PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini	a*\ »•
Abb. postale I gruppo	- LiCIia	llF
Leto XXI. St. 110 (6088)
TRST, torek 11. maja 1965
200.000 bivših partizanov na proslavi 20-letnice osvoboditve v Milanu
Predsednik republike Saragat poveličeval protifašistično borbo
Na častni tribuni: Merzagora, Pertini, Moro, Parri, Longo, Lombardi, Marazza, Valiani, La Malfa in številni partizanski poveljniki - Tolloy predlaga, naj bi govor Saragata komentirali v vseh šolah - Fanfani
dopotoval v London na sejo NATO
ga «Aeroflota», ki je bilo na povratni vožnji na novi letalski progi Moskva Rim. Na letališču ga je dočakal sovjetski veleposlanik v Rimu Kozirev in druge 'Italijanske in sovjetske osebnosti. V Izjavi novinarjem je Lupiš omenil med drugim. da je bil v Moskvi na povabilo sovjetske vlade, kamor je odpotoval na otvoritveni polet na letalski progi Moskva-Rim; izrazil je željo, da bi k vzdrževanju te proge mogla v kratkem prispevati s svojimi letali tudi «Alitalia». Ta proga, je poudaril Lupiš, «bo zatrdno prispevala k razvijanju odnosov s Sovjetsko zvezo, tako gospodarski, kot kulturni odnosi med obema državama pa imajo za Italijo znaten pomen, tako iz specifičnih razlogov, kakor tudi ker že odnosi sami pomenijo hkrati pozitiven prispevek k mednarodnemu sodelovanju sploh. Med razgovori v Moskvi je zaključil Lupiš — sem ugotovil, da enaki konstruktivni nameni navdihujejo sovjetske oblasti in da obstajajo ugodne okoliščine za nadaljnji razvoj sedanjih odnoša-jev, ki se v ostalem razvijajo pozitivno že več let»
Ko mu je odgovoril na kratko, je sovjetski veleposlanik Kozirev dejal, da soglaša z mnenjem državnega podtajnika glede razvoja od-nošajev med obema deželama.
De Gaulle
sredi junija v Bonnu
BONN, 10.	— Zahodmonemški
državni tajnik za informacije von Hase je sporočil, da se bosta general de Gaulle in kancler Er-hard sestala 11. in 12- junija v Bonnu. Dodal je, da je de Gaulle
RIM, 10. — Okrog 200.000 bivših partizanov se je zbralo v nedeljo v Milanu iz vse Italije, da bi se udeležili manifestacije ob priliki 20-letnice osvoboditve, na kateri je govoril predsednik republike Saragat. V povorki, ki je bila dolga okrog pet kilometrov, so se partizani zbrali na Piazza Duomo, kjer so na glavni tribuni zavzeli mesto, na desnici predsednika republike, predsednik senata Merzagora in podpredsednik poslanske zbornice Pertini, na levici pa predsednik vlade Moro, pred sednik ustavnega sodišča Ambrosini in obrambni minister Andreotti. Tik za tribuno pa so sedeli poveljniki korpusa prostovoljcev svobode (Parri, Longo, Stucchi, Argenton in Sole-ri), člani CLNAI (Marazza,
Lombardi, Valiani in Arpesa-ni), član rimskega CLN La Malfa, generali Scarpa, Coglieri,
Ferrara, Quaroni, Scarpati in desetine in desetine znanih in neznanih partizanov, invalidov, odlikovancev iz protifašistične in protinacistične borbe.
Predsednik republike, ki je govoril okrog 40 minut in kii so ga poslušalci večkrat prekinili s ploskanjem, na koncu pa nagradili z navdušenim ploskanjem, ko je zaključil z «Zivel odpor! Živela Italija«, je prikazal bestialnost fašizma in nacizma ter nevarnost, ki je grozila človeštvu, če bi se tj Okrutni blazneži polastili sveta; poudaril je vrednote odporniškega gibanja in borbe, ki niso last te ali one politične stranke ali ideologije, ampak so last vsega naroda, ki se je dvignil v o-b o rožen o borbo proti nacizmu in njegovim domačim hlapcem.
Senator Tolloy se je obrnil na prosvetnega ministra in ga vprašal, ali ne smatra za primerno, da bi govor predsednika republike v Milanu objavili v posebni brošuri in da bi ga prebrali in komentirali s posebno svečanostjo v vseh šolah.
Državni podtajnik ministrstva za državne soudeležbe Donat Cat-tin je danes govoril na partizanskem zborovanju v bližini Turina in poudaril med drugim, da uresničenje demokratične vsebine italijanske ustave, ki se je porodila iz borbe proti fašizmu in ki je eden glavnih smotrov politike levega centra, bi moralo olajšati napad na gospodarski privilegij • resnično in zaskrbljujočo rezervo vsakega protidemokratičnega podviga. Ce demokracija ne more napraviti smrtno napako — v Italiji in drugod -— je v tem, da zameša obrambo svobode in njenih institucij z obrambo privilegija, kajti privilegij je — da-si pod različnimi imeni — vir fašizma«. V nadaljevanju svojega govora je Donat Cattin poudaril, da ne smemo pozabiti na relativno lahkoto, s katero se je fašizem polastil oblasti v Italiji. Izkoristil je »pičlo zanimanje državljanov za politično življenje, šibkost liberalne države in utrujenost, ki je izhajala iz te šibkosti«. Nad temi izkušnjami iz preteklosti se je treba globoko zamisliti, zlasti sedaj, ko se množe napadi na pomanjkljivosti parlamentarne demokracije:	«v vseh
državah, kjer so skušali odpraviti te pomanjkljivosti z uvedbo drugačnih sistemov vladanja, je to imelo za posledico izgubo svobode«.
Zunanji minister Fanfani je danes odpotoval z letalom v London, kjer se bo udeležil zasedanja sveta ministrov NATO. Popoldne se je sestal z ameriškim državnim podtajnikom Ballom. V načrtu je bilo, da se bo sestal z Ruskom, toda ameriški zunanji mnister je zadržan v Washingtonu zaradi razvoja dogodkov v S. Domingu. Jutri se bo Fanfani sestal na italijanskem veleposlaništvu s parlamentarci anglo-italijanske skupine, ki ji predseduje laburistični poslanec Carol Johnson, s predsednikom «British-Italia-Society» Clarkom in s predsednikom italijanske trgovinske zbornice v Londonu Charlesom Fortejem.
Na povabilo francoskega zunanjega ministra Couve de Murvilla bo Fanfani obiskal Pariz 3. in 4. junija.
Predsednik vlade Moro je imel danes sestanek z ministri Tavia-nijem, Realejem in Pieraccinijem.
Po sestanku je minister Taviani dejal novinarjem, da so proučili glavne poteze zakona o reformi poenotenega besedila zakona o javni varnosti. Pravosodni minister Reale pa je pripomnil, so odobrili del novega poenotenega besedila zakonov o javni varnosti.
Na vprašanje, ali se bodo ponovno sestali, je minister to potrdil in dodal, da se bodo sestali v kratkem.
Minister za proračun Pieraccini je danes otvoril začetek del na avto cesti Sestri Levante-Livorno popoldne pa je imel sestanek s predstavniki ustanov, oblasti in sindikalnih organizacij, da bj skupno proučili stanje krajevnega gospodarstva.
Državni podtujnik za zunanje zadeve Lupiš se je vrnil danes iz Moskve v Rim z letalom sovjetske-
poslal kanclerju pismo, v katerem sporoča, da se strinja s predlaganim datumom.
Turško-grški stiki zaradi Cipra
LONDON, 10. — Grški in turški zunanji minister, ki sta sedaj v Londonu, kjer se bosta udeležila jutrišnjega zasedanja sveta ministrov NATO, sta se danes pogovarjala pol ure o Cipru. Pred razgovorom je turški zunanji minister izjavil, da se želi še dalje truditi, da bi dosegli «naglo in pravično
rešitev ciprskega vprašanja na podlagi obstoječih pogodb in spoštovanja vseh prizadetih strani«. Pripomnil je, da je v nasprotnem primeru nevarnost, da se odnosi med Grčijo in Turčijo poslabšajo.
VČERAJ V VSEJ JUGOSLAVIJI
Proslava Dneva zmage v Beogradu Tito prispel na Norveško
Vojaška parada enot JLA - Govor Koče Popoviča ~ Poziv miroljubnim silam proti silam napada - Tito ostane na Norveškem še tri dni
FIGL UMRL
DUNAJ — V nedeljo je na Dunaju umri bivši avstrijski kancler Leopold Figi. Pokojni kancler je imel 62 let. Kot zunanji minister je 15. maja pred desetimi leti podpisal avstrijsko državno pogodbo. Figi je bil inženir in doktor za kmetijske vede. Med vojno so ga nacisti zaprli in nato odpeljali v Mauthausen. •
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 10. — Narodi Jugoslavije so včeraj slovesno proslavili 9. maj, Dan zmage zaveznikov nad fašizmom. O-srednja dogodka v vrsti številnih manifestacij v Jugoslaviji sta bila impozantna parada enot JLA v Beogradu in slovesna seja vseh svetov zvezne skupščine, zveznega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije in zveznega odbora Zveze združenj borcev NOV Ju goslavije. Na obeh slovesnostih je bil poleg naj višjih državnih in partijskih funkcionarjev nav-zoč tudi predsednik republike maršal Tito.
Tito je v svoji izjavi ob Dnevu zmage z obžalovanjem ugotovil, da je danes, dvajset let po zmagi nad fašizmom, svet ponovno pred veliko nevarnostjo, na robu nove katastrofe, ki bi bila v pogojih jedrskega orožja mnogo strašnejša od zadnje vojne. «Protagonisti sile in nasilja,« je poudaril Tito, »podobno kot Mussolini in Hitler, strašijo, svet s «komunistično nevarnostjo« in to z namenom, da odvrnejo pozornost svetovnega javnega mnenja od tega, kar se de-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiutiiiimiiimiiiiimiiiiimiiiiiiiimiiiMiimiiiitimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiuimiiimiimiiiiimiiiimHiiiiiiiimmiiniMiiiimiHMin
ŠE VEDNO ZELO NAPETO V DOMINIKANSKI REPUBLIKI
(Vi a mn nova vlada odklanja stike z OAD dokler se ne prizna njen predstavnik
Zahtevala je tudi priznanje v OZN - Med spopadi je zgubilo življenje okoli 2000 oseb
SANTO DOMINGO, 10. — Caamanova vlada je sporočila, da ne bo stopila v stik z Organizacijo ameriških držav, dokler ne bo njen delegat Antonio Rosano, ki je v Washingtonu, akreditiran pri zasedanju ministrov te' organizacije. Na sobotni zelo burni seji so namreč sklenin, da ostane še nadalje akreditiran dosedanji predstavnik nove junte, Bonilla Attiles.
Caamanova vlada je zahtevala priznanje od OZN. Zunanji mini-
ster Cury je brzojavno dal nalogo pomočniku bivšega načelnika Dominikanske republike, naj,, v tem smislu predloži zahtevo Varnostnemu svetu.
V brzojavki, ki jo je zunanji minister Caamanove vlade Cury poslal predsedniku sveta ministrov Organizacije ameriških držav, pravi, da pomeni sklep te organizacije kršitev postopka in je v veliki meri poslabšal položaj v Dominikanski republiki ter hkrati ogroža sporazum o ustavitvi sovražnosti. Brzojavka se za-
ključuje: «Moja vlada je odločena, da ne bo sprejela predstavnikov OAD in se ne bo pogajala z njimi, dokler bo ta organizaciji! priznavala predstavništvo Bonii-le. Rosario je posebni in edini delegat zakonite vlade v Dominikanski republiki.«
Včeraj je minister v predsed-ništvu republike Aristi izjavil, da se je z imenovanjem nove junte prekršil sporazum o premirju. Obsodil je ZDA, ker so dopustile ustanovitev nove junte na ozemlju tako imenovanega mednarodnega področja v prestol-
Ogromna vesoljska raketa podobna raketam, ki so postavile na tir okoli Zemlje «Vostok» in «Voshod»,
med vojaško parado na Rdečem trgu v Moskvi
iiiiiiiiiimmiiiiiniimiiiMiimiiiMimiiiiiiiiimiiiiiiiiiimmiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimimiiiiiiiiiiniiniiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiimiiiiitiiiiimiiiiiHiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiHi
OB PROSLAVI DVAJSETLETNICE ZMAGE
Najmodernejše orožje sovjetske vojske na vojaški paradi na Rdečem trgu v Moskvi
Poziv sovjetske vlade vsem jedrskim državam, naj se odpovedo uporabi jedrskega orožja
MOSKVA, 10. — Včeraj je bila v Moskvi velika vojaška parada ob proslavi 20-letnice zmage. Prvikrat so razkazali številno najmodernejše orožje: 40 metrov dolgo tristopenjsko raketo, ki z jedrskoi konico lahko zadene kateri koli kraj na Zemlji, protiraketno raketo, ki lahko avtomatično prestreže vsako sovražno raketo, ki leti tudi z nadzvočno hitrostjo; poseben tank, v katerem je rampa za izstreljevanje raket itd.
V začetku sprevoda so nosili rde. čo zastavo zmage, ki so jo sovjetski vojaki pred dvajsetimi leti razobesili nad Reichstagom v Berlinu. Zastavo so hranili dvajset let v muzeju in so jo včeraj izročili borcem, ki so Jo 30. aprila 1945 raz obesili na Reichstagu.
Ko so peljali mimo nove vrste
raket, je napovedovalec izjavil: »Nobena vojska nima tako učinkovitega orožja. To so strateške rakete, ki stalno menjavajo pozicijo in ki jim sovražnik ne more do živega. Vedno so pripravljene na akcijo.«
Sledilo so rakete protitankovske obrambe, podvodne ta tristopenjske rakete ter medcelinske rakete. Na koncu pa ogromne vesoljske rakete, o katerih sovjetski vojni strokovnjaki pravijo, da so podobne nosilnim raketam, s katerimi so izstrelili kozmične ladje «Voshod». To so rakete, za katere praktično ni višinske meje in oddaljenosti. Rakete se dajo opremiti z atomskimi konicami strahovite rušilne moči ta so povsem neranljive.
Ob 20. obletnici zmage je sovjet-
jensko pripravlja.« Tej nevarnosti se, po besedah predsednika Jugoslavije, lahko uspešno zoperstavijo sile miru, ki so danes močnejše od sile reakcije. Da bi pa ta odpor bil učinkovit, je neobhodno potrebna enotnost vseh miroljubnih sil.
Na novo nevarnost je opozoril tudi član izvršnega odbora SZDLJ Koča Popovič v svojem referatu ob dnevu zmage na skupni seji vseh svetov zvezne skupščine, zveznega odbora SZDL Jugoslavije in zveznega odbora Zveze združenj borcev NOV Jugoslavije, na kateri je bilo poleg 900 udeležencev zbora okrog 800 gostov, med njimi okrog 200 narodnih herojev, okrog 120 generalov in višjih oficirjev JLA, zastopniki borbenih organizacij iz vseh republik, zastopniki verskih skupnosti, voditelji diplomatskih misij, zastopniki vojaških misij pri vrhovnem štabu JLA ta vojaški atašeji, akreditirani v Beogradu.
V svojem poročilu je Koča Popovič prikazal vzroke, ki so pripeljali do druge svetovne vojne in do ustanovitve protihitlerjevske koalicije, ki se je borila za obstoj in dostojanstvo človeka, tako da je bila druga svetovna vojna ljudsko od začetka do konca pravična, napredna in antiimperialistična.
Ko je izrekel priznanje Sovjetski zvezi za glavno breme borbe v prvih letih vojne, in ostalim zaveznikom ter se zahvalil vsem borcem. ki so padli za svobodo svoje dežele ta svobodo Jugoslavije, je Koča Popovič na kratko orisal značaj in prispevek narodov Jugoslavije v drugi svetovni vojni. Z obžalovanjem je ugotovil, da se bratstvo, v orožju, ki se je skovalo med zavezniki v drugi svetovni vojni, ni spremenilo v orožje bratstva svobode, enakopravnosti in miroljubnega sodelovanja med vsemi narodi Na žalost, so se kmalu po vojni pojavila nesoglasja (ned velikimi silami ta tendence po dominaciji ta ponovnem uveljavljanju politike sile.
«V današnjih razmerah«, je poudaril Koča Popovič, «pa vsako izvajanje politike sile nosi v sebi nevarnost, ki je podobna nevarnosti fašizma. Napadalnost in potencialni napadalec danes nista nič manj nevarna kot so bili napadalci pred dvajsetimi leti. Nasprotno, upoštevajoč katastrofalne posledice nove svetovne vojne, so celo nevarnejši«.
Koča Popovič je pobijal teorijo, Češ da ravnotežje, ki obstr.ja v Jedrskem orožju med velikimi silami varuje svet pred novo katastrofo in je v zvezi s tem opozoril na nevarno igro, ki se zadnje čase vodi v jugovzhodni Aziji in ki grozi, da se lokalna vojna spremeni v svetovno vojno. Popovič je opozoril na petrebo organiziranih naporov za dosego splošne in popolno rr.zoro žltve, kar je ena osnovnih nalog vseh držav posebno pa OZN. Na koncu svojega govora je govoril o politiki aktivne miroljubne koeksistence in politiki nepovezanosti, ki je trajen in neločljivi del splošne borbe proti sili politike nasilja in vojne.
Po poročilu Koče Popoviča je zbor na predlog predsednika zvezne skupščine Edvarda Kardelja spre-
jel predlog deklaracije, v kateri se izraža zaskrbljenost narodov Jugoslavije zaradi napetosti na svetu in njihova odločnost, da onemogočijo vse poskuse, da se človeštvu ponovno vsili politika, ki je pripeljala do druge svetovne vojne. Deklaracijo bo zvezna skupščina poslala parlamentom vseh držav. Slovesnost v Domu sindikatov se je končala s koncertnim delom, v katerem je simfonični orkester Doma JLA izvedel četrti del IX. Beethow-nove simfonije.
Pred slovesno sejo v Domu sindikatov je bila na bulevarju Revolucije slovesna parada enot JLA. Na čelu parade, v kateri so sodelovale enote vseh rodov JLA. o-premljene z najmodernejšim orožjem, med njimi tudi z raketami, so vojaki rojeni v dneh osvoboditve nosili 279 zastav proslavljenih partizanskih brigad. Poleg njih so korakali stari borci, pripadniki teh brigad, za njimi pa okrog 600 članov Zveze borcev, udeležencev NOV. s številnimi odlikovanji na prsih. To je bil najbolj ganljiv ta najbolj impreslonanten del parade.
Sinoči je predsednik republike v palači zveznega izvršnega sveta
priredil slovesen sprejem, katerega so se udeležili vsi udeleženci skupne seje v Domu sindikatov ta. številni ostali gostje.
Predsednik republike Je odpotoval danes s soprogo na štiridnevni uraden obisk na Norveško Z njima so odpotovali: državni tajnik za zunanje zadeve Marko Nlkezlč s soprogo, pomočnik državnega tajnika Dušan Kveder, šef protokola Mirko Milutinovič In generala Peter Babič in Luka Božovič. Pred-sečtoika Tita in njegovo soprogo so ob prihodu na Norveško pri letališču pri Oslu pozdravili norveški kralj Olaf V. in prestolonaslednik Harold in druge najvišje norveška civilne in vojaške osebnosti. Med drugimi so predsedniku Titu zaželeli dobrodošlico predsednik parlamenta Langhelle. predsednik vlade Gerhasen, predsednik vrhovnega sodišča Torievold in drugi. O-poldne je predsednik Tito obiskal zgodovinsko trdnjavo Attershus pri Oslu, kjer je položil venec na spo menik ustreljenim norveškim rodoljubom v drugi svetovni vojni Zvečer pa je bil gost na večerji, ki Jo je v njegovo čast priredil kralj Olaf V.
B B.
niči, ki je pod popolnim nadzorstvom ameriških vojakov.
Predsednik nove junte, ki jo podpirajo Američani, general Im-bert Barreras je izjavil, da želi • mirno rešitev«, dodal pa je, da je v ta namen potrebno, da «u-porniki« položijo orožje in kapitulirajo ter da nima namena neskončno čakati. Izjavil je tudi, da se ne bo obotavljal prekiniti sporazum o ustavitvi sovražnosti in vojaško napasti vojsko Caama nove vlade.
Kar se tiče žrtev bojev v zadnjih dneh, ni še znano njih število. Domnevajo pa, da je od 25. aprila dalje padlo od 1500 do 2000 oseb.
Tudi «vlada«, ki ji predseduje ge neral Antonio Imbert Barrera, je zahtevala priznanje od Združenih narodov in je obvestila glavnega tajnika U Tanta, da je bil za voditelja delegacije v OZN imenovan dr. Guarao Velazquez. Predstavnik Združenih narodov je izjavil, da U Tant ne bo sprejel akreditiranja nobenega dominikanskega diploma, ta, dokler ne bo položaj v Dominikanski republiki razjasnjen.
Na seji posvetovalnega sveta OAD so sklenili, da bo še dalje delovala komisija petih članov, ki je pred dnevi bila v Dominikanski republiki. Za sklep je glasovalo 14 delegatov, proti pa pet (Čile, Mehika,
Ekvador, Peru, ta Urugvaj); Venezuela se je vzdržala.
.................................................nllmlllllllliiniililllliiltll
Velik vojaški uspeh osvobodilne vojske v Vietnamu
Protest severnovietnamske vlade
iiiiiuiniiiiituiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiHiMuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintiiniiiiiiiitiiiiiiiimmitiiiitiiiiiniiiiuiimif
AFRIŠKO-AZIJSKA KONFERENCA
Nkrumah poziva na enotnost v vrstah borcev za svobodo
Kosigin povabljen v Gano - Spor med Kasavubujem in Combejem
ska vlada izdala poziv vsem jedrskim državam, naj slovesno sporočijo svetu, da se odpovedujejo uporabi atomskega orožja. Poziv je naslovljen vsem vladam in narodom sveta ta pravi, da je danes glavna naloga zaustaviti napad ZDA v Vietnamu in napraviti konec vseh kolonialnih vojn, kakršna je tista, ki jo ZDA vodijo v Dominikanski republiki, ali tista, ki jo Portugalci ■ vodijo v Angoli in Mozambiku, ter vojna držav proti Kongu.
Potrebno je, pravi poziv, ugla-diti pot za mir, ter da se zagotovi evropska varnost, ki naj temelji na načelih miroljubnega sožitja. Leto dvajsete obletnice zmage nad hitlerizmom mora označevati odločnejša borba za likvidacijo žarišč vojne.«
SAJGON, 10. — Danes je 72 ameriških letal bombardiralo mostove in druge objekte v Severnem Vietnamu. V soboto ves dan so bili srditi boji na področju Binh Duong 40 kilometrov severnozahočtao od Sajgona. V južnovietnamskih vojaških krogih izjavljajo, da so pri teh bojih čete osvobodilne vojske dosegle eno najvažnejših zmag v zadnjih tednih. Zatrjuje se, da je padlo nad tristo sajgonskih vojakov, medtem ko jih veliko število pogrešajo. Poleg tega poročajo o številnih sabotažnih akcijah osvo-dobilne vojske. Tajlandski zunanji minister, ki je sedaj na obisku v ZDA, je včeraj izjavil, da ne bi nasprotoval bombardiranju Hanoja, «če bi okoliščine to narekovale«. Južnokorejski minister za o-brambo pa je izjavil, da Južno Koreja nima namena poslati divizije vojakov v Južni Vietnam za boje proti osvobodilni vojski, temveč bo poslala samo vojaško osebje v podporo dva tisoč južnokorejskim vojakom, ki niso določeni za boje.
Severnovietnamska vlada je včeraj objavila izjavo, s katero obsoja ZDA, ker so razglasile Vietnam ta njegove teritorialne vode za področje bojev. Izjava pravi, da bodo ZDA odgovorne. za vse posledice zaradi blokade Vietnama in zaostritve vojne, ter poziva ladje sedmega brodovja, naj zapustijo vode južno od Kitajske in naj se spoštuje neodvisnost in ozemeljska celovitost Vietnama. ,
Odkrita zarota v Seulu
SEUL, 10. — Danes so v Seulu uradno javili, da so pred dnevi
odkrili zaroto za zrušitev sedanje vlade. Aretirali so sedem častnikov in več civilistov. Uradno pravijo, da so zaroto organizirali častniki, ki so užaljeni, ker niso bili povišani. Zvedelo se je, da so povišali tiste častnike, ki so imeli manj pravice, in to v okviru favoritizma, ki jo vlada vod. do tistih častnikov, ki so sodelovali pri državnem udaru maja 1961, pri katerem je prišel na oblast sedanji predsednik Park Cung He.
Obsojena vohuna v Londonu
LONDON, 10. — Tehnik pri oddelku, za raketne izstrelke v britanskem ministrstvu za letalstvo Frank Bossard je bil danes obsojen na 21. let zapora zaradi vohunstva v korist Sovjetske zveze. Priznal Je, da je izročil tajne dokumente, ki se tičejo državne varnosti, ki Jih je vzel iz arhiva ministrstva za letalstvo.
Poročnik Percy Sičtoey Allen pa je bil obsojen na deset let zapora tudi zaradi vohunstva. Aretirali so ga marca letos, ko je izročal tajne dokumente vojaškemu atašeju iraškega poslaništva v Londonu.
MOSKVA, 10. — Predsednik sovjetske vlade Kosigin je sprejel predsednika vzhodnonemške vlade W. Spopha in tajnika CK vzhodnonemške komunistične stranke Honeckerja, ki sta prišla v Moskvo na proslavo 20. obletnice zmage. Govorili so o zadevah, ki se neposredno tičejo Sovjetske zveze ta Vzhodne Nemčije.
PINEVA, 10. — Ganski predsednik Nkrumah je govoril na otvoritveni seji četrte afriško-azijske konference. Pozval je indonezijske ta malezijske voditelje, nsjj začnejo razgovore pri okrogli mizi. Poleg tega je pozval indijske ta pakistanske voditelje, naj se trudijo, da mimo rešijo svoje spore.
V	zvezi s sporom med Indonezijo in Malezijo je Nkrumah izjavil, da bi umik imperialističnih čet s tega področja bil prvi pogoj za plodna mirovna pogajanja. Zatem je poslal pozdrave ljudstvu Južne Afrike, Mozambika, Angole, Rodezije ta portugalske Gvineje, poudaril njihovo pravično borbo proti tujemu zatiralcu in je izrekel pripravljenost tudi v imenu ostalih držav, ki so zastopane na konferenci, pomagati jim pri njihovi borbi. Zatem je Nkrumah obžaloval nesoglasja v vrstah borcev za svobodo na zasedenih področjih Azije in Afrike.
