PREDLOG
Družbeni dogovor
o financiranju sanacije poveča-
nju zmogljivosti, vzdrževanju in
gradnji visokogorskih postojank
in  nadelavi  planinskih  potov
NaraščajoSi obisk delovnih ljudi in oboanov v slovenskem garskem svetu zahteva večje kapacitete visokogorskih planinskih postojank ixi boJj urejene, zavarovane in na novo naždelane gorske poti. Visokogorske planinske posto-janke in pota so zaradi sodobnega ritma življenja in dela fiedalje bolj pomembni rekreacijsko-kulturni pa tudi narodoobrambni objekti za druž-beno ekupnost in gospodarstvo. Zato je potrebno, da se sredstva za njihovo sanacijo, vzdrževanje in gradnjo, ozi-roma njihovb obratovaaje, izboljšavo in večanje kapažitet, zaradi širSega družbenega pomena in posebne inten-zivnosti naložb, združeno zagotavljajo za določeno časovno obdobje »kladno z razvojem gospodarstva in družbenih dejavnikov v SR Sloveniji. Zato se sklene
DRU2BENI   DOGOVOB
o financiranju sanacije, povečanju zmogljivQsti, vadrževanju in gradnji visokogorsldh plarunskih postojank in iiadelavi planinskih potov, h kateremu pristopijo:
1.  Izvršni svet Skupščine SR Sloveraije
2.  Telesnokulturna   skupnoet   SR   Slo-venije
3.  Planjnska zveza Slovenije
4. "Skupnost slovenskih  ob&a
5.  Skupščine občin in mesta Ljubljane
6.  Glavni štab za splošni Ijudski odpor Slovenij«
7.  Predsedstvo republiškega sveta zveee sindikatov  Slovenije
8.  Gospodarska zborruca Slovenije
1.   Podpisniki   tega  družbenega  do-govora   bodo   zdruzevali   sredsiva   za tinanciranje   sanacije,  povečanja zmo-gljivosu, vzdrževanja in gradnje viso kogorskih plamnskili postojank z nad-morsko vižino nad 1000 m, do katerih ni možen neposreden diostop po cesti ali   s   kabiasko   židnico   oziroma,   ki niso   neprekinjeoo   dostopne   čez   vse leto   ter   tisUh   planinekih   domov,   ki so  osnovna  izhodišča za visokogorske planinske   ture   ter   za   nadelavo    in vadrževanje planinsltih potov.
Seznam planinskih postojank ln poti, ki pridejo v poštev, je sestavni del tega dogovara in ga bodo podpis-ruki sporazuma dopolnjevalj ali spre-nunjali.
2.   Podpisniki    bodo   oblikovali    ln sprejeli   srednjeročni    načrt   sanacije, modernizaciije, povečanja  zmc^jljivosti, vzdrževanja   in  gradnje  visolcogorslsih planinskih postojank in nadelave pla-ninsldh   potov  do  vključno   leta   19S0, na  podiagi   tega  pe   letne   programe.
Planinska zveza Slovenije daje pod-pisnikom letna poročila o opravljenem delu in pripravlja predloge programo<v vsako leto do 10. nomnbra.
3.  Podpisniki bodo do vkljudno leta 1980 vsako leto redno zagotavljali sred-stva  aziroma  izvajali  sprejete  naloge in obveznasti v zvezi s sanacijo, tno-dernizacijo,   povečanjem    zrnogljivosti, vzdrževanjem in gradnjo visbkogorskih planinskih pastojank in nadelavo pla-ninskih  potov.   Pri  tem  bodo  upošte-vali   zlasti   sedanje   stanje   planinskih postojank pa tudi nove potrebe, sklad-no s splošaim gospodarskim razvojem in   naTaščanjem   števila   obiskovalcev.
4.   IzvTšni  svet  Skupščine   SR   Slo-venije bo v letu 1974 zagotovil za so-finaneiranje sanacije, povečanja, vzdr-ževanja  in gradnje  visoikogorskih  pla-ninskih    postojank    in    za    nadelavo planinskih    potov   sredstva    v    višini 1,500.000 din, v naslednjih letah pa so razmemo    s   porastom    sredstev    za skupno in splošno  porabo v SR  Slo-veniji.
