St. 486. V Ljubljani, četrtek dne 6. julija 1911. Leto II. * : Posamezna številka 6 vinarjev : .JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 10. dopoldne. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1 20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20—, polletno K 10—, četrtletno K 5—, mesečno K 170. Za Inozemstvo celoletno K 30—. : Telefon številka 303. : NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. : Posamezna številka 6 vinarjev : Uredništvo In upravnlštvo je v frančiškanski utici S. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se M vračajo. Za oglase se plača: petlt vrsta 1& v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamko. • Telefon številka 303. : Slovanska brzojavna agencija. Odkar se obdržujejo redni kongresi slovanskih časnikarjev, se razpravlja na kongresih samih, v časopisju in drugod o vprašanju ustanovitve slovanske brzojavne agencije, ki bi bila za celo Slovanstvo naravnost velikanskega pomena, ali storilo se ni do sedaj še v tem oziru takorekoč popolnoma nič in slovansko časopisje mora po ogromni večini še danes zajemati svoje informacije ne samo o tujih, nego tudi o slovanskih deželah iz tujih, nam navadno sovražnih virov.v Časopisje je danes velesila, ono vstvarja javno mnenje, ono seznanja najširše ljudske sloje o domačih in svetovnih dogodkih in kakršno mnenje zastopa pri vsakem dogodku časopisje, tako mnenje ima potem o teh dogodkih tudi občinstvo, ki nima niti sredstev niti načina, po katerem bi si moglo samo nabavljati informacije. Za to potrebnih sredstev nimajo niti posamezni listi, ki ne morejo imeti v vseh večjih centrih svojih poročevalcev, nego so odvisni od raznih brzojavnih agencij, ki stavljajo svoja poročila listom proti primernemu plačilu na razpolago. Takih agencij je več, ali pri nas pride v prvi vrsti v poštev dunajski c kr. brzojavni korespondenčni urad, ki Slovanom že zato, ker je institucija c. kr. avstrijske vlade, ne more in ni naklonjen. Poročila tega urada so — v kolikor se ona nanašajo na slovanske dežele — vedno tendencijozno prikrojena in ker se teh poročil poslužujejo tudi slovanski listi, ra?šlrjžk c. kr. korespondenčni ittad s pomočjo slovanskega časopisja, ki njegovih poročil pri najboljši Volji ne more kontrolirati, tudi med Slovani napačno mnenje o dogodkih v raznih slovanskih deželah. Slovanski časnikarji, ki jim ideja slovanske vzajemnosti ni prazna fraza, §0 že zdavnaj sprevideji, da o resnični in pravi vzajemnosti nied slovanskimi narodi ne niore biti govora vse dotlej, dokler bodo obstojale te in take razmere in za to se je raz previjalo vprašanje ustanovitve slovanske brzojavne agencije na vseh dosedanjih njihovih kongresih in o njem se bo razpravljalo tudi na letošnjem, desetem, kongresu slovanskih časnikarjev, ki bo 10., 11. in 12. t. m. v srbski prestolnici, v Belem gradu. Ta točka dnevnega reda letošnjega slovanskega časnikarskega kongresa se nam zdi najvažnejša, posebno ker je opravičeno upanje, da se ta ideja letos tudi realizira in da ne bomo več dolgo govorili o potrebi slovanske brzojavne agencije, nego da bodo za Čeli v kratkem slovanski listi priobčevati — njena poročila iz slovanskih in tudi drugih dežel. » Svoječasno se je mislilo ustanoviti slovansko brzojavno agencijo na Dunaju. Bilo je to takrat, ko je re-prezentirala „Osrednja zveza slovanskih časnikarjev" samo slovanske časnikarje iz avstro-ogrske monarhije. Danes so zastopana v »Osrednji zvezi slovanskih časnikarjev* časnikarska društva celega Slovanstva, organizacija slovanskega časnikarstva ne pozna državnih mej in letošnji kongres je že drugi, ki se obržuje izven mej avstro-ogrske monarhije In za to ne smenio več smatrati nemškega Dunaja za edini kraj, ki bi prihajal v poštev pri dolo-čenju središča tako važne institucije kot je slovanska brzojavna agencija. Nasprotno, Dunaj bi moral priti popolnoma iz kombinacije in pomišljati bi se moralo v prvi vrsti na kako slovansko mesto, kjer slovanske brzojavne agencije nihče ne bi ovird v njenem delovanju in odkoder bi ona mogla razširiti svoje plodonosno in koristno delovanje po vsem slovanskem svetu Po našem mnenju bi se morala slovanska brzojavna agencija osnovati v Belgradu, • v vseh večjih slovanskih in tudi drugih centrih naj bi se pa ustanovile podružnice. Belgrad bi moral priti v prvi vrsti v poštev že iz čisto ekonomskih ozirov, ker obstoji med Srbijo in Avstro-Ogrsko z ene in med Srbijo in Bolgarsko z druge strani zelo ugodna brzojavna konvencija in bi bili brzojavni stroški za liste na Bolgarskem veliko manjši, ako bi prihajali brzojavi iz Belgrada, kakor ako prihajajo naravnost z Dunaja. Najvažnejše je pa pri tem to, da v Belgradu nihče ne bi oviral slovanske brzojavne agencije v njenem delovanju iri razvoju, medtem, ko se to za Dunaj ne more trditi, ker je dobro znano, kako rado še meče v Avstriji polena pod noge vsaki slovanski instituciji, posebno bi se pa oviralo v njenem razvoju institucijo, ki bo poklicana v življenje za to, da paralizira škodljiv vpliv ne samo Slovanom sovražnega časopisja, pego tudi vpliv vladnega korespondenčnega urada. Sicer se bo pa o vsem tem še razpravljalo na kongresu in člani kongresa se gotovo odločijo za Belgrad kot središče slovahske brzojavne agencije. ________________ Po volitvah na delo! (Iz Primorja.) Oči vseh nas, ki n^m je osoda določila, da živimo izven svoje ožje domovjne kranjske dežele v sosednjem Prirriotju, Obrnjene so bile pred volitvami v državni zbor z veliko napetostjo proti središču vseh Slovencev, proti beli Ljubljani, na kojo preži s svojo požrešnostjo črni klerikalni zmaj. — Lahko smo vsi Slovenci ponosni na izid letošnjih volitev v državni zbor v našh pokrajinah, čeravno še vedno drugi narodi v Cislajtanji gledajo z nekim obžalovanjem na Kranjce, kjer so imeli klerikalci letos še take uspehe. In naša bela Ljubljana si Jahko čestita, da jo bode zastopal'v bodočem pomlajenem in demokratiziranem parlamentu mesto