V	zvezi z Dominikansko republiko je Nkrumah izjavil, da se ne sme dovoliti nobeno tuje vmešavanje, da se stre ljudski upor. O Vietnamu je izjavil; «Spopad v Vietnamu, ki vsak dan grozi, da se spremeni v široko vojno, je političnega izvora in ga lahko reši samo vietnamsko ljudstvo. Vsak po-' skus, da se vsili vojaška rešitev bo zaman. Zatem je dejal, da vsak poziv na pogajanja, ki bi se lahko upošteval, mora slediti šele umiku tujih čet.
Konferenci je poslal pozdrave tu. di prvi tajnik KP SZ Brežnjev. V pozdravni brzojavki pravi med drugim, da je najvažnejše vprašanje na svetu sedaj zaustaviti ameriški napad v Vietnamu. Brežnjev dodaja, da bo Sovjetska zveza še dalje podpirala vietnamsko ljudstvo borbi proti ameriškemu imperializmu.
Kakor poroča agencija Tass, je predsednik sovjetske vlade Kosigin sprejel vabilo Nkrumaha, naj obišče Gano. To so javili ob zaključku obiska ganskega zunanjega ministra v Moskvi. Ta je povabil tudi Gromika, naj obišče Gano.
Spor med Kasavubujem in Combejem se vleče že dlje časa. Cqhi-be je nekaj mesecev potem, ko je prišel na oblast v Leopoldvillu, sistematično odstranjeval z važnejših položajev simpatizerje predsednika Kasavubuja. — Prav tako je sistematično preprečeval Kasavubu-jeve stike s tujimi diplomati in je sam cenzuriral vsa obvestila, namenjena predstavniški pisarni.
Nova kongoška ustava, sprejeta tedaj, ko je bil Combe v emigraciji, je uvedla v Kongu predsedniški sistem, ki daje šefu države vso izvršno oblast. Po ustavi je kongoški predsednik stvaritelj državne politike in določa dejavnost vlade, ki je za njeno delo osebno odgovoren parlamentu. Vloga predsednika vlade pa je po ustavi zgolj administrativna ta organizacijska.
Combejeve ambicije, da pride v predsedniško palačo, so bile očitne že julija lani, ko je prišel na oblast v Kongu. Odločilna in morda zadnja priložnost za Kasavubuja, da se znebi nevarnega .tekmeca, je nastala šele po nedavni volilni burki v Kongu. Predsednik Kasa-vubu je na podlagi ustavnih določb zahteval odstop Combejeve prehodne vlade. Imel je menda že pripravljeno novo vladno garnituro z Ileom na čelu. Combe pa se je uprl ta sporočil, da bo odstopil Šele po izvolitvi novega predsednika v oktobru letos. Mandat prehodne vla-
de pa je potekel že z dnem končanih volitev, zato je Combejeva vlada zdaj tudi s formalno-pravne-ga vidika uzurpatorska.
Dvajseto obletnico zmage so v državah nekdanje protinacistične in protifašistične koalicije povsod praznovali bolj ali manj svečana. V Italiji se je zgodilo prvič, da je na ta dan govoril osebno poglavar države, kar pomeni vsekakor napredek spričo dosedanjih proslav. V Jugoslaviji, ki je letos prav tako ta dan proglasila za nacionalni praznik, pa je bila velika vojaška parada ter slovesna seja treh najvišjih državnih in družbenih ustanov in organizacij, med katero je bilo poudarjeno, da po dvajsetih letih še vedno grozi nevarnost vojne, ki bf imela hujše posledice od zadnje svetovne katastrofe, ter da je edini izhod iz nevarnega položaja v aktivni miroljubni koeksistenci. V Moskvi so komentatorji med vojaško parado med drugim poudarili, da nima nobena vojska tako učnikovitega orožja kot SZ: to so strateške rakete, ki stalna menjavajo pozicijo in ki jim sovražnik ne more do živega. V Veliki Britaniji so bile svečanosti precej manjše kot v Franciji, čeprav vodita obe državi sedaj prijateljsko politiko do Zahodne Nemči-je, katere sedanji voditelji so razglasili, da dan zmage zaveznikov ne more biti zanje dan veselja in slavja.
V San Domingu je predstavnik Caamanove vlade obsodil ZDA, ker so dopustile ustanovitev pro-ameriške junte, katere predsednik general Barreras je dejal, da morajo «upomiki« položiti orožje, če hočejo »mirno rešitev«, ter da nuna namena dolgo čakati in da se ne bo obotavljal prekiniti sporazum o ustavitvi sovražnosti in vojaško napasti vojsko Caamanove vlade. Ta pa je sporočila, da ne bo stopila v stik z Organizacijo ameriških držav, dokler ne bo njen delegat, ki je že v VVashingtonu, akreditiran pri zasedanju ministrov te organizacije. Caamanova vlada je zahtevala tudi, naj jo OZN prizna ter v tem smislu predložila zahtevo Varnostnemu svetu. Tako zahtevo je postavila tudi vojaška junta.
Včeraj je 72 ameriških letal bomrbardiralo Severni Vietnam. V soboto je bila velika bitka v Južnem Vietnamu, pri kateri je — po poročilih iz Sajgona — padlo nad 300 sajgonskih vojakov. Poročajo tudi o številnih sabotažnih akcijah osvobodilne vojske, medtem ko je tajlandski zunanji minister izjavil, da ne bi nasprotoval bombardiranju Hanoja, «če bi okoliščine to narekovale«. Vlada v Hanoju pa je ponovno obsodila ZDA, ker so razglasile Vietnam in ojegove teritorialne vode za področje bojev. Tudi na četrti afriško-azijski konferenci so včeraj poudarili, da spopad v Vietnamu grozi, da se spremeni v širšo vojno ter da bo izsiljevanje sleherne vojaške rešitve zaman in da je moč upoštevati pogajanja samo po umiku tujih čet iz Vietnama.
Pripovedovali so mi....
Se preden se je po nacističnem ln fašističnem napadu na Jugoslavijo pričel partizanski boj. so se na Primorskem in v Istri osnovale razne antifašistične skupine, ki so se borile za obstoj slovanskega življa na tem ozemlju. Bili so zelo težki časi za naše ljudstvo. Fašisti so napadali, pretepali in celo morili naše ljudi, ki so se jim drznili nasprotovati. Prepovedano je bilo govoriti v materinem jeziku. V uradih in javnih ustanovah so bili napisi: «Qui si parla solo italiano«, pa tudi na ulicah v tramvajih in kjerkoli se je nahajal naš človek, je moral paziti, da ga sovražna ušesa ne slišijo, če je hotel spregovoriti v materinem jeziku. Med našimi ljudmi se Je že davno začel odpor, ki so mu sledile aretacije. Toda vse je povzročilo še večjo borbenost tržaških Slovencev. Posebno mladina so je zavedala, da leži na njenih ramenah veliko breme za dokonč-n* uspeh proti fašizmu. V mestu so delovale razne skupine, ki so ilegalno tiskale na ciklostilih časopise in jih delile med ljudstvom. Ko pa je fašistična Italija napadla Jugoslavijo, se je začelo skupno s kulturnimi tudi politično delovanje. Pri Sv. Jakobu je v skupini mladincev Pinko Tomažič imel mnogo pristašev. Imeli so razne sestanke in organizirali večje delovanje za pridobitev mladine. Policija je to odkrila in začela aretirati tudi mladince. Sledil Je zloglasni proces, na katerem je bil med drugim obsojen na smrt tudi Pinko Tomažič. Fašizem je hotel' s tem ustrašiti in dokončno zatreti upor. Zgodilo pa se je ravno obratno. Mladina je še bolj enotno strnjena organizirala svoje vrste in nadaljevala z uporniškim delovanjem. Bili so težki dnevi. V šentjakobski skupini so bili aretirani trije mladinci. Tudi v skupini študentov je bilo nekaj aretiranih. Kljub temu se Je borbena misel vedno bolj širila in to ne samo pri mladini, marveč tudi pri starejših ljudeh. Prišlo Je do prepričanja, da je potrebna skupna in množična borba proti zatiralcu. V Trst so začeli prihajati razni organizatorji Osvobodilne fronte in organizirali oboroženi upor. Pod okriljem Osvobodilne fronte so začeli delavci Sv. Marka sabotirati v ladjedelnici. Na ulicah so bile razne mladinske skupine, ki so raznašale in trosile letake in pisale po zidovih razne «parole», razdeljevale so literaturo in pozivale k združitvi in uporu proti skupnemu sovražniku. Tako so začeli odhajati v prvi polovici leta 1942 tudi iz Trsta prvi slovenski mladinci v partizane.
LJUBO JANČAR III.B Nižja srednja šola Sv. Jakob
Barak je bilo res za celo mesto. Bile so ograjene z bodečo žico; nad njimi je vedno visela zavesa težkega, smrdljivega dima iz visokega dimnika krematorija. V notranjosti so ob dolgih lesenih stenah stali pogradi v raznih vrstah. Med njimi so hodili jetniki, suhe, Izmučene postave, ki bi jih vsakdo na prvi pogled zamenjal z mrtvimi okostnjaki. Včasih so spregovorili med sabo, tiho, da bi ne skalili smrtnega miru, ki je vladal povsod.
V	kotu neke barake sta sedela na otepu slame dva človeka, Slovenca. Govorila sta počasi, šepe-taje. Bila sta prijatelja še od mladih nog. Ko sta prišla skupaj v taborišče, -so Ju ločili in poslali v dvoje različnih barak. Andrej si še vedno ni bil v svesti, kako se Je zgodilo, da Je navezal pogovor s tistim dobrim Francozom, ki je bil iz one druge, Jožetove barake.
In s Francozom sta zamenjala obleki s številkami in tudi imeni. Tako sta bila Andrej in Jože spet skupaj, a Jean je moral zato žrtvovati življenje. Prišel je visoki Nemec s koščenim obrazom, jih preštei in začel klicati številke, številke tistih, ki so morali v smrt. Zakaj v tistem mrzlem taborišču smrti je bil vsak človek le številka. In tako se je zgodilo, da Je poklical visoki Nemec Andrejevo številko in Andrej se je stresel. A iz vrste je stopi) Jean, dobri, izmučen! Jean in ker je nosil njegovo številko, je umrl. Andreja Je to pretreslo, kot to more pretresti človeka, ki Je videl že to’i-ko strahot in je toliko prrital, da s“ sploh ne zna več vznemirjati 1n ne pričakuje drugega kot smrti, ki že tako dolgo lebdi nad taboriščem in pobira njegove to/ir‘e drugega za drug m. In bilo mu je žal, da ni umrl namesto Jeana. Smrt bi bila zanj rešitev in ne bi več trpel,' čeprav se Je bil v zadnjih časih že privadil na trpljenje. Potem ne bi več slišal uoup . nih krikov z morišča in stokanja umirajočih Upal pa ni ioč. V taborišču smrt je bilo upanje prepovedano, cdveč Je bilo, saj so bili ljudje za krvnike samo številke. si.hoparne številke brez vrase-ga človeškega pomena.
ALENK \ MIHALIČ ill.C Nižja srednja šola Sv. Jakob
Ko sem bila še čisto majhna, ml Je mama rada pripovedovala o dogodkih med vojno in o položaju, ki je vladal takrat. Vedno sem Jo pazljivo poslušala. Tudi v poznejših letih sem poslušala taka zanimiva pripovedovanja. Ne samo mama ampak tudi drugi sorodniki so mi opisovali grozote in krivice, ki so jih sami trpeli med to hudo vojno. Tako imam iz vseh teh pripovedovanj mnogo snovi, da lahko nekaj našlme.
V	Ricmanjlh, kjer je stanovala moja mama. ni bilo še tako hudo. Navadno se sploh ni čutilo, da je vojna, razen v tem, da Je bila revščina, najstbo v hrani kot v oblekah. Včasih so pa le prišli v vas Nemci ln fašisti. Ob takih prilikah so izbrali nekaj ljudi in Jih odpeljali kdo ve kam. In tako se Je zgodilo tudi tistega dne.
Kot vsako nedeljo, je tudi tisto nedeljo moja mama pasia krave. Niso bile njene ampak nekega bogatega kmeta lz vasi. Ona Je pasla, da bi kaj zaslužila, kajti
njen oče Je šel v partizane ln zato Je bila v hiši revščina. Tisto nedeljo je pasla z mamo tudi neka njena prijateljica, stara kakih štJ-rlnast let. Toda bila je velika in močna, da Je bila videti mnogo starejša. Ko sta se vrnili s pašnikov v vas, je bila ta obkoljena od fašistov. V cerkvi, kjer je bila sveta maša. Je bilo polno fašistov, ki so razgrajali. Na trgu je bilo zbranih nekaj ljudi. Mama Je prignala krave h gospodarju, nato pa je morala tudi ona na trg. Mimo je šla omenjena mamina prijateljica, ki je hotela v pekarno. Toda nekateri Nemci ji tega niso dovolili in ji ukazali, naj se usede med druge ljudi. Ona pa je vseeno silila in se je Nemcem upirala. Tl pa je niso pustili oditi. Ko so Nemci odšli, so odvedli s seboj mnogo ljudi. Med njimi tudi mlado dekle. Bila je edina mlada, vsi ostali so bili starejši ln nekateri že prav stari.
Pozneje se je izvedelo, da so dekle odpeljali v Nemčijo, kjer so jo grozotno mučili. Postala je pa-ralitična. Ko so Rusi osvobodili Ust! kraj, jo odpeljali v bolnišnico v Prago. Tu je po hud h m ki h umrla.
To je žalostna zgodba dekleta, ki je po nedolžnem umrlo. Ne samo ona, marveč še na tisoče ljudi je tako umrlo. Takih tragedij med vojno ne bo nihče, ki jih je doživel, pozabil.
TAMARA BLAŽINA III.B u.s.š.
Bilo je pozimi 1944. leta. Partizani so obvestili ilegalca Andreja, da bodo prišli ponoči v vas, kjer bodo imeli shod. Po mitingu se jim bodo priključili tisti mladeniči in možje, ki bodo želeli iti njimi v borbo.
Bila je mirna, zimska noč. Andrej si je obul copate ter vzel o-dejo in se napotil iz vasi proti nekaj kilometrov oddaljenem gozdu, kjer je čakal partizanski bataljon. Andrejeva naloga je bila, poročati poveljniku bataljona, kakšne so razmere v vasi glede na politično mišljenje vaščanov, ali je varna pot do vasi, ter voditi bataljon po najbližji in najvarnejši poti v vas.
Ljudje, ki živijo dolgo časa v nevarnosti, imajo zelo razvit čut za pretečo, neposredno nevarnost. Tako je tudi Andrej tisti večer slutil, da se bo nekaj hudega zgodilo.
Hodil je skoraj neslišno. Kadar se je plazil preko kamenitih ograj, je podložil odejo, da je povzročal čim manj šuma.
Bil je že sredi polja, ko je razslišal neko čudno šumenje. Stekel je, da bi prišel čimprej do gozda. Ko je prispel do bataljona, je komandanta takoj opozoril na tisti čudni šum, ki je prihajal od Divače in ki se je slišal celo v gozd.
Bataljon je imel namen prikorakati v vas z godbo in petjem, Andrej pa je to odločno odsvetoval. Po posvetovanju je komandant odločil, da se bodo razkropili ter se v dvojkah približal vasi od raznih strani.
Ko so bili že izven gozda, je nenadoma prisopihala lokomotiva z enim vagonom ter se ustavila izven postaje, za nekaj minut. Zaslišal se je nekak ropot in nato se je lokomotiva odpeljala.
Vsi partizani so se zavedli nevarnosti. Plazili so se oprezne je proti vasi. Ko so se Ji približali, so nenadoma pretrgali nočno tišino rafali. Nemci so se namreč že nahajali v vasi. Nekaj jih je pripeljala lokomotiva, drugi pa so se pripeljali s - kolesi in prav ti so povzročali sum, ki ga je slišal Andrej, ko je šel v gozd.
Po regljanju strojnic je vsak partizan lahko presodil, da je borba nesmiselna, ker je bilo Nemcev mnogo več kot njih. Vsak sl je iskaf najvarnejšo pot za umik. V najtežjem položaju pa je bil Andrej, ker je moral priti domov prej, kot bi ga iskali Nemci. Sko-č.l Je čez neki zid. Tedaj pa sta ga opazila dva Nemca, ki sta čakala v zasedi. Eden je užgal za njim .drugi pa Je stekel proti njemu. Andrej je s pestijo prebil trhla vrata nekega hleva In Jih odpah-nil. Hitro jih je zaprl za seboj ter skočil skozi okno na sosedovo dvorišče. Z dvorišča je skočil čez škarpo na domači vrt in neto stekel v svojo sobo. Napeto je prisluškoval, kdaj bodo prišli Nemci. Se nekaj časa se je sliša-
li streljanje, nato pa je vse potihnilo.
Zjutraj ni bilo v vasi nobenega Nemca več. Kakor so na skrivaj prišli, tako so tudi odšli.
FRANC MAHNIČ III. B Srednja šola Sv. Jakob
Včasih so mi doma pripovedovali, kako je bilo v strašnih letih med drugo svetovno vojno. Govorili so mi, kako so tedaj vsi trpeli, čeprav se tega nočejo spominjati in bi najraje vse pozabili.
Moj očka je bil med partizani. Boril se je v raznih krajih Slovenije in tistih dni se še vedno dobro spominja.
Moja mama pa je takrat živela v neki vasi na Cerkljanskem. Včasih sem jo prosila, naj mi pove-kaj o tistih letih. Toda morala sem jo dolgo prositi, ker se ni hotela spominjati tistih grozot. Končno pa sem jo le nekega dne prepričala in pripovedovala mi je: «Bilo Je leta 1944, ko so Nepici zažgali vas Reko. (To je vas na Cerkljanskem, blizu katere še sedaj živi moja babica). Zgodilo pa se je tako:
Partizani so nekaj dn; jj porušili, most, ki je služil Nemcem. Seveda so sedaj. Nemci potrebovali desk in drugega materiala za nov most. Vedeli so, da ima neki kmet iz Reke pred hišo mnogo desk. Vsi Rečani so bili tedaj v zvezi s partizani in skoraj v vseh hišah je bilo skrito kaj, kar je bilo v zvezi s partizani. Prav ta kmet, h kateremu so šli Nemci, je imel pod deskami skrito partizansko propustni-co. Nemci so jo seveda našli in zato so zažgali celo vas. Vse hiše so zažgali razen dveh. Neka ženica je prestrašena pričela bežati po hribu navzgor. Ker so Nemci mislili, da gre po pomoč k partizanom, so jo z brzostrelkami u-bili. Ubili so tudi kmeta, pri katerem, so našli propustnico in vaščani so ga našli mrtvega šele dva dni pozneje ter niso vedeli, ne kdaj ne kje so ga Nemci ubili.
Ko so opravili vse to grozodejstvo, so se Nemci takoj umaknili; ne vem na kakšen način so namreč zvedeli, da se partizani pripravljajo za napad. S seboj so odpeljali nekaj deklet, ki so jih pozneje internirali, in pokradli so skoraj vso živino.
Ko smo tistega dne pri nas zagledali dim, smo se zelo prestrašili, kajti pri nas je bila javka in imeli smo mnogo skritih papirjev in partizanske časopise. Takoj smo vse papirje pobrali in jih nesli čez reko Idrijco, da bi jih tam bolje skrili. Toda na srečo Nemcev tistega dne k nam ni bilo.
V našo hišo so prihajali kurirji iz petih krajev in so se pri nas sestajali. Puščali so pri nas važne papirje in nekaj časa je pri nas delovala radijska postaja. Tedaj sem imela petnajst ali šestnajst let in večkrat sem morala nesti pisma in obvestila v druge vasi.
Nekega dne sem morala iti s svojo prijateljico v vas Ravne, da bi poizvedela, koliko Nemcev Je tam in kako so oboroženi. To sem morala potem sporočiti kurirju, ki bi nato obvestil partizane na šentviški gori. Ko sva dospeli v Ravne, sva stopili v hišo znancev, ki so nama povedali, koliko Nemcev je v vasi. Ko smo govorili, smo zagledali skupino Nemcev, ki se je približevala hiši. Oni so stopili v hišo pri enih vratih, niedve pa sva v istem trenutku zbežali pri drugih. Pohiteli sva po skrivni stezi in prišli sva do nekega senika. Tedaj sva opazili dva ležeča partizana; bila sta mrtva. Ubili so ju Nemci. Bila sta mlada in dala sta svoje življenje za domovino.
Nisva se smel! ustavljati, da ne bi še naju zagledali Nemci. Dospeli sva do Reke. Tudi tam so bili Nemci in naju niso pustili dalje. Dolgo sva jih prosili, naju puste domov in končno so naju le pustili.
Ko sva prihiteli domov, naju je tam že čakal kurir, ki Je takoj odhitel proti šentviški gori, da bi obvestil partizane. Najino delo je bilo uspešno opravljeno.«
Pomislila sem, da se naši ljudje tedaj niso bali dati vse, tudi življenje za svoj narod, kajti ljubili so ga ln so hoteli, da bi bil s\ oboden.
MARA ROGELA
III. B Srednja šola Sv. Jakoba
” VR*. ” ! “S?
Rimljani so v nedeljo prišli v Ostio na plažo v tolikšnem številu, da se je zdelo, kot bi že bilo v
pravem poletju
hn[Sqe ^ glpdnliicc
glnhbu
Boro Kostanek:
črtice mimogrede
Drobna knjižica črtic s preprostim naslovom «Crtice mimogrede» — izdala jo je Državna založba Slovenije v svoji zbirki Tokovi časa, — je kljub svoji zunanji skromnosti in tudi vsebinski preprostosti vendarle vredna zabeležbe. Ne samo zato, ker se z njo pojavlja novo ime, nov mlad avtor v slovenski književnosti. Temveč predvsem zato, ker je avtor Boro Kostanek, s pravim imenom Florijan Lipuš, koroški Slovenec, ki je svojo mladost preživel v okolju narodnostne in socialne utesnjenosti. In prav to dejstvo, da se je v slovenski književnosti pojavilo novo ime zamejskega Slovenca s Koroške, ki v zadnjem času ni imela vidnih literarnih ustvarjalcev, vsa)
IZREDEN DOGODEK S PODROČJA KIRURGIJE
Siamski dvojci, stari šest let ia pid je včeraj prof. Solerio z operacijo ločil
Dvojčki sta operacijo dobro prestali in upati je, da ne bodo nastopile kake komplikacije
TURIN, 10. — Santina in Giuseppina Foglia, dve siamski dvojčki iz Grazzano Badoglio, sta bili danes z operacijo ločeni druga od druge. Operacijo je opravil prof. Salerio ob asistenci ravnatelja inštituta za anestesiologijo na univerzi prof. Cio-catta, prof. Marie Gomirato in še dvanajstih drugih zdravnikov.
Dvojčki so pripeljali v operacijsko dvorano davi ob 6.40.
Dvorana je bila opremljena z vrsto najmodernejših naprav za anestezijo, za pomoč pri dihanju in s številnimi drugimi a-paraturami, ki beležijo vsako spremembo med operacijo. V dvdrani sta bila tudi dva kisiko-
va šotora, namenjena, da sprejmeta deklici po operaciji.
Po opravljenih pripravah je prof. Solerio, primarij otroške bolnišnice Regina Margherita, pri-čel; operacijo z rezom na prednji strani področja, kjer sta bili dvojčki zrasli skunaj, ter nadaljeval z izolacijo notranjih organov. Predvidevalo se je, da operacija ne bo trajala manj kot tri ure. In res je ves kirurški poseg trajal vsega štiri ure in pol, od tega dve uri in pol za ločitev telesc drugo od drugega, dve uri pa za ostala opravila. Prof. Solerio je prišel iz operacijske dvorane ob 12.15.
Ko je prišel iz operacijske sobe, je bil prof. Solerio do konca izčrpan.- Na zeleni obleki, ki jo je imel med operacijo — vsi zdravniki so bili oblečeni v zelene obleke in ne v bele — si je ogrnil kopalni plašč. Čeprav strašno utrujen, je takoj orisal glavne faze operacije. Toplo se je zahvalil anestezistu prof. Ciocattu in svojim sodelavcem, katerih najnatančnejša priprava je pripomogla, da je operacija potekla brez vseh nezgod, pa čeprav je šlo za izredno težko operacijo z zelo veliko rano.
Ko je govoril o pravi operaciji je prof. Solerio povedal, da se je v presojanju pred operacijo zdelo, da bi morala biti največja težava v najbolj grobem delu posega, to je v presekanju skup zraslih kosti. Potem pa je povzročala največjo zaskrbljenost posebna situacija:	površina kontakta
obeh sester je merila, potem ko sta bili že ločeni, 50 cm v premeru. In v notranjosti te krvave površine so bili čisto blizu najbolj komplicirani organi. Toda vendar je bito mogoče vse težave premo, stiti. Prof. Solerio je tudi povedal, da sta se sestrici imenitno obnašali, že kmalu po operaciji pa tudi zjutraj ob vstopu v operacij-
iiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiimmmiMiHmmiiifiiiiiiiKiiimiiHiiriiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Na letošnjem tržaškem velesejmu razpravljanje o topolovih nasadih
Uprava tržaškega velesejma je izdelala načrt za srečanje strokovnjakov, ki bodo razpravljali o topolovih nasadih in današnji uporabi topolovega lesa v italijanski industriji. To srečanje je, kakor znano, v programu na velesejmu 28 junija. Novi pobudi sejemske t. rave, da organizira poleg običajnega «dneva lesa« in tradicionalnega srečanja o pohištvu z nagradnim natečajem med italijanskimi proizvajalci s tega industrijskega področja, je pristopilo tudi združenje italijanskih gozdarjev, ki gojijo topolove nasade. Pokrovitelj ncvega strokovnega srečanja, ki bo nedvomno pridobilo mnogo novih simpatij tržaškemu velesejmu, bo milanska revija «11 Popolo«, katero vodi znani publicist dr A Ri-bera, ki.se kot strokovnjak z lesnega področja vsako leto udeležuje lesnih prireditev na tržaškem sejmu. Glavno vprašanje, o katerem bodo razpravljali na napovedanem srečanju, se bo sukalo okrog današnjih teženj v industriji in trgovini s topolovim lesom v Italiji.
Srečanju bo predsedoval predstav-1 pol pa je v tem pogledu ena iz-nik sekcije za Benečije vsedržavne med najbolj hvaležnih rastlin, ker organizacije, ki združujejo Italijan- j je izredno hitre rašče ter ne zah-ske gozdarje, s krajšim predavanjem J teva posebno izbranih tal za svoj pa bo nastopil tudi predsednik razvoj. Zato so ga že pred leti združenja dr. Boccalari; za tajnika začeli gojiti, kjer se je le dalo,
■srečanja je bil imenovan ravnatelj združenja italijanskih gozdarjev, ki proizvajajo topolov les, dr. Brambati.