5.  Telesnokultuma skupnost SB Slo-venije bo v letu 1974 nsmenila za so-financiranje    sanacije,    modemizacije, povečanja zmogljivosti, vzcJrževanja in gradnje   visoikogorskih   planinskih   po-stojank in za nadelavo planinskih po-tov finandna sredstva v višinl najmanj 1,100.000   din.   V   naslednjih   letih   pa sorazmemo   z   gibanjem   sredstev   za financiranje telesnokulturne  skupnosti Slovenije.
Telesnokulturna skupnost SB Slo-venije se bo skupaj s Planinsko zvezo Slovenije še posebej dogovarjala s te-meljnimi telesnakulturnimi skupnostmi za del sredstev, ki naij jih prispevajo tlste temeljne telesnokulturne skupno-sti, na kaiterih območju so visokogor-ske planinske postojanke ali deluje planinsko  društvo.
6.   Planinstea    zveasa    Slovenije    bo skupno   s   planinskimi    društvi   vsako leto  prispevala  sredstva iz  investicij-skega sklada in  iz  drugih  virov naj-manj   v   višini   500.000   dim,   najmanj tolafcšno   vrednost   pa   bo   vsako   leto ustvairila tudi s, prostovoldnim delom. kredati ter drugimi prispevki svojega članstva.
PlaninSka zveza SR Slovenije bo dajala pobude delovnim organizacjjam za skupna vlaganja v^ visokogorske planinske postojanke za prevzemanje patronata nad posameznimi planinski- . md postojankami in za druge oblike sodelovanja pri širjenju možnosti za rekreacijo  delavnlh  Ijudi.
7.    Skupnost   slovenskih   občin    bo s  svojdmi  stališči,  predlogi  in mnenji v   okviru   pristojnosti   sodelovala   pri uresničevanju   tega   družbenega   dogo-vora.   V   ta    natnen   bo    vzpodbujala skupščine obfiin, da pristapijo k temu družbenemu dogovoru.
8.   Skupščine občin bodo turistično takso,   zbrano   v  planinskih  postojan-kah, ki jdh upmvljajo planinska društ-va,   v   celoti    namenile   za    sanacijo, modernizacijo,  povečanje  zmogljivosti, vzdrževanje  in  gradnjo planinskih po-stojank  in nadelavo planinskih potov.
Skupščine občin bodo odstopile v planinskih postojankah pobrani davefe na promet z alkoholnimi pijaičaini v poslovni  sklad   tistih  planinskih  dru-
štev, ki posamezne postojanke uprav-Ijajo.
Skupsčine. občin in skupščine me-sta LjuSljane bodo v okviru svojih možnosti prispevale in združevale (»i-roma pomagale združevati tudi druga .sredstva za sanacijo, vzdrževanje, po-večanje zmogljivosti in gradnjo pla-ninskih postojank na svojem območju ter sldepale posebne dogovore s pla-ninskimi društvi, ki postojanke uprav-ljajo  oziroma  gradijo.
9.   Glavni   štab   za   splošni   ljudski odpor SR Slovemje bo neposredno so-deloval   s   Planinsko   zvezo   Slovenije pri   izdelavi    predlogov    o   programu jzgoje, povečanja zmogljivosti, vzdfže-vaiya in gradnje visokogorskih planin-skih  postojank  in  izdelave  planinskih poti ter po  možnosti  materialno pod-piral   tiste   akdje,  ki so   v   konkretni zvezi s potrebami splošnega ljudskega odpora.
10.   Predsedstvo  republiškega  sveta zveze sindikatov Slovenije bo priporo-čilo  osnovnim  sindikalnim  organizaci-jam,   konferencam  delovnih  skupnosti in  občinskirn  sindikalnim  svetam,  da pri   združevanju.   usmerjanju   in   raz-porejanju  sredstev  skupne porabe ter drugih sredstev za potrebe članov de-lovnih skupnosti, skladno s sindikalno listo,  namenijo  del sredstev  tudi  pla-ninskim     organizacijam   za    sanacijo, pavečanje zmogljivosti, vzdrževanje  in gradnjo   vrsakogorskih   planinskih  po stojank in za nadelavo planinskih po-tov.