velezaslužnega in neutrudnega rodoljuba Hribarja, (ki ni hotel sprejeti pod nobenimi pogoji te kandidature) dr. Vladimir Ravnihar, mož demokrat čen skozi in skozi, idealen Slovenec in Slovan, trezen, nesebičen in premišljen delavec na narodnem polju, — ki je znan piscu teh vrstic že več let iz sokolskih krogov, kjer je deloval kakor neutrudljiva bčela iri bil idealen Sokol z dušo in telesom. Le žal, da pri nas Slovencih in Hrvatih prečestokrat delujejo osebne intrige razdorno na vzvišene ideale. Res boljšega moža si ne bi mogla izbrati bela Ljubljana od dr. Ravniharja, kojemu bi poverila svojo usodo v bodočem zasedanju narodov, kjer se bode odločevalo o tako važnih stvareh, o kojih sedaj niti ne slutimo. Sedaj pa po volitvah, po raznih bitkah ua političnem polju naše Slovenije, ne z orožjem v kot, ne puško v koruzo, ne zadremati v sladkem »dolce far niente*, nego le naprej, le naprej k cilju-in ta cilj naj nam bode: »Osvoboditi izmučeni in izmozgani slovenski narod iz klerikalnih k r e m p 1 j e v, ot vo-riti mu oči, učiti ga obzirno ljubiti svoj jezik, ljubiti svoj rod iri svojo domačijo, dokazati mu.kdo mii je pravi iskreni prijatelj iri kdo sovražnik v ovčji koži, povzdigniti ga kulturno in gospodarsko. Na tem vzvišenem delu vsak slovenski inteligent lahko sodeluje, uradnik v uradu, z milim hasto panjem . in dobrohotnimi nasveti, učitelji po deželi v šoli in izven šole, tolmačeč našim kmetovalcem o sadjereji, o racionelnem gospodarstvu, o bčeldreji itd. — dijaki sosebno vseučiliščniki, naj zahajajo v počitnicah če§to med narod, drže po vaseh času in kraju primerna predavanja ;i — gg. o d v e t n i k i in notarji (posebno po deželi) naj bi se vsak pojedini jeden dan v tednu žrtvoval, s čimur bode pokazal najbolje svoje pristno rodoljubje in nesebičnost, ter ubožnim ljudem in kmetom naj bi dajal brezplačno koristne nasvete in navodila v raznih praVnjh zadevah, a ob nedeljah in praznikih imel predavanja o narodni ekonomiji itd., ustanavljali naj bi nove posojilnice in hranilnice; —- trgovci lahko pouče kmeta o boljši kupčiji in prodaji pridelkov na temelju zadnjega borznega kurza itd. Naši »stari* niso radi (prosim brez zamere 1) zahajali med narod, prepuščali so ga sanjega sebi, kojo okolnost so v veliki meri in pravočasno izkoriščali povsod naši črni internacijo-nalci z velikanskimi uspehi. Podcenjevati moč ^vojega nasprotnika in ne poznavati taktike in sredstva istega, znači hote drviti k stalnemu porazu. Z zabavljanjem proti raznim abotnim cerkvenim dogmam in duhovništvu se doseže pri priprotem in neukem ljudstvu ravno nasprotni uspeh; — zato bi marsikateremu inteligentu svetoval, naj bi vzel (brez šale I) včasih biblijo v roke, ter »i prilastil .čistih verskih resnic iz evangelijev, ter se tako izborno oborožil z orožjem (ver- skimi resnicami) »klerikalnih junakov*, koje isti v tbliki meri po kmetih zlo-rablj t io. Ce hočeš potolči svojega sovražnika, moraš poznati v detajlih njegovo taktiko, moraš znati spretno odbijati njegovo orožje. In kaj je boljše orožje proti tem današnjim farizejem pri ljudski masi kakor ravno razni lepi citati iz sv. pisma in evangelijev, proti kojim greše isti vedno v vsakem dejanju iri nehanju. Opustiti je treba vsako zabavljanje, ter sev držati le objektivnosti. — Če se pa jeden teh krivih prorokov, ki jim je posvetnost, bo-gatstvo in blagostanje vse, a vera le sredstvo v dosego teh ciljev, pregreši zoper zapovedi, na koje je prisegel, da hoče živeti kakor pravi Kristusov naslednik, razkrinkati ga pri ljudstvu brez pardona, ali pri tem naj nas Vodi vedno načelo: »Zgolj resnico in nič pretiranosti!* Narod moramo vzgajati v m o-derriem, (riapredriem duhu, ne da bi se dotaknili njegovih verskih svetinj in verskega prepričanja, čeravno sp našim pradedom vsilili katoliško včro večinoma z ognjem in mečem; — narod, ki je sedaj v svoji nevednosti slep, mora izpregledati, mora oddahniti, ko se reši klerikalne more, ki ga gnjavi, mora znati ločili, kdo mu je dobri iskreni prijatelj in kdo zavtatni sovražnik, —* njegov krvosesi In če se bodemo držali navodil, ki so v tem skromnem Članku nave-derta, bode do 6 let, če ne še poprej odklenkalo za vselej tej črni interria-cijonalni bandi. Torej povsod, vseiej ih vse le za riarod! — to riaj bodi geslo! S. Iz slovenskih krajev. Iz Litije. Izid haših občinskih volitev je marsikoga presenetil. Ker pa je »Jutro* že pisalo o tem. še hočemo Spuščati v podrobnosti. Vplivi klerikalnih priganjačev in hujskanje s Sredstvi, ki so klerikalcem v tako tako obili meri na razpolago, je učinkovalo kakor povsod tudi pri nas. Ne majhna zasiuga dobrega izida je tudi ta, da so častiti duhovni gospodje s svojim rohnenjem o nevarnosti, v kateri se nahaja vera, vpjivali na nekatere ženice in te zopei na svoje može tako, da je zakonski jpož zaradi ljubega miru doma in v pelem življenju, v katerem je vezan na svojo boljšo pojovico, šel med klerikalne vplilce. Žalostno je to, a kaj človek ne stori vsega, da ohrani slogo in strpjjivost v zakonskem življenju Vsakemu, ki se misli poročiti, bi morali v prvi vrsfi priporočati, da sl dobro ogleda nevesto in premisli, kako bo ž njo izhajal- V izvenzakonskili in izvendomačih stvareh naj bo mož res samostojen in naj se ne da vplivati 04 žene, katero jezuitski duhovnik kmalu zmeša s prikazovanjem pekla in hudiča. Tudi našemu domačinu B. bi svetovali, naj si dobro premisli, ali bi bila pl. R. prava žena zanj. Znario nam je, da vedno tiči pri ljubljanskih jezuitih in da so ti v prvi vrsti njeni svetovalci tudi v izvenverskih stvareh. Poleg tega je še zagrizena Nemka in naprednjak Slovenec že lahko naprej vie, če bi bil zakon s tako ženo harmoničen, ako bi hotel mož pokazati svoje napredno mišljenje. Vpliv žen v Zakonih ravno glede političnih zadev je pri nas še tako velik, da ga ne smemo podcenjevati, ampak skrbeti za izboljšanje. Zato naj se vsakdo, ki se misli poročili, poprej vpraša, ali bo tudi lahko vedno udejstvil