Nova pobuda tržaškega velesejma bo brezdvomno naletela na odobravanje pri širokem krogu italijanskih operaterjev, ki se s tega ali onega razloga ukvarjajo s proizvodnjo odnosno s predelovanjem topolovega lesa v poifabrikats za papirno in tekstilno industrijo V Italiji Je namreč veliko pomanjkanja lesa vsake vrste, tako da mora država vsako len uvažati velike količine rezanega lesa, jamskega ln tehničnega 'esa, kakor tudi drv za kurjavo, iz tujine. Se posebno pereče pa postaja z leta v leto vprašanje rednega oskrbovanja domače papirne industrije z zadostnimi količinami surovin. To-
vendar ne v takšnih količinah, da bi bilo zdaj povpraševanje po njem zadoščeno. Smoter tržaškega srečanja bo prav v tem, da pokaže najnofiejše smernice v proizvodnji, pa tudi v trgovini in industrijski uporabi topolovega lesa. Tudi v Jugoslaviji, ki razpolaga sicer z večjimi gozdnatimi površinami kakor Italija, so začeli v zadnjih časih čedalje bolj intenzivno zasajati nove topolove nasade, da bi tako povečali razpoložljivost celuloznega lesa za domače potrebe in za izvoz. V prizadetih krogih so prav pred časom izdelali s tem namenom podroben načrt, v katerem je podčrtana važnost nekaterih področij v tem pogledu. V prvi vrsti bodo zasadili z mladimi topolovimi nosadi nekaj dolin vzdolž Save, Neretved, Bosne in nekaterih drugih manjiih rek.
sko sobo sta lepo pozdravili in se zahvalili. To je rezultat izredno učinkovite psihološke terapije, ki jo je izvajala posebna ekipa pod vodstvom profesorice Gomirato. Z operacijo se je naloga prof. Soleria končala, toda izrazil je upanje, da bo pooperacijsici potek kar najbolj srečen, ((čeprav ne morem skriti, da se naše trepetanje še ni končalo. Za nas vse bo nad vse srečen dan, ko bomo lahko spet izročili — in upajmo, da bo to kmalu — ti dve deklici krogu njune družine, ki pač ni mogel gledati na njuno pohabljenost s tisto hladnokrvnostjo, kakršne smo navajeni ml. Mi se moramo namreč otresti vsakega čustvovanja, da lahko dobro opravljamo svojo dolžnost«.
Končno se je kirurg zahvalil tisku In vsem tistim, ki' so mu iz -vseh krajev Italije pisali spodbudne besede.
Tudi anestesist prof. Clocatto Je po operaciji izdal poročilo, v katerem pravi, da je operacija dobro potekala.
Mati, oče, stric in stari starši so med operacijo čakali v sobi št. 5, ki je blizu operacijske dvorane in kjer sta dvojčki čakali na operacijo. Semkaj so ju tudi pripeljali po operaciji. Skoraj vso sobo sta zavzela dva kisikova šotora, pripravili pa so še eno posteljo za mater, ki bo ves čas pri hčerkah. Ob 18. uri sta deklici že obiskala prof.
Solerio in profesorica Gomirato, ki sta stanje dvojčk označila kot «nad vse pričakovanje ugodno«.
Santina ln Giuseppina bosta še dva ali tri dni ostali v kisikovem šotoru, kjer je stalna temperatura 21 stopinj. Deklici sta pri zavesti in od časa do časa kaj spregovorita. Ob petih sta popila kak požirek čaja.
Dvojčki sta se rodili 5. novembra 1958 v porodnišnici v Astiju. Njuni starši imajo mesnico v Grazzano Badoglio, 23 km od Asttja. Ko sta V nedeljo 23. maja bodo Avstrij-imeli dva meseca, so ju spravili na ci volili novega državnega predsed-pediatrijsko kliniko turlnske uni-1 nika. Socialistična stranka je po-verze, kjer ju je imel prof. Guassar- stavila za svojega kandidata du-
i f*rv? let0 žlv^ljenja. sta, deklici | lskav. se Je popolnoma posrečila, 1® ,, J3 hr*n111 Ju izključno s čeprav je bila Giuseppina po operaciji v zaskrbljujoči krizi.
Od tedaj sta bili siamski dvojčki — ki sta se v tem času naučili kontrolirati svoje gibe in sta se psihološko med seboj ((pomirili« — predmet podrobnega, potrpežljivega dela, ki naj bi ju duševno pripravilo na poseg, ki ju je danes dokončno ločil ter pripravil za normalno življenje.
steklenico. Pozneje, ko sta deklici kazali voljo, .la bi se dvignili in sedli, so jima napravili poseben stolček. Proti koncu drugega leta sta že lahko lepo sedeli ter se tudi zamotili s kako igračo. Opazna pa je bila nekaka tendenca, da druga druge nista hoteli poznati. Tudi glede govora sta bili zakasneli. nenaravni anatomski položaj pa ju je seveda tudi oviral pri gibanju. Psihično sta bili deklici precej različni: Giuseppina se je zdela živahna In vesela in se Je rada podvrgla poskusom preiskovalca, Santina pa Je bila bolj apatična ln nagnjena k nezanimanju za vse, kar jo je obdajalo. Med drugim in tretjim letom stq_ p pomočjo posebne naprave naredili prve korake v sobah klinike. Pozneje sta se navadili tudi same hoditi. Tudi govorili sta lažje In se izražali, čeprav je njuna intellgenčnost še nekoliko zaostajala pod povprečjem.
Marca 1962 sta bili premeščeni v novo pediatrijsko kliniko. Se vedno sta sl nekako tuji med seboj, zamenjava ambienta pa je tudi precej neprijetno delovala.
Da bi bili pripravljeni za končni kirurški poseb, so ju prvič operirali že 8. junija 1963. To operacijo je opravil prof. Solerio ob asistenci drugih osmih zdravnikov ter v navzočnosti prof. Guassarda, profesorice Gomirato ln prof. Ciocat-ta. ki je že Imel na univerzi katedro za anestesiologijo. Operaci S pred katero je bilo opravljenih kakih sto kontrol in natančnih pre-
blihn'i!rtvr*
ne slovenskih, je toliko bolj vredno pozornosti. Mlademu avtorju gre zato gotovo vse priznanje.
Čeprav so «Crtice mimogrede# avtorjeva prva knjiga, pa njegovo literarno delo sega že v leto 1960, ko je Boro Kostanek postal urednik koroške kulturne revije Mladje. Dve leti kasneje so člani kulturnega krožka, zbrani okrog te revije, uprizorili njegov dramski poskus Mrtvo oznanilo. Boro Kostanek je namreč v Celovcu dokončal gimnazijo, medtem ko zdaj študira slavistiko na univerzi na Dunaju.
Poleg razveseljlvosti pojava, da se v slovenski književnosti pojavlja novo ime koroškega zamejskega Slovenca, pa smo knjige črtic tudi sicer veseli, ker kaže Boro Kostanek resna literarna prizadevanja. Dejansko so njegove črtice bolj pesmi v prozi, kot pa pripovedna dela, saj so te črtice izrazito lirično meditativne in izpovedne. Ob drobnih, nepomembnih stvareh in vsakdanjih dogodkih skuša avtor izraziti njih odmev v svoji notranjosti, psihološko razčleniti svoja doživetja in izpovedati svoje misli. Poleg tega pisateljevega izrazito lirično meditativnega pisanja, ko gre dejansko za pesmi v prozi, brez izrazitih epskih elementov, pa kažejo Kostanekove črtice še izrazito skrb za jezik. Res je sicer, da so te lirične črtice bolj izraz začetnega literarnega prizadevanja, saj so marsikdaj tudi neizčiščene, da so bolj priložnostne kot pa zaokroženo dognane. Tudi vsebina in oblika utegne bralca privesti do tega, da bo ob pričakovanju izrazito pripovednih tekstov razočaran nad avtorjevo moderno poezijo v prozi in bo zato knjigo odklonil. Res to ni branje za razvedrilo, tudi ni branje zaradi zgodb, ki jih pisatelj pripoveduje. Teh v Kosta-nekovi knjigi ni. Toda sveže, z izbranim jezikom in z resno prizadevnostjo napisane meditativno-izpovedne črtice razodevajo vendar pravega umetnika.
kuska. Seveda Je bil tramvaj posebej najet in še zelo malo je stal. (Kes pa Je, da je oče ženina zaposlen pri tramvaju.)
.................l"""ni"l"l"""i,,"""»niiitiMiiitiii)p„.n....nun....IIUIIII..»mu......
iiiiiiiMiimimHiiiiiiiiiiiiiiiiiiitimiiiiiiiiiiu
PRID PRCDSCDNIŠKIMI VOLITVAMI V AVSTRIJI
Socialistični kandidat Jonas med Slovenci na Koroškem
do (ki Je medtem umrl) pod dnevno kontrolo v pričakovanju ugodnega trenutka za neobhoden poseg za ločitev.
najskega župana in deželnega poglavarja Franza Jonasa, kandidat Ljudske stranke pa je Alfons Gor-bach,
Med slovesnostjo za dvajsetletnico zmage v Moskvi je bil navzoč tudi maršal Žukov (levo spodaj). Nad njim sedi sen. Tcrracini
V okviru volilne turneje po Avstriji je Jonas obiskal tudi Koroško. Celovški «Slovenski vestnik» je pišal o tem:
Tekom treh dni je prepotoval celo deželo, obiskal je številne kraje in se razgovarjal s prebivalstvom. Mnogi tisoči so ga prisrčno pozdravljali širom po Koroškem in mu ob slovesu želeli: Nasvidenje kot zvezni prezident!
Ta želja ni bila le običajni Izraz vljudnosti, bila je izraz notranjega prepričanja, kajti ljudje so spoznali, da je Jonas v pravem pomenu besede ljudski kandidat, človek, ki razume težnje in potrebe vsakega posameznega, politik, ki spoštuje tudi mnenje drugomislečlh.
V mnogih govorih, ki Jih je imel med svojim bivanjem na Koroškem, se Je Jonas vedno spet zavzel za strpno sožitje in sodelovanje vseh državljanov, ki sl želijo srečno bodočnost naše domovine.
Pot po Koroškem je vodila Jonasa tudi skozi kraje, kjer živita dva naroda. V Pliberku in železni Kapli so ga poleg nemških zborov pozdravili tudi slovenski pevci, kar ga je posebno veselilo. «Zelo sem srečen, ko prihajam v južni del dežele in izredno me veseli, da sta me tukaj sprejela dva naroda,« je dejal v želeni Kapli. ((Pozdravljam vaše medsebojno sodelovanje, ki je lahko vzor ne le ostalim občinam južne Koroške in sploh vsem dvojezičnim občinam v Avstriji, marveč tudi zgled pri graditvi bodoče združene Evrope. Vse tiste, ki sejejo mržnjo med narodi, pa pozivam, naj se vključijo v to sodelovanje in pomagajo graditi lepšo bodočnost!«
O vprašanju narodnih manjšin je Jonas govoril tudi na zborovanju v Velikovcu, kjer je poudaril, da je v dvajsetih letih druge republike uspelo doseči mimo sožitje med različnimi jezikovnimi skupinami. Ce bi v teh dvajsetih I četrtek, 20 letih — je dejal — vladalo po-1 poldne.
dobno politično ozračje in bi grozila nevarnost državljanske vojne, kot v prvi republiki, potem tudi naše narodnostne skupine ne bi prišle do miru. ((Strpnost napram drugomtslečim pa nas Je naučila strpnosti tudi napram Avstrijcem drugega materinega Jezika, zato pa je predvsem za tiste deželle, ki bi ob zopetni poživitvi narodnostne nestrpnosti posebno trpele, zlasti potrebno, da se v naši državi ohrani politično sožitje in strpnost.«
* * *
Glavna volilna komisija za volitve zveznega prezidenta 23. maja je sporočila, da je za te volitve po vsej Avstriji vpisanih v volilne sezname 4,871.000 volilnih upravičencev; med temi je 2,157.108 moških in 2,714.293 žensk. Na Koroškem znaša število volilnih upravičencev skupno 315.622, od tega 145.050 moških in 170.572 žensk.
Za predsedniške volitve so bile določene uradne glasovnice, na katerih bosta kandidata navedena po abecednem vrstnem redu: najprej kandidat OVP Alfons Gorbach in kot drugi kandidat SPG Franz Jonas.
Pred mednarodnim velesejmom v Padovi
PADOVA, 10. — Od 31. maja do 1,1. junija bo v Padovi 43. mednarodni vzorčni velesejem. Kakor vsake leto, tako bo tudi letos predsednik velesejemske uprave odv. L. Merlin pred pričetkom sejma priredil tiskovno konferenco, da bi italijanskemu in tujemu tisku prikazal namene glavne ln stranskih prireditev, kt se bodo vrstile na obsežnem sejmišču vzdolž Tom-maseove ulice od junija do decembra letos. Tiskovna konferenca bo
v prostorih velesejemske uprave v
. - „„ maja Qb u urt
Wilsonova vlada se ne razlikuje od konservativnih
Vojaška politika Velike Britanije v duhu oboroževanja in intervencij
Pred volitvami so zagovarjali razoroževanje, sedaj predlagajo zvišan proračun za vojaške izdatke
Laburistična britanska vlada ae je morala takoj po prevzemu oblasti srečati z zapletenimi vo-jaško-političnimi vprašanji, kot so:	atomska strategija NATO,
vloga britanskih atomskih sil v tej vojaški zvezi, britanske vojaške enote v Zahodni Nemčiji, vojaško delovanje Velike Britanije na področjih onstran Sueza ter končno naraščajoči vojaški stroški in s tem zvezane težave.
Britanci so med prvimi na svetu tproučevali možnost izkoriščanja atomske energije za vojne namene. 2e 1940. leta so v ta namen ustanovili posebno komisijo, ki je leto kasneje predložila vladi načrt' izdelave atomske bombe na osnovi urana 235, V avgustu 1943 sta Churchill in Roos-velt podpisala tajni dogovor o sodelovanju pri izdelavi atomske bombe, ki je predvideval, da se bo sodelovanje nadaljevalo tudi po vojni. Ta sporazum so kasne-je Amerikanci prekršili, ker od
k
MtiiiiiiimiiiiiinifiiiiiiiiiiiiiMiniiiiitiiiilnimiiiiitii
V spomin dr. Stanka Juga
«...in to je en dober perjatelj bil...»
(Slov. narodna pesem)
Ko izgine iz naših vrst tako vesel človek kot je bil dr. Stanko jug, je kot da bi padla pusta senca na sončno pokrajino. Stanko je bil sicer iz solkanske učiteljske družine, rojen na Colu nad Vipavo, toda pravi dom so mu bile visoke notranjske Bloke, kjer se je njegov oče učitelj nastanil za stalno. Zato so dr. Juga vezale tesne prijateljske in sorodniške vezi s pokojnim kirurgom Lavričem, ki je bil tudi doma z Blok.
Toda ko se je po zadnji vojni začelo reševati primorsko vprašanje, se je tudi dr. Jug vrnil k zemlji svojih .očetov, da se tako biblično izrazimo. Kot sodelavca in ,	,	.,
člana . OF so ga oblasti poslale l. ; *rata.,	k
1945 kot pravnika, m	^ sile.^locUfev o uporabi teh
narodhdosvotiddiint GoriškemNato fe prišel v Trst in
1946. leta niso več dajali informacij.
London se je zato 1948. leta odločil, da sami izdelajo bombo. Prva bomba je eksplodirala oktobra 1952 v Avstraliji, maja 1957 pa na nekem otoku v Pacifiku bomba A. Istočasno so Britanci izdelali pomembne naprave za izdelavo tovrstnega orožja in je zamisel, da bi imeli lastno atomsko oborožitev, bila za številne politike in vojne strokovnjake zelo privlačna.
Taki načrti pa so se pričeli rušiti zaradi objektivnih težav in mednarodnih okoliščin. Izstrelitev sovjetskega sputnika je dokazala, da so Rusi daleč pred njimi in da lahko s svojo silo uničijo Veliko Britanijo v primeru nove svetovne vojne. Potem pa so se Britanci krepko rozoča-rali, ko so se podredili ameriškim načrtom in ko so po ameriškem nasvetu prenehali izdelovati lastno balistično raketo in so se orientirali na izdelavo manjše rakete, ki bi jo delno prenašalo letalo. Cez dve leti pa so Amerikanci sporočili, da so te načrte zaradi izrednih predvidenih izdatkov opustili. Takrat so Amerikanci v zameno ponudili nekaj raket vrste «polaris», katerih načrtovanje in izdelava pa sta seveda povsem ameriška. Velika Britanija ni našla drugega | izhoda, kot da je ta predlog sprejela.
Dokler so bili laburisti v opoziciji so se odločno upirali načrtom, da bi Velika Britanija ustvarjala lastne atomske sile. Zastopali so stališče «tihe likvidacije« nuklearnega arzenala Velike Britanije, češ da je zelo drag, neučinkovit in nepotreben v pogledu na obstoj močnih nuklearnih sil ZDA. S prihodom na oblast pa so svoje stališče temeljito spremenili, tako da je v bistvu enako stališču konservativcev. V predlogu proračuna 1965-66 se zavzemajo za ustanovitev atlantske atomske sile, ki bi jo sestavljali: , britanski bombniki vrste «V», štiri britanske atomske podmornice oborožene z raketa-i mi «polaris» in enako število ameriških atomskih podmornic. S tem predlogom so Parizu odprta
cih, ki hočejo »izpolniti vakuum* na področjih, kjer je kolonializem poražen. Zato se tudi skupno bore, da zaduše narodnoosvobodilna gibanja na teh področjih. Velika Britanija pa v tem okviru zahteva pomoč tudi od vseh drugih evropskih držav, na ta način, da bi se osvobodila evropskih obveznosti.
Kljub temu Pa zahteva taka politika velika lastna sredstva in je laburistična vlada predvidela znatno zvišanje vojnih stroškov, saj je v proračunu za prihodnje finančno leto predvidela izdatek v višini 2.120 milijonov funtov, kar je za 120 milijonov funtov več kot v letošnjem letu. Vojaški izdatki so bili predmet najostrejše predvolilne kampanje laburistov in prav te izdatke nova vlada sedaj zvišuje namesto, da bi jih zniževala. Laburisti so torej zelo hitro po volitvah pozabili na obljube in vodijo politiko, ki se v bistvu ne razlikuje od konservativnih stališč.
V ZVEZI Z RAZLASTITVAMI ZA GRADNJO NAFTOVODA
Seznam lastnikov
zemljišč pri Dolini
Motiv z obrežja
V nedeljo smo objavili del seznama lastnikov zemljič pri Dolini, ki pridejo v poštev za razlastitev. Danes nadaljujemo objavo seznama:
Marija Ota roj. Bandi, Kroglje 27, — kat. št. 324—2, kv. m 227, vinograd in kat. št. 324—1 kv. m 252 vinograd; 264.000 ilr.
Josipina Strajn por. Vodopivec — 418—2, kv. m 619, travnik 279 tisoč lir.
Anton Jercog — 304—2, k v. m 311, travnik in 304—3, kv. m 23 travnik; 150.000 lir.
Angela Strajn p. Kocjan in Valentin Kocjan — 355, kv. m 601, vinograd; 270.000 lir.
Valentin Kocjan, Dolina 115 — 612, kv. m 1629, travnik; 855000 lir.
Marija Prašelj in Guerrino Strajn — 381—2, kv. m 373, travnik in 390—2, kv. m 345, travnik; 323.000 lir.
Uršula Ota roj. Parovel in Anton Ota — 302—3, kv. m 259, travnik; 117.000 lir.
Ivana Prašelj roj. Ukmar, Dolina 192 — 313, kv. m 410, vinograd; 205.000 lir.
Ivan Prašelj, Dolina 57 — 446, kv. m 795, travnik in 445, kv. m
.....................................111 ■ I It ■ 1111 ■ I ■ I ■ 11 ■ 111III ■Hill 11III ■ ■!■ ■»> ■ ■ 11 ■ ■ I ■ II.. 111 ■ ■ ■ 11 ■ I ■ til MII11111 • ■ 11111111
NEKAJ PRIMERJALNIH ŠTEVILK ZGODOVINARJA P. N. POSPELOVA
Delež Rdeče armade in ljudstva v borbi proti nacistični Nemčiji
Na vzhodni fronti so nacisti imeli vedno od najmanj ,55 do 72 odst. svoje vojske - Koliko je znašala pomoč v orožju zahodnih zaveznikov
- 'Hm*
imela vsaka sodelujoča država
V nedeljo, 9. t.m. je svet slavil 20-letnico konca druge svetovne vojne. Pravzaprav se je vojna na Daljnem vzhodu nadaljevala do srede poletja, vendar Je Daljni vzhod od nas resnično daleč in tudi Japonska je bila tedaj že tako šibka, da svet upravičeno smatra za konec druge svetovne vojne 9. maj 1945. Ta pomemben zgodovinski datum so letos še posebno slovesno proslavljali v so-
vlagal svoje znanje praktičnega Od--v*ta: ali. pa_iu.. obstat. clallgtlfnJh de4elah( kJer «*, 9. maJ
vetnika in bančnega izvedenca V Kopru je sprejel posle šefa odseka za . pravosodje pri vojaški upravi JLA za jugoslovansko cono STO. Dr. Stanko Jug je v svojem dolgem raznovrstnem študiranju po končani pravni fakulteti v Zagrebu obiskoval tudi visoko šolo za politične vede v Parizu. Bil je tako pripravljen in podkovan, da sodeluje pri reševanju in razvozlavanju vozlov med anglo-ameriško in jugoslovansko vojaško upravo na STO. Bil je hkrati vsakega nekaj, tudi tiskovni ataše vojaške uprave, imel je tiskovne konference, kot star nekdanji novinar je sam pisal članke v sPrimorski dnevnika, «Slo-venski Jadranu in prispeval članke za radio Koper. Na njegovem mestu je zelo prav prišlo njegovo temeljito znanje angleščine, francoščine, nemščine, italijanščine in seveda jugoslovanskih jezikov. Ko se je l. 1952 poslovil od vojaške uprave, je še delal nekaj časa v izvoznih odsekih posameznih večjih koprskih podjetij.
7.XI,1953 se je spet vrnil k svojemu predvojnemu odvetniškemu poklicu in se vpisal v imenik Odvetniške zbornice Slovenije. Do prezgodnje smrti v letošnji pomladi je delal kot odvetnik, zastopajoč predvsem interese velikih trgovskih podjetij v Ljubljani.
Sedem povojnih let je bil z vsem svojim srcem v sredi dogajanja, ki se je tikalo ooriškega in tržaškega področja. Nemalo sporov je izbruhnilo na ozemlju, kjer voditelji večinskega naroda niso bili vajeni, da bi zastopnike slovenskih in hrvaških interesov priznavali za enakopravne partnerje ter so poskušali vse, da bi preko drugih okr-njevali narodne interese, potrjene po plebiscitu narodnoosvobodilne borbe. Dr. Stanko Jug je kot funkcionar popolnoma izpolnil pričakovanje, ki so ga v njega imeli naši ljudje.
Bil pa je Stanko v zasebnem življenju veseli Miklavž Breugnon, ki mu je bila daleč vsaka puščav-niška vzdržnost pri veselih mediteranskih mizah. Ni poznal napačne sramežljivosti do gastronomije in enologije, ki sta bili v visoki časti pri našem ljudstvu. Se posebno iz ljudstva je izvirala njegova sočna beseda. Zato je na obeh obmejnih straneh toliko bolj žalostno odjeknila izguba vnetega domoljuba in veselega družabnika.
B. R.
dvojni veto s strani ZDA i.n sodelujočih drugih držav.
Ta predlog je v bistvu nadaljevanje stare konservativne politike, pri čemer so laburisti pozabili na daljše perspektive'ter zapletenost mednarodnega položaja. Stalno naraščanje atomske oborožitve predstavlja namreč nedvomno nevarnost in vsebuje zalo taka politika elemente, ki lahko negativno vplivajo na odnose med državami in na mir na svetu.
Wilsonova vlada tudi ne skriva, da se v znatni meri ne str.-nja s strateškimi koncepcijam; NATO, ki so bile sestavljene pred desetimi leti ter trdi, da so te koncepcije zastarele. Mnenja su, da je vojna v Evropi lahko samo atomska ter da bo kratkotrajna in da je zaradi tega tudi malo verjetna. Obratno pa je narasla nevarnost »majhnih* »obrobnih* vojn in da je treba zato odgovornost »NATO* razširiti na obsežnejše področje.
V bistvu bi radi premestili del svojih sil iz Zahodne Nemčije na obsežna področja onstran Sueškega prekopa, kjer ima Velika Britanija še vedno pomembne kolonialne interese. Velika Britanija vzdržuje v Zahodni Nemčiji armado, ki šteje okoli 62.000 mož, kar jo stane okoli 240 milijonov dolarjev letno. Ta armada že do sedaj ni nikoli dosegla po pogodbah predvidene moči, običajno pa so jo vedno tudi krnili, in so cele enote premeščali na področja Srednjega in Daljnega vzhoda.
Za zaščito britanskih interesov na tem »vročem* področju potrebujejo vsakega vojaka. Britanske oborožene sile so v zadnjem času na bazah vzhodno od Sueza znatno narasle zaradi krize okoli Malezije kot tudi zaradi zadnjih dogodkov nu, Srednjem vzhodu. Da bi lahko ojačili te sile, želi imeti vlada doma večje strateške rezerve, ki jih lahko z letali ali z ladjami hitro premesti tja, kjer so potrebne. Zaradi tega Britanci zelo skrbe za razvoj sredstev pomorskega in zračnega prometa m vztrajno branijo vse one točke, ki jim služijo za zavarovanje prometa.
Velika Britanija je tako trdno odločena, da z vojaško silo obdrži svoje preostale prekomorske postojanke, pri čemer je našla dobrega zaveznika v Amerikan
proglasili celo za državni praznik. Da so socialistične dežele dale tej obletnici večji poudarek,
Je več razlogov. Med temi je prav gotovo tudi ta, da je bil 9. maj 1945 resnično praznični dan, kajti s tem dnem se je prenehalo klanje, ki je socialistične dežele stalo ogromno človeških žrtev, neprimerno več, kot ostale države, ki so v tej vojni sodelovale v anti-nacistični koaliciji.