Predsedstvo republiškega sveta zve-ze sindikatov Slavenije bo delovnim skupnostim in sindiikalnim organizaci-jam priporoCilo, naj prevzamejo pa-tronate nad visokogorskimi planinski-mi postojankami in tudi na druge na-čine pomagajo pri reševanju problema-tike, zlasti teh postojank na njihovem območju.
11. Gospodareka zbomica Slovenije bo priporootla srojim članom naj iz sred-stev sktaidav skupne porabe in ¦ drugih virov namenijo del sredstev za sofi-iraneiranje sanacije, povečanje zmog-Ijivosti, vzdrževanja in gradnje viso-lcogorskih plaraimskjh postojank in za '  nadelavo planinskih pobov.
12.    Sredstva,   ki   jih   za   namene, opredeljene   v   tem   družbenem   dogo-voru  združujejo  Izvršni svet  Skupšoi-ne SB Slovenije, Telesnokulturna sikup-nost  SR  Stovenije in Planinska  zveza Sloveniije,   se   stekajo   na   ra&un   Pla-ninske zveze Slovenije. O njihovi raz-poreditvi  vsako  leto  odloda  komisdja
. podpisnikav tega dogovora, na pred-log in v soglasju s Planinsko zvezo Slovenije.
Druga sredst\'a, kl jih zdiružuje fco-misija ostalih podpisnikav tega dosro-vora, se stekajo na račune ustreznih plankjskih društev.
13.  Sredstva podpisnikov tega druž-benega dogovora se združujejo za fi-nanciranje   senacije,   povečanja   zmog-ljivosti, vzdrževanja in gradnjo visoko-gorskih planinskih postojank in za na-delavo   planinskih   potov   brez   obvez-nostvi vračila.
14.    Planinsika   zveza   Slovenije    bo v skladu s tem družbenim dogovororn nastopala   kot   nosilec   izvajanja   pro-grama   sanacije   povečanja   zmogljivo-
sti, vairževanja in gradnje visokogor-skih planinskih postojank in nadelave planinskih potov in bo kot tnvestitor pripravljala ustrezno dokumentaoijo, oziroma bo to nalogo poverila posa-meznim  planinskiin   društvom.
15.  Koraisija, v katero imAiuje vsak od podpisnikov po enega člana, sprem-lja    izvajanje    družbenega    dogovora, daje   razloge   posameznih   določb   ter predlaga podpišnikom  ukrepe  za nj» govo uresnifievanje.
16.   Ta   družbeni   dogovor  velja   za podpisnike  od  dne,  ko  ga  podpišejo, uporablja  pa  se   od   1.   januarja   1974 do konca leta  1980.
17.   Ta  družbeni  dogovor  je   odprt tudfi za druge podpisnike in zanje ve-lja od drleva, ko ga  podpišejo.
18.   Družbeni  dogovor  se objavi  t Uradn«n Ustu SRS.
Obrazložitev izvršnega sveta mestne skupščine
k družbenemu dogovoru o financira-nju sanacije, povečanju zmogljivosti, vzdrževanju in gradnji visokagorsklb. planinskih postojank in nadelavi pla-ninskifc potov
—  Organizirano   slovensko    planinstvo je  nastalo  leta   1893,  ko  je  bilo  v Ljubljani ustanovljeno prvo sloven-sko jilaninsko društvo.
—  V 70 letih je planinstvo poetalo vs« bolj   važen   družbeni   dejavnik   in množična organizacija delovnih lju-di  in  mladine,  ker  je  postalo  pri-ljubljena oblika aktivne izrabe pro-stega časa najširših ljudskdh slojev. To med drugim dokazuje velik po-rast   članstva,   ki   je   leta   1973   do-seglo že 80.407 organiziranih članov, od tega  37.000    mladih   vspod    34 let, ki so organiziirand v 125 podruž-nicah 67 plamkiskih društvih.
—  Planinska   društva   upravljajo    165 planinskib.   objektov   (koč,   domov, postojank,  zavetišč  in  bivaJkov)   in skrbijo za 7000 km planinskih poti.
—  Delo PZS je sestavni del širše druž-bene aktivnosti na področju telesne kulture, varstva človekovega okolja, gorskega turizma, kulture t»r vzgo-je  in  iaaobraževanja.  Poleg tega  ne gre  prezreti  pomena  te  dejavnosti za  ljudsko obrambo.
—  Sredštva za f inanoiramoe dejavivosti PZS   dotekajo   predvsem   iz   člana-rin, ki se uporabijo za vse ,osebne in   materialne   stroSke  organizacije.
—  S   postojankami   gospodarijo   posa-mezna plaTrinska društva. Delo dlru-štev  je  povsem  amatersko, plačani so samo profesionalni oskrbniki in Cisebje postojank.
V planinsfcih postojankah smo ime-•li leta 1962 137.625 nočnin, v pretelklem letu pa že 168.090 nočnin, obiskovalcev pa 966,787.
Mnogi planinski dompvi so ob kon-cu tedna nabito polni, marajika gostin-skih'sedežev, predvsem kuhinjskih in prenočitvenih kapacitet, zato je znatno po'/ečanje in moderni2aoiija glavnih vjsokogorskih postojank nujno po-trebna.
—  Dotrajane    in    nesodobno    urejene pianinske koče, terjajo velike sta-o-ške  za popravila in redno vadrže-
vanje ter ni mogoče zagotoviti gt> spodarsko rentabiinega poslovanja im. sredstev za razširjeno reproduk-cijo.
—  V   naslednjih   štirih   letih   bo   PZS potrebovala  52,000.000 din  za finan-
. ciranje, vzdrževanje, povečanje in gradnjo nekaterih postojank (kot npr.: koča pri Kjrnskem jezeru, koča pod Špičkom pod Jalovcem, koča na Golici, koča na Korenu itd.).
V iiačrtu za sanacijo oeiroma adap-tacijo je predvideraih 67 placiinskih postojanik, v skupnem znesku 33,900,000 <3in, za 10 novc^radenih se naj bj po-mbilo 15^000.000 din, za popfavilo EASiednjih 15 postojank pa skupaj 3.000.000 din.
—  Po mnenju planinske zveze pri no vogradnjah    ne   bi   smeli    prezreti graditve novega objekta pri planin-sikem   domu   na   Kredarici,   ki   je nujna,   vendar   že   ni   vključena  v zhesek  52,000.000, dan.   Za  to  novo-gradnjo   bi  bilo   potrebno  najmanj 4,000.000  din.
S predvidenim zneskom 52,000.000 din bi lahko povečaJi fond planinsikih ležišč za cca 2.000, pridobili pa bi tudi coa 2.500 testaviaeijskih sedežev.
Od 125 planinskih društev v Slo-veniji jih je 19 v Ljubljani, ki so ime-la v lanskem letu skupa/j 14702 člana. Potrebno je paudariti, da ima v Ljub-ljani kar 13 Q<rganizacij združenega dela Ia6tno planinsko društvo. Ljub-ljanska druš.tva imajo v upranri 16 pla-ninskih  postojank.
Namen družbenega' dogovora je, da polpisniki skupaj obiikujejo načrt sa-nacije, modernizacije iri novogradenj planinsfcili postojajik do leta 1980 in da za tak naort zagotovijo tudi fi-nandna sredstva.
Družbeni dogovor skupščino mesta Ljubljane abvazuje, da bo tako kot tudi skupščine obcSn v okviru svotjih. možnosti prispevaila in združevala, ozi-Toma poniagala združevati, sredstva za sanacijp in novogradnje plankiskih' postojank. Piksnega 2meiska torej spo raaumno ne določa taiko, da bo pri-spevek sikupšoine • mesta potrebno do-loditi na podlagi potreb in možnosti 6  posebnim   dogovorom.
Izvr&ni svet predlaga skupščini me-sta, da sprejme sklep o pristopu k predloženemu    družbenemu   dogovoru.