svoje prepričanje — ali pa bo moral vsled žene prelomiti možem dano besedo in postati sam — baba. Iz Šmartna pri Litiji. Pevsko društvo »Zvon* v Šmartnem pri Litiji ie praznovalo dne 2. t. m. dvajsetletnico svojega obstanka in v proslavo te 20 letnice je napravilo vrtno veselico na vrtu grada Slatna, ki je ob obili rideležbi najrazličnejših pevskih društev izborno uspela. Ko pa se je mala družba vračala iz Slatne v Litijo zaskovikal je eden izmed, pri gostilni »pri Angeljčku* zbranih Čukov prav po nepotrebnem, na kar so se vračajoči odzvali z besedo »čuk*, kar je pa ponočne ptice tako razburilo, da so pod vodstvom kaplanov Pogačarja in Krischeja in lemenatarja Sušnika s poleni, katere je preskrbel nalašč za to postavljeni »brat čuk*, krojaški pomočnik pri Dušaku napadli. Samo-obsebi se razume, da so imeli »čuki* tudi bodrila in sicer v osebi gospodične S., ki služi svoj ljubi kruhek pri naprednem gospodarju v Litiji, a Vkljub temu ob vsaki priliki strastno agitira za čukarijo. Pa he samo to, napadli so tudi mirno vračajoče se pevsko društvo »Lira* iz Kamnika in jo polivali iz hiše našega predičnega novoizvoljenega župana »Jurčeta* z gnojnico. — Lepa olika — rriar ne? To so tisti ljudje, ki se na na eni strani pri belem dnevu nč upajo brez asistence 12 orožnikov torej po pravici rečeno v senci bajonetov na malo vrtno veselico, pri kateri potem lažejo, da so jih liberalci v senci bajonetov in pod zaščito okrajnega komisarja s kamenjem in peskom napadli, na drugi strani pa imajo korajžo eni v temi napadati mirne ljudi, drugi iz veže prve spodbujati in tretji pri zaklepjenjh durih, kakor sta to storila v nedeljo oba učitelja sobna slikarja v čukariji, skozi dobro zamreženo okno prve dvoje gledati. Sicer pa naj čukarija ne misli, da bodo prizadeti molčali. — Za take ljudi je sodnija Še vedno tu! Iz Vrhnika. S težkim srcem smo smo pričakovali dne 27. p. m, našega višjega pastirja, o katerem slišimo, da svoje ovce tudi hudo strahuje in pri katerih je baje % bukvicami nameraval vpeljati umno ovčjo rejo. — Peljal.sb je v elegantnih karah v spremstvu zagrizenih nemških nacijonalčev Muleja in Majerja, kot zastopnikov občine (škandal za Vrhniko, da jo po zaslugi klerikalcev Nemci zastopajo I Op. ured.) pod slavoloki in mimo mnogih mlajev, — Blizu cerkve ga je počastil napis LISTEK. 4UCHEL ZfiVACO: Most vzdihljajev. Roman ii starih Benetek. — lodi brez skrbi; kar vpričo njega povej. — Ce je tako, gospod, bi dejal, da je vaš današnji obraz prav tako malo vaš, kakor obraz Ivana di Lorenzo. Skalabrino je prebledel in stisnil pesti. — Mirpj, Skalabrino, je dejal Poland. Že dolgo poznam starega Filipa in vem, da ni zmožen nobenega izdajstva. Gotovo ima resen vzrok, da govori, kar govori, in ta vzrok nama bo povedal. — Da, gospod Rolandi je vzkliknil starec. Ob tem nenadno zaklicanem imenu se Roland ni mogel premagati, da ne bi vztrepetal. Starec se je naklonil; vsa njegova postava je izražala zdaj še več spoštovanja nego poprej. — Le govori je dejal Roland. — Včeraj sem govoril s gospo Leonoro. Filip ni rabil več imena »gospa Altieri*. Roland je jedva zadržal glasen vzklik; prebledel je pod svojim ličilom- r— Ali je bila tukaj?,je vprašal s hripavim glasom. — Ne, gospod. Pozvala me je k sebi v palačo Altieri. In ■tanj, na skrivnem. med štirimi očmi, gospod, mi je povedala vse. Znano tni je pravo ime Ivana di Lorenzo, znano mi je vse, kar ste pretrpeli ... . in zdaj se moram vprašati, kako da vas nisem spoznal že prvikrat, ko ste prestopili prag te hiše. Roland je molčal; burna čuvstva v njegovem srcu mu niso dala govoriti. — Gospa, je nadaljeval Filipo, mi je zatrdila, da se gotovo vrnete semkaj. — Ah, tako je dejala! je vzkliknil Rolaud s tesnobnim glasom. — Da, gospod, in ukazala mi je, naj čujem in pazim, kadar boste vi tu. In zato hočem čuti in paziti. To sem vam hotel povedati. In še to naj vam zatrdim, da ste v tej hiši tako vami, kakor tiste čase, ko ste še prečni in svobodni prihajali vanjo kot zaročenec, ne pa kot preganjan izobčenec ... V teh letih nenadnih revolucij in prevratov sem mislil in mislil, dokler nisem pripravil gospodu Dandolu in njegovi hčeri varnega in neopazlji-vega pribežišča. Za jo zavetje ni vedel doslej nihče razen mene. Ce torej pride kaka nevarnost, gospod, pojde mimo vas, to vam prisegam in sem prisegel tudi gospe Leonori. Roland je nemo pomolil svojo roko starcu, ki jo je stisnil z nekakšnim spoštljivim strahom. — Gospod, je dejal, ali bi si nemara hoteli ogledati Skrivališče, ki sem vam ga omenil. — Poglejmo ga! je velel Roland. Mudilo se mu je, da naglo uide mislim, ki so jih bile besede starega sluge obudile v njegovi duši, kakor veter, ki veje mimo in dviga vrtince suhega listja. V spremstvu Skalabrinovem se je napotil za starim Filipom. Ta je šel proti stari cedri. Že večkrat smo povedali, kako ogromno je bilo to drevo. Njegovo grčavo, krivo deblo je kazalo zanimivo posebnost: tvorilo ga je devet posameznih debel, ki so rastla vsa iz istih korenin in so tvorila krog devetih stebrov. Posamezna debla, ki so iz prva gotovo pognala vsako zase, so se bila v teku stoletij združila v eno samo. Toda notranji krog je ostal prazen; tvoril je nekakšno okroglo jamo, njene stene so bila debla, spojena drbgo z drugim po dolgem, počasnem delu narave*) Veje tte cedre so se v svoji leži iztezale te sklanjale k tlom. Filipo je prijel za eno teh vej ter se povzpel kvišku z večjo togotnostjo, nego bi jo bil človek pričakoval od njegovih sivih las. Kmalu je dospel do grčevja osrednje debla. *) Cedra na Dandolovem vrtu ni mpreja čudovlščna izjema. V marsikaketn gozdu dobiš takšne znamenitosti. V Kompienjški Šumi raste bukev, ki io imenujejo Šestnajst brato.v Ta ogromna,bukev se sestavlja iž šestnajstih posameznih bukpvth dreves, ki so pognala svoji debla driigo poleg drugega in se zdaj spajajo ter se bodo popolnoma združila, ako jim prizanese drvarjeva! sekira. Roland in Skalabrino sta mu sledila na njegovi poti. Starefc je nato odgrnil nekaj dračja in vevevja, pomešanega z bršljanom in trnjem. Pokazala se je odprtina nekakega dupla Filipo je posvetil v to duplo s svojo svetilko. — Le poglejte, je dejal. Treba se vam je samo spustiti Včeraj sem spravil tu noter majhno mizico, ki jo vidite tamle obloženo z živili. Tu ostanete lahko par dni, če bi bilo potrebno Tu doli imate par dobrih odej, in vse, česar potrebujete. Naše sem ta prostor pred kakipii petnajstimi leti, ko sem iztikal zi mladimi kosi. — Izborno, je dejal Skalabrino. Vsi trije so zlezli zopet na tla ter se napotili v hišo, kje sta Roland in Skalabrino ostala sama, dočim je Filipo ostal m vrtu, da straži. Roland je bil zamišljen in mračen. — Gospod, je dejal Skalabrino, ali hočete, da preložim na daljevanje svoje pripovedi do jutri? Roland se je zdrznil; te besede so ga šiloma prestavile zo pet v sedanji položaj. — Ne, ne, je dejal, le govori, dobri moj Skalabrino. — Torej — hotel sem vam povedati, kaj me je gnalo, d: sem š$l v to prokleto beznico pri »Zlatem Sidru", kjer je mali manjkalo, da nisem zvrnil svoje poslednje čaše vina. v Treba j vedet j, gospod, da sem šel po vašem odhodu takoj v Črno Janu in našel tam vse v najlepšem redu. Izročil sem poglavarjem vaš povelja. Nato sem odgalopital v Mestre. In tam me je čakal bridko presenečenje, Žalost, ki jo je bil Roland že zapazil v Skalabrinovem glas in v črtah njegovega obraza, se je izrazito zdaj še huje. — Moj očel je vzkliknil Roland in vztrepetal od groze. — Ne, ne, gospod, ne bojte se ničesar. Stari dož je š vedno v Mestre, pod Juaninim varstvom. — Torej? . — Bianka, gospod! — Kaj je ž njo? — Ugrabljena jel — uKdo jo je ugrabjil? ... Ali veš? — Juana.mi je, povedala vse. Ugrabil jo je Sandrigo . . — To je tisti rajbojnik, ki je postal tvoj sovražnik? »Ovce gredo za njim, ker slišijo njegov glas“. Bolj primernega napisa res ni kmalu dobiti kakor je ravno ta. Vprašali smo nekega kmeta, čegave da so te ovce, nakar je odvrnil, da so škofove, in za kom da neki gredo te ovce nakar se je oni odrezal: »I-a za mrkačem (ovnom)". Vsled smeha nismo mogli naprej izpraševati. To rajžo ga je pa tudi znani brzonogi mežnar Jerebic Planč temeljito pokidal, ker je po čudnem naklučju prepozno »za-pinkal" z zvonovi. Revež je namreč šel s svojim pomagačem v bližnjo gostilno, se malo s frakljem poigrat, da bi lažje »presvetlega" pričakal, pa bes ga — ravno pred nosom mu je švignila škofova parada naprej. Ojej, kako napak je to bilo, zato je pa tudi »pinkal", da je komaj znal nehati. Na praznik po tem je »pastir" po svoji navadi rentačil nad časopisjem, katero se ne tiska v katoliški šupi in je sprožil govor tudi na lačne farovške hranilnice in hvalisal pri naših Sokolih zadolžene čuke in skušal s tem blagodejno vplivati in upravičeni bojkot požarnih bramb pri velikih cerkvenih slovesnostih vsled nepremišljenega zapostavljanja po zgačkljivem kaplanu, ki je čukarsko mokroto uvrstil pri procesiji takoj za svojim hrbtom in pred zaslužne in osivele požarne brambovce. — Le tako naprej I Sedaj prisluškujemo, če so cerkvene kase kaj prida izvejane in izpihane, — če se je kje tako zgodilo, kot nedavno v Ligojni, kjer je odločevalo sodišče. — Cerkveni ključarji poglejte takoj v cerkveni račune! Iz Orehka na Notranjskem. Naš g. grajščak — naj bo mišljenja kakor-šnegakoli hoče, ima za svoj revni domači kraj prav malo srca, a še tisto je trdo kot borova grča. On vidi vsepovsod naše uboštvo — a kaj mu je to mar? Ima velikansko ozemlje, katero mu pa obdelujejo že nekaj let dobro plačani kaznjenci iz Žabjeka. G. grajščak lahko ve, da nas tako kričeče preziranje mora boleti, če več zaupa kaznjencem nego poštenim svojim rojakom in ga zadnjikrat prosimo, da naj prevdari, če je to prav in lepo od njega! — Ker je »Jutro" tolikokrat že pogumno nastopilo v obrambo za uboge sloje, mu to zadevo najraje zaupamo in prosimo vse. merodajne in za to odgovorne kroge, zlasti naše gg. poslance, da nam pomagajo pri tej krivici in dosežejo, da pošljejo kaznjence tje, kjer domačih delavcev manjka. Mi zagotavljamo da g. grajščak nima za tako preziranje nobenega vzroka — kvečjemu, da se mu tako ravnanje »nobel" zdi, prihrani pri tem gotovo prokleto malo. — Prihodnjič bomo podrezali tudi v sršenovo gnezdo pri prestranski mlekarni in ondotnem vzornem občinskem uradnem delovanju. Iz Hrenovice. Komentar k .Domoljubovem" dopisu: izpod Nanosa. Volitve mirno vršile Edina resnica v tem dopisu je ta, da so se volitve mirno vršile, kar se je zahvaliti napredni možatosti in pa razsodnosti, ki se niso dali od kaplanovega provociranja vznemirjati. Kot mlad petelin — po placu gor in dol marširal, po liberalcih izzivalno se oziral — je kaplan Martin. Tako se je izrazil hudomušen kmetič od volitve domov grede. In zakaj je dr. Novak tako malo glasov dobil, to je že »Jutro" dobro obrazložilo, kar je tudi gola resnica. Da je bila klerikalna agitacija za katero so bili le glavni in brez volilne pravice vedno v »be-rajtšaf* velika se razume. Ce bi imeli za svoje stanovske dolžnosti toliko navdušenja, kot ga imajo za strankarstvo in agitacijo bi se troštali da d ibi zaslužni križec in od teh postane še svetnik. Le eno resnico je pozabil ljubemu »Domoljubu* povedati. Kako to, da se vsi klerikalni volilci svojega kandidata enako podpisali? Temu se je baje čudila cela komisija, menda se ni morda čudež zgodil. To je res zanimiv pojav, vreden natančnejega proučevanja. Dvajseti vek je jako iz-umljiv in znalo bi se morda to še kje drugje potrdilo. Torej gospodje, če imate res toliko smisla za napredek, zaupajte nam to svojo tajnost in naučite nas vaš izum ! Skoda da je Nace Žilnik bolan in nas . ni prišel obiskat, bi vsaj videl, kako lepe moderne ceste imamo mi Podnanošci. In vodovod tudi imenitno funkcijonira. Le škoda, da niso tudi drugi tako bogati z vodo. Na te obljube čakamo že leta in leta, a obljube ostanejo le obljube tako kakor Žitnik le poslanec in ne mož beseda. Vsaj nekdaj, ko je bil še vojak in pa na Studencu »einkvartiran" se je gotovo bolj zanimal za ceste in pota, seveda ne za ono, ki pelje v v Strano in katero je on kot poslanec pregledoval in meril, pač pa onih okrog oken. Ne, ne maramo mu to očitati, kaj je kot vojak delal, ker tudi vojak je človek in rad kako veselo urico užije. Radovedni pa smo kaj bo z našimi cestami in vodovodom in ne bo li zopet šest let preteklo a mi od njegovega poslanstva bomo zopet imeli prazen nič. Ne besede, niti obljube, ker tega smo že siti, nego fakta in teh potrebujemo naj pokažejo delavca za narod, kateremu je narod poveril svojo usodo. Iz Sostrega pri Št Lenatu. V bližini Sostrega pri Št. Lenatu leži mala vas, Zavogl. V tej vasi živi mnžiček Lovrenc Pavčič, dober tesarski mojster in še boljši agitator. Pri zadnjih državnozborskih volitvah je hodil od hiše do hiše in brez vsakega dovoljenja podpisoval vnlilcem glasovnice za dr. Šušteršiča, katerega smo mi že zdavno siti. Ni čudno! S&j se nikdar ne pokaže k nam, storil pa tudi še ni ničesar za nas. Sedaj se bližajo občinske volitve. Pavčič bi, kakor je soditi, na vsak način rad zasedel županski stolec in sicer s pomočjo župnika Da se to ne bo zgodilo, bomo poskrbeli že mi. Sploh je Lovrenc Pavčič jako duhovit mož. Po zadnji cerkveni slavnosti se je zbralo v njegovi gostilni, precej ljudstva Pri tej priliki je možakar izjavil, da bi bilo jako dohro, ako bi se vino podražilo in odpravile polliterske steklenice za pivo. Pavčič bi namreč pivo najrajše nosil kar v litrih, kjer bi se ne poznala natančna mera. Svojo učenost je utemeljil s tem, da on ne pije in zato tudi drugi ne potrebujejo polne mere, katero že tako dovolj drago plačajo. No! mislimo, da temu možičku ne bodo zrasli rožički do nebal To bomo poskrbeli že mi sami! DNEVNE VESTI »Podpredsednik" Kregar ne sme — v trgovsko zbornico. V petek 7. t. m. ima trgovska in obrtna zbornica v mestni dvorani svojo sejo Ker je ministerstvo letos potrdilo samo Iv. Kneza kot predsednika, Kregarja kot podpredsednika pa ne, je vse radovedno če se bo umazani Kregar upal priti k seji. Zadnjikrat se je v seji še oblastno ustil in v »Slovencu" upil: Lejte, zopet je cela zbornica izrazila gosp. Kregarju svoje zaupanje, čeprav so napredni listi upili da je v preiskavi, zdaj pa je vse obrekovanje le prazen nič. 7, julija bomo videli, kdo — bo novi podpiedsednik naše trgovske in obrtne zbornice! Škofu v album. V Dragatušu prijetnem kraju Bele Krajine pase ozir. biča po nedolžnem premirne ovčice nevedni a zato veliko bolj ošabni župnik Jože Novak. Ta maziljeni hujskač z večno sladkim obrazom, pravi tip jezuitkega fanatika je bil v začetku svojim župljanom še nekoliko všeč. Ustanovil je seveda Marijno družbo in posojilnico. Upal je sigurno, da na ta način kmalu spreobrne te trdovratne iiberalne Dragatušce. Toda volitve so ga podučile, da je v zmoti. Ubral je druge strune. Kakor vsak far se tudi on odlikuje s strahovito ljubeznijo do denarja. Fara je zistemizirana za dve mesti, a kaplana se radi nenasitne malhe brani vsak župnik. Pohlepni župnik vloži prošnjo na občinska odbora naj mu plača radi tega, ker ima dve maši ob nedeljah in praznikih vsak posestnik na leto 80 vinarjev. Občinska odbora mu to odbijeta. Iz maščevalnosti pa opusti eno mašo, tako da razsežnosti fare na stotine ljudi ob nedeljah ni pri sveti maši. Razburjenje raditega je bilo v fari toliko, da je bil v seji občinskega odbora stavljen predlog, naj se prosi za preme-ščenje župnika. Sedaj e bil šele ogenj v strehi. Rogovilil je na prižnici, da ga nihče ne more spravit proč. — ker je inštaliran itd. Septembra meseca bo menda birma. Mož bi se rad pobahal pred škofom, zato je na svojo roko začel s cerkvenim denarjem prenare-jati in zvišati cerkvena zvonika. Načrt mu je napravil neki tesar Tine, pa hajd na delo. Brez naznanila, biez stavbin-skega dovoljenja, brez tehničnega načrta, brez lokalnega ogleda je začel delo ter je tudi še izvršuje. Opozorjen od županstva na nepostavnost svojega postopanja je v odgovor zopet zabavljal na prižnici čez župana in občinske odbornike. Ali za te žegnane sirovine res ne velja noben zakon? Ali je v tej ljubej Kranjski res vse dovoljeno tem srboritim farjem ? Poživljamo tenkovestno deželno vlado, da obveščena o tem nezakonitem postopanju stori proti anarhistično navdahnjenemu župniku energične korake, ker je to v interesu oblastvene autoritete in javne varnosti. Na slovanski časnikarski kongres v Belgradu odpotuje šest ali sedem Slovencev, med njimi tudi bivši župan in državni poslanec gosp. IvanHibar. »Jutro" bo zastopal njegov lastnik in gl. urednik g. M. Plut ter g. V. Zalar, »Slov. Narod" gg, R. Pustoslemšek in dr. Kramar. Zastopnika »Jutra" odpotujeta v Belgrad pojutrišnjem. Čudno se nam zdi, da tržaška »Edjnost" ne pokazuje nobenega zanimanja za kon gres slovanskih časnikarjev, ona na kongresu sploh ne bo zastopana, med tem ko bo zastopana »Soča4*, ki ni dnevnik. »Edinost* se bo pač zadovoljila s poročili, ki jih dobi od c. kr. korespodenčnega urada, ali bo pa prepisala poročila iz »Jutra* ali »Slov. Naroda.* Radi močnega prometa v dobi potovalne seslje vozi med Dunajem in Ljubljano posebni brzovlak, kateri se radi ugodne lege potujočemu občinstvu toplo priporoča Odhod z Dunaja ob 8 uri 35 min. dopoludne, prihod v Ljubljano ob 5 uri 21 min. popoludne, le počenši od 29 junija do vštetega 18 julija in od 3 septembra do vštevši 17. septembra vsaki dan. Odhod iz Ljubljane ob 10 uri 45 min. dopoludne, prihod na Dunaj ob 8 uri 5 minut zvečer, le od 30 junija do 19. julija in od 4. septembra do vštevši 18. septembra t 1. vsaki dan. Posebno ugodna zveza proti Dunaju je tudi z osebnim vlakom štev. 40 iz Ljubljane ob 7 uri 22 min. zjutraj, prihod v Maribor ob 11 uri 30 minut dopoludne. Prestop v koroški brzovlak. Odhod iz Maribora ob 13 uri 21 min popoludne, prihod na Dunaj v že ob 5 uri 40 min. popoludne. Ugodna prilika za obed v Mariboru Vodne ceste. Ljubljana ima zdaj tudi svojo vodno cesto, — na Ljubljanici. Po nji vozijo parnik »Ljubljana* in naloženi ter k memu priklenjeni čolni vsak dan kamenje iz Podpeči v Ljubljano. Vsak dan po 3—400 meter-skih stotov. Dva krmilarja — eden na parniku, drug na čolnu — dajeta smer vožnji, da se kaj ne prekucne. S tem kamenjem pa se tlakuje obrežje Gruberjevega kanala. To je pa tudi edino delo, ki naglo napreduje. Hrvatska deželna bankavOsjeku Borzna komora v Budimpešti je dovolila v svoji zadnji seji kotiranje 472% zastavnih pisem in delnic Hrvatske deželne banke v Osjeku. Zaradi tega bodo delnice imenovane banke, kakor tudi 4 xji °/o pupilarno varna zastavna pisma zaznamenovana v kratkem na peštanski borzi. Banka bode naprosila v kratkem tudi za kotiranje istih na dunajski in praški borzi. Smola po Izvršeni tatvini. Vrečo tujega premoga si je prilastil doslej neznan dolgoprstnež v torek zvečer ter jo nesel ob 10 uri 10 minut po travniku v smeri od državnega kolodvora proti skladišču petroleja tvrdke Kastner. Zasledovan od revirnega stražnika I. ljubljanskega zavoda za straženje in zaklepanje se je spustil v tek, konečno pa vrgel vrečo od sebe ter odnesel pete. Vreča z okroglo 15 kg angleškega premoga leži sedaj na dunajski mitnici. Tak angleški premog rabi državna železnica za svoje velike lokomotive. Izlet k Dolinarju v Kozarje. Politično in izobraževalno društvo za dvorski okraj priredi v nedeljo, dne 9. julija 1911 izlet k Dolinarju v Kozarje nad Vičem. Zbirališče točno ob 2. popoludne na vrtu g Fr. Oblaka (Tončkov Francelj) na Tržaški cesti 22, kjer bodo tudi vozovi proti nizki odškodnini na razpolago. Senčnat vrt, dobra jed, izborna pijača, otroške igre. K obili udeležbi vabi vse društvene člane, prijatelje in znance ter njihove družine. »Politično in izobraževalno društvo za dvorski okraj" naznanja, da se vrši v petek, dne 7. julija 1911 ob polu 9. zvečer na restavracijskem vrtu gosp Valentina Mraka na Rimski c 4 javen društven shod s sledečim dnevnim redom: 1. Občinske volitve. 2 Splošni politični položaj. Poročata deželni odbornik gospod dr. Ivan Tavčar in državni poslanec gospod dr. Vladimir Ravnihar Somišljeniki, vsi na shod! Odbor. Veselica društva za zgradbo Sokolskega doma v Snodnji Šiški v nedeljo, dne 2. julija 1911 na »Razgledu" vspela je bodisi v gmotnem, bodisi v drugem oziru kar najbolje. Zabave je bilo v izobilju. Posetniki te veselice so se zavedali, da so s svojo udeležbo pripomogli prekoristni stvari. Da je veselica tako krasno vspela, gre v prvi vrsti zahvala Šišenskim narod-njakinjam na čelu gg. Pirkovičevi, Pit-šarjevi in Zakotnikovi. Nadalje gdč Ahlinovi, Bizjakovi Stanki, B zjakovi Ivi, Bevčevi, Colijevi, Čolnikovi, Černetovi, Knapičevi, Ogrizkovi, Pirkovičevi, Julki Zdešarjevi in Jožici Zde-šarjevi. Vse — prav vse s svojo požrtvovalnostjo pripomogle gmotno društeu do lepega vspeha. S sodelovanjem pripomogli so nadalje k vspefau veliko g Ojster, kateri je brezplačno napravil zrakoplove itd. Pevsko društvo »Slavec* v Ljubljani prepustilo je brezplačno dekoracijo, katero je brezplačno izvršil g. Dragotin Puc — hvala obema. Bodi pa izrečena na tem mestu zahvala vsem, ki so bodisi na ta ali oni načia pripomogli k krasno vspeli prireditvi. G. Avgust Zajec je pokazal ob tej priliki, da je kos svoji nalogi. Postregel je posestnikom s pristno kapljico in izvrstno kuhinjo. Akademično tehnično društvo »Tabor" v Gradcu naznanja svoj III. redni občni zbor združen s četrtolet-niškim večerom, ki se vrši v soboto, dne 8. julija v gostilni „Zur grtinen Steiermark", Radetzky - Wielandgasse točno ob osmih zvežer. Vspored je običajen. Izgubljena je od Franca Jožefa ceste do Spod. Šiške srebrna damska damska ura. Pošten najditelj naj jo odda proti primerni nagradi v občinskem uradu v Sp. Šiški. Pozor pred strupenimi kačami! III. V II. sestavku smo videli; da je solnce tisti buditelj, ki kliče in vabi kačjo golazen iz skritih zavetišč vun na dan. V izpopolnitev naj še mimogrede omenim, da se — sorazmerno namreč — največ kačjih pikov pripeti spomladi in jeseni in da zadene večina teh pikov kmečko ljudstvo in sicer spomladi največ bosonogo mladino, v jeseni bosonoge odrasle pri poljskem ali gozdnem delu. Od kod to? Na to vprašanje smo pravzaprav že našli odgovor ... v solncu, oziroma v njegovi toploti. Kakor je v splošnem razširjenih mnogo napačnih nazorov o kačji golazni, tako je tudi glede časa. Kdaj se pojavljajo strupene kače, oziroma te vrste golazni sploh. Navadno se misli, da se kače pojavljajo na dan še le ob začetku vročega poletja. Zi-daje se na to domnevo se v času vročega poletja tudi posveča v splošnem večja pozornost na nevarnost od strani tega sovražnika človeškega življenja. Kjer je pa količkaj pozornosti, tam tudi ni nobene nevarnosti več. Večina kačjih pikov v tem času gre na rovaš le skrajni naši nepozornosti na v tem času od vseh strani nam pretečo nevarnost, Nesrečnim slučajem se da po izkušnjah prizadetih, izogniti od strani drugih, ki s to golaznijo še niso imeli nič opraviti. Zato bi žele), da bi zlasti tisti, ki se v tem času veliko gibljejo zunaj v prosti naravi bodisi že pri delu ali pri zabavi, pridno čitali te sestavke, jih shranili, pa si jih tudi zapomnili Ta splošna domneva, namreč, da se strupenjaki nahajajo le v vročem poletju zunaj in da je le v tem času treba biti pred njimi previden, je kakor rečeno, popolnoma napačna. Kajti, kot smo zgorej in že opetovano omenili, je solnčna toplota tisti čarodejec, ki izvabi kot druge živali in v nedru zemlje skrito življenje tudi kačjo zalego na prosto. Torej ne toliko letni čas, ampak merodajna za nahajališče kač na površju zemlje je v prvi vrsti mera solnčne toplote. Kdo v solncu nedostopnih krajih bivajočih bo verjel, da se ne samo takozvani martinčki, ki se med priprostim ljudstvom prav napačno prištevajo tudi h kačam, ampak tudi gadi, modrasi in sploh kače na posebno prisojnih krajih pojavljajo že koncem januarja, sicer bolj redkoma, a v večjem številu pa že tekom meseca februarja? Tolstovr&ko slatino Naročajte, ponudite, zahtevajte in pijte samo ki je edina slovenska ter najboljša zdravilna In namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plač« podjetje v narodne namene 20 vinarjev, kamor naročnik določi. Naslov: TolftUmfib* slatina, poHa OiiSt-nj, K<*r«iAk<>, kjer je tudi gostilna, letovišče in prenočišče. Svoji k svojimi MALI Libm. L E. RUBIN. Veliki vitez. Bajka. In ko je zasijalo drugo jutro je bilo prazno po sobi, pomladanski dan je polnil polzelene pokrajine in iz doline pod brezami so se dvigale bele megle, kakor odhajajoče nočne sanje. Gospodična Eleonora je stala na balkonu cel dan . . 1 »Prišel je, prišel je, ljubljeni, izvoljeni . . .“ In solnce je z jasnih višav posvetilo na zeleno dolino in z nebeškimi žarki presijalo sence pod ozelenelimi brezami, kakor da je ostrmelo nad skrivnosti polnim krajem. Zvečer so veterci zapihljali in sapice so zarajale med nemirnimi vrhovi. Mesec je šel izza gor, plaval je na visoko nebo, tišina je polnila veličastno noč, toda — njega ni bilo . . . »Prišel je in bo prišel še," je govorila gospodična Eleonora v trdni veri, v velikih sanjah, v neizmerni ljubezni. Prešla je pomlad, poletje, jesen in zima. Novi snubači so prijahali mimo grada, poslali so posle z darovi in prišli so na obisk. Toda zastonj so bila njih pota, darovi in obiski. Ko se je zopet vrnila pomlad m so zaželenele breze in je zadihal z juga zefir, ko je prišla prva polno-mesečna noč, je prišel zopet mlad, lep, visok, kakor prvič. In je zatrepetala mlada duša polna težkega pričakovanja in tihega strahu in gospodična Eleonora je pobegnila z balkona. In v noči ga je začutila ob sebi in je čutila njegove sladkosti polne poljube. In tako je prešla mladost v trdni veri, v velikih sanjah in nepremagljivi ljubezni. Vsako pomlad se je vrnil na prvo polnomesečno noč. Leta so tekla. In zdaj ko so zopet ozelenele breze in se je vrnila pomlad in je bila prva polnomesečna noč se je vrnil zopet. Skoraj neizpremenjen je bil, kakor prvič. Le lice je bilo resnejše, žalostnejše . . . Neznan ji je ostal in njena vprašanja so bila brez odgovora. In to je hotela gospodična Eleonora: vedeti je hotela, videti ga jasno, spoznati ga od blizu . . . Zato je obstala na balkonu in ni pobegnila. Oprijela se je balkona, da pride in se približa Nikdar ni hotel približati se. Stal je vedno, kakor da čaka povabila, in če se ji je zdelo, da se je pomaknil bliže, je pobegnila. Toda danes je hotela gospodična Eleonora pogle-deti mu v obraz, ljubiti ga zunaj v jasni noči, v veličastni tišini, ki je edina vrtdua, da se v nji prikaže veliki vitez. In zatrepetala je zemlja ob stezi po dolini, zganil se je visoki konj in se bližal, bolj in bolj resno je postajalo vitezovo lice, bolj in bolj temne so bile njegove oči. Gospodična Eleonora je stala kakor omamljena od neznane sile . . . Prijahal je k gradu in je stopil s konja. Konj je poniknil glavo in obstal kakor ukopan. Veliki vitez je stopil naprej in se je bližal po kame-nitili stopnicah V mesecu se je svetlikal srebrni oklep in bila peresa so trepetala na visoki čeladi. Gospodična Eleonora je čakala v trepetu. Približal se je počasi s trdimi koraki Obstal je pred njo in bel kakor kost je postajal njegov obraz, dvoje rok silnih okovanih se je stegnilo v objem, gospodična Eleonora je začutila mrzel nih, pred njenimi umirajočimi očmi je rastel veliki vitez, rastel kakor beli dan, rastel v višave bel, blesteč, srebrn in je izginjal v veličastni nočni tišini, v jasni lazurni svetlobi brezkončnih višav. Zjutraj so našli gospodično. Eleonoro mrtvo na balkonu. Čez dva dni so. kmetje pokopali čudno staro komteso. Veliki vitez se ni vrnil nikdar več. Naši Zapiski. — (Socijalna revija. Št. 7.) Uvodnik. — Živko Topa- lovič: Agrarni nemiri v Bušni in Her cegovini. — F.: Politično življenje in naziranje antike. — Ing. Drag Gustinčič: Doneski k agrarnemu vpra šanju na Kranjskem. — Pregled. — Ženstvo in - politika. — Socijalni pregled. — Došle knjige. S ovan. Št. 8 prinaša sledečo vsebino: Dr. Fr. Ilešič: Vodnikova. Ilirija oživljena. — Milan Pogelj: Pavla — Petruška: Pesem. — M Tavčarjeva: Demon. — Ivo Vojnovč: Smrt majke Jugovičev. — Dologričev: Duša krva več umira. — V. F. Jelenc: Utrinki. — Narodne pravljice. — A Funtek: Pesem o kruhu. — Utva: Na polju. — C Golar: Naša obrazovalna umetnost. — Kmetamarija: S poti. — Jos. Premk: Sonet. — Književnost. — Umetnost. — Glasba. — Raznoterosti. — Slike. — Dve umetniški prilogi. —• Septembrova številka bo posvečena spominu Jos. Jurčiču • Rim (Spisal J S. Machar. Preložil V. M Zalar. Založil L. Schwent-ner. Cena brošir. 3 K, vezani 4 K.) Izšel je dolgo in težko pričakovani prevod Macharjevega Rima, ki je vzbudil velikansko pozornost v vsem kulturnem svetu. O prevodu izprego-vorimo v kratkem več. Za sedaj ga naši napredni javnosti toplo priporo čarno. Naj bi se ta posebna knjiga razširila posebno med našo inteligenco, ki bo našla v nji mnogo lepih in velikih idej, pa tudi mnogo zdravih misli o starem in novem življenju. Wawel. Te dni so iz Wawela odšli zadnji vojaški oddelki. Kakor je znano, je Wawel grad v Krakovu. Ko so Avstrijci zasedli Krakov, so na Wawelu, kjer so bili najkrasnejši kraljevski gradovi starih poljskih kraljev, nastanili vojake. Pozneje so bile v kraljevskih palačah — vojaške bolnišnice. Poljake je zelo bolelo, da je njihovo najsvetejše mesto tako ponižano. Pri svoji zvezi z avstrijsko vladno večino so vedno zahtevali, da se Wawel popravi in da se restituira kolikor mogoče v isti obliki, kakor je bil nekdaj. Leta in leta so popravljali, kar so razrušili vojni časi. Mnogo ti-sočev je šlo v zidovje in vendar bo novi Wawel komaj senca stare veličastnosti in razkošja, kakor ga je poznal poliski dvor. Wawel stoji na biegu Visle in hrani v sebi naj tarejšo poljsko zgodovino. V njegovem zidovju se dviga stolna cerkev, kjer so kronali poljske kralje in kamor prihaja še dandanes na tisoče poljskih romarjev gledat kraj stare slave. Na Wawelu v cerkvi so grobovi poljskih kraljev in raznih velikih poljskih mož in umetnikov. Na Wawelu bodo zdaj kraljevski dvori pripravljeni za cesarja, en del pa se izpremeni v narodni muzej. In vendar je temu res tako. V zimi, ki našim krajim ne prinese veliko snega, je solnčna toplota na solncu posebno izpostavljenih južno-stranskih krajih, najraje ob skalovju na brezsnežnih strminah kot je Šmarna gora, Jetrebenk pri sv. Katarini itd. Že tako močna, da privabi tudi stru-penjake na dan in plan. Na pol še nartev od zimskega spanja prileze stru penjak iz svojega prezimovišča vunkaj na solnce. Značilno, kot bomo to še pozneje videli, je pri tem razlika časa; ta razlika je pogojena, kar je naravno, po meri, pritisku solnčne toplote. Poleti namreč na istem kraju že jutranje solnce lahko izvabi kačo se solnčit na prosto, dočim je v omenjenem .zimskem času še le popoldne okrog 1. ure tako močno izvabljivo. Izmed drugih navedem le en slučaj: Pred kakimi 12 leti smo šli na Svečnico iz sv. Katarine proti Jetre-benku. Ob skalovju pri potu nas preseneti čuden prizor. Okolu male palice je ležal zvit velik strupenjak, kateremu je izmed glave molela — vizitka. „0 tu so pa gadje nobel postali," vzklikne neki porednež izmec naše družbe. Jaz, kateremu se je bol neverjetno zdelo, da bi se ob takem času že dobilo gada zunaj, kot pa da bi gorenjski gadi imeli tudi vizitke pri sebi, sem hitro skočil k temu prizorišču. Videl sem, da ima strupenjak prebito glavo, torej da je že prestal blagor in gorje te solzne doline. Pogledam na s krvjo oškropljeno vizitko, kjer je stal tiskani naslov: Peter Strel, c. in kr. narednik pri 17. pešpolku. Pod naslovom je bil datum v .=£■> < Pazite pri ®3r* prave |/^^>-^ Palma - kavčukove •iiiiillUMiiMiiaMtMliiiiliiiiiiiiiiiiillili T\/\/| y\ Aryi 1 1T r\ iiimiiimmmmsiimmmmiiiimimiimsiimm, • HIIIHMIHIHMHIIHIMIIIIIIIIIlilllllllll, UvilUv LJIlXlVvy» IMIII»nl|„,111,111 MII Najboljše odgovori „ Slovencu" vsak naš prijatelj, ako se naroči na „Jutro“, ali pa najde novega naročnika! so nedosežne glede oblike, izvršitve in cene. Ljubljana, Dvorni trg 3. Telefon št. 291. Zaradi minule sezije so cene oblekla gospode, dame dečke in deklice veliko znižane. 5 »Angleško skladišče oblek44 O. Bernatovič Ljubljana, Mestni trg 5. mmmmmmmmmmmmmmrnmmm ur* Najbolj varno naložen denar ! Naj več ja slovenska hranilnica! Denarnega prometa do 31. dec. 1910 nad 564 milijonov K. v Ljubljani, v lastni hiši, Prešernova ulica štev. 3. * sprejema vloge vsakdan in jih obrestuje po* 4*///, brez odbitka. Nevzdignjene obresti pripisuje vsakega pol leta b kapitalu. Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar. Denar in knjižice se lahko pošiljajo po pošti. * Za .varnost naloženega denarja jamči zraven rezervnega zaklala še mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in z vso davčno močjo. Izguba vloženega denarja Je nemogoča, ker je po pravilih te hranilnice, potrjenih po c. kr. deželni vladi izključena vsaka špekulacija z vloženim denarjem. Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike, v podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov pa Kreditno društvo. Posoja na zemljišča po 5•/• in proti poplačevanju dolga po J najmanj Vv8/«. Dolžnik pa more svoj dolg poplačati tudi poprej, 1 aho hoče. Posoja še tudi na menice in vrednostne papirje. Ljubljana, Vegova ul., v bližini realke. Zaloga raznega pohištva hišnih oprav za spalne in jedilne sobe, vseh vrst tapeciranega pohištva, naslanjačev, otomanov, kakor tudi pisarniških oprav, dalje različnih platnenih ip lesenih rolo, žaluzij in železnih val-ičnih zastorov. — Velika množina izgotovljenih oprav. za spajne. in jedilne sobe vedno v zalogi. Priznalna pisma, ceniki in vzorci na poljubno razpolago. jry y za slabokrvne in prebolele 14. *|*V 'jjt a je zdravniško priporočeno črno E JL. IjI v. ^dalmatinsko vino Kui najboljše sredstvo 5 kg franko K 4.50 Br. Novakovič, Ljubljana. 5zvod samo 6 vinarjev ... registrovana zadruga z omejenim jamstvom v i . priporoča svojo bogato zalogo najnovejših tiskovin za šole, krajne dolske svete, županstva in druge urade. — Tiskarna sprejema vsa v tiskarsko in litografsko stroko spadajoča dela ter jih izvršuje točno, okusno in po solidnih cenah. — Tiskanje šolskih knjig in časopisov Leistan.© zdiloŽaaAd&tvo. čgŽliBjk IfcTao:rcxoci.exrxejžse čr3=ce. 2vdC-u.zi3ra.li3©- Xdito^©i5oei. ———— TelefosLelc* ito-v. 118. 1 —— 3E?©#taa.e liraiaailaaice štev. 76.307. 11- — na meji spodnje Koroške s 43 johi zemljišča, k temu spada tudi 16 johov velik gozd, drugo je rodovijno polje, travniki z sadritmi drevesi, pripravnim stanovanjem z gostilno, vodno žago in domačim mlinom se ceno odda s pre mičnim ali nepremičnim inventarjem. Natančnejša pojasnila daje L. Kalh, v Pibru pri KOflach u. Diplomirani krojač Zavaruje poslopja In premičnine proti-požarnim škodam po najnižjih cenah i Zavaruje proti tatvini, razbitju ogledali in okenskih plošč. Škode cenjuje takoj ih najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. ' Dovoljuje iz čistega dobička izdatno podporo v narodne in občnokorlatne < namene. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacij rib pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. vzajemno zavarovalna banka v Pragi, •srrrr' i .v Reserve in fondi K 54,000.000. Izplačane odškodnine in kapitalije K 109,356.860*58. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko - narodno upravo. \ v- 1 Vsa pojasnila daje: - » i —; ^Generalno zastopstvo v Ljubljani v Gosposki ulici 12. - i, i'.;...'r,’..i .L.i mi-. Pisarn* so v lastni bančni.hiši. — ,■ pn.u r " ■ LjabUana, Sv. Petra cesta 14 priporoča svojo krojačnico in ve-likp zalogo oblek. V«s čisti dobiček se razdeljuje zavarovancem ; doseda) se ga je izplačalo K 2,495-719 —. s hrano za izletnik/e se takoj odda pb Jkko nizki ceni v hotelu .Vega", Spodnja 'Šiška.