Nikomur bi ne padlo niti na um, da bi podcenjeval delež, ki ga je v drugi svetovni vojni dala Amerika, niti deleža, ki ga Je dala Velika Britanija, bi ne hoteli podcenjevati, in ga ni človeka, ki bi ne priznaval, da je bil nacizem skupno z njegovimi zavezniki vojaško štet s skupnimi silami in žrtvami, ki Jih je dala antinacistična koalicija, ki je že avgusta 1941 štela 26 držav, katerim se Je kmalu pozneje pridružil še mogočni zaveznik ZDA. In vendar velja zabeležiti nekaj primerjalnih številk, ki Jih je v moskovskem listu «Novoje vrem-ja» cbjavil sovjetski zgodovinar P. N. Posielov o odnosu nacističnih in fašističnih sil, ki so se borile proti SZ, in tistih, ki so imele proti sebi zahodne zaveznike.
V trenutku, ko Je Nemčija 21. junija 1941 napadla Sovjetsko zvezo, je razpolagala z 214 divizijami in 7 brigadami. Od teh Je poslala proti Rdeči armadi 152 divizij in 2 brigadi, torej nad 70 odst. svojih razpoložljivih sil. Tem je treba dodati še nekaj divizij nacističnih satelitov, tako da se je Rdeča armada že istega leta znašla pred 190 sovražnimi divizijami Med nacističnimi divizijami je bilo 19 tankovskih in 14 motoriziranih. Konkretno Je ta nemška vojska razpolagala s 3.712 tanki in 4000 letali, katerim pa je treba dodati še 1000 letal nacističnih zaveznikov.
Tako je bilo od začetka. Sovjetski zgodovinar dodaja, da Je takšen odnos sil na vzhodu trajal ves čas do leta 1944, vendar z razliko, da se je v posameznih razdobjih, število sovražnih divizij
povečalo do 201, nikoli pa ni bilo na tem bojišču manj kot 153 nemških divizij, kar v odstotkih pomeni, da je bilo na vzhodni fronti angažiranih nacističnih in ko-laboraclonističnih sil od 55 do 72 odstotkov. Na drugi strani, torej proti angleškim in ameriškim silam v severni Afriki in južni Italiji —. seveda pred začetkom druge fronte — pa je bilo angažiranih od 0.9 do 6.1 odstotka nacističnih in fašističnih sil. Preostanek nemške nacistične vojske, ter vojsk njenih zaveznikov pa je bil nameščen v sami Nemčiji ter po zasedenih deželah.
Prišel je 6. junij 1944, dan odprtja druge fronte, ki je prišla zelo pozno, dolgo po določenem roku in sporazumu. Po tem datumu je na vzhodni fronti, torej proti Sovjetski zvezi operiralo 181 nemških divizij in še 58 divizij satelitskih držav, skupno torej 239 divizij. Na drugi strani, proti Angležem, Američanom in Francozom pa so nacisti imeli 81 divizij
V teh številkah pa še ni vse; Že omenjeni sovjetski zgodovinar dobesedno pravi: »Sovjetsko-nem-ško bojišče se od drugih bojišč v drugi svetovni vojni ne razlikuje le po tem, da Je pritegnilo nase glavne sile nemško-fašistične koalicije, pač pa tudi po ostrosti bitk. Med vojno je Rdeča armada razbila najpomembnejše sile fašistične Nemčije. Med vso vojno je bilo na vzhodni fronti uničenih, zajetih ali razformiranih 507 nem-ško-fašlstlčnih divizij, poleg tega pa je bilo uničenih še 100 divizij
tedanjih nemških zaveznikov. Zavezniki pa so v severni Afriki, Italiji in v zahodni Evropi uničili in zaieli v celoti 176 divizij.«
Sovjetski zgodovinar navaja glede tega še naslednji podatek: nacistična Nemčija je med vojno izgubila 130.000.600 ljudi, od česar je bilo ubitih in zajetih okoli 10 milijonov na vzhodni fronti, ostalo pa na vseh drugih bojiščih in pod bombnimi napadi.
Ponovno bomo poudarili, da bi ne imelo smisla zanikati deleža, ki so ga v drugi svetovni vojni dali zahodni zavezniki. Prav tako bi ne imelo smisla zanikati materialne pomoči, ki jo je Rdeča armada, pa tudi Sovjetska zveza v celoti, dobila od zahodnih zaveznikov. In vendar sovjetski zgodovinar glede tega navaja nekaj podatkov, ki Jih zaradi njihove aktualnosti navajamo:
Med vojno Je sovjetska vojna industrija izdelala za svojo vojsko 489.900 topov najrazličnejšega kalibra. Od zahodnih zaveznikov pa je v istem času dobila 9.600 topov. Sama je med vojno izdelala 102.500 tankov in oklepnih \ozil, od zaveznikov pa jih Je dobila 18.753, od česar 14.013 transportnih, ostala pa bojna.
Gornje številke dovolj zgovorno pričajo, da Je bila pomoč zahodnih zaveznikov v orožju izdatna, vendar pa ne odločilna. K temu bi lahko dodali še naslednje: v času, ko je Rdeča armada nujno potrebovala pomoč v orožju, to se pravi v času velikega umika pred prodirajočo nacistično in fašistično vojsko, je bila pomoč za-
hoda razmeroma neznatna: leta 1941 so zahodni zavezniki dobavili svojemu vzhodnemu zavezniku le 750 letal, od katerih samo 5 bombnikov, in 501 tank, pa čeprav so se bili obvezali, da bodo v istem letu dali 1200 letal (300 bombnikov) in 1500 tankov.
Isti sovjetski zgodovinar,, ki našteva navedene podatke, omenja tudi delež, ki so ga v borbi proti nacifašistlčni koaliciji dala odporniška gibanja, med katerimi Je bilo po številu in učinkovitosti najpomembnejše jugoslovansko, ki je n.pr. leta 1944 štelo 400 tisoč borcev
Božja pot «golih»
CATANIA, 10. — Na poteh, ki vodijo na Etno, se je tudi letos vršila tradicionalna božja pot «go-
906 polje; .766.000 lir.
Karolina Prašelj 304 1, kv. m 1642, travnik; 821.000 lir.
Josipina Strajn. por. Strajn, Dolina 78 — 264, kv. m 668, travnik; 300.000 lir.
Miranda Premk, roj. Kočevar — 789, kv. m 496, vinograd; 248 tisoč lir.
Karel Prašelj. in Elza Prašelj por. Marc — 282, kv. m 504, vinograd ; 227.000 lir.
Ernest Foraus in Uršula Fo-raus roj. Strajn — 468, kv. m 978, vinograd; 489.000 lir.
Josip Kocjančič in Marija Kocjančič roj Ota, Dolina 221 — 314, kv. m 504, vinograd; 252.000 lir.
Anton Novak in Frančiška Vodopivec - 273, kv. m 632, travnik; 348.000 lir.
Ivan Panger, — 327—2, kv. m 1825, vinograd; 1,004.000 lir.
Justina Furlan vd. Strajn — 420—1, kv. m. 1165, travnik in 380, kv. m 2083, travnik; 1,461.000 lir.
Karel Ota — 389—1, kv. m 1289, travnik; 608.000 lir.
Marija Pobega roj. Smotlak in Alojz Tul, Boljunec 209 — 299—1, kv. m 952, polje in 299—2, kv. m 877, polje; 1,006.000 lir.
Justina Strajn vd Cesnik — 438—1, kv. m 655, polje; 438—2 kv. m 619, travnik in 441, kv. m 1223, travnik; 1,371.000 lir.
Uršula Strajn — 315, kv. m 583, vinograd; 321.000 lir.
Andrej Vodopivec, Dolina 189 — 496, kv. m 1690, vinograd; 760.500 lir. Josip Sancin, Dolina 206, — 322, kv. m 1255, vinograd; 690.000 lir.
Kristina Slavec por. Bandi — 513—1, kv. m 769, travnik; 346 tisoč lir.
Ignacij Ota, Dolina 58 — 358, kv. m 873, vinograd; 325, kv. m 496. vinograd in 371, kv. m 1162, travnik; 1,284.000 lir.
Josipina Sancin por. Marc — 527, kv. m 766 travnik; 191.500 lir.
Ivan Lavriha — Dolina 49 — 610-2, kv. m 3413, polje, kv. m 3413, travnik in 610—1, kv. m 345, pašnik; 3.568.000 lir.
Alojzija Smotlak, por Slavec — 387, kv. m 1324, pašnik, 662.000 Ur. Anton Udovič r- 488—2, kv. m 137, pašnik; 68.500 lir.
Marija Jerian, roj. Mahnič — 618, kv. m 1930, vinograd; 553 tisoč lir.
Andrej Steržaj — Boljunec 142, — 270—2, kv. m 267, vinograd;
133.000	lir.
Ivana Prašel por. Barut, Dolina 37 — 354, kv. m 1083, pdlje, 425, kv. m 982, travnik; 929.00U Ur.
Just Žerjal, Dolina 43 — 461—1, ,ky. m 227, polje; kv. m 227, travnik; 461- 2, kv. m 259, polje in kv. m 263, travnik; 488.000 lir.
Cassa Triestina di Credito Depositi — 254, kv. m 56, travnik:
25.000	Ur.
Ivan Ota, Dolina 75 — 532, kv m 1615, travnik; 727.000 lir.
Dominik Marc in Josipina Sancin por. Marc — 347, kv. m 470, vinograd; 211.000 lir.
Anton Novak, Dolina 125 — 577—1 kv. m 701, Vinograd; 577—1 kv. m 637 vinograd; 736.000 lir Ivana Božič roj. Kočevar — 775
... T rr i	.	... i kv. m 658, vinograd; 296.000 Ur.
lih«. Iz Catanie in drugih bližnjih .	1;	,,,	’	...
i„	1 ^an Strajn - 314-2, kv. m 694,
naselij se je že koj po polnoči odpravilo na pot proti svetišču sv. Alfia, Cirina in Filadela, ki je nekako sredi Etne, na pol poti proti vrhu, na stotine romarjev Od'Catanie do svetišča je kakih 15 km poti in vso pot opravijo romarji «goli», od tod tudi «romanje golih«. Vendar ne smemo vzeti izraza «goli» dobesedno, kajti na sebi imajo ti romarji vendarle spodnje hlače In majico. Tako »oblečeni«, vendar pa bosi se romarji odpravijo na pot ob vsakršnem vremenu.
Letos so imeli srečo, ker je bilo vreme zelo lepo. Zato pa se je marsikdo hudo preznojil, kajti romarji nosijo na božji poti velike, tudi do 60 ali celo 70 kg težke sveče.
....................................imimimimi.......iiiiiiiiiiiimiiiimmmii....iiiiiiiiii.iiiiiimnmiMi................................umnim
Prevec na lahko popuščate pred ljudmi, ki dejansko nimajo z vami
OVEN (od 23.3. do 20.4.) Uveljavite svoje stališče, pa čeprav se bodo drugi temu upirali. Nesporazum v družini bo kratkotrajen.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne sprejemajte novih nalog, da ne pokvarite vsega. Neka oseba se bo skušala vplesti v vaše čustvene zadeve.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Pokličite na pomoč starega sodelavca, ki se na delo spozna. Preveč na lahko Jemljete ljubezen.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Razčistite račune, preden načenjate nova dela, nove posle. Sreča je na vaši strani.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Preveč na lahko jemljete obveznosti, ki jim niste kos. Ne oddaljujte se od ljubljene osebe.
HOROSKOP
i
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Napeli boste vse sile, poskusili vse možnosti in vendar ne bo šlo. Več sreče bo v ljubezni.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10 ) Obeta se vam zelo lepa priložnost za večji uspeh. Podvizajte se. Radi bi se nekoga znebili.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Možen zaslužek tudi izven običajnega dela. Nekdo v družini kuha jezo proti vam.
STRELEC (Od 23.11. do 20.12.)
kaj opraviti. Dobro premislite, preden se odločite za večje spremembe v družini.
KOZOROG (Od 21.12. do 20.1.) Tudi če boste veliko pripomogli k uspehu, boste doživeli malo zadoščenja. Spoznali boste neko osebo ali dobili pismo.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Zanimivi predlogi z novimi poslovnimi tovariši. Ne prevzemajte si družbenih obveznosti, ki vam ne pripadajo.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Telesno se boste odlično počutili, duševno pa boste močno utrujeni. Ne izgubljajte časa po nepotrebnem.
TOREK, 11. MAJA 1965
Radio Trst A	Nacionalni program
7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glas- 8.30 Jutranji pozdrav; 9.10 Straha; 11.30 šopek slovenskih; 11.45 , ni iz albuma; 9.45 Popevke; 10.00 Naš juke-box; 12.15 Pomenek s po- Operna antologija; 10.30 Radijska
slušalkami; 12.25 Iz glasbenih spo redov; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Tipični furlanski ansambel; 17.20 Italijanščina; 17.35 Glasbeni kalei-doskop; 17.15 Umetnost; 18.30 Solistični inštrumenti; 18.50 Saksofonist Hawkins; 19.00 Ansambel The Tokens; 19.15 Dante Alighieri: »De Monarchia«; 19.30 Domači in tuji motivi; 20.00 šport; 20.35 Kulturni odmevi; 21.00 Kromatična fantazija; 22.00 Cankar; «Zimsko cvetje«; 22.30 Dixieland ansambli; 22.45 Komorna glasba.
12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Juke-box; 13.40 G. Cesari: «Un testameto blzzarro«; 14.15 Orkester Casamassima; 14.35 Furlanske pesmi.
Koper
7.15 Jutranja glasba; 8.00 Pisan program; 11.00 Otroški kotiček; 11.30 Od bpere do opere; 12.00 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Popevke; 14.00 Sola in življenje; 14.20 Zbor «Volovčica» iz Zagreba; 15.00 Pevci lahke glasbe; 15.45 Koroški akademski oktet; 16.00 Glasbeni paberki; 16.35 Torkov zmenek; 17.10 Pevci, ki Jih imate najraje;
17.40	Glasba in fantazija; 18.00 Prenos RL; 19.00 Poje Lucia Al-fieri; 19.30 Prenos RL; 22.15 Ritmi;
22.40	Čajkovski, serenada za godala.
šola; 11.00 Sprehod skozi čas;
11.15	Ital. narodni plesi; 11.30 Melodije in romance; 11.45 Skladbe za godala; 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.15 Likovne umetnosti;
15.45	Gospodarska rubrika; 16.00 Spored za najmlajše; 16.30 Komorna glasba s plošč; 17.25 Simf. koncert; 18.50 Znanstvena knjiga; 19.10 Oddaja za delavce; 20.25 Orkestri; 21.00 Rossinijeva opera «La gazza ladra«.
II.	program
8.00 Jutranja glasba; 9.35 Pisan spored; 10.35 Nove ital. pesmi;
12.00	Danes v glasbi; 14.00 Pevci;
14.45	Glasbeni koktail; 15.15 Vrtiljak pesmi; 15.35 Koncert v miniaturi; 16.50 Ital. narodne pesmi;
17.00	Pogovorimo se o glasbi; 17.35 Ljudska enciklopedija; 17.45 Gledališki odlomki; 18.35 Enotni razred; 18 50 Vaši izbranci; 20.00 Pozor na ritem; 21.00 Valčki; 21.40 Glasba v večeru; 22.15 Jazz.
III.	program
18.45 Ghedinijeve skladbe; 18.55 Piccolomini; 19.15 Tuji periodični tisk; 19.30 Vsakovečerni koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Kodaly in Janaček; 21.20 Haydnova glasba;
22.15	Radijska črtica; 22.45 Glasba danes.
Slovenija
8.05 Veseli planšarji; 8.26 Melo-
dije; 8.55 Radijska šola; 9.25 Iz opere »Pikova dama«; 9.45 Plesni orkester RTV Ljubljana; 10.15 Glasbeni sejem; 11.00 Nimaš prednosti; 12.05 Kmetijski nasveti;
12.15	Južnoameriške pesmi; 12.30
Iz koncertov in simfonij; 12.30 Priporočajo vam...;	14.05 Radijska
šola; 14.35 Nova pesmica; 15.30 V torek na svidenje; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Koncert po željah; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Majhni zabavni ansambli; 18.45 Na mednarodnih križpotjih; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Baritonist Marcel Ostaševski; 20.20 Radijska igra; 21.20 Serenadni večer; 22.10 Ljubiteljem popevk; 23.05 Ljubljanski jazz ansambel; 23.20 Jug. glasba.
Ital. televizijo
8.30 Sola; 17.00 Neposreden ore-nos športnega dogodka; 18.00 Spored za najmlajše; 19.00 Dnevnik:
19.15	Likovne umetnosti in arhitektura; 19.55 športne vesti ln ital. kronika; 20.30 Dnevnik; 21.00 Alec Guinness: tiAsso piglia tutto«; 22.30 Umetnost in slovstvo; 23.00 Dnevnik.
II. kanal
21.00	Dnevnik; 21.10 Najbolj u-spele prireditve; 21.15 Renato Ra-scel v «Enrico 61»; 22.20 T. Rat-tlgan: «Arlechinata»; 23.25 Zadnje športne vesti.
Jug. televizija
20.00	Dnevnik: 20.40 Celovečerni film; 22.10 Z zasedanja kon-
gre*a ZK Srbije; 22.30 Poročila
travnik-; 382.000 lir.
Ivan Mahnič — 310, kv. m 1284, polje in kv. m 1284, travnik 1 milijon 412.000 Ur.
Mario Slavec, Dolina 219 — 421, kv. m 935, travnik, 423, kv m 2421, travnik in 613, kv.
1205, travnik; 2.113.000 lir.
Vladislav Kodrič — 475—1, kv. m 1350, travnik; 480, kv. m 674, travnik; 507-1, kv.m 460, travnik; 507—2, kv. m 129, travnik; 508—1 kv. m 3680, vinograd; 508—2, kv. m 1230, vinograd; 475- 2, kv. m 471, pašnik; 475—3, kv. m 170, pašnik in 385. kv. m 2874, travnik; 5.666.000 lir.
Albina Žerjal roj. Jerco — 774, kv. m 575, favnik; 259.000 lir.
Angela Strajn por. Bandi — 402-1, kv. m 741, polje; 333.000 lir.
Ivana Metlika vd. Kozina, Marija Kozina por. Cjurman in Josip Cjurman — 391, kv. m 700. travnik in 392, kv. m 2930, travnik;
1.707.000	lir.
Valentin Vodopivec (Bevilac-qua), Dolina 189 — 342—2; kv. m 252, polje in 381 —1, kv. m 444, travnik, 313.000 lir.
Josipina Svetina roj. Kocjančič in Josip Svetina, Dolina 210 — 361-1, kv m 565, polje in 361—2, kv. m 565, travnik; 565.000 lir.
Angela Tul roj. Zuljan, Boljunec 209 — 300, kv. m 577, vinograd; 317.000 lir.
Josip Pečar, Dolina 25 — 572-3, kv. m — 342, travnik in 572—4, kv. m 529, vinograd; 435.000 lir.
Mario Lovriha, Dolina 221 — 460. kv. m 1001, polje; 458 kv. m, 1588, polje; 471, kv. m 755, polje in 260, kv. m 1155, vinograd;
2.380.000	lir.
Ana Sancin, Dolina 102	—
405—3, kv. m 230, travnik, 405—2, kv. m 245, travnik in 405—1, kv. m 285, travnik; 341.000 lir.
Valentin Lovriha — 738-1, kv.m 291, travnik, 131.000 lir.
Adolfo Nodeb, Sv. MM. Spod. 304 — 301-2, kv.m 687, vinograd; 301-4, kv.m 450, vinograd, 302-1, kv.m 500, travnik; 784.000 lir,
Peter Pangerc, Dolina 145 — 351, kv.m 777, travnik; 350.000 lir.
Ignacij Križmančlč ln Albin Križ-mančič — 379, kv.m 2674, travnik in 442-1, kv.m 1518, travnik; 1 milijon 886.000 Ur.
Marija Klabjan roj. Ota, Dolina 47 — 381-3, kvun 370, travnik; 166.000 lir.
Viktor Ota — 388-2, kv.m 622, travnik; 280.000 lir.
Karel Ota, Dolina 21 — 390-3. kv.m 410, polje; 184.000 lir.
Karel Slavec — 767, kv.m 870, vi-
nograd in 768, kv.m 1190, polje;
1.008.000	Ur.
Avguštin Slavec, Boršt 112 — 769-1, kv.m 1752, vinograd; 876.000 Ur.
Ivana Sancin por. Slavec, Dolin*
89 — 442-2, kv.m 1550, travnik;
697.000	lir.
Albina Sancin por. Ota, Dolin*
58 — 342-1, kv.m 444, vrt in 360, kv.m 830, vinograd; 573.000 lir.
Pavla Strajn por. Žerjal, Boljunec 179 — 340-2, kv.m 975, vinograd; 536.000 Ur.
Just Klun m Marija Lovriha por. Klun, Boljunec 165 — 390-1, kv.m 1018, travnik; 560.000 Ur.
Ana Strajn por. Prašelj, Dolin*
26 — 443, kv.m 957, travnik; 431 tisoč Ur.
Pierina Strajn por. Kocjan. Dolina 119 — 341, kv.m 507, vinograd; 253 000 Ur.
Josip Kocjančič, Dolina 104 — 440-3, kv.m 870, travnik; 391.000 Ur.
Just Žerjal, Dolina 64 — 323, kv.m 561, vinograd; 280.000 lir.
Marija Sancin por. Prašelj, Dolina 254 — 357, kv.m 1036, vinograd in 356, kv.m 450, vinograd;
772.000	Ur.
Fulvio Lorenzi iz Milana — 336, kv.m 739, travnik; 761, kv.m 2194, travnik in 338, kv.m 798, travnik;
252.000	lir (gradnje) in 1.942.000 lir (zemljišče).
Antonija Žerjal por. Žerjal, Boljunec 238 — 574, kv.m 683, travnik; 307.000 lir.
Ana Sancin por. Foraus, Dolina 3 — 403-2, kv.m 1535, vinograd;
844.000	lir.
Ana Samec por. Berdon, Dolina 10 — 307-2, kv.m 424, travnik in 308, kv.m 842, polje; 570.000 lir.
Alojz Tul, Boljunec 209 — 316, kv.m 802, vinograd; 441.000 Ur.
Bruna Sancin — 461-4, kv.m 407, polje in kv.m. 407, travnik; 407 tisoč lir.
Viljem Sancin — 453, kv.m 1356, vinograd; 746.000 Ur.
Josip Jercog — 449-2, kv.m 432, polje; 194.000 Ur.
Avguština Strajn por. Strajn — 426, kv.m 655, travnik in 428-2, kv.m 946, travnik; 721.000 lir.
Avgust Caharija, Margerita Ca-harija por. Di Drusco, Pierina Caharija vd. Marina, Mario Caharija in Ivana Caharija por. Sartori — 593, kv.m 1865, polje in 501-2, kv.m 1446, polje; 1.490.000 Ur.
Rafael Strajn — 506-3, kv.m 197, polje in 505-3, kv.m 775, vinograd;
438.000	Ur.
Pavel Strajn — 506-1, kv.m 148, polje in 505-1, kv.m 920, vinograd;
481.000	lir.
Marija Svetina por. Jercok — 489, kv.m 950, travnik in 258, kvm 557, vinograd; 726.000 lir.
Just Strajn — 427, kvjn 831. travnik; 374.000 Ur.
Pasqualino Danieli — 329-2, kvjn 337, travnik; 202.000 lir.
Pietro Mutton — 329-3, kv.m 340, travnik; 204.000 lir.
Gilda Prašelj por. Stok — 339-1, kv.m 593, vinograd; 267.000 Ur.
Josip Ota, Boljunec 38 — 424-2, kv.m 266, travnik ln 424-4, kv m 669, travnik; 421.000 Ur.
Vladislava Adamič por. Sik — 301-3, kv.m 741, vinograd in 302-2, kv.m 284, travnik; 461.000 Ur.
Valerija Furlan — 383-4, kv.m 1030, travnik; 515.000 Ur.
Lucijan Strajn — 309, kv.m 1902, vinograd; 856.000 Ur.
Ljudmila Kocjančič por. Klabjan, Josip Kocjančič, Justina Kocjančič por. Starec, Romano Kocjan, Gui-do Kocjan, Adrijana Kocjan, Vincenca žvegelj vd. Kocjan in Ivan Kocjan — 464-1, kv.m 810, travnik;
364.000	lir.
Primavera Foraus in Karlo Foraus — 463, kv.m 638, polje; 319 tisoč Ur.
Ivan Vodopivec in Josip Vodopivec — 411, kv.m 1115, travnik;
502.000	Ur.
Frančiška Vodopivec por. Kok-ljan in* Josip Vodopivec, Dolina 128 — 430, kv.m 651, travnik; 325
tisoč Ur.
Antonija Elvira F. Kelly, Dolina 14 — 792, kv.m 2030, polje; milijon 15.000 Ur.
Mensa VescovUe Romano Catto-lica di Trieste — Capodistria — 444, kv.m 36.588, travnik; 469-2, kv.m 2519, polje in 611, kv.m 21.193, travnik; 30.140.000 lir.
Župnija v Boljuncu — 785, kv.m 388, polje; 194.000 Ur.
Župnija v Dolini — 431, kv.m 687, travnik in 438-3, kv.m 701, travnik; 659.000 lir.
Vincenc Maver, Boljunec 71 — 321, k v .m 1824, polje; 1.003.000 Ur.
Lačni volkovi vdrli v stajo
MACERATA, 10. — Krdelo pre-glajenih volkov Je napadlo čredo ovac v bližini naselja Calcara di Ussita Pastir, ki ga Je prebudil neki čuden ropot, Je skočil pokonci in stekel v stajo. Tu Je našel eno ovco zaklano, od druge pa le nekaj ostankov. Medtem pa je trop volkov že pobegnil. Kmalu pozneje jih je videl neki tehnik, ki vzdržuje vlečnico na Frontlgna-no. Tudi tega so se volkovi prestrašili, pa čeprav Je začel nanje le kričati ln metati proti njim kamne.
Pojav volkov v tem predelu sicer ni nič kaj posebnega. Bolj čudno pa Je, da so se pojavili v tem času, ko je že vse zeleno ln sl lahko najdejo hrano drugje in ne v ovčjih stajah.
Vreme včeraj: najvišja temperatu. ra 23.2, najnižja 14, ob 19 uri 164' zračni tlak 1005.2 raste, vlaga 65 odst., veter severovzhodnik 15 km, 2.5 mm dežja, nebo 5 desetin po-oblačeno, morje rahlo razgibano temperatura morja 17.2 stopinje.
Tržaški dnevnik
PROSLA V A 20 LETNICE OSVOBODITVE V ZG0NI5KI OBČINI
Veliko zborovanje pred županstvom vZgoniku kjer bo občina postavila spomenik padlim
Na zborovanju sta govorila župan Josip Guštin in občinski odbornik Godnič ■ Slavnostna seja občinskega sveta - Nastop pevskega zbora in godbe • Položitev vencev na vse spomenike v občini
Danes, TOREK, 11. maja
Žiga
Sonce vzide ob 4.39 in zatone ob 19.24. Dolžina dneva 14.45. Luna vzide ob 14.56 in zatone ob 3,10
Jutri, SREDA, 12. maja
Pankracij
V nedeljo ob 11. uri dopoldne je bila v Zgoniku pred županstvom občinska proslava 20. obletnice o-svoboditve naših krajev izpod na-’ cifašizma. Za proslavo je dala pobudo občinska uprava. Pred začetkom javne proslave se je zgoniški občinski svet sestal na slavnostni seji in sprejel sklep, da se pred županstvom postavi spomenik vsem padlim borcem v partizanskih vrstah in po taboriščih smrti. Hkrati je bil na seji sprejet tudi sklep, k. določa 1.500.000 lir za gradnjo spomenika.
Proslava, je bila po udeležbi prebivalstva in po celotnem partizanskem in ljudskem vzdušju, ki je
Govori zgoniški župan Josip Guštin
Vladalo med udeleženci, ena najbolj uspelih na našem področju.
Pred županstvom se je ob 11. uri zbrala množica občanov in mnogo ljudi iz vasi izven zgonlške občine. Zbrano prebivalstvo in predstavnike krajevnih oblasti je najprej pozdravil župan Josip Guštin, ki Je dejal:
«Na današnji dan praznuje ves svet velik praznik, praznik osvoboditve izpod nacifašističnega jarma. To je dan zmagoslavja nad najbolj zakrknjenimi in mračnjaškimi silami, ki so si v svoji blazni nameri hotele podjarmiti ves svet in ga potopiti v morje gorja in solz. In ravno naše ljudstvo je bilo eno od glavnih tarč pobesnelega nemškega nacizma in italijanskega fašizma. Toda naše ljudstvo je znalo že od prvega dne borbe, kje je nje-govo mesto. Kot en mož se je pridružilo osvobodilnim silam, ker ga je stoletno izkustvo izučilo, da od tujca nima kaj pričakovati, ter da mora v sebi najti silo, ki ga bo vodila do svobode. Preden pa nam je posijala luč svobode, je bilo treba pretrpeti strahotne muke, grozna opustošenja in neizmerne Žrtve.
Zato smo sklenili, da se bo tudi naša občina spomnila tega zgodovinskega dneva, ki je, čeprav po obsegu in številu občanov majhna, vendar dala v protifašistični borbi zelo veliko število človeških žrtev. Od tedanjih 1364 prebivalcev, jih je 52 žrtvovalo svoje življenje v partizanski borbi, v koncentracijskih taboriščih in drugje v borbi proti nacifašizmu.
Nato je župan nadaljeval: «Dragi občani: na današnji izredni slavnostni seji je naš občinski svet sprejel sklep, da se na tem mestu, kjer danes stojimo, postavi spomenik vsem padlim naše občine. To bo sicer kaj skromno plačilo za njihove žrtve, toda mi hočemo, da bi bil ta spomenik večna priča naše neizmerne hvaležnosti padlim soobčanom, neizbrisen spomin za naš narodni preporod in trajen poklon veliki ideji pravičnosti in svobode.
Za njim je spregovoril občinski odbornik Godnič, ki je v daljšem govoru podal izčrpen prerez skozi celotno zgodovino krvave borbe slovenskega prebivalstva proti fašizmu za ohranitev svoje narodnostne bitnosti. Odbornik Godnič je dejal, da Slovenci na Tržaškem sedaj ne slavimo samo 20. obletnice zmage nad nacifašizmoni, ampak tudi 45-letnico začetka borbe Slovencev in antifašistov proti zločin-
skemu fašizmu. Ta dolga desetletna borba, je dejal Godnič, je zahtevala od našega ljudstva nepopisno veliko število človeških žrtev. Kalvarija slovenskega naroda v naših krajih se je začela takoj po prvi svetovni vojni, ko so fašistične skvadre uničevale naša slovenska in napredna društva, požigale sedeže in pretepale ljudi. Celo naše otroke so v šolah preganjali, če so spregovorili besedico V svojem materinem jeziku. V tej svoji zločinski politiki proti slovenskemu prebivalstvu, fašisti in z njim uradna oblast, niso štedili z nasilnimi sredstvi, Bazoviške žrtve, žrtve Tomažičevega procesa, na tisoče Slovencev v zaporih, internacijah in konfina-cijah, uničeno vse kulturno-prosvet-no bogastvo slovenskega prebivalstva, uničenje podpornih denarnih in zadružnih slovenskih zavodov, so poleg ogromnih žrtev v narodnoosvobodilni borbi davek, je dejal Godnič, ki ga morda ni plačal noben narod v Evropi za svojo svobodo.
Kljub temu pa, je ugotovil Godnič, smo danes po dvajsetih letih zmage nad nacifašizmom priča dogodkom, ki nas ne morejo prepričati, da so bile pri nas odpravljene stare fašistične metode, čeprav se danes izvajajo v drugih, milejših oblikah, ki pa imajo še vedno za cilj, zanikati slovenskemu prebivalstvu pravice, ki mu Jih zagotavljata republiška ustava in londonski memorandum. Nato je govornik obsodil ignoriranje uradnih oblasti velikega deleža v borbi proti nacifašizmu, ki so ga dali Slovenci na tem ozemlju, na vseh nedavnih u-radnih proslavah 20. obletnice osvoboditve. Ostro je obsodil prepoved odkritja spomenika padlim partizanom v Miljah samo zato, ker je na spomeniku dvojezičen napis, ki spominja, da so v protifašistični borbi skupno padli slovenski in italijanski partizani. Zatem je govornik pozval mladino, naj iz pretekle, slavne borbe partizanskih in vseh protifašističnih borcev, ohrani svetel zgled m naj bo aktivna na vseli področjih političnega in kulturnega delovanja slovenskega prebivalstva na našem področju.
Domači pevski zbor je na proslavi zapel nekaj partizanskih pesmi, proseška godba pa Je zaigrala nekaj partizanskih koračnic. Proslava se je zaključila z zakusko, ki
jo je občinska uprava priredila v prostorih županstva za vse prisotne, kjer so se bivši borci, upravitelji, predstavniki oblasti in drugi dlje časa zadržali v prijetnem pogovoru in obujanju spominov iz slavnih dni borbe.
Občinska uprava je v nedeljo po-ložila vence na vse spomenike padlih borcev in talcev v • osvobodilni vojni v zgoniški občini.
Na včerajšnji seji deželnega sveta so številni svetovalci orisali 42 resolucij k proračunu od skupnih 70 resolucij, 'ti so bile priložene. O zadnjih treh pa ne bodo razpravljali, ker jih' je predsedstvo prejelo po predpisanem roku. Večina resolucij se je nanašala na vprašanja videmske pokrajine, nekaj pa tudi na tržaška.
Josip Jarc (KPI) je orisal resolucijo o potrebi priznanja zahtev slovenske manjšine, o kateri smo pisali že v nedeljski številki. Rekel je, da so o teh vprašanjih že razpravljali svetovalci njegove skupine med splošno razpravo o proračunu. Pri tem so poudarili važnost manjšinskih vprašanj, ki še niso rešena. Prav tako so poudarili, da je ustava predvidela ustanovitev naše dežele zaradi obstoja manjšine za rešitev njenih političnih, gospodarskih, socialnih in kulturnih vprašanj. Prav tako je bil v razpravi poudarjen prispevek slovenske manjšine ne le v dolgoletnem odporu proti fašistični diktaturi marveč tudi v osvobodilni borbi. Zato je manjšina popolnoma upravičena, da zahteva zaščito svojih pravic, tako da se bo lahko nemoteno razvijala in ji bo zagotovljena enakopravnost na podlagi načel demokracije in svobode.
Jarc je omenil znano razsodbo ustavnega sodišča, ki jemlje de-
iiHiimiiiiiitmmiiiiiiitiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiii
VPRAŠANJE PODJETJA CRANE-ORION PRED SODIŠČEM
Tudi pod nadzorovano upravo položaj Crane-Orion težaven
Da bi te družba rešila iz težav, bi morala v kratkem času močno povečati glavnico in si zagotoviti za 2 milijardi letnih prodaj?
OBČINSKI SVET OBČINE ZGONIK se iskreno zahvaljuje občinskim uslužbencem, posebno vrtnaricam občinskih o-troških vrtcev, domačemu pevskemu zboru Salež . Zgonik, proseški godbi ter vsem, ki so s svojo prisotnostjo pripomogli k uspehu praznovanja 20-letnice osvoboditve.
S Danes zvečer ob 18.30 bo v krožku «G. Salvemini« ilustrativni razgovor o pomenu in o naukih odporniškega gibanja. O temi »Nacistična okupacija Julijske krajine« bo govoril prof. Elio Apih.
Tiskovna konferenca v Milanu o tržaški cvetlični razstavi
Predsednik tržaške pokrajine dr. Alberto Savona je včeraj v svoj-stvu predsednika mednarodne cvetlične razstave, ki bo v Trstu od 22. maja do 6. junija, v milanskem tiskovnem krožku uradno predstavil letošnjo razstavo. Dr. Savona je med drugim dejal, da ima razstava tudi funkcijo spodbujevalca za kvalitetno in kvan-titetno povečanje cvetlične proizvodnje ter za ohranitev tradicionalnih tržišč in pritegnitev novih.
Direktor razstave prof. Bruno Natti pa je v svojem govoru dejal, da se je cvetličarstvo v deset, letju 1950-11160 bolj razvilo kot katera koli druga panoga italijanskega kmetijstva in da je izvoz dosegel 35 odst. celotne proizvodnje v vrednosti nad 150 milijard lir.
Direktor prof. Natti je tudi dejal, da se je doslej prijavilo za razstavo 400 razstavljavcev iz 40 držav in da bo razstavni prostor obsegal 70.000 k v. m.
S SINOČNJE 1>EJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Posebna občinska komisija bo proučila gradnjo prehodov pod Trgom Goldoni
V komisiji bodo priznani izvedenci s področja urbanistike - Dejanski poraz občinskega odbora o tem vprašanju - Pittoni (PSI) kritizira površnost pri pripravi odborovega predloga
S Danes ob 12. uri bo pred delavsko menzo ladjedelnice Sv. Marka zborovanje KPI. Govoril bo senator Vidali o temi ((Vprašanje Sv. Marka v senatu«.
Na predlog socialističnega svetovalca Plttonija in demokrlstjanske-ga svetovalca inž. Visentina Je občinski svet z večino glasov sklenil, da se preneha z razpravo o predlogu odbora za gradnjo podzemeljskih prehodov na Trgu Goldoni in o koncesiji podjetju Por-flrio za gradnjo velike garaže in raznih poslovnih prostorov pod trgom. Z istim sklepom je bilo na predlog omenjenih dveh svetovalcev tudi sklenjeno, da se ustanovi posebna komisija občinskega sveta, v kateri naj bi bili priznani izvedenci, ki bo proučila celotno vprašanje urbanistične preureditve Trga Goldoni in nato predložila v razpravo občinskemu svetu večinsko in manjšinjsko poročilo. Sele po tej razpravi bo občinski odbor sprejel ali zavrnil razne predloge in
................................iiiiiiiiiHiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimilliliiilliiilli
Nfl SEJI DEŽELNEGA SVETA RAZLAGA RESOLUCIJ
Dežela naj preide k dejstvom za reševanje vprašanj manjšine
Resolucije KPI za rešitev tržaških gospodarskih vprašanj - Skupno so svetovalci orisali 42 resolucij
Te dni so se na tržaški sodlniji srečali upniki podjetja Crane-O-rion, o katerem se je tržaška kronika mnogo ukvarjala v zadnjem času, zlasti od trenutka, ko je vodstvo podjetja zaprosilo za u-vedbo legalnega nadzorstva nad upravo. Danes je v obratih podjetja Crane Orion, ki proizvaja jeklene ventile in drug podoben material za pet rolkemično industrijo in ki ima svoje delavnice v žaveljskem industrijskem pristanišču, zaposlenih 224 delavcev, nadaljnjih 140 ljudi pa je v tako imenovani »integracijski blagajni« zaradi pomanjkanja naročil.
Na srečanju v sodnijski palači, na katerem so bili prisotni poleg sodlnika Raimondija, komisarja Vollija in upravnika Davanza, tudi predstavniki soudeležene ameriške družbe Crane, (od tod ime Crane-Orion), je bilo poudarjeno, da bi se družba Jahko rešila le pod pogojem, da bi v kratkem roku enega meseca znatno povečala svojo glavnico, ter da bi ji tržišče zagotovilo najmanj za 2 milijardi lir rednih prodaj na leto.
Seveda sta ta dva pogoja precej težko izvedljiva, tako da položaj Crane Orion tudi pod kontrolirano upravo ne kaže nobenih rožnatih barv. Položaj podjetja pa se bo še znatno poslabšal, ako bo ameriška družba Crane odstopila od skupnega podjetja, kakor so menda dali razumeti njeni predstavniki, prisotni na omenjenem srečanju. Usoda skoraj 400 delavcev, ki so zaposleni v obratih Crane Orion v Zavljah pa zahteva, da se predpostavljeni o-rgani zavzamejo za čimprejšnjo in čim bolj temeljito rešitev podjetja iz sedanjih težav ter da poskusijo vse obstoječe možnosti za njegovo rešitev pred stečajem. Kontrolirana uprava bo namreč morala prej ali slej prenehati (najkasneje čez leto dini od njene uvedbe), tedaj pa morajo biti zahteve upnikov poravnane. Morda pa bi I-talijanska družba za naftovod Tret-Ingolstadt lahko priskočila na pomoč Crane Orionu s tem, da bi mu naročila del naprav, ki jih bo potrebovala za gradnjo nafto-vodovega terminala in samega cevovoda iz Trsta v južno Nemčijo?
želi sleherno pristojnost za reševanje manjšinskih vprašanj. Zaradi tega je neki svetovalec upravičeno dejal, da ne bi imel člen 3 statuta sploh več nobenega smisla za obstoj, če bi dokončno obveljala takšna razlaga. Spričo tega resnega dejstva, ki omejuje deželno avtonomijo, ni deželni odbor zavzel še nobenega stališča. V proračunu pa ni nobene postave za reševanje specifično slovenskih vprašanj. V programski izjavi se sicer omenja manjšina, toda treba je končno preiti od teh medlih in splošnih izjav ter določiti jasne inštrumente za reševanje specifičnih vprašanj manjšine. Jarc je pozval odbor, naj se zavzame za to, da se izdajo izvršilne norme tudi za člen 3 statuta, tako da se bo vedelo, kakšne so pristojnosti dežele glede izvajanja člena 3 v prid slovenski manjšini.
Izrecno tržaška vprašanja je v štirih resolucijah obravnaval svetovalec Šema (KPI). Zahteval je, naj de deželna uprava sporazume z občino, pokrajino in s predstavniki delavcev, da se pošlje v Rim delegacija, ki bo predočila vladi zaskrbljenost Trsta in dežele za obstoj ladjedelnice Sv. Marka ter zahtevala ukrepe za njeno obnovitev in okrepitev. V drugi resoluciji je predlagal, naj deželni svet spričo krize tržaškega gospodarstva, skliče sejo, ki bo posvečena izključno temu vprašanju. V tretji resoluciji opozarja, da še ni bila ustanovljena tržaška pristaniška u-•stanova, čeprav določa člen 70 deželnega statuta, da bi se moralo to zgoditi v letu dni. To dokazuje zanemarjanje Trsta po vladi. Končno je Šema v četrti resoluciji načel vprašanje zapostavljanja Trsta v primerjavi v severnimi pristanišči ter zahteval naj se mu priznajo enake pravice oziroma prednosti kot Hamburgu v okviru pogodbe o EGS.
Liberalec Morpurgo je orisal resolucijo, v kateri zahteva večji deželni prispevek za tržaško univerzo; nadalje resolucijo z zahtevo po večjih nakazilih za gledališča, resolucijo z zahtevo po prispevkih za obnovitev pristanišča in naprav v Javnih skladiščih, resolucijo, ki terja večje prispevke krajevnim upravam za razna javna dela, resolucijo za povečanje prispevka tržaški akademiji «Cenacolo Trie-stino«, resolucijo z zahtevo po deželnih prispevkih ustanovi industrijskega pristanišča za nakup novih zemljišč.
Tudi komunista Bacicchi in Pac-co sta predložila resoluciji z zahtevo po deželnem in državnem prispevku krajevnim upravam, ki ne morejo kriti svojih izdatkov, ko še ni bil izdan nov zakon o krajevnih financah, ki bi nudil tem upravam več finančnih sredstev. Bacicchi je nadalje orisal resolucijo, v kateri je predlagal, naj se ustanovi pri deželi posebna ženska kcnzulta, ki bo obravnavala ženska vprašanja.
Socialist Giacomettl Je pozval od-bo, naj poskrbi za zakonodajo, ki ho modernizirala bolnišnice v deželi. V drugi resoluciji pa je zahteval bolj učinkovito ureditev vprašanja strokovnega šolanja obrtnikov. Komunist Pellegrini je zahteval pripravo zakona o deželnem računovodstvu in čimprejšnjo izdajo norm za deželno premoženje. Svetovalci raznih strank so orisali več resolucij o kmetijskih vprašanjih, o urbanističnih načrtih, o izrecno krajevnih vprašanjih, o potrebi novih športnih naprav, O vprašanjih mladine, o večjih prispevkih za socialno, skrbstvo, o namestitvi industrijskih naprav na nekaterih področjih itd. Socialist De Dal Mas je predlagal, naj dežela določi s posebnim zakonom prispevek, da se Pordenon poveže z avto cesto Trst-Benetke itd.
pripombe ter ponovno predložil v odobritev sklep, ki je bil sinoči suspendiran.
Prekinitev razprave o tem važnem mestnem vprašanju predstavlja dejansko poraz občinskega odbora, ki se je znašel pred odločnim stališčem velike večine svetovalskih skupin in tudi nekaterih demokristjanov, proti površnemu sklepu in načrtu, ki ga je odbor pripravil in ga predlagal v odobritev.
To površnost odbora, neresnost predloženih dokumentov in obrazložitve o tako velikem delu v središču mesta je sinoči jasno poudaril tudi socialistični svetovalec Pittoni, ki je celotno vprašanje postavil v okvir urbanistične preureditve središča in zgodovinskih delov mesta ter poudaril, da odbor doslej ni hotel poslušati predloge, ki so jih o tem vprašanju dali socialisti.
Pittoni je nato dejal, da se v sedanjem stanju tega vprašanja socialistični skupini ne zdi primerno proučiti načrt o gradnji prehodov pod Trgom Goldoni, načrt, ki je velikega urbanističnega pomena in ga je treba proučiti v okviru po-drobnostnih načrtov zgodovinskih predelov mesta. Zato je Pittoni v imenu svoje skupine zahteval, naj se predlog sklepa odbora umakne in naj ga odbor ponovno predloži šele potem, ko bo posebna komisija občinskega sveta, dopolnjena z zunanjimi izvedenci, celotno vprašanje podrobno proučila. V nasprotnem primeru bo socialistična skupina glasovala proti predloženemu sklepu.
Tudi demokristjan inž. Visentin je ugotovil, da je sklep odbora povzročil med svetovalci preveč dvomov, da bi lahko nadaljevali z razpravo. Zato je tudi on predlagal ustanovitev komisije občinskega sveta, ki naj prouči predlog odbora. Potem ko se je tudi svetovalec Tolloy strinjal z ustanovitvijo komisije, je odbornik za javna dela inž. Colautti izjavil, da je odbor pripravljen prenehati z razpravo o predloženem sklepu ter da soglaša z ustanovitvijo komisije. Svetovalec Pincherle pa je zahteval, naj odbor umakne svoj predlog, nakar mu je župan odgovoril, da tega odbor ne bo storil, ker da je pripravljen prenehati z razpravo, dokler ne bo posebna komisija proučila vprašanje ureditve Trga Goldoni. Po daljšem prerekanju zlasti med svetovalcem Plncherle-jem, ki je prvi Izrazil resne dvome o neresnosti odborovega predloga in županom, je bil Pincherlov predlog zavrnjen z večino glasov.
Svetovalci so 'na sinočnji seji sklenili ustanoviti tudi komisijo občinskega sveta, ki bo proučila resno vprašanje mestne čistoče na osnovi načrta, ki ga sedaj pripravlja odbor.
V začetku seje so odborniki odgovorili na vrsto vprašanj svetovalcev. Med drugim je odbornik za šolstvo prof. Romano odgovoril svetovalcu dr. Simčiču na vpraša-iiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiimiHiiiiiMHiiimiiniiiiiiiiitiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiii
OBČNI ZBOR V KINODVORANI «AURQRA»
Lani 4111 odvzemov krvi v transfuzijskem centru
V tržaškem združenju krvodajalcev je včlanjenih nad 1700 krvodajalcev - Velike finančne težave združenja
verzi R. Alfaro, so se radi odzvali vabilu predstavnikov tržaških gospodarskih krogov ter dali zaželena pojasnila na vprašanja zainteresiranih tržaških operaterjev. Obisk panamskih gospodarstvenikov spada v okvir načelnega prizadevanja italijanskih gospodarskih krogov, da bi kolikor mogoče razširili sodelovanje s tujino. V tem okviru so si v zadnjih mesecih ogledala važnejša gospodarsko - industrijske postojanke v državi že številna gospodarska odposlanstva iz tujine, med temi na primer romunsko, bolgarsko In druga odposlanstva.
Preizkušanje strojev za ladjo «Eugenio (’.»
V Tovarni strojev pri Sv. Andreju so včeraj pognali drugo redukcijsko pogonsko napravo na 29.000-tonski turbinski ladji nEugenio C.», ki so jo zgradili v tržiškem obratu Združenih jadranskih ladjedelnic. Prvi pogonski stroj je že vgrajen na ladji in poskusni obrat Je že pred časom pokazal, da so vse naprave v najlepšem redu. Oba stroja skupaj bosta omogočila turbinski ladji »Eugenio C.», da bo plula s trgovinsko hitrostjo 27 vozlov pri polovični obtežitvi.
nje, ali je res, da bodo s prihodnjim šolskim letom vselili v poslopje slovenske šole pri Sv. Ivanu italijanski otroški vrtec. Nezadovoljiv odgovor odbornika in sinočnjo izjavo svetovalca dr. Simčiča bomo objavili v jutrišnji številki.
Odgovor ministra o repenskeni strelišču
Minister za vojsko. Andreotti je odgovoril , poslanki Mariji Berne-tič in senatorju Vittoriu Vidaliju na njuno vprašanje glede vojaške, ga strelišča pri Repnu, kjer vojaki pri strelnih vajah, povzročajo škodo občinski in zasebni imo-vini. Minister pravi, da je bilo to strelišče ustanovljeno zaradi nujnih vojaških potreb in da so .izbrali tako mesto, da se v najmanjši meri ovira delovanje 'civilnega prebivalstva. Nadalje minister zagotavlja, da vojaške oblasti hitro poravnajo zasebnikom prizadeto^ škodo in da so bila dana tukajšnjim vojaškim oblastem točna navodila, naj se potrebe vojaških vaj uskladijo v čimvečji meri s koristmi prebivalstva.
SLOVENSKEM KLUBU bo drevi ob 20.30 predaval ravnatelj Trgovske akademije
prof. dr. VLADO TURINA o
«B0RBI PROTI
LAKOTI NA SVETU»
Vljudno vabimo k številnemu obisku 1
Svetovalec Godnič govori med mlovesnoatjo pred zgoniškim županstvom
Sestanek s panamskimi gospodarstveniki
Na tržaški trgovinski zbornici je bil sinoči ob 17. uri običajni sestanek med tržaškimi operaterji in člani panamskega gospodarskega odposlanstva, ki se te dni mudi v našem mestu. Panamski gospodarstveniki, med katerimi so glavni tajnik trgovinske zbornice glavnega mesta Paname dr. P. Sabad, glavni voditelj neodvisne cone Colon dr. S. Chlarl in profesor trgovinskega prava na panamski državni uni-
Približno 200 članov Združenja krvodajalcev, od 1700 vpisanih, se je predvčerajšnjim zjutraj zbralo v kinodvorani «Aurora» na rednem letnem občnem zboru. Sicer je bil ta občni zbor drugi v enoletnem obstoju združenja. Poleg predsednika združenja Ernesta Vollarija in tajnika Artura De-vita, so občnemu zboru prisostvovali še predsednik upravnega sveta Združenih bolnišnic odv. Mor-gera, pokrajinski zdravnik dr. Scerrino, ustanovitelj in ravnatelj transfuzijskega centra prof. dr. Carlo Alberto Lang in sodni zdravnik dr. Nicolini.
Prisotnim članom je predsednik Združenja krvodajalcev prebral moralno poročilo združenja in med drugim povedal, da se je v Trstu, kot prvi v Italiji, ustanovil transfuzijski center, da pa je prišlo do ustanovitve združenja šele pred enim letom, to je med zadnjimi v Italiji.
V	združenju niso vpisani vsi darovalci krvi. Teh je veliko več kot 1700 in vendarle še vedno premalo za vse potrebe transfuzijskega centra, ki oddaja kri vsem bolnišnicam in zasebnim zdraviliščem v naši pokrajini. V letu 1963 je bilo v transfuzijskem centru v glavni bolnišnici 2996 prevzemov krvi, lani pa že 4111, to je 37,2 odst. več.
V	svojem poročilu je predsednik poudaril potrebo, da bi se med prebivalstvom pomnožil čut človekoljubnosti do bližnjega ter da bi se vrste krvodajalcev pomnožile. Za primer je povedal, da je potrebna kri 20 krvodajalcev, da se reši življenje enemu samemu pacientu z notranjo krvavitvijo.
Toda glavni poudarek poročila Združenja krvodajalcev Je bil na dejstvu, da so razne prošnje zasebnim ustanovam ter odgovornim oblastem naletele na gluha ušesa. Potrebe transfuzijskega centra so ogromne, toda združenje doslej ni prejelo še odgovorov na razne prošnje.
Predsednik Vollari je nato izrekel toplo zahvalo tistim tvrdkam, ki darujejo svoje izdelke, katere potem združenje brezplačno nudi krvodajalcem. Pohvalo je izrekel tudi vsem uslužbencem Acegata, ki so nabrali nekaj čez pol milijona lir za nakup avtohemoteke, ki bo služila transfuzijskemu centra za prevzem krvi v okolici in po vaseh.
Občni zbor združenja krvodajalcev je nato pozdravil predsednik upravnega odbora Združenih bolniš-
nic odv. Morgera, ki se Je zahvalil vsem krvodajalcem, za njih človekoljubnost. Na zahtevo nekaterih prisotnih je odv. Morgera dal zagotovilo, da bodo lahko krvodajalci na podlagi izkaznice, ki jo imajo, imeli prost vstop v bolnišnico v vsaki uri. Nato se je krvodajalcem zahvalil tudi prof. dr. Lang in izrazil željo, da bi se krog krvodajalcev še bolj razširil.
Sledile so še nekatere pripombe prisotnih članov, ki so izrekli željo, da bi imeli sedež, ali majhno dvorano izven okvira bolnišnice, kjer bi se lahko zbirali in prirejali zabavne večere. Po odobritvi predsednikovega poročila in poročila blagajnika združenja kap. Sessija, se je zaključil občni zbor združenja krvodajalcev.
MLADINSKI DELAVSKI KROŽEK - Trst
bo priredil v nedeljo, 6. junija, izlet v
V EL E N J E
Slovensko gledališče v Trstu
Predstave v Kulturnem domu
Danes, 11. maja ob 18. uri, jutri 12. maja ob 18. uri, v četrtek, 13. maja ob 20. uri, v petek, 14. maja ob 16. uri
TRNULJČICA
mladinska igra v treh dejanjih (8 slik)
Po Grimmu napisala E. in E. Martinuzzi
Prodaja vstopnic vsak dan od 11. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav ! pri blagajni Kulturnega doma:
V soboto, 15, maja ob 20. uri in v nedeljo, 16. maja ob 17. uri v Ljudskem domu na Opčinah
TRNULJČICA
NA ZELJO SVOJIH OBISKOVALCEV JE UPRAVA SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA V TRSTU NEKOLIKO SPREMENILA RAZPORED IN URNIK PREDSTAV « TRNULJČICE ».
PEVSKI JZBOR JACOBUS GALLUS . priredi dne 15. maja ob 21. uri v Kulturnem domu, Ul.Petronio
JUBILEJNI
KONCERT
OB DVAJSETLETNICI SVOJEGA OBSTOJA
Predprodaja vstopnic v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška št. 20 od ponedeljka dalje ter eno uro pred koncertom pri blagajni Kulturnega doma.
Razstave
V foyerju Kulturnega doma v Ul. Petronio 4 je odprta razstava risb dolinske in svetoivanske srednje šole.
Ljudska prosveta
Jutri, v sredo 12. t.m. ob 20.45 priredi prosvetno društvo Ivan Cankar v društveni dvorani v Ul. Montec-chi 6. Cankarjevo proslavo. Vabljeni člani in prijatelji društva
Ob 2? obletnici ustanovitve Prosvetnega društva šivan Cankar« bo
v nedeljo 23, maja izlet v rojstni kraj velikega slovenskega pisatelja ter na Cerkniško jezero in v Rakov Skocijan. Vpisovanje In pojasnila v društvenih prostorih v Ul. Montec-chi 6-1 V., vsak večer do vključno 12. maja od 19 do 20. ure ln v nedeljah od 11. do 12. ure.
* * •
SPDT priredi 16. maja spomladanski izlet na Nanos. Vpisovanje v Ul. Geppa 9.
• • •
Prosvetno društvo v Skednju or
ganizlra v nedeljo 30. maja t.l. Izlet v Škofjo Loko in Ljubljano. Vpisovanje vsak dan, razen v sobotah in nedeljah, od 20.30 do 22. ure na sedežu društva, Ul. dl Servola 124-1,
Sestanek o konzorciju za tržaško univerzo
Predsednik deželnega odbora dr Berzanti in deželni odbornik za šolstvo prof. Vicario sta se včeraj udeležila na tržaški univerzi sestanka za ustanovitev deželnega konzorcija za okrepitev tržaške univerze.
Na sestanku, ki mu Je predsedoval rektor prof. Origone, so proučili vprašanja udeležbe v konzorciju raznih ustanov.
Trčenje na vogalu ulic dei Porta-Rossetti
V Ul. Rossetti, na vogalu Ul. dei Porta se je sinoči pripetila prometna nesreča, pri kateri so se ranile tri osebe. Okrog 21. ure je 29-letni delavec Luciano Furlan iz Ul. Ba-iardl 87 vozil vespo TS 25504, na kateri se je peljal tudi 54-letni Eugenio Krisanovski iz Ul. dei Porta 88 proti Drevoredu Ippodromo. Ko je privozil na omenjeni vogal, je trčil v motor «Iso» TS 3173, ki ga Je nasproti privozil 23-letni Glor-glo Sancin iz Ul. Giacomettl 26. Vse tri ponesrečence so odpeljali v bolnišnico, kjer so Furlana sprejeli na stomatološki oddelek s prognozo okrevanja v 40 dneh zaradi zloma desne čeljusti. Krisanovski, ki se je pobil in ranil po nosu in lavi, se bo na nevrokirurškem od-Jelku moral zdraviti 20 dni, Sancinu pa so nudili prvo pomoč zaradi rane nad levim očesom. Zdraviti se bo moral 20 dni.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 10. maja se Je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo pa Je 23 oseb.
UMRLI SO:	83-letna Giovanna
Krainz vd. Siberna. 68-letna Leopolda Kersevan, 58-1 etn a Giovanna Frau-sin por. Corosez, 884etna Cristlna Masic vd. Sossi, 81-letna Francesca Skedek vd. Guastia, 73-letna Rosa Nonl por. Saull, 77Jetmi Giovanni Mamilli, 66-lebni Francesco Sehuller, 85-letna Maria Smiilovich vd. Frassl, 57-lctni Federico Spessot, 86-letna Albina Hauser vd. Nordio, 74-letnl Pletro Papo, 85-letnl Francesco Con-teglacomo, 79-letna Ernesta Bonn por Drobez, 64-letni Alferio Gasparini! 46-letna Nives Frattuz por. Brandi, 61-letni Eugenio Bandellt, 77-letni Silvio Savi, 64-letna Lesa Gonnelli por. Parigi, 81-letna Eleonora De Rosa vd. Tremoli, 79-letni Pletro Co-stanzo, 84-letna Ersilia Vouk, 82-let. na Maria Anna Sirotich vd. Rus-gnach.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN <10. 5. — 16. 5.)
AlFAlabarda, Istrska ul. 7; Cen. tauro, Ul. Buonarrotl 11: de Leiten-burg, Trg S. Giovanni 5; Mizzan, Trg Venezia 2; Barbo-Carniel, Trg Garibaldi 4; Croce Azzurra, Ul. Com-merclale 26; Vielmetti, Borzni trg 12; Mianl, Drevored Miramare 117.
Služba od 13. do 16 ure AliFAlabarda, Istrska ul! 7; Cen. tauro, Ul. Buonarrotl 11; de Lelten-burg, Trg S. Giovanni 5; Mizzan, Trg Venezia 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN Barbo-Carniel, Trg Garibaldi 4; Croce Azzurra. Ul. Commeroiale 26; Vielmetti, Borzni trg 12; Miani. Dre. vored Miramare 117.
GLASBENA MATICA V TRSTU
priredi v nedeljo, 16. maja ob 17, uri v Kulturnem domu
zaključno prireditev glasbene šole
Sodelujejo; združeni mladinski pevski zbor šole GM iz Trsta in z Opčin ter p. d. Prosek -Kontovel, mladinski zbor ((Kraški slavček« iz Devina-Nabre-žine, zbor »Harmonik« in instrumentalni ■ kvintet.
Gledališča
VERDI
V, gledališču Verdj danes ob 21. u-rT ”7. Koncert spomladanske simfonične sezone pod vodstvom dirigenta Fritza Mahlerja in s sodelovanjem violinistke Pine Carmirolli. Program obsega skladbe: Berlioz — uvertura iz ((Dobrodošel Collini«; Čajkovski — Koncert za violino in orkester op. 35; Ziino — Sinfonia allTtallana (novo za Trst); Mahler — Adagiotto za harfo in godala (iz 5. simfonije); Respighi — »Pini di Roma«, slmfo. nična pesnitev.
TEATHO STABILE Od danes 11. do nedelje 16. tjn. uprizori ((Compagrna Italiana di Prosa« zadnjo predstavo za abonmaje v sezoni 1964-65, Vittoria Alfierija «A-gamemnon« z Renzom Giovanpietrom v glavni vlogi.
Kino
Nazionale 16.00 »La legge della pištola« Western.
Arcobaleno 16.00 «Caroselk> dl nobte« Technicolor. Prepovedano mladini pod 18 letom.
Excelsior 16.00 «Su e giu» Eleonora Rossi Drago, Paolo Ferrari, Anto-nella Lualdi. Prepovedano mladini pod 18. letom
Fenice 16,00 «Caccia al maschio« — Jean Paul Belmomdo. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Grattacielo 16.30 «Zorba 11 Greco« Anthony Quinn, Irene Papas Prepovedano mladini pod 14. letom.
Alabarda 16,30 »I 4 voltj della ven-detta« Technicolor. Lex Barker. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Fllodrammatico 16.00 «Due mafiosl nel Far West» Technicolor. Franco Franchi, Clcoio Ingrassia.
Aurora 16.30 »Per un pugno... nel-l’occhlo»
Crlst-llo 16.00 «E venne tl giorno della ■•endetta« Gregory Pečk, An-thony yuinn.
Garibaldi 16.30 «G1I uccelll« Technicolor, Suzanne Pleshette. Prepovedano mladimi pod 14 letom.
Capitol 15.30 «Ciao Charlie« Technicolor. Tony Curtis, Pat Boone, Debbye Reynolds.
Impero 16.30 «Pazzi, pupe e plllole«.
vtttorio Veneto 15.00 »Vangelo se-condo S. Matteo« Pasolinijev film. Nagrajen v Benetkah.
Moderno 16.00 «11 ribedle dl Castel-monte« John Kitzmiller. Sledijo barvne risanke.
Astra 16.30 »Gli onorevoli«.
Astoria Danes počitek, jutri »Un marziano sulla terra«.
Abbazla 16.00 «Johnny Colil messag-gero di morte« E. Sieva
Ideale 16.00 ((Cielo giallo« Gregory Pečk, Richard VVlidmark.
Skedenj 16.00 «La notte e ji deside-rio« Pascale Pebit, Charles Boyer.
Razna obvestila
Mali oglasi
ZA MODEREN dom pri «ASTRO-MOBIL« v Trstu Via Gluha 108 (Ro-tonda del Boschetto) dobite lepo ln solidno pohištvo po ugodnih cenah s plačilnimi olajšavami.
Danes ob 20.30 bo seja glavnega odbora Mladinske iniciative. Tajništvo.
Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša predraga mama in nona
Justina Košuta
Pogreb drage pokojnice bo iz hiše žalosti v Sv. Križu št. 198 danes ob 17. url.
Žalujoči:
hčerka, sinovi in vnuki
Sv. Križ, 11. maja 1965.
PRIMORSKI DNEVNIK
—&—----------
V LEPEM SPOMLADANSKEM NEDELJSKEM POPOLDNEVU
Slavje na dolinskem trgu pod tradicionalnim mlajem
Domači vinogradniki so se postavili z razstavljenim belim in črnim vinskim pridelkom - Dolinski dvajsetletniki
Po nerodnosti alarm v banki na Korzu
Nepazljivost bančhegi) uradnika je včeraj zjutraj povzročila pravo paniko v uradih «Banco di Napo-li» na Koirzu. Ko je uradnik odprl neki predal, je pri tem pritisnil tudi na alarmni zvonec. V trenutku so se sprožili zvonci in vsi tisti, ki so tedaj bili v banki, so če mislili, da so vanjo vdrli roparji.
Nič takega, le nekaj časa potem je bi\o že vse mirno in uradovanje se je odvijalo v najlepšem redu. Ce že ne drugega, je nepazljivost uradnika dala povod, da so v banki preizkusili brezhibno delovanje alarmnih naprav.
Avto cestne pomoči zdrknil v jarek
Na cesti med Dolino in Boljun-cem se je predvčerajšnjim pripetila dokaj nenavadna prometna nesreča. Mali poltovornik, ki je urejen za cestno pomoč, je _ zaradi okvare zavozil s ceste in se prevrnil v pet metrov, globok jarek ob cesti. Poltovornik TS 45990 je vozil Sergio De Piera, na ovinku pa je izgubil nadzorstvo zaradi okvare. Pri nesreči se na srečo ni poškodoval. De Piera je- moral poklicati gasilce, da so s svojim tovornikom Z žerjavom potegnili iz jarka močno poškodovan poltovornik.
Togled
množice v nedeljo na dolinskem trgu
Z lambreto sta padla
Veselo praznovanje mlaja v Dolini je potekalo brez nesreč, samo okrog 15.30 se je blizu Doline pripetila lažja prometna nesreča. Ob tisti uri je 23-letrii Silvio Mose-nic iz begunskega taborišča na Padričah vozil proti Dolini svojo lambreto TS 15204, na kateri se je peljala tudi 21-letna Loredana Bacer iz Ul. Cancellieri 9. Nenadoma je Mosenic iz neznanih raz-logov izgubil nadzorstvo nad lambreto in se prevrnil, pri padcu pa se je ranila samo Bacerjeva.
Tudi letos so mladi dolinski juntje ponovili lep, star običaj.
V noči med soboto in nedeljo so namreč postavili rta sredo vaškega trga visoki, tradicionalni mlaj.
Lepo sončno pomladansko vreme je privabilo v Dolino ogromno množico, da že več let ni bilo take. Čeprav je bil začetek prave'. ga praznika napovedan za 18. uri, so ljudje začeli prihajati v vas takoj po kosilu, da si zagotovijo • strateška» mesta. Vse naokoli trga je bilo polno stojnic, tako da ni manjkalo ne jedače ne pijače.
Tudi za najmlajše je bilo poskrbljeno, od igračk do sladoleda, za odrasle pa je bilo na razpolago več stojnic, kjer so s */oočem» rezali domač pršut, spet pri drugi stojnici pa se je trlo ljudi, ker se je vsenaokrog po trgu širil Doni po ^čevapčičih*. Zelo veliko ljudi se je prerivalo tudi pred stojnicami, kjer so točili pristno domače vino.
Kot vsako leto so tudi letos domači pridelovalci razstavljali svoja oina. Bela vina so razstavili:
iiMtiMiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiitiiiiiiiiiiiiiuiiiiinniiiMiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiitiiiiiiiiiiiMiiiimiiiiimMiiiiiiiiii
ČRNA NEDEUA ZA MOTORIZIRANCE
S pridržano prognozo v bolnico po padcu z lambreto na gramoza
Z vespo v jarek, ker ga je zaslepil nasproti vo-zeči avto - Nenadna slabost v avtomobilu - Štirje ranjeni pri trčenju pri «Tendi rossi»
■Anton Bandi in Albin Zerjul iz Frebenega, Vincenc Pangerc, Josip Lovriha, Zdravko Kocijančič in Josip Pangerc iz Doline, Maks Ota iz Krogelj, Urh Hervat iz Boršta, Silvester Zobec iz Boljun. ca, Lovrenc Pavlič iz Zabrežca in Anton Smotlak iz Mačkovelj. Črna vina pa so razstavili Ivan Sancin in Josip Lovriha iz Doline, Jo-siv in Valentin Žerjal iz Bo (junca ter 'Ljudmila Žuljan in Josip Kuret iz Rtcmanj.
Letošnji dolinski dvajsetletniki pa so: Boris Lovriha, Stojan Kr-mec, Stojan Prašelj, Boris Žerjal, Boris Cesnik in Vojko Kocijančič. Vsi ti mladi faritjc so bili v sprem stvu partneric, ki so bile: Zdenka Prašelj, Dorica Marc, Tamara Foravs, Divna Slavec. Gabrijela Marotta in Nevenka Slavec.
Poleg godbe, ki je na trgu pru redila pravi koncert, je na plesišču igral stare vesele poskočnice in moderne plese *Dolinski kvintet» medtem ko sta Anica Pero ša in Lucijan Hrvatič dobro zapela nekaj pesmi.
VČERAJ ZJUTRAJ V UL. CARPUCC1
Harakiri tržaškega mornarja ki se je izdajal za Norvežana
Gre za slaboumneža, ki je nekaj časa služil na norveški ladji in bil tudi v umobolnici v Oslu
V Ul. D’Alviano, na vogalu Ul. I. Svevo se je predvčerajšnjim pripetila huda prometna nesreča. O-krog 11. ure je v smeri proti me. stu 22-letni tiskar Giuseppe Sindi-ci iz Ul. Baiamonti 36 vozil lambreto TS 33724, na kateri se je peljal tudi 67-letni upokojenec Giuseppe Horvatich iz Ul. I. Svevo 15. Ko je Sindlci privozil na omenjen vogal, je začel obračati na desno, toda zaradi hitrosti je zavozil na odsek ceste, ki je bil nasut z gramozom. Lambreta je tako zdrsela, da Je Slndici izgubil nadzorstvo in se prevrnil. Prevrnil se je tudi Horvatich, ki se je hudb pobil. Na kraj nesreče so prihiteli bolničarji RK in karabinjerji. Ponesrečenca so odpeljali v bolnišnico, kjer so oba sprejeli na nevrokirurški oddelek. Pri nesreči se je Horvatich ranil in pobil po desnem sencu in čelu, pobil se je po gllavi ter za-dobil možganski pretres. Spre u so ga s pridržano prognozo. Sin-dici pa se bo moral zdraviti 20 dni ker se je ranil in pobil po glavi, obrazu, rokah, levem kolenu in gležnju.
• * *
Žrtev hude prometne nesreče je postal predvčerajšnjim zvečer tudi 31-letnl Josip Semolič iz Mavhlnj št. 21, ki se je vozil na vespi TS 16044 go cesti v Mavhinjah Nenadoma le nasproti privozil neznan avtomobil, ki ni ugasnil žarometov ln tako trenutno oslepil Semoliča. Zaradi tegi je Semolič izgubil nadzorstvo nad vespo, zavozil na levo stran ceste ln se prevrnil v jarek. Pri tem Je z glavo udaril v kamen Z zasebnim avtom so Semoliča prepeljali v bolnišnico, kjer so ga nujno sprejeli na nevrokirurški oddelek s pridržano prognozo zaradi hudih ran in udarcev po glavi in obrazu ter krvavenju iz levega očesa.
* * *
Nenadna slabost Je bila predvčerajšnjim popoldne usodna za 56-letnega Antonia Govellija iz Ulice Giuliani 19, ki se je z avtom fiat 600 GO 26913 s 46-letno ženo Lidio Vitez odpeljal na popoldanski Izlet. Govelli je vozil avto po trbiški cesti proti Ul. Flavia, ko mu je v bližini vojaške smodnišnice nad Montebelom nenadoma postalo slabo. Avtomobil brez nadzorstva je zavozil na levo in silovito treščil v mejni zid smodnišnice. Pri nesreči se Je ranila samo Vitezova Z rešilnim avtom so Jo odpeljali v bolnišnico ter jo sprejeli na drugi
Flavio Prausin iz Ul. Madonlzza 7 vozil svoj avto «lancia flavia« TS 74377, v katerem sta se peljali tudi njegova žena Lucia Cazzella in 3-letna hčerka Novella. Ko je Frau. sin privozil do prej omenjenega lokala, je iz neznanih razlogov silovito trčil v zadnji del avta «lan-cia flaviai) TS 69095, ki ga Je na desni malo prej parkiral 53-letni dr. Vito Silvestrls lz Ul. Duca d’Ao. sta 14. V avtu sta sedeli Silvestri-sova žena Amelia Scrivi in 84-letna upokojenka Antonia Radetich vd. Trebez, soseda Silvestrisovih.
Zaradi močnega sunka, so se v notranjosti obeh avtov ranile in pobile Scrivijeva, Radeticheva, Cazzol-iova in mala Novella. Prvo so z zasebnim avtom odpeljali v bolnišnico Cazzellovo, nekaj minut potem pa so z rešilnim avtom prepeljali ostale tri ranjenke. Vse se bodo morale zdraviti po nekaj dni.
Motorist podrl žensko na Trgu stare mitnice
Na Trgu stare mitnice se je včeraj popoldne pripetila prometna nesreča, katere žrtev je postala 56-letna gospodinja Arianna Sila-ri iz Ul. Pondares 5. Ko je hotela prečkati cesto, jo je podrl 28-letni Felice Cobar iz Ul. Sottomonte 63, ki je proti Ul. Carducci vozil motor Gilera TS 26186. Pri padcu se je Silarijeva pobila in ranila po levem sencu, si verjetno zlomila levo nadlaket in začasno izgubila spomin. Z rešilnim avtom so jo prepeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja od 10 do 15 dni.
Podri je žensko in nato pobegnil
starega Ane se
V neposredni Dližmi vhoda na pokopališče Sv. je včeraj popoldne pripetila prometna nesreča, katere žrtev je postala 68-letna gospodinja Santa Trevisan vd. Milani jz Ul. Domus Civica 3. Ko je prečkala cesto, jo je podrl neznan avtomobilist, ki je vozil proti središču mesta. Brezvestni avtomobilist je po nesreči še bolj pognal avto in se ni ustavil, da bi ponesrečenki nudil pqmoč. Trevisanovo so prepeljali v bolnišnico ter jo sprejeli na nevrokirurški oddelek, kjer se bo morala zdraviti tri ___ mesece zaradi udarcev in ran po
kirurški oddelek zaradi ran in udar-1 čelu, glavi, verjetnega zloma le-
cev po čelu in levem kolenu. Zdraviti se bo morala 10 dni.
Na obrežni cesti blizu lokala «Tenda Rossa», se je predvčerajšnjim okrog poldne pripetila avtomobilska nesreča, pri kateri so se ranile štiri osebe. Ob isti uri je v smeri proti Sesljanu 39-letni dr.
VCl M, felOVi, »UJCI'IlCfta MU
ve stegnenice ter udarcev po levem kolenu. Karabinjerji so u,-vedli preiskavo, da bi izsledili neznanega brezvestnega šoferja.
Karabinjerji, bolničarji in gasilci so včeraj zjutraj prihiteli v Ul.
Carducci, kjer je v veži stavbe št. 22, bil neznanec z nožem v trebuhu. Okrog 6.30 je neki stanovalec šel z doma, toda v veži je zagledal neznanca, ki je bil naslonjen na ograjo dvigala z nožem v trebuhu. Stanovalec je zagledal samo ročaj noža in nemudoma' odhitel v bližnji bar, od koder je poklical rešilni avto RK in karabinjerje. Bolničarji in karabinjerji so takoj prihiteli, toda ko so hoteli neznanca položiti na nosila in ga odpeljati v bolnišnico, se jim je ta umaknil in se skril v notranjost veže. Ker se ni dal prepričati, da bi -se, dal odpeljati, so (karabinjerji poklicali- gasilce.
Ti so odvili cev in moškemu zagrozili, da ga bodo oblili. Šele tedaj se je pustil prijeti, položiti na nosila in odpeljati v bolnišnico.
Ko pa so karabinjerji hoteli izvedeti njegove podatke, jim sploh ni odgovoril. Dolgo je molčal ali samo godrnjal nerazumljive besede v tujem jeziku. Medtem so zdravniki neznancu izvlekli iz rane približno 20 cm dolg kuhinjski nož ter ga prenesli na drugi kirurški oddelek. Nekaj časa potem so pacienta pripravili za operaci jo ter ga na nosilih premestili v operacijsko dvorano. Šele tedaj se je neznanec odločil, vzel zdravniku pero iz žepa halje in na blok za recepte napisal: «Pure Becken Opsel, Oslo Norv...» Tedaj se je karabinjerju, ki mu je stal oh strani posvitalo, vzel je blok in nanj narisal ladjo. Ranjenec je
uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinrtiiiiiiiiiiuiiliiiimiitiiiiiiiiitiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniKiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiMiiiiit
spet vzel blok in še on narisal ladjo.
Pri nadaljnji preiskavi so tako karabinjerji zvedeli, da je neznanec pomorščak in da se piše Be-oken. Pomorščak je bil vkrcan na norveški motorni ladji «Samuel Unghelstad*, ki ;e predvčerajšnjim zjutraj odplula iz našega pristanišča proti Tripolitaniji in Libanonu. Niso z.nani razlogi zakaj je Becken zapustil ladjo in ostal v našem mestu, niti niso znani razlogi, ki so pomorščaka privedli do tega, da se je z nožem zabodel. Po prestani operaciji so pomorščaka spet premestili na drugi kirurški oddelek, kjer se bo mo ral zdraviti 10 drfi.
Pred zaključkom redakcije pa smo Izvedeli, da so karabinjerji v nadatJevAnjuhipretekabe ugotovili, da v resnici ne gre za Norvežana temveč za Tržačana. Pulo Becken je v resnici 26-letnl Gelsomino Pe-scatore Iz Ul. Frsecobaldi 32. ki Je svojčas bil vkrcan na norveški ladji. Pescatore Je umsko bolan ln ni čudno, da se Je včeraj zjutraj hotel vzeti življenje. Pescatore se je pied nedavnim za dobo enega leta moral zdraviti v neki umobolnici v Oslu na Norveškem, potem pa se !e zdravil v umobolnici pri Sv. Iyanu. Nekaj časa je bil tudi vkrcan na neki norveški ladji. Nesporazum Je nastal, ko je na blok za recepte napisal izmišljeno norveško ime. Potem pa se je izkazalo, da je pacient umsko bolan ter da ni nikoli bil vkrcan na norveški ladji, ki je predvčerašnjim zapustila naše pristanišče.
V NEDELJO POPOLDNE V DOMU V GORICI
Velika udeležba staršev in prijateljev na zaključni prireditvi gojencev
Na roditeljskem sestanku je ravnatelj dr. Sancin govoril o vzgojnih problemih - Lep in pester spored mladih umetnikov je navdušil občinstvo
V nedeljo popoldne so Imeli v slovenskem dijaškem domu v Gorici, na Svetogorski cesti, še zadnji roditeljski sestanek v letošnjem šolskem letu, na katerega je prišlo precej staršev gojencev tega zavoda.
Ravnatelj doma dr. Peter Sancin je zbranim govoril o sedanjih učnih uspehih gojencev na splošno in poudaril potrebo, da tudi starši sodelujejo s šolo in z vzgojitelji za izboljšanje, zlasti v tistih predmetih, kjer Imajo nekateri gojenci bolj slabo oceno. Preostaja le mesec dni časa do zaključka pouka, vendar je to dovolj, da se lahko še marsikaj popravi, če bodo gojenci pokazali dobro voljo ln jih bodo tudi starši pri tem vzpodbujali. Omenil je tudi počitniške kolonije, v katere bo odšlo nekaj naših otrok, za ostali del počitnic pa jih bodo imeli v varstvu samo starši ter Jim lahko poleg drugega nudili še vso tisto ljubezen, ki Je drugi vzgojitelji ne morejo posredovati v taki meri. Za zaključek je priporočal čim tesnejše sodelovanje s šolo in vzgojitelji zavoda pri vzgoji njihovih otrok.
Sledila je zaključna prireditev gojencev, ki so Jo priredili svojim staršem in drugim prijateljem mladine, ki so do kraja napolnili obednico zavoda, katera je bila za to priliko Improvizirana v dvorano.
Zbrane Je pozdravil dijak, ki Je v imenu vseh gojencev Doma obljubil zlasti mamicam, ki so ta dan imele svoj praznik, da se bodo potrudili in jim prinesli v dar ob koncu leta čim lepše spričevalo ter tako vsaj deloma poplačali velik trud, ki ga imajo z njimi.
Nato je gojenec Vojko Devetak recitiral pesem ((Otrokova pesem o mami«. Sledila Je Igra japonskega dramatika v dveh slikah ((Pojoča skrinjica)), ki so jo prav lepo podali trije starejši gojenci Doma. Gojenci glasbene šole Hljacint Juša, Tamara Kont, Jordan Vižintin in Lucijan Černič, so nato na harmoniko ali na klavir zaigrali vsak po eno skladbo ter pri tem pokazali dober posluh in precizno Izvajanje.
Sledila je burka Joane Willnske «Kako bi bllo», v kateri sta zaobrnjeni v družinskem življenju vlogi moža ln žene ter Je vzbudila precej smeha. Za tem je nastopil mešani zbor najmlajših gojencev, ki je pod vodstvom Pavline Komelo-ve ubrano zapel tri pesmice ob spremljavi prof Križmančlča in gosp. Podgornika na violino ter Vojka Cotiča na klavir. Najmlajši gojenci Doma so se končno poslovili od staršev z igrico ((Dobrosrčno ptičje strašilo« v kateri so poleg strašila nastopali tudi zajček, lisica in prašiček. •
S tem je bila vsa prireditev zaključena in gledalci so mlade umetnike nagradili s živahnim in dolgotrajnim ploskanjem, saj so se vsi pošteno potrudili ln prispevali k najboljšemu uspehu te zaključne prireditve, ki je še bolj povezala starše ln gojence z Domom.
Interpelacija poslanca PSI o ladjedelnici v Tržiču
Mestna sekcija PSI lz Tržič* sporoča, da je poslanec odv. Loris Fortuna poslal predsedniku vlade Interpelacijo v zadevi ladjedelnice v Tržiču.
Poslanec vprašuje predsednika, če Je vlada v okviru sklepov evropske gospodarske komisije za končno reorganizacijo Italijanskih ladjedelnic že pripravila praktičen In nujen načrt za okrepitev in modernizacijo ladjedelnice CRDA v Tržiču. Obenem vprašuje tudi, če je vlada vključila v svoje poročilo, ki ga mora še ta mesec predložiti o-menjenl komisiji, tudi mnenje sindikalnih zastopnikov delavcev tega podjetja glede na možnosti razvoja proizvodnje tega podjetja.
Pogajanja za obnovo pogodbe za elektriške delavce
FLAEI--CISL je zahtevala obn» vo delovnega sporazuma za delavce občinskih elektrarn. Pogodba Ja zapadla 21. septembra lani, od takrat pa do danes se kljub pozivom stranki še nista sestali. Federacija sporoča, da bodo delavci začeli s stavko, če se stranki ne bosta sestali v 15 dneh.
Mladinski zbor Dijaškega doma je pod vodstvom Pavline Komelove in ob spremljavi dveh violin in klavirja zapel več pesmi
iMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiMifiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiuiiiiiiiiiiiimiiimMiiiniiiiiimiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiMiMiiiimiiiiiiiiMiHiiiiiNiNi
Z OBČNEGA ZBORA PODPORNEGA DRUŠTVA
S prispevki društvo podpira revne rojake in šolsko mladino
Pri tem imajo največje zasluge poverjeniki v mestu in na podeželju
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Vojaka napadla priletnega moškega in mu vzela iz listnice 90.000 lir
Do prizivne sodbe ni prišlo, ker je zbolel eden izmed porotnikov - Obsojen na globo zaradi parkirne ploščice
PRISPEVAJTE za DIJAŠKO MATICO I
KIH« -IlliS. PBOSEli
predvaja danes, 11. t. m. ob 19.30 uri Cinemascope barvni film:
ERC0LE ALCENTR0DELLA TERRA
(Herkules v središču zemlja)
Igrata: REG PARK in CRISTOFER LEE
Pred tržaškim prizivnim porot nim sodiščem (predsednik Franz, tožilec Mayer, zapisnikar Vascon) bi se morala včeraj zagovarjati dva vojaka nekega motoriziranega topniškega oddelka, ki ima svoj sedež v Cervignanu. Vojaka — gre za 22-letnega Bruna Murro iz Aritza (pokrajina Nuoro) na Sardiniji in za 22-letnega Luigija Melonija iz Quar-tacciu (pokrajina Cagliari) — sta obtožena, da sta v februarju lani napadla m oropala nekega upoko jenca. Včeraj pa ni prišlo do obravnave, ker je eden izmed ljudskih sodnikov, in sicer Bianca Lo-. kar por. Isler, nenadoma zbolela. Predsednik porotnega prizivnega sodišča je sporočil vest zagovornikoma obtožencev in predstavniku zasebne stranke ter sklenil, da bo obravnava 18. t.m. Ta sklep je postal nujen, ko so ugotovili, da ni v Trstu nobenega ljudskega sodnika, ki bi lahko nadomestil odsotno Lokarjevo.
Dogodek, ki je pripeljal oba vojaka pred prizivne porotnike, se je odigral 1. februarja lani v večernih urah. Giovannija Popelacha, starega 64 let, ki je šel po cesti, sta nenadoma napadla dva vojaka. Eden ga je zgrabil za vrat, a drugi mu je odvzel iz listnice 90.000 lir. Zlikovca se listnice nista polastila. Po-pelach je prijavil zadevo karabinjerjem, ki so kmalu nato aretirali v vojašnici omenjena vojaka. Pope-lach je trdil, da sta bila napadalca prav ona dva.
Na obravnavi prve stopnje, ki je bila lani v Vidmu, so porotniki spoznali oba za kriva ter ju obsodili vsakega na 2 leti zapora in na 133.000 lir globe. Poleg tega bi motala plačati prizadeti stranki odškodnino v višini 200.000 lir. Proti tej razsodbi sta se pritožila oba obsojenca. Medtem pa je Popelach umrl in danes nastopajo kot zasebna stranka njegovi dediči.
Pred tržaškim sodnikom se Je moral zagovarjati 64-letni Renzo Brusca iz Milana, ki je bil obtožen.
ploščico take vrste, ki je ne pred-1 Bestri, ki živijo videva županov odlok. Poleg tega [ Poljskem.
v Avstriji ln na
so ga obtožili, da je pustil svoje vozilo na parkirnem mestu dalj ča so, kot je dovoljeno.
Ko je mestni redar ugotovil prekršek, Brusca ni bil prisoten. Zato je redar sestavil zapisnik ter ga Izročil svojim predstojnikom. Ti so poskušali pozvati kršitelja, naj poravna denarno kazen po upravni poti, toda ni se jim posrečilo, da bi mu Izročili poziv. Zato so prepustili zadevo kazenskim oblastem. Tudi tem se ni posrečilo najti kr šitelja, kajti že dolgo časa je bil odsoten iz svojega stalnega bivališča. Zato so mu sodili v odsotnosti. Javni tožilec je zahteval naj mu sodnik odmeri 5.000 lir denarne kazni. Sodnik je sprejel to zahtevo.
Tudi ta razsodba spravlja ponovno v ospredje upravičenost županovega odloka glede oblike in ka kovosti ploščic, ki jih morajo avtomobilisti pritrditi na notranjo stran šipe ter označiti na njej uro prihoda na parkirno mesto. Polemika o tem vprašanju se bo verjetno vlekla še precej časa, posebno zato, ker baje obstaja neka razsodba ka-sacijskega sodišča, ki zanika županom pravico, da bi po svoje določali obliko ploščice. Po mnenju ka-Sacijskega sodišča bi bilo baje dovolj, da šofer napiše na navaden listek točno uro prihoda na parkirno mesto.
Pred kazenskim sodiščem pa se je morala zagovarjati jugoslovanska državljanka Milenka Marinkovič iz Beograda, katero so organi finančne straže aretirali 5. maja letos na Trgu della Libertš, ker so našli pri njej 9 litrov žganja in 1,88 kg inozemskih cigaret.
Ženska je prišla tistega jutra z vlakom iz Jugoslavije. Preiskovalnim organom je izjavila, da je carinik na meji ugotovil, da optuje skozi Italijo v Avstrijo. Spričo tega ji ni delal sitnosti zaradi blaga, ki je imela pri
Sodniki so jo spoznali za krivo tihotapstva ter so jo obsodili na 139.000 lir globe. Ukazali pa so, naj Jo takoj izpustijo iz zapora.
da je pri časovno omejenem parki-1
ranju v Ul. Beccaria uporabljal I nje in cigarete svojim bratom
ga Je imela pri sebi. Povedala je
Se, da Je nameravala podariti žga-j rinoUringolatričnem oddelku
in prognozo okrevanja v 10 dneh.
V Tržiču bodo delali črpalko za naftovod
Tržiska tovarna «Officine Elettro-meccaniche Triestinen, ki pripada državnemu koncernu Finmeccani-ca, je zmagala na natečaju za dobavo glavnih črpalnih naprav za naftovod Trst-Bavarska, ki ga je pred časom razpisala Italijanska družba za čezalpskl naftovod SIOT. Natečaj, na katerem je zasedla prvo mesto omenjena delavnica iz Tržiča, se nanaša na dobavo več električnih agregatov 4.000 KS moči. To ni prvi natečaj za dobavo naftevodnih naprav, na katerem sa obrati Elektromehanične delavnice iz Tržiča uveljavijo pred konkurenčnimi obrati: v zadnjih časih si je namreč to podjetje zagotovilo tudi dobavo 68 pogonskih strojev z močjo 6.600 KS za pogon črpalnih naprav za ruski naftovod Kusibes-Modir, ki spada med največje naftovode na svetu.
Z vespo trčil v avto
Na Furlanski cesti se je včeraj popoldne ponesrečil 19-letni Marino Vocchi iz Naselja sv. Nazarija št. 472. Vocchi je proti Proseku vozil vespo TS 34303, ko pa je prispel v bližino stavbe at. 107 prej omenjene ceste, je trčil v avto «opel rekord* TS 29638, ki ga je nasproti privozil 70-letni Antonio Ludovisi iz Ul. Piccardi 18. Pri nesreči se je Vocchi prevrnil z vespe ter se ranil in pobil po nosu, po levem zapestju in glavi, ponesrečenca so z zasebnim avtom prepeljali v bolniš nico, kier so ga pridržali na oto-
---*------- -jj-it—	,
V prostorih Ljudske čitalnice v Gorici Ul. Ascoli 1/1 je bil v nedeljo dopoldne redni občni zbor Podpornega društva za Goriško. Kot je običajno, se je zbora udeležil le majhen del članov društva, čeprav jih šteje kar 305.
Predsednica društva, gospa Bogataja, Je podala poročilo o lanskem delu In ugotovila, da je bilo poslovanje že kar zadovoljivo ter Je društvo zaradi povečanja prostovoljnih prispevkov povečalo vsoto nabranih sredstev v primerjavi s prejšnjim letom. Upravni odbor Je Imel med letom dve seji in prav-tako tudi glavni odbor. Sej se Je udeleževal tudi predsednik nadzornega odbora, Ki je tudi društvene račune in obračun našel v redu ter jih odobril.
Pobiralci so se trudili, da so poleg običajne članarine nabrali tudi precej prispevkov, zlasti v Gorici, Podgori, Pevmi in štandrežu. Zato se jim je predsednica še posebej zahvalila za njihovo nesebično delo. Kot rečeno šteje društvo 305 članov, ali šest manj kot prejšnje leto. Od teh jih Je 42 podpornih ln 263 rednih. Posebna zahvala gre tudi tajniku Miru Škrku.
Kot rečeno je bilo zbranih lani r.ad 14 tisoč lir več prispevkov ln članarine kot leta 1963. Tekom leta je prejelo društvo 26 prošenj za podporo; poleg tega pa je nakazalo denarno podporo tudi nižjim srednjim šolam in Slovenskemu sirotišču v Gorici. Slovenskim srednjim šolam so nakazali 50 tisoč lir, sirotišču 30.000, osnovni soli v Podgori 15 tisoč in 73 tisoč pa so znašale podpore revežem.
Med letom je umrlo deset rednih članov in dva podporna. Viljem Nanut lz štandreža in Anton Ste-kar iz Steverjana. Vseh so se spomnili z enominutnim molkom.
Poročilo so zborovalci odobrili ln ugotovili, da Je društvo koristno zaradi dobrodelnega dela ln podpore naši mladini.
Sledile so volitve odbora ln kot lani so tudi letos skoro v celoti potrdili dosedanji odbor in posamezne odbornike v njihovih funkcijah. Edina sprememba Je, da Je prišel v glavni odbor tudi Marko Wal-tritsch iz Gorice.
Ker pri slučajnostih ni bilo kakšnih posebnih problemov, Je nato predsednica občni zbor zaključila.
ne za mesec maj.
Potrošniki iz Gorice in Sovodenj bodo prejeli po 2 kg sladkorja na odrezek št. 27 osebne živilske nakaznice; pokrajinski urad za cene je določil, da sladkor ne sme stati več kot 140 lir kg. Na odrezek št. 28 pa bodo prejeli 250 g surove kave. Zgornji obroki se bodo lahko prevzeli najkasneje do 31 maja.
Stavka telefonskih uslužbencev
Avtonomni sindikat telefonistov je včeraj večkrat stavkal po nekaj ur. O stavki so se delavci in delavke sporazumne)! sproti. Zaradi tega se je. dogajalo, da so telefonski naročniki enkrat dobili medkrajevno telefonsko zvezo s pomočjo telefonistk, drugič pa ne.
Trčenje med mopedom in kolesom na mostu
Včeraj popoldne okrog 17.30 se je peljala 24-letna Angela Simčič doma iz Vipolž Štev. 78 v Brdih z mopedom iz Gorice proti Ločniku. Na mostu «9. avgusta« pa je dohitela kolesarja 58-letnega Giovannija Canzuttija iz Brazzana, Ul. 24. maja štev. 23. V trenutku ko je Simčičeva hotela kolesarja prehiteti pa je ta zaobrnil kolo proti levi in tako se je zadela vanj s
svojim vozilom. Kolesar Je pri tem padel ter se poškodoval. Z avtom Zelenega križa so ga odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so mu ugotovili udarec na glavi ter ga pri. držali na opazovanju.
Globe stražnikov in najdeno v Tržiču
Mestni stražniki v Tržiču so v preteklem aprilu naložili 296 glob za razne prekrške. Večina jih je bilo zaradi kršitev cestnega pravilnika in sicer 291, prekrškov mestnega pravilnika pa je bilo 5. Sodniku so poslali tri zapisnike o prometnih nesrečah, raznih o-pozoril pa so napravili 19.
Pri mestnih stražnikih v Tržiču hranijo naslednje najdene predmete: po dve ženski in dve moški kolesi ter zlato zaponko. Kdor lahko dokaže, da je lastnik katerega navedenih predmetov, ga lahko dvigne v omenjenem u-radu med uradnimi urami.
Delavec se je ubil pri padcu z višine 13 m
V tržiski bolnišnici je umri 53-letni Candido Stafuzza. Padel Je s 13 m visoke cisterne, ki jo gradijo za termoelektrarno ENEL, v pristanišču Portorozega v Tržiču ter se udaril v glavo.
Odgovor ministra Boja poslancu Francu (KPI)
Tiskovni urad KPI nam je poslal odgovor ministra za državne udeležbe Boja na vprašanje poslanca Franca o razmerah v livarni Sa-fog v Gorici.
V svojem odgovoru pravi, da lahko samo potrdi tisto, kar je odgovoril na prvo interpelacijo, in sicer, da je sedanje slabo stanje Safog tako zaradi splošne gospodarske krize kakor zaradi krize tekstilne industrije, še posebej, prehodnega značaja.
Minister izraža zaupanje, da bo program modernizacije podjetja' tako v organizacijskem kakor tudi tehničnem pogledu, ki ga družba že uresničuje, opravil kronično slabo stanje in da se bo obdržalo ravnovesje v kupčijah. Ce se bo sklenila pogodba z neko tujo državo za dobavo novih statev, bodo v razmeroma kratkem času v podjetju odpravili skrčen delovni čas.
Kar pa zadeva preiskavo v zvezi z nepravilnostmi, ki naj bi se pojavljale v podjetju, ne obstajajo utemeljeni razlogi.
Razdeljevanje blaga proste cone
Trgovinska zbornica sporoča, da se je začelo razdeljevanje blaga proste cone potrošnikom iz Gorice, Sovodenj ln ostalih krajev pokraji-
Hilli III HI IMIIIHIHIIIIIIIII MIHU IIMiHHIHHHHHHHlilHH lllllllttl I HUMI HHMHMHHHHHHHIMHHHHHMHMIMI
PREJŠNJI VEČER V TRŽIČU
Pri trčenju skuterjev je bila ranjena sopotnica
Vespist Okretič iz Jamelj je ostal nepoškodovan
Prejšnji večer okrog 23. ure se je peljal 34-letni Mario Okretič doma iz Jamelj, z -Vespo po cesti v Tržič. Na zadnjem sedežu Je sedela 44-letna Silvana Boscarol doma iz Ronk Ul. 2. Giugno št. 15. Iz Tržiča v smeri proti Trstu pa se je istočasno peljal z lambreto 28-letnl Nereo Vecchiet, doma iz Tržiča Ul. Valentinis 94. Ko sta se sku-terista srečala, je Okretič vozil pravilno na svoji strani ceste. Iz neznanih vzrokov pa je Vecchiet nenadoma zavozil z lambreto preveč proti levi strani ceste in s svojim vozilom zadel ob noge Boscarolovo, ki Je bila pri tem ranjena. Takoj so poskrbeli za njen prevoz v trži-ško bolnišnico, kjer so Ji zdravniki ugotovili zlom noge v gležnju ter udarec na lobanji in Jo pridržali na zdravljenju s prognozo 20 dni.
Nobeden od skuteristov ni bil pri nesreči ranjen in tudi na obeh vozilih ni bilo posebne škode. Zapisnik o 'nesreči Je napravila cestna policija iz Tržiča.
ske po licu, po obeh rokah ln na bradi. Nudili so mu prvo pomoč • prognozo okrevanja v treh dneh. Boškin Je povedal, da ga Je razpraskala neka mačka, ki Jo Je hotel kaznovati, ker mu Je pojedla zajce.
Listi PSI in MSI predloženi v Tržiču
Na občini v Tržiču so včeraj predložili dve kandidatni listi za občinske volitve. Sekcija PSI Je predložila' listo 30 imen, ki bo na drugem mestu na glasovnici, MSI pa listo 18 imen ter bo hi tretjem mestu na- glasovnici.
Karabinjerji iz Tržiča so včeraj izsledili štiri mladoletnike, ki' so prejšnji dan vdrli V sedež ACLI v kraju Isola Morosini pri Gradežu ter ga opUst6šlil. ■ •	' ’ • •. ■ '
Mačka opraskala moža iz Gabrij -- -
Včeraj popoldne okrog 18.30 se je zatekel po pomoč v goriško civilno bolnišnico 59-letni Franc Boškin iz Gabrij št. 21. Zdravniki so mu ugotovili številne manjše pra-
Pri padcu si je zlomila prst
Prejšnji večer okrog 20.35 Je prišla po pomoč v goriško civilno bolnišnico 57-letna Anna Galleattl ii Gorice Ul. Colombo 21. Zdravniki so ugotovili, da sl je žena zlomila prstanec na levi roki. Pridržali so jo na zdravljenju s prognozo okrevanja v 10 dneh. žena je povedala, da se Je pol ure prej spotaknila v Ul. Paolo Dlacono, padla in se poškodovala.
VERDI. 16.30: ((Agente 007 — mjs-sione Goldflnger«, J. Connery ln H. Blackmann. Ameriški film v barvah.
CORSO. 17.00: «A braccia aperte«, S. Mac Laine, Peter Ustinov, Richard Cronna, ameriški barvni film v kinemascopu, mladini pod 14. letom prepovedan.
MODERNISSIMO. 16.00 — 22.30: «La partita a tre«, J. Moreau in Gelin. Francoski čmobeli film.
VITTORIA. 17.30: «1 piaceri coniu-gali», D. Tami in D. Boj. Italijan, ski čmobeli film.
CENTRALE. 17.15: «FUpper contro i pirati«,. L. Halpin in P. Fran-
: .klin. Ameriški barvni film. Doda. tek slikanica. Zadnja predstava ob 21.30.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči j« od-prta v Gorici lekarna D’UDINE, Ul. Rabatta St. 18, tel. 21.34.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici naj-višjo dnevno temperaturo 20 stopinj ob 11. uri in najnižjo 8,8 stopinje ob 3.20 uri. Povprečna dnevna vlaga je dosegla 45 odst.
ASmlliJI IZIDI	Milan	LESTVICA 30 20 8 2 50 19					48
	Inter	30	19	9	2	56 25	47
Milan—‘Bologna	2-0	Juventus	30	14	10	6	39 19	38
‘Catania—Torino	j.j	Torino	30	13	11	6	37 24	37
Cagliari—‘Foggia	2-1 ‘Varese—Genoa	1.0	Fiorentina 30		13	9	8	41 33	35
‘Juventus—Roma	1.0	Bologna	30	11	11	8	42 30	33
‘Vicenza — Atalanta	2-2	Cagliari	30	10	2	12	26 31	28
*Lazio—Sampdoria	2-0	Catania	30	10	8	12	40 41	28
•Messina—Mantova	2-0	Foggia	30	9	10	11	24 26	28
‘Inter—Fiorentina	6-2	Varese	30	8	12	10	26 32	28
(igrana v soboto)	Vicenza	30	9	9	12	29 36	27
Prihodnje tekme (16. t.m.)	Atalanta	30	6	14	10	16 24	26
Atalanta - Mantova; Cagliari -	Roma	30	6	14	10	25 32	26
Torino; Catania - Sampdoria;	Sampd.	30	8	8	13	18 28	26
Genoa - Vicenza; Juventus - In-	Lazio	30	6	12	12	20 32	24
ter; Lazio - Foggia; Messina - Fio-	Genoa *	30	6	n	13	22 42	23
rentina; Milan - Roma; Varese -	Mantova	30	6	7	17	15 32	19
Bologna.	Messina	30	6	7	17	21 39	19
NAMIZNI TENIS
Nocoj Bor B-Bor D za spomladanski pokal
V prvem dnevu tekmovanja v namiznem tenisu za Spomladanski pokal so zabeležili naslednje izide. Soffitta B . Soffitta D 3:0 Istriani A • Bor C	3:0
Bruni . Kuret	2:0
Floramo - Tavčar A	2:1
Floramo-Bruni:Kuret-Tavčar 2:0 Nocoj se bo turnir nadaljeval v Ul. S. Pellico ob 21. uri po naslednjem razporedu:
BOR B (Tomšič, Milič) . BOR D (Moro, Tavčar); SOFFITTA A - I-STRIANI C.
ODBOJKA
V RAVENNI MOŠKA, V TRSTU PA ŽENSKA ŠESTORKA BORA
Za odlične ravenske gasilce zmaga in promocija v A ligo
Eden najslabših nastopov igralcev v plavih dresih
30. KOLO A LIGE
Že tretji poraz Bologne na domačih tleh
Milan še v vodstvu
Inter je že v soboto (Jutri ga namreč čaka polfinalna tekma za pokal evropskih prvakov z Liverpoolom) spravil v dvoboju z zelo šibko Fiorentino dve točki na varno in je upal, da bo imel ta izkupiček v naslednjem dnevu dvojno veljavo. Milančani pa so napravili račun brez... Milana. Maldini in tovariši se v Bologni, kjer so gostovali, niso pustili prevariti in so se vrnili domov kar z obema točkama. ki Jim dovoljujeta, da še vedno vodijo v lestvici.
Tretje mesto pa Je Se vedno v rokah Juventusa, ki Je le s težavo in s precejšnjo dozo sreče spravil na kolena nenavadno uporno in vztrajno Romo. Gol pa je padel in z njim padla tudi Roma. Torino pa je nekoliko zaostal. Sicer Je imel zelo težko nalogo, a tudi v Cataniji, kjer Je gostoval, se ni predal brez boja in je rešil dragoceno točko. Podobno se Je zgodilo Atalanta na gostovanju v Vicenzi, medtem ko Genoa ni mogla najti priložnosti za dosego vsaj neodločenega izida. S tem zadnjim neuspehom se je Genoa obsodila na izpad.
Messina, ki ne bo imela več mesta v A ligi, je tokrat zbrala vse sile in Je spravila v žep prestižno zmago. Osvojila je tudi obe točki, a ti Ji niti najmanj ne služijo več. Tudi Lazio se je prebudil in odpravil Sampdorio, medtem ko Je Cagliari presenetil z zmago na igrišču Foggle.
gubili s Celano. Pripomniti pa mo-
•■■••HHIin...m..,.,,,....„„„.
POD TEŽO TREH GOLOV PRILETNEGA BEANA
Brez opravičil: Triestina s pekočim porazom iz Neaplja
V zadnjem nastopu na prvenstvu B lige je borova moška šestor-doživela pekoč poraz, ki pa pravično prikazuje razmerje sil na igrišču. Plavi so namreč zaigrali zelo slabo, celoten sistem igre ni deloval. Tako slab dan že dolgo ne pomnimo in se moramo vrniti v prvi del prvenstva, ko so na domačem igrišču borovci gladko iz-
ffllhili C Polono	__
Prvi dosežek s Sadarjevim avtogolom ?
STRELEC: Bean v 41’ prvega in v 37’ drugega polčasa.
NAPOLI; Bandoni; Adorrd, Mistone; Ronzon, Zurlini. Emo-li; Cane, Montefusco, Bean, Spanio, Tacchi.
TRIESTINA: Scorti; Frigeri, Ferrara; Pez, Dalio, Sadar; Sca-la, Rancati, Orlando, Novelli, Gentili.
SODNIK: Gonella iz Turina. KOTJE: 6:63 (5:2) za Napoli. GLEDALCEV: 45.000.
Za Triestlno ni več rešitve. V nedeljo je padla v roke Napoliju, ki ni bil v najboljšem dnevu in vendar je tokrat spravil po zaslugi že priletnega Beana kar tri žoge v mrežo ubogega Scortija. Sicer vratar nima nobene krivde in se mora reči, da je prav on večkrat rešil vrata. Rezultat bi bil torej lahko še večji.
Čeprav tržaški igralci še niso predani v usodo, so pa vendarle prav v Neaplju pokazali, da nimajo sredstev na razpolago za rešitev.
Frossi Je s svojo taktiko zaman skušal prevariti Neapeljčane. Ti so takoj spoznali, kje Je šibka točka Trlestine in so že v prvem polčasu prišli v vodstvo. Tržačani so ostro odgovorili in so zaigrali vse za vse. S tem so sicer zmedli domačine, a ti so se kasneje zbrali, za kar so potrebovali precej časa, in gol ni izostal, še dve minuti igre in tudi tretja žoga je končala v mreži Scortija, ki se je tako znašel z bremenom, ki ga prav gotovo ni zaslužil.
Tehnični komisar Trlestine Je po tekmi izjavil, da so se njegovi igralci dobro branili in da ne bi prišlo do gola, če ne bi Sadar spre-
B
«• m
jy?I
IZIDI
ra
LESTVICA
Lecco—»Bari Alessandria—‘Brescia ‘Mod ena—Trani ‘Monza—Reggiana ‘Napoli-—Triestina ‘Parma—Padova ‘Potenza—Pro Patria ‘Spal—Livorno ‘Venezia—Catanzaro ‘Verona—Palermo
Prihodnje tekme (16. t.m.) Alessandria - Parma; Lecco -Napoli; Livorno - Venezia; Monza - Bari; Padova - Spal, Poten-za - Modena; Reggiana - Palermo; Trani - Pro Patria; Triestina - Brescia; Verona - Catanzaro.
3-2
1-0
1-0
0-0
3-0
1-0
3-0
1-0
0-0
0-0
Brescia	32	15	12	5	38 21	42
Napoli	32	13	14	5	35 10	40
Padova	32	13	12	7	28 16	38
Spal	32	13	12	7	33 25	38
Lecco	32	13	11	8	38 19	37
Potenza	32	12	12	8	48 37	36
Modena	32	1)	14	7	34 24	36
Palermo	32	12	10	10	39 35	34
Venezia	32	9	14	9	28 29	32
Catanzaro	32	8	16	8	19 22	32
P. Patria	32	11	10	11	26 37	32
Reggiana	32	10	11	11	31 20	31
Verona	32	8	14	10	29 35	30
Alessand.	32	9	12 11		26 35	30
Bari	32	9	10	13	29 36	28
Trani	32	10	8 14		23 38	28
Monza	32	7	13 12		28 42	27
Livorno	32	7	12 13		23 29	26
Triestina	32	6	10	16	19 39	22
Parma	32	7	7 18		22 43	21
ramo, da so gasilci iz Ravenne v primerjavi s Celano skoro dvakrat močnejši in tudi če bi Bor zaigral po svojih zmožnostih, bi moral vseeno kloniti razigranim domačinom, ki sta jim bili točki na lestvici prepotrebni, da si pridobijo pravico napredovanja v prvo ligo.
Potek tekme je bil zanimiv le v tretjem setu, ko so borovci zaigrali nekoliko bolje in so do desete točke z uspehom kljubovali gasilcem. Nato pa so Tržačani popustili in Ravenčani so si z nekaj varljivimi žogami odličnega Guerre priborili zmago, ki je bila povsem zaslužena.
Edino vodstvo Bora smo zabeležili v začetku prvega seta, ko je povedel s 5:2 in se tudi pri tem rezultatu ustavil. Drugi set pa nima kronike: stalno in premočno vodstvo domačinov, ki so prikazali odlično vigranost in atletsko pripravljenost.
Ob končnem sodnikovem žvižgu je bila za Ravenčane mala apoteo-za in so skupno z borovci slavili ob pesmi in kozarčku vstop v prvo ligo in si obojestransko želeli še mnogo uspehov v bodočih nastopih.
Izid
GASILCI (Ravenna) - BOR 3:0
(15:6, 15:5, 15:10)
Postavi
BOR — Jurkič, Fučka, Plesničar, Uršič, Vodopivec, Veljak, Vitez, Drasič in Mijot.
GASILCI — Pirazzini, Fucchi, Guerre, Melandri, Fabbri I., Fab-bri II., Bendandi; Rambelli, Mo-relli, Mascanzoni, Tartaull in Cal-deroni.
f. v.
ZITTAU, 10. — Aleksej Petrov (Sovjetska zveza) je zmagal v tretji etapi kolesarske dirke za amaterje Berlin - Praga - Varšava na 180 km dolgi progi Cottbus . Zit-tau. Na drugo mesto se je uvrstil Belgijec Werts, na tretje pa njegov rojak Van Springel.
Goričanke AGI klonile s 3:0
V	tretjem setu so jih borovke pustile pri ničli
V	prvenstvu ženske B lige borovke sploh ne poznajo izgube seta kaj šele tekme, saj nasprotnice nimajo še doraslega moštva, ki bi z uspehom kljubovalo njihovim akcijam.
Tokrat so odbojkarice v plavih
dresih nastopile proti goriškemu AGI in ga gladko premagale. V prvih dveh setih so domačinke životarile in le s fintiranimi žogami skušale prevarati neorganizirano o-brambo Goričank, ki so zaigrale brez vsakega sistema, a se v primerjavi s prejšnjim srečanjem ze
....Hilli..............................................
Igralci Liverpoola prispeli v Milan
IIIUIIimilll||||||ltt|||||||||||||||;;

Bologna—Milan	(0-2)	2	1. —	1.	Blera	X
Catania—Torino	(M)	X		2.	Quentin Hanover	2
Foggia—Cagliari	(1-2)	2	2. —	1.	Agadir	1
Genoa—Varese	(0-1)	2		2.	Torvajanica	X
Juventus—Roma	(1-0)	1	3. —	1.	Laclos	X
Vicenza—Atalanta	(2-2)	X		2.	Juist	1
Lazio—Sampdoria	(2-0)	1	4. —	1.	Diagonal	1
Messina—Mantova	(2-0)	1		2.	Bel Arni	X
Bari—Lecco	(2-3)	2	5. —	1.	Quetsche II	1
Verona—Palermo	(0-0)	X		2.	Ciaramicola	X
Cremonese—Savona	(2-1)	1	6. —	1.	Agyalis	1
Perugia—Temana	(1-1)	X		2.	Mirena-Dinamo	1 X
Pescara—Chieti KVOTE 13 — 42.578.000 lir 12 —	1.120.400 »	(2-0)	1	KVOTE 12 — 787.075 lir 11 —	39.714	» 10 —	4.237	>			
menil Beanovl žogi smer in jo tako poslal mimo Scortija z avtogolom v mrežo. Tržačani so po Frossije-vem mnenju pokazali v drugem delu igre še kar lep nogomet, a niso pričakovali, da jih bodo Neapelj-čani s hitrim prodorom spravili ponovno na kolena z golom, ki je nekoliko dišal po off-sidu.
Podobnega mnenja Je tudi trener Renosto, ki je najbolj pritoževal nad preostro igro neapeljskih igralcev. žal te stvari ne služijo več in dejstvo je, da se je Triestina znašla na dnu, ker si ni znala in tudi mogla najti sistem igre, ki bi JI najbolj pristajal.
KOŠARKA
Ekipe ALL STARS ne bo v Gorici
Prijateljska srečanja med košarkarsko ekipo Goriziana in ameriškim profesionalnim moštvom «AU Starš« ne bo, ker bo Goriziana v petek, soboto ali nedeljo igrala v Bologni, kjer se bo odločalo o njenem obstoju v prvi ligi.
AH Starš bo na italijanski turneji odigrala več tekem z italijanskimi ekipami I. lige v Milanu, Va-reseju in Bologni ter z državno reprezentanco. Ponudila se je tudi Goriziani, ki je sprva sprejela, potem pa je morala srečanje preklicati, ker želi, da bi navijači odšli z njo v Bologno, kjer se bo odločalo o njeni usodi.
V nedeljo je juniorska košarkarska ekipa Safog, okrepljena z dvema igralcema prve lige, odigrala v Tolminu s tamkajšnjim Partizanom prijateljsko srečanje. Goričani so premagali Tolmin z rezultatom 62:60. Mladinska ekipa Safoga pa je odpravila ustrezno moštvo Partizana 48:34.
MEDNARODNI NOGOMET
JUGOSLAVIJA 1 ANGLIJA 1
Kovačevič in Bridges strelca golov
Strelca: Kovačevič (J) v 13. p.p., Bridges v 20’.
JUGOSLAVIJA — Skorič, Durkovič, Jusufi, Becejac, Vasovič, Po povič, Lukarič (Takač), Zambata, Kovačevič, Galič in Džajič.
ANGLIJA — Banks, Cohen, Wilson, Stiles, Charlton, Moore, Paine, Greaves, Bridges, Bali, Connelly.
SODNIK — Gore (Madžarska).
GLEDALCI — 70.000.
BEOGRAD, 10. — Prijateljski nogometni spopad med Jugoslavijo in Anglijo se je končal neodločeno 1:1. Rezultat sta državni reprezen. tanci dosegli že v prvem polčasu. Igra je bila nezanimiva in je razočarala številne ljubitelje nogometa, ki so napolnili tribune stadiona Crvene zvezde.
Za Angleže je to prvič po trideset letih, da so neporaženi zapustili beograjsko nogometno igrišče. Jugoslovani so bili tehnično boljši, medtem ko so imeli Angleži več priložnosti za dosego golov. Posebno Jimmy Greaves, ki si je zapravil dve odlični žogi.
Prvi polčas je bil bolj zanimiv. Jugoslovani so takoj stisnili v o-brambo angleške goste. V 13’ je jugoslovanski krilec Popovič izvedel osebno akcijo, pri kateri je pustil za seboj kar tri nasprotnike. Popovič je nepričakovano predložil žogo Kovačeviču, ki jo je v voleju silovito poslal v Banksovo mrežo.
Angleži so odgovorili in v 20’ je Bridges z glavo izenačil. Po tem rezultatu je tekma izgubila na ve-
MILAN, 10. — Nocoj je z letalom prispela v Linate enajstorica Liverpoola, ki bo v sredo igrala proti Interju povratno polfinalno tekmo za pokal evropskih prvakov. Novinarji so seveda takoj ob-kolili trenerja Billa Shanklyja in hoteli od njega prognozo. «Nisem čarovnik« je izjavil Shanwly. Novinarji niso razumeli, če je to izrekel slučajno ali je mislil na trenerja Interja Herrero, ki so mu časopisi nadali ime «mago« (čarov-
lo popravile. V prvih setih so nam. reč večkrat uspešno kljubovale bo-rovkam in jim branile marsikatero tolčeno žogo. Posebno uspešne pa so bile večkrat v reševanju fin-tiranih žog, ki so jih borovke po ukazu trenerja pošiljale na nasprotno igrišče.
V zadnjem setu pa je bilo povelje zaigrajte kot znate in Goričanke niso zmogle niti točke več in set se je odvijal v stalni premoči borovk, ki so ga zaključile pri stanju 15:0.
Borovke so s to zmago še bolj utrdile vodilno mesto na lestvici. Preseneča pa nas drugo mesto Sa-cila, ki je v nedeljo odpravil Stu-dentesco iz Pordenona s 3:1.
Izid tržaške tekme:
BOR . AGI (15:5, 15:4, 15:0) Postavi
BOR — Pavletič, Regent, Švab. Batista, Mijot in Hmeljak.
AGI — Ceccovlni, Trampuš, Bar-bieri, Furlan, Nanut, Cocci, Blason in Giacomelli.
Sodnika: Callin in Mlanda (Trst).
f. v.
Hilli iiiiii II im lil lili Iiiiiiiiiii m Iiimiin lin iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiMiiiiiniiiiii
nik)
Angleški igralci prav tako niso hoteli dati nobenih izjav. Kdor je spregovoril je rekel samo «No com-ment« ali pa «Milan je res lepa metropola«.
Vsega skupaj je prišlo v Italijo 31 oseb. Poleg 10 igralcev, ki so nastopili v prvi tekmi proti Interju, je prišlo v Milan še šest rezerv. Jutri bo prispel iz Beograda Thompson, ki bi moral proti Jugoslaviji obleči dres državne reprezentance. Žal mu je bilo slabo in igralec ni nastopil.
še pred odhodom iz Liverpoola je trener najavil, da bo proti Inter. ju nastopilo isto moštvo, ki je zmagalo v prvi tekmi in sicer La-vvrence, Lawler, Moran, Strong, Yeats, Stevenson, Callaghan, Hunt, St. John, Smith in če bo okreval Thompson.
Tajništvo Interja je danes javilo, da so za tekmo z Liverpoolom razprodane vse vstopnice. Tekmo, ki bo v sredo zvečer v S. Siro, bo sodil Spanec Jose Ortiz De Men-debille, stranska sodnika pa bosta njegova rojaka Jose Segrelles in Manuel Garcia Rodriguez.
TCNIS
mamami
RIM, 10. — Italijan Pietrangeli je bil v polfinalu mednarodnega teniškega prvenstva Italije izločen od Španca Santane, ki bo jutri na-liavi in ie bol* rinlanZnciio w stoPi! v finalu proti Avstralcu Mar-vdušila r!	a k0‘ r®' tinu Mulliganu. V finalu moških
vdusila Beograjčane, m ao si želeli ■ parov pa se bodo spoprijeli New-
novo zmago, žal te zaradi številnih combe . Roche (Avstralija) in Bar-napak domačih ni bilo.	1 nes . Koch (Brazilija).
JADRANJI
STAR ZA POKAT NORDIO
Caprice prva Podgorka četrta
V razredu Dragonov zmaga Sorrentinove Argcste
Pokal Tito Nordio za jadrnice Star je odšel trdno v rokah Marina in Rolandija v daljne mesto pod Vezuvom. Neapeljska jadralca sta sl zaslužila trofejo, saj sta svojo vitko Caprice pripeljala kar štirikrat zmagoslavno do cilja. Samo v nedeljski regati, ko sta preizkusila novo jadro, jima je spodlete-
lo in sta morala regatno zmago
prepustiti nemški Goggolori. Precejšen uspeh sta dosegla tudi Splitčana Marušič in Ozretič, ki sta se uvrstila z že zastarelo Podgorko na četrtem mestu splošne lestvice. Fa njunih sposobnostih bi se morala člana Mornarja bolje uvrstiti, a žal njuna jadrnica ne more več uspešno tekmovati z drugimi tehnično boljšimi čolni.
POKAL TITO NORDIO Vrstni red na cilju pete regate:
1.	«Goggolori» (Schmld-Schmid)
2.	«Giola IV« (Viacava-Peterlin)
3.	«Moskito» (Kropfitsch - Pon-tasch)
4.	«Angela» (Friedrich-Bredovv)
5.	«Cha Cha III) (čok-Domladls)
6.	«Podgorka» (Marušlč-Ozretlč)
7.	«Subbnboana» (Wagner - Kop-per schmid t»
8.	«Cisa IV« (Schneider-Meier)
iiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiuiiHliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiHiiiiiuiHiiiiiiiinnmuiiiiiiiiinMHiininiiniHHHMHHHHHimiimHiiiHHiimrtiiiHmiiiuiiiniiinHniiiiHnKHu,,
ATI ST/K A
Po 26 letih v nedeljo v Sassariju
Sergio Ottolina izboljšal Lanzijev rekord na400m
SASSARI 10. — Sergiu Ottolini se je v nedeljo posrečilo v Sassariju med prvim atletskim mi-fz.0n.e 'zr,edten exP'oi‘; V ^ku na 400 m je s časom 46”2 izboljšal italijanski rekord, ki je bil nič manj kot 26 let v posesti Mana Lanzija. Lanzi je rekord postavil 16. julija 1939. leta in od tedai naprej se m nikomur posrečilo preteči progo v krajšem času. Šele Ottolini, ki je bil že evropski rekorder na 200 m (20”4) se je tokrat posrečilo, da je rekord zrušil za razliko petih desetink sekunde.
9. ((Caprice III« (Rolandi-Marino)
10. «Raju IV« (Splleth-Pleschel)
KONČNA LESTVICA
1.	((Caprice III« Italija (Rolandi-Marino) 102 točki
2.	((Goggolori« Nemčija (Schmid-Schmid) 97
3.	«Subbnboana» Nemčija (Wag-ner-Kopperschmidt) 96
4.	«Podgorka» Jugoslavija (Maru-šič-Ozretič) 93
5.	«Raju IV« Nemčija (Splieth-Pieschel) 84
6.	«Blasi» Nemčija (Prescher-Seitz) 78
7.	«Opa» Avstrija (Kastlnger-Kastinger) 71
8.	«Sirlo» Italija (Croce-Panico) 69 ». «Gioia IV« Italija (Viacava-Peterlin) 66
10.	«Angela» Nemčija (Friedrich-Bredo*') 62
11.	«Clsa IV« Nemčija (Schneider-Meier) 61
12.	«Splca» Italija (Bulgini-Matrl-cardi) 59
13.	«Cha Cha III« Jugoslavija (čok-Domladis) 53
MARBLEHEAD TROPHY Zadnja regata Dragonov:
1.	«Argeste» (Sorrentino - Furlan-Pellaschiar)
2.	«Creole» (Golehils - Perrakis • Boudourls)
3.	«Tergeste» (De Riso - Ferri • Pellaschiar)
4.	«Aretura» (Ghlra - Ghlra - Tara velli)
KONČNA LESTVICA
1.	«Argeste» Italija (Sorrentino -Furlan - Pellaschiar 15 točk
2.	«Creole» Nemčija (Golemis - Perrakis - Boudourls) 9
3.	»Burriana« Italija (Trevlsan ■ IIly - Ciciliano) 8
4.	aTergeste« Italija (De Riso • Fer-rl - Pellaschiar) 7
5.	«Aretusa» Italija (Ghlra - Ghi-ra • Taravelll) 6
DR. DUŠAN KERMAVNER
H
TRST IN ZAČETKI SLOVENSKE SOCIALNE DEMOKRACIJE
Odlomki iz knjige «Zaietki slovenske socialne demokracije v desetletju 1884-1894»
37.
Zadnika, ki je shod začel, so izvolili tudi za predsednika in hkrati Je bil tudi prvi in poglavitni govornik. Grajal Je, da ((socialnopolitična vprašanja« in «socialno vprašanje« v parlamentu zanemarjajo, ne pa rešujejo, ker spravljajo v ospredje narodnostne zadeve. Vsi ti poslanci samo pravijo, da jim je za napredek delavskega razreda, a puščajo razmere takšne, kakršne so. Od socialnega vprašanja je prešel k narodnostnemu, toda tu komisar ni popolnoma točno podal njegovih misli v naslednjih besedah: «Položaj bi se utegnil zboljšati, ko bi propadel liberalizem in bi dobili vlado v roke Slovani, kar bi bilo tudi pravično, saj v Avstriji (z Ogrsko!) živi 23 milijonov Slovanov in le osem milijonov Nemcev! Ce bi Slovani prišli na površje, bi bilo v poslanski zbornici 200 Slovanov in le 100 Nemcev. To se pa ne bo zgodilo, dokler se resno ne izvede člen 19 (osnovnega zakona o splošnih pravicah državljanov; ta člen je načeloma priznaval narodnostno enakopravnost), kar pa bo šele takrat, ko bodo tudi delavci dobili volilno pravico. Zato se morajo slovenski
delavci priključiti socialnodemokratskemu gibanju.« če je Zadnik tako razmišljal o narodnostnem vprašanju, je bil pač z mnogimi socialnimi demokrati vred prepričan, da socialna demokracija nosi s seboj tudi narodnostno enakopravnost, o kateri se meščanstvo ni moglo sporazumeti, in ki bi pomenila tudi ali predvsem odpravo nemške nadvlade v državi. Od splošnega razglabljanja o tem vprašanju je Zadnik prešel k — Nabergoju: «Pri volilnem shodu, ki so ga imeli tržaški Slovenci preteklo nedeljo v istem prostoru, je interpeliral narodnega kandidata, ali je pripravljen zastopati tudi koristi delavcev, ali bo izražal njihovo željo po zastopstvu v državnem zboru in podpiral socialnodemokratična vprašanja (= težnje). — Vprašani poslanec je izjavil, da priznava boje delavcev kot pravične, da pa v Trstu in njegovi okolici potrebe po volilni pravici delavcev ni čutiti, kar je dokaz, da gospodje ne razumejo potrebe časa, ko se hočejo ogibati reševanju socialnopolitičnih vprašanj. Tudi ni res, da delavci niso še zreli (za volilno pravico).« Nekoliko zabavna je Zad-nikova kombinacija v naslednjem odstavku poročila: ((Liberalci trdijo, da bo triumfiral klerikalizem, če dobijo, delavci volilno pravico; tega pa se ni bati, kajti klerikalizem v interesu vlade, države in dinastije ne sme priti več na oblast.« Bržčas si je predstavljal, da bi to pomenilo vrnitev v srednji vek in zaostajanje države na vsej črti; toda moderni meščanski klerikalizem nikakor ni pomenil takšne vrnitve niti takšnega zaostajanja Nato je ugotovil: «žal slovenski delavci še niso tako organizirani, da bi lahko agitirali za (svojega kandidata za) poslanca«. Potem pa je upravičeno odrekel Nabergoju delavsko podporo: ((Kandidat, ki so ga postavili Slovenci v tržaškem mestu in okolici, nima zaupanja delavcev, ker je izrecno izjavil, da ne vidi potrebe nastopiti za volilno pravico delavcev. Tem ne bo pomagal nihče, zato si moramo pomagati sami. Priključujemo se torej resoluciji socialdemokratske stranke na Dunaju, protestiramo proti se-
narodni socialni demokraoiji«! Hellriegel je med govorniki poleg Klemenčiča in Kandolinija navedel tudi Krečiča. V drugem delu istega dopisa je poročal o «nemško-italijanskem zborovanju«, ki je bilo dva dni za slovenskim in ki si ga ogledamo nekoliko pozneje.
SOCIALDEMOKRATSKI volilni oklic
Policijski komisar je dobil od enega izmed sklicateljev slovenskega shoda izvod nemškega ((Volilnega oklica socialnodemokratske stranke v Avstriji«, ki ga je izdal ((Socialnodemokratski centralni volilni odbor«; obenem je izvedel, da je teh letakov v Trstu dosti in da je prejel vsak član ((Delavske zveze« po enega. Letak se obrača na ljudstvo, delavce, obrtnike, kmete in uradnike. Njegova «udarna» gesla so: Splošna in neposredna volilna pravica! Svoboda tiska! Svoboda združevanja in zborovanja! Svoboda koalicije! Zakoni o delavskem varstvu! Obvezen, brezplačen in brezkonfesio-nalen pouk! Progresivna dohodnina!« O liberalcih pove, da «so v imenu svobode dušili svobodo z ozkosrčnimi zakoni«, da «so v imenu enakosti oropali političnih pravic veliko množico ljudstva, v imenu bratstva delovni donos celote .bratsko’ razdelili med maloštevilne posedujoče«, da ((zastopajo svobodo izkoriščanja, enakost hlapčevstva, bratstvo odgona«. o «protiliberalcih» pa pravi, da «hočejo, namesto da bi težili naprej k novim, človeškim razmeram, s svojimi otroškimi onemoglimi rokami zavrti kolo časa nazaj*, da «z besedami, ki so se jih naučili od nas, socialnih demokratov, in ki se v njihovih ustih spreminjajo v prazne fraze, zmerjajo kapital, ne da bi mu mogli prizadeti kakšno bolečino*, da »kričijo zoper judovsko izkoriščanje, pred arijskim izkoriščevalcem pa se spoštljivo odkrivajo«, «pri tem pa zavedno ali nezavedno delujejo za tisto silo, ki dandanes bolj deluje kakor kdaj koli, za klerikalizem«.
,{<	"‘V ’	(Se nadaljuje)
letna 3.250 tir. polletna 4.400 Ur. celoletna 7.700 lir - ^RJ^Tectau^^dln, meslčno^™’ dm - Nedeljska!^ p,^ame^fa'^50 dm" 2«x)°	1 leto	-^ortnl^koG ^un- "zal^ fst'	™ ~ Telel0a ilm ~ NAROČNINA: mesečna HUO Ur - Vnaprej: Četrt
danjemu volilnemu sistemu in bomo šele tedaj zadovoljni, ko dobijo delavci volilno pravico.«
«T0 je bilo sprejeto,« nadaljuje poročilo, «in shod bi bil potekel mimo, če ne bi bil spregovoril Klemenčič, tudi eden izmed bojevitih krojačev. Prav hudo je napadel poslanca, ki je izjavil, da ne vidi nujnosti, da bi se zavzemal za volilno pravico delavcev, in ko je ponovno imenoval Nabergoja, čemur se je Zadnik ogibal, je zahrumelo. Začuli so se klici .Živio Nabergoj’, nasprotniki so ugovarjali, vendar so reditelji spet obnovili mir. Nabergojevi pristaši so zapustili dvorano. (Narodnjak) Hvastja je predložil, da bi sestavili deputacijo iz samih delavcev, ki bi odšla k Nabergoju in ga naprosila, da bi v naslednjih letih zastopal tudi koristi delavcev, (čedna naivnost, kakor da bi bilo to odvisno od Nabergojeve dobrote!) To je shod odklonil. — Nato je spregovoril k drugi točki dnevnega reda znani (?) Kan-dolini (ali tudi slovensko?) in predložil, da se 1. maj praznuje kot delavski praznik in da se na ta dan priredi javen shod za osemurnik. To so soglasno sprejeli.« Na koncu, ko «je zaradi pozne ure ostalo v dvorani samo še kakih 30 ljudi«, je Zadnik «resno apeliral na zborovalce, naj bolje podpirajo svoje glasilo .Delavski list’, ki bo moral sicer prenehati izhajati zaradi pomanjkanja naročnikov«. Nato je še opozoril, da vabita nemški in italijanski odsek ((Delavske zveze« na volilni shod čez dva dni in «je zaključil shod s trikratnim .Živio’ njegovemu veličanstvu cesarju«! Potemtakem so socialni demokrati vsaj v tem primeru prevzeli ta običaj od patriotskih Slovencev — od delavskega podpornega ter od bralnega in podpornega društva — in od patriotskih Italijanov. Tržaški dopisnik «Arbeiterzeitung», tipograf Hellriegel je v svojem kratkem poročilu, ki se v vsem ostalem sklada z uradnim, poročal, da je ob zaključku ((triurnega slovenskega volilnega shoda«, ki «bo gotovo vsakemu udeležencu ostal v spominu«, slišal je «živio-klice (unter Hochrufen) med-
naroCajo pri upravi. - I. veh drugih pokrajin Italije pri .Socletk Pubblldt* