tako športnikom kot učencem omogočen sodobni proces treninga in kakovostna vadba ter varen in hiter dostop.
Pozdravljam tudi pripravljenost vlaganja v naše okolje s strani vseh partnerjev v tem projektu. Vsi apeli, upanja, želje in napori po nujnem razvoju športne infrastrukture so torej obrodili sadove. Tovrstne priložnosti nikar ne zamudimo!
Vladimir Sitar, prof.,
predsednik Športne zveze mestne občine Ptuj
Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štaj. liga, 1. in 2. liga MNZ Ptuj
Kanarčki iz Stojncev uspešni v Zavrču
elJB
Stojnčani so v derbiju 20. kroga v Zavrču premagali domačine in jim zadali tretji poraz v prvenstvu.
3. SNL - VZHOD
REZULTATI 20. KROGA:
Zavrč - Stojnci 3:5, Kovinar Štore - Veržej 0:0, Bistrica
-	Pohorje 1:1, Črenšovci -Šmarje pri Jelšah 1:2, Križevci - Šoštanj 5:2, Železničar
-	Tišina 0:1. Srečanje Holer-muos Ormož - Paloma je bilo odigrano včeraj.
1. ZAVRČ	20 12	5	3	57:16	41
2. POHORJE	20 11	7	2	30:17	40
3. PALOMA	19 11	4	4	39:25	37
4. VERŽEJ	20 10	5	5	46:20	35
5. STOJNCI	20 10	4	6	37:31	34
6. HOL. ORMOŽ	19 7	7	5	35:29	28
7. TIŠINA	20 8	4	8	32:30	28
8. ČRENŠOVCI	21 8	4	9	31:39	28
9. KOV. ŠTORE	20 6	8	6	26:32	26
10. KRIŽEVCI	20 7	4	9	33:36	25
11. ŠMARJE	20 5	6	9	25:33	21
12. ŽELEZNIČAR	21 5	5 11		23:38	20
13. ŠOŠTANJ	20 4	1 15		22:57	13
14. BISTRICA	20 2	4 14		26:69	10
Dvajseti krog v 3. slovenski nogometni ligi - vzhodna skupina je prinesel velik lokalni derbi v Zavrču, kjer sta merili moči domača ekipa in ekipa Stojncev. Nogometaši iz Zavrča v zadnjem času ne igrajo tako, kot smo jih bili navajeni v jesenskem delu prvenstva in so skorajda vso prednost pred tekmeci zapravili. Za domače se je odlično pričelo, saj so hitro povedli z dvema zadetkoma prednosti, vendar se gostje iz Stojn-cev niso dali in so do konca prvega polčasa dosegli štiri zadetke in si priigrali lepo prednost. V drugem polčasu je srečanje prineslo še dva zadetka, enega na vsaki strani. Škoda za Zavrčane, da so izgubili, vendar so ob porazu imeli še nekaj sreče, da so zadržali vodstvo na prvenstveni razpredelnici, saj je zadnja Bistrica nepričakovano od-ščipnila točko favoriziranim Rušanom. Razmerje je tako ostalo v korist Zavrča, s prednostjo samo točke. Sedaj pa jim že preti Paloma, ki pa je igrala včeraj v Ormožu, ker se točke ravno ne osvajajo tako lahko. Ormoški gradbeniki pa so si verjetno že opomogli od napornega pokalnega srečanja z Aluminijem. Presenečenje so pripravili Bistričani, ko so nogometašem Pohorja preprečili pot na sam vrh prvenstvene razpredelnice. Če je to znak prebujanja nogometašev izpod vznožja Pohorja, je v redu, vendar bodo sedaj morali svojo igro in
predvsem osvajanje točk prestaviti v najvišjo prestavo, saj imajo zelo majhne možnosti za obstanek.
Danilo Klajnšek
ZAVRČ - STOJNCI 3:5 (2:4)
STRELCI: 1:0 Golob (9), 2:0 Kuserbanj (6), 1:1 Vilčnik (28), 2:2 Lesjak (32), 2:3 Novak (40), 2:4 Gabrovec (44), 3:4 Lenart (51), 3:5 Lesjak (63)
ZAVRČ: Dukarič, Kuserbanj, Sluga (od 70. Vidovič), Črnko, Gabrovec, Lenart, Krepek, Kokot, Golob, Zdelar (od 78. Meznarič), Poštrak (od 64. Fridl). Trener: Milivoj Jamnik.
STOJNCI: Trop, Milošič, Novak, Janžekovič, Vilčnik, Bezjak, Letonja, Lesjak (od 78. Juršek), Gaiser (od 85. Petkovič), Žnidarič, Rižnar (od 53. Petrovič). Trener: Miran Klajderič.
BISTRICA - POHORJE 1:1
(0:0)
STRELCA: 0:1 Cehtl (72), 1:1 Obrovnik (76)
BISTRICA: Danilovič, Koren, Broz, Leva, Modrič, Tkalec, Obrovnik, Dragič, Ve-ranič, Plevnik. Trener: Momčilo Mitič.
ŠTAJERSKA LIGA
REZULTATI 14. KROGA: Zreče - Brunšvik 3:1, MU Šentjur - Rogaška Crystal 2:1, AJM Kungota - Kovinar Ferina 5:2, Malečnik - Boč 1:2, Tehnotim Pesnica - Gerečja vas Unukšped 1:2, Šentilj Ja-renina - Središče 2:1, Mons Claudius - Oplotnica 4:1
1.	MALEČNIK 20 14 4 2 71:28 46
2.	ZREČE 20 13 3 4 53:22 42
3.	OPLOTNICA 20 12 1 7 34:24 37
4.	MONS CLAUD. 20 10 4 6 37:30 34
5.	MU ŠENTJUR 20 9 6 5 38:28 33
6.	GEREČJA VAS 20 9 3 8 43:41 30
7.	ŠENTILJ JAREN. 20 10 0 10 43:57 30
8.	BRUNŠVIK 20 9 2 9 45:44 29
9.	AJM KUNGOTA 20 7 2 11 43:45 23
10.	KOV. FERINA 20 6 5 9 34:37 23
11.	T. PESNICA 20 5 4 11 28:59 19
13.	ROGAŠKA C. 20 5 2 13 25:45 17
14.	BOČ 20 2 7 11 30:54 13 V 20. krogu Štajerske lige
so največje presenečenje pripravili nogometaša Boča na gostovanju pri vodilnem Ma-lečniku, kjer so prišli do druge zmage v tem prvenstvu. To je bilo nepričakovano, saj imajo v Malečniku kvalitetno in predvsem izkušeno igral-
sko zasedbo. Ta zmaga pa je tudi dobra napoved pred zadnjimi šestimi krogi, ki napoveduje ogorčeno borbo za vsaki meter, za vsako žogo, vsaki zadetek in na koncu za vsako točko. Dobro formo so potrdili tudi vijoličasti iz Gerečje vasi. Bili so uspešni na gostovanju v Pesnici ter si z novimi tremi točkami priigrali mesto v zgornjem delu prvenstvene razpredelnice. Svojo moč pa bodo imeli priložnost dokazovati že to soboto, ko jim v goste prihaja ranjeni lev iz Malečnika. Tesno je bilo tudi na srečanju Šentilj Jarenina - Središče, kjer so na koncu zmago slavili domačini. Središčani pa napovedujejo v preostalih krogih boljšo igro in predvsem osvajanje točk, ki bodo zelo pomembne v bitki za obstanek. Po pričakovanjih pa so bili v Zrečah poraženi nogometaši Brunšvika. Kot smo že zapisali zgoraj, se nam obeta zanimiv zaključek prvenstva v Štajerski ligi. In če bodo strelci razpoloženi tako, kot so bili v tem krogu, potem bodo zadovoljni tudi gledalci.
TEHNOTIM PESNICA - GEREČJA VAS UNUKŠPED 1:2
(0:1)
STRELCI: 0:1 Hertiš (3), 1:1 Mačukat (66), 1:2 Jurišič (75)
GEREČJA VAS UNUKŠPED: Lampreht, Sagadin, Slaček, Ciglar, Kaisesberger, Vrbanec, Debevec, Petek, Ju-rišič, Rozman, Hertiš (od 83. Krajnc). Trener: Ivan Ornik.
ŠENTILJ JARENINA - SREDIŠČE 2:1 (2:0)
STRELCI: 1:0 Lorber (8), 2:0 Velički (13), 2:1 Kolenc (47)
SREDIŠČE: Polak, Krajn-čec, Jelovica, Marčec, Masten, Klajnčar (od 75. Veldin), Ko-larič (od 58. Nemec), Milje-vič, Rajh, Zadravec, Kolenc. Trener: Miran Rakovec.
ZREČE - BRUNŠVIK 3:1 (1:0)
STRELCI: 1:0 Čerenak (11), 2:0 Nišandžič (70), 2:1 Kancler (77), 3:1 Nurkič (82)
BRUNŠVIK: Frangež, Koren, R. Ogrizek, B. Voglar, Kancler, Keršič, Verlak, Bar-barič, Grahovac, D. Voglar, Plavšič (od 79. I. Ogrizek).
Trener: Zvonko Rajh.
MALEČNIK - BOČ 1:2 (1:0)
STRELCA: 1:0 Mladenovič (30), 1:1 Skale (52), 1:2 Skale (94)
BOČ: Košir, Curk, Korošec, Vehovar, Brodnjak, Mlakar, Kodba (od 93. Mlaker), Skale, Habjan (od 82. Dolšak), Strm-šek, Volavšek (od 86. Trunkl). Trener: Bojan Brodnjak.
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
NOGOMET
2. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 27. KROGA - SREDA ob 17.00: Aluminij - Krško, Livar - Factor, Nafta - Izola Argeta, Dravinja - Šmartno, Svoboda - Supernova Triglav, Rudar Velenje - Koroška Dravograd.
ROKOMET
1. A SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
1.	ČETRTFINALNE TEKME - SREDA ob 20.00
SKUPINA A: Cimos Koper - Celje Pivovarna Laško, Termo - Trimo Trebnje
SKUPINA B: Jeruzalem Ormož - Prevent, Gold club - Gorenje
ODBOJKA
2.	DRŽAVNA LIGA ŽENSKE - LIGA ZA OBSTANEK
1. KROG - SREDA ob 19.00: Ptuj - Broline Kamnik (gimnazijska telovadnica), Ljubljana II. - Braslovče.
Danilo Klajnšek
4. ormoški tek
Rekorden obisk
Ormoški tek, že četrti po vrsti, je postregel z rekordno udeležbo, saj se je tekov na 21 in 10 kilometrov ter tekov na 1300 in 650 metrov udeležilo 139 tekmovalcev. Najstarejši udeleženec med njimi Polde Dolenc iz Maribora je štel 74 let, najmlajši udeleženec teka Rok Hebar pa le šest let.
V najzanimivejšem teku na 21 km je zmagal Andrej
Voglar s časom 1:12:00, kar je daleč od rekorda proge, ki ga drži Romeo Živko, zmagovalec 3. Ormoškega teka s časom 1:08:57. Za Voglarjem so v cilj pritekli Branko Kmetič (1:12:11), Jaka Kodrič (1:12 :33), Ivan Golob (1:14:48) in poškodovani Mirko Vindiš (1:22:06).
Pri ženskah je na malem maratonu slavila domačinka
Bernarda Ivančič - zmagovalka na 21 km
Bernarda Ivančič (1:34:35) pred Jožico Šiftar (1:34:37) in Tadejo Vilar (1:42:40). Ivanči-čeva je tako zmagi na 10 km leta 2003 dodala še zmago v malem maratonu.
Kar 55 tekmovalcev se je udeležilo teka na 10 km, ki je štel za Štajersko-koroški pokal. Zmago si je pritekel Gašper Novak (34:11), sledili so mu Jože Mori (34:15), Milan Zupanc (35:01), Ivan Unger (35:28) in Damijan Rojko (35 :53). Pri ženskah je na isti razdalji zmagala Rebeka Rudolf Ramšak (48:04) pred Ano Jerman (48:54) in Simono Oblonšek (49:53).
Rezultati tekov na 650 in 1300 m:
650 m pionirke: 1. Živa Munda (2:44), 2. Maruška Korpič (2:46), 3. Živa Ramšak (2:47).
650 m pionirji: 1. Dino Tokič (2:15), 2. Blaž Mesarec (2:20), 3. Luka Kirič (2:25).
1300 m pionirke: 1. Katarina Milec (5:33), 2. Jasmina Vočanec (5:56), 3. Sandra Plohl (6:01).
1300 m pionirji: 1. Tomaž Mesarec (5:13), 2. Grega Ivančič (5:28), 3. Iztok Leva-čič (5:30).
UK
Priprave na 25. maraton treh src
Praznik teka in zdravega načina življenja
V soboto, 21. maja se bo v Radencih odvijal 25. maraton treh src, edinstveni praznik teka in zdravega načina življenja. Prireditev bodo v soboto zjutraj ob 8. uri pričeli pohodniki, ki se bodo izpred Slatinskega doma v Radencih odpravili na 15. planinski pohod. Pot se bo vila med Kapelskimi goricami ter začetkom Panonske nižine v Radencih, organizatorji pa pričakujejo na tisoče pohodnikov iz celotne Slovenije. Prireditev se bo nadaljevala s startom teka najmlajših. Tek Veveričk in Srčkov se bo pričel ob 10.30, prvič letos pa so organizatorji uvedli za najmlajše startnino v višini 500 tolarjev. Ob 13. uri bo start humanitarnega teka, ki ga pripravljajo s slovenskim odborom Unicefa. »Celo leto že teče akcija Unicefa - zagotavljanja pitne vode. Akciji se pridružujemo tudi mi, saj želimo vsaj delno pomagati tistim, ki jim pitne vode primanjkuje. Humanitarnega teka se bodo udeležili številni znani ljudje iz gospodarskega, političnega, športnega in kulturnega področja, v Radencih pa naj bi se na ta dan mudil tudi slovenski ambasador Unicefa nogometni
zvezdnik Zlatko Zahovič,« je o humanitarnem delu maratona Treh src dejal predsednik organizacijskega odbora Sašo Zidar.
Osrednja novost letošnje prireditve bo nekoliko drugačen start maratona (42 km), polmaratona (21 km) ter tekov na 10 in 5,5 kilometrov. Tekači maratona in polmaratona bodo startali ob 15. uri na progo, ki jih bo vodila preko reke Mure skozi naseljene kraje občine Tišine, maratonci pa bodo to uradno izmerjeno progo in
Foto: Miha Šoštarič
Sašo Zidar - predsednik organizacijskega odbora 25. maratona treh src
verificirano s strani mednarodne organizacije maratonskih in cestnih tekov pretekli dvakrat. Ob 15.10 bo še start tekov na 10 in 5,5 kilometra. »Startni-na za maraton in polmaraton znaša do 9. maja 4.500 tolarjev, od 9. do 17. maja pa 5.500 tolarjev. Startnina za teka na 10 in 5,5 kilometra znaša do 17. maja 2.500 tolarjev. Pomembno obvestilo za vse udeležence je prav gotovo, da so obvezne predprijave za vse teke. Zadnji dan za oddajo prijav je torek, 17. maja. Kasnejših prijav ne bomo upoštevali. Na dan prireditve bomo tako zbirali prijave samo za Veveričkin in Srčkov tek, in sicer od 9. do 10.15,« je še dodal Zidar. Ob 25. maratonu treh src bo potekalo tudi državno prvenstvo v polma-ratonu na 21,098 kilometra. Organizatorji so tudi tokrat pripravili bogat nagradni sklad, ki znaša 3.780.000 tolarjev, ob ugodnih vremenskih pogojih pa pričakujejo tudi izboljšanje rekordov proge. Iz leta 2000 sta rekorderja na 42-kilome-trski progi Italijanka Gigliola Borghini s časom 2:38:33 in Rus Mihail Romanov s časom 2:16:20.
Miha Šoštarič
Foto: DK
AvtoD^TOM
Nissan murano - večnamensko vozilo izrazitih voznih užitkov
Foto: arhiv
Nissan murano
Ob lanskoletni predstavitvi na avtomobilskem salonu v Ženevi je javnost presenetil Nissanov izdelek, ki ukinja ločnico med »običajnimi« terenci in družinskimi vozili. Murano je svoje ime dobil po vrsti beneškega stekla. Ima izrazito futuristično obliko, ki poudarja dinamiko in športnost. S tekočimi linijami in drzno zaobljenostjo se precej loči od (vsaj v Evropi, nekoliko manj pa v ZDA) prevladujočih škatlastih terenskih vozil. V Sloveniji je na voljo le popolno opremljena izvedenka murana, kupec pa lahko izbira med različnimi klasično elegantnimi ali izrazitejšimi barvami. Glede na ceno, dobrih 11 milijonov slovenskih tolarjev, naj bi se ponašal z vozno dinamiko limuzine visokega razreda, hkrati pa z zmogljivostmi, živahnostjo ter prestižem športnega vozila. Notranjost je še bolj samosvoja od zunanjosti; predvsem zaradi nenavadne oblike armaturne plošče z izrazito oglatimi linijami ter majhnim nadstreškom merilnikov z rumeno barvo ozadja. Pozitiven vtis pusti tudi prostornost kabine, ki je najbolj očitna na zadnji klopi, kjer ne zmanjka prostora za noge. Tukaj najdemo kakovostne materiale in dovolj prostora za pet potnikov, pa tudi njihovo prtljago. Murano ponuja popoln spisek serijske opreme; vključno z električno pomičnimi usnjenimi sedeži, nastavljivimi pedali, avtomatsko klimatsko napravo, avdio sistemom Bose, električno pomičnim strešnim oknom, zatemnjenim zadnjim steklom, 18-palčnimi litimi platišči, dvojnimi ksenonskimi žarometi, tempo-matom ter navigacijskim sistemom s tridimenzionalnim prikazom zemljevida
s ptičje perspektive! Ob zadnji registrski tablici je vgrajena tudi majhna, vzvratna kamera, ki jo poznamo že iz ostalih Nissa-novih modelov. Namenjena je prikazu slike dogajanja za vozilom, vozniku pa je na voljo ob vklopu vzvratne prestave. Lahka platišča so potisnjena v skrajne vogale, kar daje videz vkopanosti. Vsak murano je mehansko gledano enak. Poganja ga 3,5-litrski šestvaljnik, ki je v celoti izdelan iz aluminija in razvije 234 KM. Namesto konvencionalnega ročnega ali avtomatskega menjalnika ima računalniško krmiljeni CVT (Continuously Variable Transmission) menjalnik z dejansko neskončnim številom prestavnih razmerij. CVT menjalnik uporablja jermen in dve jermenici spremenljivih premerov ter brez klasičnih stopenj med prestavami ves čas zagotavlja delovanje motorja v optimalnem ob-
Nenavadna armaturna plošča
močju vrtljajev. Posledično avtomobil bolj gladko pospešuje, zagotavlja gospodarno delovanje in nizke emisije izpušnih plinov. Vrtljaji motorja so ves čas konstantni, saj se menjalnik prilagaja vožnji in zagotavlja zadosten navor ne glede na naklon ceste. Nissan je sistem CVT nadgradil še z možnostjo sekvenčnega pretikanja, kar pomeni, da lahko voznik s kratkimi potiski menjalne ročice (naprej in nazaj) izbira med šestimi programiranimi prestavnimi razmerji. K dobrim zmogljivostim v veliki meri prispeva elektronsko krmiljeni sistem štirikolesnega pogona. Elektronika skrbi za učinkovit prenos pogonske sile na podlago. V običajnih razmerah poganjata Murano prednji kolesi, kar zmanjšuje izgube energije in varčuje gorivo. Ko sistem zazna zdrsavanje koles, aktivira osrednjo sklopko v zadnjem diferencialu in pogon se ustrezno porazdeli med pred-
njo in zadnjo os. Murano se, tako kot v zadnjem času večina terencev, bolje kot na brezpotjih počuti in vozi na asfaltnih cestah oziroma avtocestah. Kljub samosvoji obliki in široki maski hladilnika lahko prepoznamo nekaj značilnosti ostalih Nissanovih avtomobilov, zadaj pa največji vtis naredita širša boka in izpušni cevi, ki ju najdemo na vsaki strani. Voznik naj bi bil vesel tudi dobrega in nastavljivega položaja za volanom, saj si pri tem lahko pomaga tudi z vzdolžno nastavljivim pe-dalskim sklopom. Dejstvo je, da Nissan z muranom podira oblikovalsko stalnico njihovih izdelkov in dodaja svoj kamenček v mozaik in hitro rastoč segment večnamenskih vozil. Američani ga bodo prav gotovo veseli.
Varnostno odsevni telovniki obvezni tudi v Avstriji
V Italiji in Španiji je obvezna raba varnostnega telovnika s svetlobnimi odsev-niki za večjo opaznost. Če zaradi okvare vozila ustavite na avtocesti, ga morate obvezno obleči. Od prvega maja naprej je tako tudi pri naših severnih sosedih, s to razliko, da ga boste morali obleči tudi izven naselja! Avstrijci so lani sprejeli odlok o obvezni uporabi telovnika, ki je hkrati postal del obvezne avtomobilske opreme. Kolikšna je praktična vrednost upo rabe, je za sedaj težko reči, dejstvo pa je da cestne delavce, ki oranžne ali rumene delovne telovnike že dolgo nosijo, opazi mo veliko prej. Če dodamo še podatek da so telovniki obvezni tudi na Finskem v kratkem pa bodo tudi na Portugalskem lahko sami ugotovite, v katero smer se bo prometna zakonodaja odvijala tudi pri nas. Informativno vam lahko zaupamo podatek, da omenjeni »modni dodatek« stane v povprečju 2000 SIT. Upamo le, da ne bo obvezen tudi v mestih in naseljih, kajti kaj kmalu bo vsepovsod polno fluorescentno rumenih voznikov.
Moje cvetje
Zdravniški nasvet
Oči - očala - okno v svet
Ljudje so se od nekdaj borili proti invalidnosti ob izgubi vida. O tem pričajo najstarejši ohranjeni medicinski zapisi. Sivo mreno, kot pogosti vzrok za starostno slabovidnost, so operirali že Babilonci in Asirci.
Oko je važno čutilo, ki je dobro zavarovano v koščeni očesni votlini. Človeško oko lahko primerjamo s fotoaparatom. Svetloba, ki prehaja v oko, se skozi lečni aparat lomi, kar omogoči nastanek ostre slike na očesnem ozadju. Ostra slika nastane samo, kadar se svetloba projicira točno na mrežnico. Če slika ne pade na mrežnico, slabo vidimo zaradi tako imenovanih refrakcijskih napak. Med temi ločimo kratkovidnost, daljnovidnost, astigmatizem in starostno daljnovidnost.
Vse te refrakcijske napake se korigirajo z očali ali kontaktnimi lečami.
Izredno pomoč je slabovidnim prinesel izum očal. Njihov nastanek so zabeležili v severni Italiji med leti 1285-90, avtor je ostal neznan. Prva očala so izdelovali v Benetkah, kmalu tudi v Nemčiji in na Nizozem-
skem. Sprva so bila očala izdelana iz naravnih kristalov, šele kasneje iz stekla. Z uporabo bikonveksne leče so korigirali sprva starostno slabovidnost in daljnovidnost. Konkavna stekla za kratkovidne so izumili šele v 16. stoletju, cilindrična, ki korigirajo astigmatizem, šele v 19. stoletju.
Najpogostejši vzroki slepote in slabovidnosti po 40. letu starosti so: zelena in siva mrena ter starostna okvara rumene pege.
Pri sivi mreni se zamotni očesna leča, pacientu se postopoma slabša vid. Z operacijo se povrne vid, če nima drugih okvar in bolezni oči.
Zelena mrena je vodilni vzrok slepote na svetu po 40. letu starosti. Bolezen ni nalezljiva, je le stanje zviša-nega tlaka v enem ali obeh očesih. Glavkom je bolezen, za katero je značilna izdolbenost (ekskavacija) vidne-
Foto: črtomir Goznik
Brigita Cvetko, dr. med., specialistka oftalmologije
ga živca na očesnem ozadju in izpadi v vidnem polju, ki nastanejo zaradi propadanja živčnih vlaken vidnega živca. Ko propade določeno število živčnih vlaken, se sprva poslabša periferni vid, centralni vid se poslabša pozneje, ko je bolezen napredovala. Najpogostejša oblika glavkoma je primarni glavkom odprtega zakotja, ki poteka brez bolečin in postopno slabšanje vida je neopazno. Z bolečinami, glavobolom okrog očesa in meglenim vidom, lahko tudi s slabostjo in bruhanjem, se kaže akutni glavkom z
ozkim zakotjem, ki pa je v Evropi redkejši. Žal ni nobenega dokaznega zdravljenja že nastale glavkomske okvare . Zdravljenje je osredotočeno na znižanje očesnega tlaka, najprej s kapljicami, ki delujejo tako, da zmanjšajo nastajanje prekatne vodke ali pa povečajo njeno odtekanje iz očesa. Bolezen je kronična, zato je zelo pomembno sodelovanje bolnika pri zdravljenju in redne kontrole pri oftalmologu. V kolikor ne pride do znižanja očesnega tlaka ob terapiji s kapljicami in če glavkomsko obolenje napreduje, je potrebna operacija glavkoma.
Zelo pogosti vzrok slabovidnosti je tudi starostna okvara rumene pege na obeh očeh. Terapije, ki bi stanje izboljšala, ne poznamo. Napredovanje pa je mogoče vsaj deloma oziroma začasno ustaviti z določenimi oblikami terapije: laserska fotokoagulacija, fotodina-mična terapija, submaku-larna kirurgija.
V naslednjih sestavkih bomo nekaj več spregovorili o kontaktnih lečah, sivi mreni, alergijah in vnetjih oči.
Brigita Cvetko, dr. med.,
specialistka oftalmologije
Končno se je pričelo lepo vreme
Lončnice
Vse tiste, ki so pozimi oslabele, najprej presadimo, nato pa jih prestavimo na prosto, če je le mogoče. Vendar ne smejo biti na soncu, najboljša za njih so polsonč-na mesta, kjer veter nima veliko moči. Po presajanju jih je dobro zaliti s katerim izmed pripravkov, ki so narejeni iz morskih alg. Tako si bodo hitreje opomogle. Če je rastlinam odpadlo veliko listov, potem jih je včasih bolje porezati, da se zgostijo in poženejo nove veje.
Okrasne in balkonske rastline
Balkonske rastline smo presadili in mnoge že krasijo naše balkone. Resnično upam, da ste se odločili tudi za katero izmed novosti, ki ste jih imeli možnost spoznati v preteklih tednih.
Zdaj pa počasi prihaja čas, ko bomo pričeli razmišljati tudi o okrasnih gredicah. Do sedaj je bilo prehladno, da bi lahko sejali cvetlice direktno na gredice. Končno je sonce zbralo dovolj moči in dovolj ogrelo zemljo tudi za setev cvetlic.
Tudi pri sajenju na okrasne gredice lahko posežemo po mnogih novih rastlinah. Med njimi sem nekatere že opisala, saj okrasnih trav in kopriv ne sadimo samo v lonce, ampak tudi na okrasne gredice. Kar poglejte, kako lepa je lahko gredica, tudi če na njej rastejo samo koprive in trava. Pa se sliši, kot da govorim o plevelu.
Na policah s semeni ravno tako najdemo nekaj novosti. Ena izmed njih je tudi okrasni tribarvni ščir. Rastlina lahko zrase do metra višine. Njen okras ni pisano cvetje, ampak prekrasno obarvani zgornji listi. Je enoletnica, ki pa žal pri nas ne semeni, zato bo potrebno seme kupiti vsako leto znova. Njeno višino upoštevajte pri zasnovi cvetlične gredice, saj vam drugače lahko zasenči nižje cvetlice. Razširi se tudi v širino, zavzela bo okoli 60 cm prostora. Zanimivo bi bilo zelo majhni rastlini odščipni-ti vršiček. Potem bi se razširila v še širši grm z več lepimi pisanimi vrhi. Če se boste odločili za direktno setev na prosto, potem boste morali rastline redčiti. Presajanje puljenih sadik navadno ni uspešno. Zato je bolje sejati v multiplošče in presaditi rastline s koreninsko grudo. Tako bomo rastlinam lahko ponudili dovolj velik prostor na gredici, kjer se bodo lahko pokazale v vsej svoji lepoti.
Zelišča in dišavnice
V jagodniku začimbe lepo uspevajo.
Foto: Misa Pusenjak
Ko sadimo balkonske rastline, lahko v eno korito posadimo najljubše začimbnice in dišavnice. Če imamo manjši prostor na balkonu, ne moremo pa se odločiti za le nekaj zelišč, jih lahko posadimo v posebne posode, ki jim v trgovinah rečejo jagodniki ali pa v peteršiljnik. To so posebni vrči ali lonci, ki so po vsej višini preluknjani. Peteršiljniki imajo samo odprtine, v katere so pridne gospodinje že pred več desetletji čez zimo posadile pet-eršilj, da je bil svež vedno pri roki. Jagodnjaki pa imajo celo posebne balkončke, ki nam olajšajo predvsem zalivanje poleti. Tako lahko na majhnem prostoru vzgojimo in tudi uporabljamo veliko zelišč. Da se ne boste mučili s sajenjem velikih rastlin v te luknje, naj vam izdam skrivnost. Korenine dobro namočimo v vodi, takrat jih lahko v roki zmehčamo in zožimo. Tako nato potem potegnemo skozi odprtine v posodo.
Miša Pušenjak
Foto: arhiv
Foto: arhiv
Feliksu v spomin
Feliks Bagar. Z nekim posebnim spoštovanjem že dolga leta izgovarjamo to ime in priimek. Prav vsi, ki smo ga v petek, 29. aprila, spremljali na njegovi zadnji poti.
Ko se sprehajam po njegovi življenjski poti, se močno bojim, da bom kaj pomembnega izpustil. Lažje bi mi bilo naštevati tisto, kar ni bil, s čimer se ni ukvarjal, česa ni ustvarjal.
Ko smo v ponedeljek zvečer izvedeli, da je prenehalo biti njegovo plemenito srce po 75 letih ustvarjalnega dela, smo onemeli. Dobro leto smo vedeli, da se bori z zahrbtno boleznijo. Toda navzven tega ni posebno pokazal. Še naprej smo skupaj načrtovali nove in nove aktivnosti.
Ob Feliksovi 70-letnici pred petimi leti, mu je ljudski pesnik in pisatelj Jože Križančičposvetil naslednja verza:
"Življenje je nastalo iz ljubezni, rastlo skozi pogoste otroške solze. Koje sonce posijalo, že bil si fant bistrih in preudarnih let. Nastopili so časi iz krvi rojeni, neizpetih, neiztrošenih moči. S svojo jasnostjo si k njim pristopil, Postal mož resnice, lepote in pravice."
S tem je simbolno izpovedana Fe-liksova življenjska pot. Naj še tako izbiram besede, mi ne bo uspelo v celoti izpovedati njegove srčnosti. Od revnega pastirčka do krojaškega vajenca, pomočnika in mojstra.
Pred 60 leti se je vključil z vso vnemo v organizirano mladinsko prostovoljno delo pri odstranjevanju posledic vojne, ga nadaljeval na številnih republiških in zveznih akcijah, s katerih se je vedno vračal kot udarnik. Znal je pridobivati vrstnike, ki so sledili njegovi zagnanosti. Tudi takrat, ko je z mladinkami in mladinci pred 50 leti postavil temelje sedanjemu Aeroklubu Ptuj.
Feliks ni bil politik današnjega
kova. Bil je ljudski človek. Njegovo zagnanost, delovno uspešnost in vzor smo potrebovali povsod. Od mladinskega aktivista je postal sindikalni. Dobro je poznal življenje delavca, življenje preprostega krajana, upokojenca. Njim je posvetil vse svoje življenje. Še na predvečer zadnjega utripa njegovega plemenitega srca je bil z upokojenci, ki jim je predsedoval dolga leta.
Srečevali smo ga povsod. Delo z mladimi, z delavci v sindikalnih vrstah, v kulturnih krogih, dolga leta v civilni zaščiti, v krajevni in občinski samoupravi. Zanj je bilo značilno, da je vse ideje, vse zamisli, znal tudi udejanjiti, pri tem pa pritegniti zveste sodelavce.
Pred desetletji, ko je bil 27. april proglašen za državni praznik, dan OF, je zbral na Rogoznici 45 mladih in organiziral prvi pohod "Po poteh Slovenskogoriške - Lackove čete" v Mostje, na kraj poslednjega boja. To je v kasnejših letih postalo množično gi-
banje, vse do 10.000pohodnikov. To tradicijo je pred 9 leti ponovno obudil s pohodom "Po poteh upora in prostovoljnega dela". Pred 25 leti je ustanovil Klub ptujskih brigadirjev, organiziral proslavo 50. in 55. obletnice Pesnice in za prihodnje leto načrtoval proslavo 60. obletnice največje vseslovenske mladinske delovne akcije na regulaciji Pesnice leta 1946.
Feliks se je desetletja posvetil z vso gorečnostjo sindikalnemu delu. Tudi po upokojitvi ni miroval. Bil je med pobudniki ustanovitve Aktiva sindikalnih aktivistov in Sindikata upokojencev Slovenije.
V	času profesionalnega dela v sindikatih je dobro vedel, da je za dobro sindikalno delo potrebno imeti usposobljene kadre. Ustanovil je sindikalno šolo, vso skrb pa posvetil medobčinskemu in medrepubliškemu sindikalnemu sodelovanju, ki je po 30 letih povezovalo 6 slovenskih in 6 hrvaških občin. In pred 30 leti so zasadili drevored pred današnjimi ptujskimi Termami.
Do zadnjega diha je posvečal vso skrb ljudem tretjega življenjskega obdobja. Bil predsednik Društva upokojencev Rogoznica, predsednik Kluba ptujskih brigadirjev, podpredsednik Območnega združenja borcev in udeležencev NOB Ptuj in predsednik odbora za proslave in prireditve pri Območnem združenju. Znal je vrednotiti in zagovarjati vrednote NOB. In kako se je veselil proslave, posvečene 60. obletnici konca 2. svetovne vojne. Žal je ni dočakal. Feliks je živel in izgorel za vse tisto, kar je lepega, plemenitega.
Feliks, hvala Ti.
V	imenu prijateljev in sodelavcev
Stanko Lepej
Trnovska vas • Kaj nam je prinesla EU
Avstrijske "hruške" v Sloveniji
Minilo je leto, odkar je Slovenija postala polnopravna članica Evropske unije. V povezavi z Evropo se je v Sloveniji marsikaj spremenilo. Kaj pomeni prost pretok blaga in storitev v Evropski uniji, lahko spremljajo tudi v Trnovski vasi.
Avstrijske "hruške" vasi
na gradbišču v Bišečkem Vrhu pri Trnovski
Danilo Ornik namreč gradi hišo v Bišečkem Vrhu. Izkope in dostavo betona mu opravlja avstrijsko podjetje Alojs Schonberger iz Gradca v Avstriji. Poklicali smo sedež podjetja v Avstriji, kjer so nam povedali, da se v podjetju ukvarjajo z izkopi, najzahtevnejšim rušenjem visokih objektov ter s predelavo gradbenega odpada (šuta), betona in asfalta. Ponašajo se tudi z moderno betonarno in modernim voznim parkom. V podjetju dajejo tudi velik poudarek tehnologiji toplega betona. Zakaj so se odločili pojaviti tudi na slovenskem tržišču, pa direktor podjetja Alojs Schonberger pravi: "Želimo ostati med najboljšimi, zato prihajamo tudi na slovensko tržišče."
Tudi investitorja Danila
Ornika smo povprašali, zakaj se je odločil za avstrijsko podjetje in pravi, da zaradi kvalitete, saj v Sloveniji ni velike ponudbe za vgrajevanje toplih betonov. Pomembno vlogo pri odločitvi je odigrala tudi cena, ki je konkurenčna ceni na slovenskem trgu za navadni beton. Zadovoljen je tudi z odnosom, saj mu Avstrijci računajo samo opravljene ure, eden od slovenskih podjetnikov pa mu je zaračunal tudi malico in kosilo. Dražje je plačal tudi premik stroja iz Kicarja do Trnovske vasi kot iz Gradca. Ali to pomeni, da bodo na slovenskem trgu v konkurenco na področju gradbeništva v Sloveniji vstopila tudi avstrijska gradbena podjetja, pa bo pokazal čas.
Zmago Šalamun
Pa brez zamere
Nebodijihtreba
Divjaki ali najbolj ogrožena vrsta v prometu?
Čas je dandanes postal že skoraj največja dobrina, ki si jo lahko privoščimo. Moderno življenje pač prinaša zraven tudi moderen tempo oziroma stampedo. In čeprav je svet preko interneta dandanes povezan bolj kot kdajkoli prej, še se vseeno precejkrat nanese, da moramo bodisi službeno bodisi iz katerega drugega razloga migrirati iz točke A v točko B. In kakor hitro je mogoče.
Pri tem je prva izbira, kot lahko sklepamo iz vsakdanjega izkustva, prevoz z osebnimi avtomobili. Po za to namenjenih površinah, seveda. In ker ogromno ljudi uporablja osebne avtomobile, s katerimi se po cestah prevaža iz točke A v točko B, bi kdo lahko ocenil, da je situacija na cestah ter vsej pripadajoči infrastrukturi, ki je namenjena predvsem varnosti osebnih avtomobilov, nekaj normalnega in zdravorazum-skega. Narobe. Zakaj?
Zato, ker so v prometu udeleženi tudi drugi udeleženci. Seveda je to jasno popolnoma vsem. Imamo še kolesarje, pešce, tovornjake. Ki se (ponavadi) prav tako trudijo priti iz točke A v točko B, se pravi migrirati z drugimi sredstvi in ne z avtomobilom. A v prometu imamo tudi udeležence, ki jim največkrat ni cilj kar najhitreje priti iz točke A v točko B, ampak jim je cilj predvsem sama pot. Ja, imamo tudi bojda največje divjake, prepotentneže in neotesance - motoriste. Motoristi so tisti nebodijihtreba na cestah, ki tako ne počnejo nič drugega, kot da divjajo ter ogrožajo druge.
Ja, to je mišljenje večine ostalih udeležencev prometa. Mnenje tistih, ki povečini v življenju še niso sedeli na motorju ali sami prevozili kakšen kilometer ali dva. In kot ponavadi, se tukaj spet pokaže, da vedo o stvari največ povedati tisti, ki jo najmanj poznajo. Seveda je res, da je tudi med motoristi najti nekaj divjakov, norcev, ki nimajo na cesti kaj iskati, a takih je tudi pri avtomobilistih precej. Edina razlika je v tem, da pač motor res dosega večje hitrosti kot avto, je bolj okreten in morda tudi zato izgleda malce nevaren, kar ga v očeh večine štirikolesnih prometnih udeležencev dela za divjaka in za karkoli že vse mu pripisujejo. A realnost je malo drugačna. V bistvu so motoristi dosti bolj ogroženi udeleženci prometa, kot pa si večina ljudi lahko sploh predstavlja. So dosti manj opazni od avtomobilov in podobnih štirikolesnih priprav, marsikdo zaradi njihove majhnosti preceni razdaljo, kar se konča z odvzemom prednosti, kdo drug pa tudi zavestno zapelje "v škarje", ko vidi motorista, češ, saj ne rabi toliko prostora. In tako dalje. V nesrečah daleč največkrat ta kratko potegne motorist in ne tisti z avtomobilom. In prej omenjena infrastruktura, namenjena povečanju varnosti vseh udeležencev v prometu, v primeru motorista deluje popolnoma nasprotno. Vzemimo na primer zaščitne ograje, ki predvsem na ovinkih preprečujejo zdrs s ceste; seveda, pohvalno - a le za avtomobile. Kajti motorist v primeru padca zdrsne pod ograjo, kjer ga na vsakih meter in pol čakajo pločevinasti stebrički, ki to ograjo držijo in se že pri zelo nizki hitrosti (30 km/h) spremenijo v rezila, ki lomijo in režejo ude. Ne pri hitrosti nad sto na uro, ampak pri hitrosti, pri kateri bi vi v avtomobilu že preklinjali tistega pred sabo, zakaj pri hudiču vozi tako počasi. Ja, na žalost je treba reči, da so tudi v Sloveniji ti stebrički že vzeli svoj smrtni davek. In še to je treba dodati, da v opevani EU, recimo v Nemčiji, ta problem že preprosto ter poceni rešujejo z dodatnim pasom pod ograjami.
Zakaj bi divjakom postavljali dodatne ograje, se sprašujete? Zato, ker smo baje vsi udeleženci v prometu enakopravni ter je država dolžna poskrbeti za enako varnost vseh, ne le tistih, ki jih je največ, se pravi avtomobilistov. Zato. Pa zato, ker baje živimo v demokraciji, kjer večina ščiti manjšino in se človeško življenje ceni in varuje - tudi v prometu. In če spadate med tiste z malo bolj humanim srcem - zato, da bo država rešila kakšno življenje. Pa čeprav življenje motorista, tega prometnega nebodigatreba.
Gregor Alič
Foto: ZS
Destrnik • Majske igre
Zabavno in družabno
Društvo mladih Destrnik je v nedeljo, 1. maja, pred gasilskim in turističnim domom pripravilo tradicionalne 11. majske igre na Destrniku.
V igrah je sodelovalo pet ekip iz vasi občine Destrnik (Drstelja, Vintarovci, Ločki Vrh, Dolič in Jiršovci), ki so se pomerile v treh šaljivih igrah in v plezanju na majsko drevo. Ekipe so se pomerile v nošenju jajc v žlici med ovirami, v zabijanju žebljev in v prenašanju vode v ustih. V zadnji igri so tekmovalci plezali na majsko drevo do višine osem metrov. Zmagala je ekipa Loč-kega Vrha, pred ekipo Vinta-rovci in ekipo Jiršovci, četrto mesto je osvojila ekipa Drste-lje in zadnje ekipa Doliča.
Ob igrah je potekalo tudi vlečenje vrvi med člani ob-
činskih svetov za prehodni pokal. Sodelovale so tri ekipe, in sicer: ekipa občinskega sveta Destrnik in Kidričevo in ekipa sveta regije SDS. Prehodni pokal so tudi letos obranili domačini pred ekipo regijskega sveta SDS in ekipo Kidričevega.
Ob številnih obiskovalcih so se iger udeležili tudi domači župan in državni sekretar Franc Pukšič, državni sekretar Miroslav Luci in poslanec državnega zbora Branko Ma-rinič. Po končanih igrah je potekalo družabno prvomajsko srečanje na Destrniku.
Zmago Šalamun
Pri vlečenju vrvi je svojo moč dodal tudi Branko Marinič, poslanec DZRS.
V. Nedelja • Dan upora proti okupatorju
Slovesnost ob prazniku
V občini Ormož je že nekaj let običaj, da se slovesnost ob prazniku, dnevu upora proti okupatorju, seli iz ene do druge krajevne skupnosti. Letos je bila na vrsti Velika Nedelja, kjer so obiskovalci iz vse občine napolnili tamkajšnji zadružni dom.
Slavnostni govornik ob državnem prazniku dnevu upora proti okupatorju je bil Martin Kramar, predsednik OO ZZB Ormož.
Slavnostni govornik Martin Kramar, predsednik OOZZB Ormož, je spomnil na težke dni okupacije, njene posledice za prebivalstvo in začetek upora v naši občini, ko so se dijaki iz okolice Velike Nedelje sestali v gozdu pod Šardinjem, da bi se dogovorili, kako se upreti. Podobnih sestankov je bilo po občini še več in sprva sta jih vodila Jože Kerenčič in Vinko Megla. V občini Ormož imamo na krvavi čas druge svetovne vojne 34 spominskih obeležij, prebivalci pa so objokovali več kot 300 žrtev, ki so padle za domovino. Martin Kramar je ob tej priložnosti podelil Mariji Trop priznanje za dolgoletno delovanje v borčevski organizaciji, OŠ
Miklavž pri Ormožu, podružnični šoli Kog in OŠ Tomaž pri Ormožu pa priznanje za sodelovanje na proslavah.
Pred proslavo je na ploščadi pred zadružnim domom nastopila ormoška godba, ki jo vodi Slavko Petek, v družbi mažoret. Kulturni program so pripravili recitatorji in pevski zbor OŠ Velika Nedelja, ki ga vodi Teodora Ivanuša, in KD Simon Gregorčič Velika Nedelja. Predstavili so se pevci zbora DU, vokalna skupina Tisa in velikonedeljski tamburaši pod vodstvom Franca Štuheca. Za poskočen konec proslave, ki je s svojo vsebino spomnila na težke dni naše zgodovine, pa so poskrbeli spretni mladi harmonikarji.
vki
Ormož
Trije razpisi
Občina Ormož je v svojem Uradnem vest-niku pred prazniki objavila kar tri razpise za programe, ki jih sofinancira v letu 2005. Za vse predloge velja, da ne smejo biti profitno naravnani.
Razpis je zanimiv za športnike, saj gre za zbiranje predlogov za oblikovanje programa na področju športa, ki ga bo občina letos sofinancirala. V proračunu občine je za sofinanciranje programov športa na voljo 47,7 milijonov SIT. Za sredstva se je mogoče potegovati tudi na razpisu za oblikovanje programa akcij in projektov na področju kulture. Kulturnikom bodo letos za njihovo delovanje razdelili nekaj manj kot 12 milijonov SIT. Aktualen je tudi razpis za zbiranje predlogov programov humanitarnih organizacij, ki jih bo občina sofinancirala v letu 2005. Na voljo je 3 milijone SIT sredstev. Rok za oddajo predlogov za vse tri razpise je 16. maj, za tekmovalni šport pa 31. julij.
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: polt, osar, strn, Drava, Jerič, spot, Dudek, tokofefol, Rtina, ovoza, Arsen, Asen, ŽP, Kobaltit, ank, Arn, le, Rora, etiol, Ksaver, Cres, atlant, Akra.
Od tod in tam
Dolič • Rušenje črne gradnje
V soboto so v Doliču, v občini Destrnik, brneli delovni stroji in rušili zaščitno ograjo, ki sojo iz granitnih kock in armature postavili Tašnerjevi, da se brežina ne bi krušila in da se zemlja ne bi izpirala. Očitno pa ograja ni bila zgrajena po vseh predpisih, saj so na upravni enoti na Ptuju, na gradbenem oddelku, odločili, da se mora ograja porušiti. Koga je ograja motila, nam Tašnerjevi niso hoteli povedati, rušenje 3,5 milijona vredne investicije so naročili sami, da bi se izognili še večjim stroškom. Med očividci rušenja pa so krepke besede letele na račun občine Destrnik. Za vzrok rušenja bomo nedvomno izvedeli po praznikih!
Fl
Ptuj • Tradicionalni blagoslov motoristov
Foto: Črtomir Goznik
Pri cerkvi sv. Jurija na Ptuju je v sredo potekal že tretji tradicionalni vsakoletni blagoslov članov MK Kurent Ptuj in njihovih jeklenih lepotcev.
Do izpred treh let so blagoslovi potekali pred cerkvijo Leopolda Mandiča v Novi vasi v Rogoznici. Obred blagoslova je vodil p. Mirko Pihler, zaželel jim je, da bi srečno hiteli po naših cestah in zmanjševali razdalje med nami, da bi bili odgovorni do ljudi in narave. Blagoslov naj bi vzeli tudi kot razmislek o našem obnašanju na cestah, kjer smo vsi sopotniki in prijatelji in kjer je potrebno imeti veliko modrosti ter srčne kulture. Pri vožnji nikoli ne pozabite, da vas doma vedno nekdo čaka, je še posebej položil na srca članom MK Kurent Ptuj p. Mirko Pihler, ko je blagoslovil njih in njihove jeklene prijatelje.
MG
Šikole • Pohod ob 27. aprilu
Pred gostilno Kureš v Šikolah se je zbralo preko 150 ljubiteljev pohodništva, ki so se odločili za pohod na slovenski praznik - 27. april. Pohod je bil dolg petnajst kilometrov s končnim ciljem v Srecah, kjer so si popestrili dan z druženjem in lepim zaključkom z živo glasbo. Najstarejši pohodnik je bilo 80-letni Franc Jerič iz Šikol, ki je brez težav premagal pot. Iniciator tega pohoda Marjan Kureš in ostali, ki so sodelovali pri organizaciji, so se odločili, da bo ta pohod postal tradicionalen, kar so udeleženci sprejeli z velikim odobravanjem.
Danilo Klajnšek
Foto: FL
Foto: vki
Foto: DK
VARNOSTNI JOPIČ


Ponudba velja do 5. maja 2005
BRISAČA Z VEZENJEM
Vljudno vabljeni na odprtje novih poslovnih prostorov podjetja MCK
v petek, 6. maja 2005, ob 13. uri v obrtni coni NOVI JORK pri l\Aarkovcih
M
Skrbimo za

bivanje
1
MCK d.o.o.
Borovci 64, 2281 Markovci
tel.: 02/754 00 90
fax: 02/754 00 91
Ptujska cesta 17, 2270 Ormož
tel.: 02/741 72 70, fax: 02/741 72 71
Izvajamo tudi vsa instalacijska in keramičarska dela.
Za ostalo blago nudimo ugodne cene, pri plačilu z gotovino nudimo 5% popusta ali možnost plačila na obroke.
MAKARSKA RIVIERA	Sonikov klub v ČRNI GORI
3* app Pavić, sončnik in ležalnik	2* Obala, vsebina kluba - avtobusni
na plaži, do 12 let 50% popusta	prevoz in 3 izleti (dopl. 15.900 SI'O
junij/7D/NZ od 34.900	18.5y7D/POL 39.900
Son£kov klub v PORTOROŽU	Sončkov klub na CRESU
3* hotela, animacija in izleti,	2* Kimen, fakultativni izleti,
brezplačno za otroka do 12 let	brezplačno za otroka do 12 let
25.6y5D/POL od 39.900	18.6y7D/POL 45.900
SonScov klub VRABCU
2* Girandella, mini klub, športne igre, brezplačno za otroka do 7 let 25.6., 2.7y7D/POL 51.900
TUNIZIJA, Skanes
4* Rosa Beach, odhod letala iz Ljubljane, (14D od 94.300)
maj,junij/7D/P0L od 69.900
Sonfkovklub na KRFU
3* Sun app, cena velja za dve osebi, doplačilo za klub 12.900 SIT/os. 19., 26.6y7D/NZ 69.900
GRČIJA, Kreta
3* Orfeas Resort polet letala iz U, (14D samo 105.900) 4.,11.,18.6/7D/POL 69.900
TURČIJA, Alanija
3* Kleopatra Princes, polet letala iz U, (14D od 98.900)
maj,junij/7D/P0L od 77.900
ŠPANIJA, Mallorea
2* Saga. polet letala iz gubljane,
(14D samo 119.500)
16., 23., 30.677D/POL 86.900
Chii ao v Srr n na vt(u&i^
SONČEK
TUI potovalni nnUr Ptuj, Slomškova 5 • 02/749 32 82
Tel. prodlela: 02/22 080 33 • www.sanchek.cam World of TUI
Prireditvenih
vabimo@radio-tednik.si
Torek, 3. maj
14.00 Ptuj, prostori društva Ozare, Ulica Viktorina ptujskega 3, otvoritev
razstave likovnih del slikarja Emila Stogerja 19.30 SNG MB, Slovenski in francoski samospevi - koncert, KazDvo, za izven
20.00 SNG MB, Enajsti planet, KomOd, za abonma Drama torek 2 20.00 SNG MB, Ti nori tenoerji, MalOd, za abonma Drama torek 8 in izven
Sreda, 4. maj
19.00 SNG MB, Radio and Juliet, VelDvo, za abonma Dija{ki 11 in izven 20.00 SNG MB, Enajsti planet, KomOd, za abonma Drama 2
Četrtek, 5. maj
20.00 SNG MB, Enajsti planet, KomOd, za abonma Drama 3 in izven
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA PETKOVO IZDAJO I ZA TORKOVO IZDAJO
DO ČETimU Zjumu DO 9. URE DO I
k ZJUTRU DO 9. URE
Mali oglasi
NEPREMIČNINE
GRADBENO parcelo v Kicarju prodam. GSM 031 631-438.
KUPIM vseljivo hišo (do 40 let) ali od tretje gradbene faze v okolici Ptuja. Tel. 041 437-029.
GRADBENO PARCELO na Selih (občina Videm), z vso opremo, prodam. Tel. 764-28-11, GSM 040 366-050.
STORITVE
OGRAJE ROGINA, s. p., Rajš-pova ul. 15, Ptuj, tel: 02/ 778-87-51, fax: 02/ 748-16-81, www.zicno-plet-rogina.si. IZDELAVA IN MONTAŽA (na ključ) RAZNOVRSTNIH OGRAJ, VRAT (drsnih, krilnih) z daljinskim elektro pogonom _ Novo: PANELNE OGRAJE v barvi po želji!
ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvori{~ in parkiri{~, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Ha-sanagi~, s. p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406.
KVALITETNO in ugodno zidanje, izdelava strojnih estrihov in ostala gradbena dela. Sanacije, d. o. o., Apa~e 230, Lovrenc na Dravskem polju. Gsm: 051 255 219.
Vsak četrtek ob 20.00 uri
moćm
7
mičflmn. 7
ŽIČNE MREŽE ZA OGRAJE: akcijska prodaja zelo kvalitetno cinkanih in plastificiranih mrež, razli~nih vi{in in gostote, po posebno ugodnih cenah: CINKANE od 239,00 SIT/m2 naprej; PLASTIFICIRANE od 348,00 SIT/m2 naprej - 10 LET GARANCIJE! Npr.: Cn rola: 25 m x 1 m za 5.975,00 SIT z DDV! Pohitite, akcija velja do razprodaje zalog! Tel: 778 87 51, (od 7.-17., sobota do 12. ure). Žično pletarstvo Rogina, s. p., Raj{pova ul. 15, PTUJ (bivši Agis).
KMETIJSTVO
PRODAM ladijski pod, brune, opaž, late, deske, fosne. Tel. 041 833-781._
KUPIM bikce simentalce za nadaljnjo rejo in jalovo kravo. Tel. 041 263 537._
BELE PIŠČANCE za zakol prodam po 259 SIT za kg žive teže. Ekart, Starše 85 b. Tel. 688-30-21.
7. SPEV in MODRIJANI - Zapojmo zaigrajmo 6. Ans. DOR! - Ljubim in ijubijensem 5. VESELE ŠTAJERKE - Le tvoja ijubezen 4. Ans. ROSA - Ko pesem naša zazveni 3. Ans. ZALOŽNIK-Stari grad 2. ŠTAJERSKI KVINTET - iHamin dan I.Ans. OBJEM-Češnjevcvet
1.	ČUKI-Huba Buba
2.	SKUTER-ArivederčiVanč
3.	HELENA BLAGNE - Zreie žensice 4.SAŠALENDER0-iVletuij
5.	MALIBU-Tječetječe bistra reiia
6.	PLATIN-Toicživijenja
7.	KSENIJA-Prava ijubezen
Poskočnih 7
Veličastnih 7
Ime in priimek: , Tel. številka: _
_ Glasujem za: _ . Naslov:_
h na naalov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 318, 2250 Ptuj
Orfejčicove
SMS glasbene ielle:
041/818-666
Nagrado prejme: Marija Butolen, Volkmer|eva21, 2250 Ptuj
RAZNO
KOTNO sedežno garnituro z ležiščem ugodno prodam. Tel. 78851-08 ali 041 462-509._
PREKLICUJEM mesečno vozovnico št. 1346 Connex AP Ptuj Certus za relacijo Soviče-Ptuj-Maribor, izdano na ime Mitja Vindiš, Soviče 18, Videm.
iZDePLSi
IMaročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava. Moda, Slovenske počitnice. Osebne finance, Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike..
Z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
_________s^_________
NAROČILNICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
Davčna številka:, Telefon:_
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj io.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
AER0BIKE
www.aerobika.net
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
íPoiiuíajít nai.
na iudoumm ífidul
RADIOPTUJ
tut a/bietcc www.radio-ptuj.si
Darko Pintarií s.p., Ob železnici 11, Ruj GSM: 070/791-037, Tel./fax.: 02/783-6591 email: perla1@volja.net
www.pralnica-perla.com
Srce ljubeče v grobu zdaj spi, nam pa solza lije iz oči.
SPOMIN
Žalosten in boleč je spomin na 3. maj 2004, ko nas je za vedno zapustil dragi mož, o~e, tast in dedek
Viktor Furman
IZ DOBRINE 56
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče.
Vsi njegovi
Le srce in du{a ve, kako boli, ko te več med nami ni.
Ob boleči izgubi dragega očeta
Leopolda Zakelska
IZ NADOL
1924 - 2005
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, g. dekanu za opravljen obred, govorniku g. J. Krivcu in pogrebnemu podjetju Mir za opravljene storitve.
Žalujoči: sin Jaka z družino
v
Štajerski
TEDNIK
in
AEROBIKE


Ta teden prejme ^ osem brezplačnih obiskov Centra aerobike: _
TM CHICHUAN. TREBUŠNI PLES. UADBA ZA NALČKE. SAMOOBRAMBA IN AEROBIKA
me in priimek:
Zlatko Cuš
Kicar 119/b, 2280 Vtvj
Nagrajenec prejme nagrado po pošti.
MAKARSKA RIVIERA	Sonikov klub v ČRNI GORI
3* app Pavić, sončnik in ležalnik	2* Obala, vsebina kluba - avtobusni
na plaži, do 12 let 50% popusta	prevoz in 3 izleti (dopl. 15.900 SI'O
junij/7D/NZ od 34.900	18.5y7D/POL 39.900
Son£kov klub v PORTOROŽU	Sončkov klub na CRESU
3* hotela, animacija in izleti,	2* Kimen, fakultativni izleti,
brezplačno za otroka do 12 let	brezplačno za otroka do 12 let
25.6y5D/POL od 39.900	18.6y7D/POL 45.900
SonScov klub VRABCU
2* Girandella, mini klub, športne igre, brezplačno za otroka do 7 let 25.6., 2.7y7D/POL 51.900
TUNIZIJA, Skanes
4* Rosa Beach, odhod letala iz Ljubljane, (14D od 94.300)
maj,junij/7D/P0L od 69.900
Sonfkovklub na KRFU
3* Sun app, cena velja za dve osebi, doplačilo za klub 12.900 SIT/os. 19., 26.6y7D/NZ 69.900
GRČIJA, Kreta
3* Orfeas Resort polet letala iz U, (14D samo 105.900) 4.,11.,18.6/7D/POL 69.900
TURČIJA, Alanija
3* Kleopatra Princes, polet letala iz U, (14D od 98.900)
maj,junij/7D/P0L od 77.900
ŠPANIJA, Mallorea
2* Saga. polet letala iz gubljane,
(14D samo 119.500)
16., 23., 30.677D/POL 86.900
Chii ao v Srr n na vt(u&i^
SONČEK
TUI potovalni nnUr Ptuj, Slomškova 5 • 02/749 32 82
Tel. prodlela: 02/22 080 33 • www.sanchek.cam World of TUI
Prireditvenih
vabimo@radio-tednik.si
Torek, 3. maj
14.00 Ptuj, prostori društva Ozare, Ulica Viktorina ptujskega 3, otvoritev
razstave likovnih del slikarja Emila Stogerja 19.30 SNG MB, Slovenski in francoski samospevi - koncert, KazDvo, za izven
20.00 SNG MB, Enajsti planet, KomOd, za abonma Drama torek 2 20.00 SNG MB, Ti nori tenoerji, MalOd, za abonma Drama torek 8 in izven
Sreda, 4. maj
19.00 SNG MB, Radio and Juliet, VelDvo, za abonma Dija{ki 11 in izven 20.00 SNG MB, Enajsti planet, KomOd, za abonma Drama 2
Četrtek, 5. maj
20.00 SNG MB, Enajsti planet, KomOd, za abonma Drama 3 in izven
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA PETKOVO IZDAJO I ZA TORKOVO IZDAJO
DO ČETimU Zjumu DO 9. URE DO I
k ZJUTRU DO 9. URE
Mali oglasi
NEPREMIČNINE
GRADBENO parcelo v Kicarju prodam. GSM 031 631-438.
KUPIM vseljivo hišo (do 40 let) ali od tretje gradbene faze v okolici Ptuja. Tel. 041 437-029.
GRADBENO PARCELO na Selih (občina Videm), z vso opremo, prodam. Tel. 764-28-11, GSM 040 366-050.
STORITVE
OGRAJE ROGINA, s. p., Rajš-pova ul. 15, Ptuj, tel: 02/ 778-87-51, fax: 02/ 748-16-81, www.zicno-plet-rogina.si. IZDELAVA IN MONTAŽA (na ključ) RAZNOVRSTNIH OGRAJ, VRAT (drsnih, krilnih) z daljinskim elektro pogonom _ Novo: PANELNE OGRAJE v barvi po želji!
ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvori{~ in parkiri{~, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Ha-sanagi~, s. p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406.
KVALITETNO in ugodno zidanje, izdelava strojnih estrihov in ostala gradbena dela. Sanacije, d. o. o., Apa~e 230, Lovrenc na Dravskem polju. Gsm: 051 255 219.
Vsak četrtek ob 20.00 uri
moćm
7
mičflmn. 7
ŽIČNE MREŽE ZA OGRAJE: akcijska prodaja zelo kvalitetno cinkanih in plastificiranih mrež, razli~nih vi{in in gostote, po posebno ugodnih cenah: CINKANE od 239,00 SIT/m2 naprej; PLASTIFICIRANE od 348,00 SIT/m2 naprej - 10 LET GARANCIJE! Npr.: Cn rola: 25 m x 1 m za 5.975,00 SIT z DDV! Pohitite, akcija velja do razprodaje zalog! Tel: 778 87 51, (od 7.-17., sobota do 12. ure). Žično pletarstvo Rogina, s. p., Raj{pova ul. 15, PTUJ (bivši Agis).
KMETIJSTVO
PRODAM ladijski pod, brune, opaž, late, deske, fosne. Tel. 041 833-781._
KUPIM bikce simentalce za nadaljnjo rejo in jalovo kravo. Tel. 041 263 537._
BELE PIŠČANCE za zakol prodam po 259 SIT za kg žive teže. Ekart, Starše 85 b. Tel. 688-30-21.
7. SPEV in MODRIJANI - Zapojmo zaigrajmo 6. Ans. DOR! - Ljubim in ijubijensem 5. VESELE ŠTAJERKE - Le tvoja ijubezen 4. Ans. ROSA - Ko pesem naša zazveni 3. Ans. ZALOŽNIK-Stari grad 2. ŠTAJERSKI KVINTET - iHamin dan I.Ans. OBJEM-Češnjevcvet
1.	ČUKI-Huba Buba
2.	SKUTER-ArivederčiVanč
3.	HELENA BLAGNE - Zreie žensice 4.SAŠALENDER0-iVletuij
5.	MALIBU-Tječetječe bistra reiia
6.	PLATIN-Toicživijenja
7.	KSENIJA-Prava ijubezen
Poskočnih 7
Veličastnih 7
Ime in priimek: , Tel. številka: _
_ Glasujem za: _ . Naslov:_
h na naalov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 318, 2250 Ptuj
Orfejčicove
SMS glasbene ielle:
041/818-666
Nagrado prejme: Marija Butolen, Volkmer|eva21, 2250 Ptuj
RAZNO
KOTNO sedežno garnituro z ležiščem ugodno prodam. Tel. 78851-08 ali 041 462-509._
PREKLICUJEM mesečno vozovnico št. 1346 Connex AP Ptuj Certus za relacijo Soviče-Ptuj-Maribor, izdano na ime Mitja Vindiš, Soviče 18, Videm.
iZDePLSi
IMaročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava. Moda, Slovenske počitnice. Osebne finance, Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike..
Z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
_________s^_________
NAROČILNICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
Davčna številka:, Telefon:_
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj io.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
AER0BIKE
www.aerobika.net
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
íPoiiuíajít nai.
na iudoumm ífidul
RADIOPTUJ
tut a/bietcc www.radio-ptuj.si
Darko Pintarií s.p., Ob železnici 11, Ruj GSM: 070/791-037, Tel./fax.: 02/783-6591 email: perla1@volja.net
www.pralnica-perla.com
Srce ljubeče v grobu zdaj spi, nam pa solza lije iz oči.
SPOMIN
Žalosten in boleč je spomin na 3. maj 2004, ko nas je za vedno zapustil dragi mož, o~e, tast in dedek
Viktor Furman
IZ DOBRINE 56
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče.
Vsi njegovi
Le srce in du{a ve, kako boli, ko te več med nami ni.
Ob boleči izgubi dragega očeta
Leopolda Zakelska
IZ NADOL
1924 - 2005
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, g. dekanu za opravljen obred, govorniku g. J. Krivcu in pogrebnemu podjetju Mir za opravljene storitve.
Žalujoči: sin Jaka z družino
v
Štajerski
TEDNIK
in
AEROBIKE


Ta teden prejme ^ osem brezplačnih obiskov Centra aerobike: _
TM CHICHUAN. TREBUŠNI PLES. UADBA ZA NALČKE. SAMOOBRAMBA IN AEROBIKA
me in priimek:
Zlatko Cuš
Kicar 119/b, 2280 Vtvj
Nagrajenec prejme nagrado po pošti.
Ptuj • Prvi maj na Ranci
Ranca vse bolj ptujsko »morje«
Na Ranci v Budini je letos že drugič potekalo prvomajsko srečanje občanov mestne občine Ptuj in okoličanov. Nekaj jih je prišlo tudi iz Maribora, Celja in drugih slovenskih mest. Lepo vreme je bilo najboljši vabitelj.
Medtem ko je bilo lansko srečanje še bolj družabnega značaja, se je letošnje bolj nagnilo na športno stran. Da bi v Ptujčanih še bolj prebudili športni duh, so jih organizatorji LTO Ptuj, Športni zavod Ptuj in Brodarsko društvo Ranca vabili v številne športne aktivnosti, ki so trajale od 10. do 17. ure, ko se je pričel družabni del srečanja.
Začetek je bil v znamenju spusta s čolni in drugimi plovili po Dravi, na svoj račun so prišli kolesarji, ljubitelji teka, odbojke, košarke in drugih športnih aktivnosti.
Ptujsko morje je v nedeljo bilo dobesedno mravljišče. Ptujsko jezero že dolgo ponuja številne priložnosti in možnosti, ki se udejanjajo šele v zadnjih letih. Največ
zaslug za to ima prav BD Ranca Ptuj, ki ga vodi Emil Mesarič. Do Rance je kratka razdalja, a dovolj dolga, da človek nekaj naredi zase, se razveseli ob vodi in v tem prelepem predelu Ptuja, ki smo ga Ptujčani lani na nek način na novo odkrili, je prepričan. Ranca je pravi prostor za tradicionalno srečevanje Ptujčanov in tudi drugih. Društvo jim omogo-
Cevapčiči so šli za med.
Velikega travna mokrota, malega srpana suhota.
27/12
fh
Foto: Črtomir Goznik
Športno praznovanje prvega maja na Ranci se je začelo s spustom po Dravi v organizaciji ŠD Panorama in BD Ranca.
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Budnico so Ptujčanom in Grajenčanom že po tradiciji zaigrali člani ptujskega Pihalnega orkestra, ki so dramili tudi na Ranci.
Napoved vremena za Slovenijo
Napoved za Slovenijo
Danes bo sončno, čez dan bo zapihal jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 13, najvišje dnevne od 23 do 28 stopinj C. Obeti
V sredo bo spremenljivo do pretežno oblačno, pojavljale se bodo krajevne padavine, deloma plohe in nevihte. Hladneje bo. V četrtek bo spremenljivo oblačno s posameznimi plohami.
ča spust, vožnjo z društvenimi plovili (jadrnice, kajaki, kanuji), organizirajo pa tudi različne regate (jadralne in veslaške), ob občinskem prazniku pa že tradicionalno pripravljajo rancarijo. BD Ranca poleti mnogim Ptujčanom zagotavlja »drugo« morje s svojimi programi, da dobijo občutek, da je morje zelo blizu. Od prvega maja naprej Ranca ponuja vodne radosti ob koncu tedna vsem, ki to želijo, poleti bo dogajanje vsakodnevno. V lanskem letu so uredili teraso, letos jih čakajo dodatna dela pri ureditvi pomola. Skupaj z Dravskimi elektrarnami bodo še razširili nabrežine, da bo še več zelenega.
Prvi maj pa je vedno tudi posebno doživetje za člane Pihalnega orkestra Ptuj, če je le vreme lepo, poudarja dirigent prof. Štefan Petek, ko se sprehodijo skozi lep Ptuj in zbujajo Ptujčane. Tradicionalno jih na njihovi poti skozi mesto, obiščejo tudi Spuhljo in Grajeno, pričakajo obloženi »štanti«. Letošnje leto je zanje zelo pomembno tudi zaradi 150-letnice pihalnega orkestra na Ptuju. Ob tej priložnosti bodo jeseni pripravili koncert in izdali jubilejni zbornik.
Tradicija na Ranci je sicer veliko mlajša, a se je prav tako pričela zapisovati v zgodovino mesta; Ptuj - kopensko pristanišče je tudi ena od tem, ki jo nekateri neradi slišijo.
MG
Osebna kronika
Rodile so se: Stanislava Koser, Vintarovci 29/b, Destr-nik - Denisa; Olga Šajnovič, Dornava 136 - Klaro; Vidica Notersberg, Cvetkovci 32 - Klaro; Tatjana Stergar, Krčevina pri Vurbergu 41/b, Ptuj - deklico; Suzana Burjan, Hajdoše 53/a - Tilna; Martina Majcen, Koračice 51, Sv. Tomaž - dečka; Darja Stopajnik, Loka 39, Starše - Evo; Karmen Arklinič, Kicar 42/b, Ptuj - Nejca; Rebeka Repec, Hajdoše 80 - Filipa; Blaženka Kokot, Hrastovec 153, Zavrč - Benjamina; Mojca Metličar, Zg. Pristava 52 - Zana; Silva Klemenčič, Cvetkovci 30 - Teneja.
Poroke - Ptuj: Zoran Štalcer, Vičava 101, Ptuj, in Marinka Bratuša, Formin 31; Robert Raušl, Strajna 17, in Nada Kajzer, Strajna 17; Zoran Hrnčić, Zavrč 11, in Renata Borak, Belski Vrh 106/a.
Umrli so: Dušan Zidarič, Potrčeva cesta 36, Ptuj, umrl 23. aprila 2005; Marija Kukovič, Soviče 1, umrla 22. aprila 2005; Marija Munda, Zamušani 17, umrla 26. aprila 2005.
^mtÂtKOf
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141_
-	garažna in dvoriščna vrata -daljinski pogoni -ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
Črna kronika
Z mopedom v jarek
27. aprila ob 15. uri se je na lokalni cesti izven naselja Selce zgodila prometna nesreča, ko je 28-letni voznik neregistriranega kolesa z motorjem znamke Tomos APN 4, doma iz okolice Lenarta, med vožnjo zapeljal izven vozišča v obcestni jarek, nato iz jarka na bankino in nato na vozišče lokalne ceste, kjer je ponovno izgubil oblast nad vozilom in padel po vozišču. Voznik se zdravi v Splošni bolnišnici Maribor.
Spet veliko ilegalcev
22. aprila so policisti PP Ormož imeli v postopku 7 državljanov Albanije, 8 državljanov Turčije in 4 državljane Bangladeša. Tujci so v različnih urah prestopili mejo med R Hrvaško in R Slovenijo na ilegalen način. Albanski državljani so bili po sporazumu vrnjeni hrvaškim varnostnim organom, državljani Turčije in Bangladeša pa so zaprosili za azil.
Policisti Policijske postaje Ormož so 25. aprila ob 15.20 na lokalni cesti izven naselja Zasavci opazili štiri osebe, za katere so pri postopku ugotavljanja istovetnosti ugotovili, da so državljani Bangladeša, ki so v R Slovenijo prišli na ilegalen način. Pri postopku so tujci zaprosili za azil in so bili istega dne odpeljani v Azilni dom v Ljubljano. Istega dne so ormoški policisti v naselju Grabe legitimirali štiri občane, za katere so ugotovili, da so državljani Turčije, ki so prav tako ilegalno vstopili v našo državo. Ker so zaprosili za azil, so bili odpeljani v Azilni dom.
26. aprila ob 23.55 so policisti PP Ormož v kraju Grabe ustavili skupino štirih oseb. Pri postopku so ugotovili, da so državljani Turčije, ki so v R Slovenijo prišli na ilegalen način, mimo mejne kontrole.
V naselju Velika Nedelja so 27. aprila ob 07.50 ustavili dva občana, državljana Turčije, ki sta v našo državo prišla na ilegalen način. Ker sta pri postopku zaprosila za azil, sta bila po končanih postopkih odpeljana v Azilni dom Ljubljana.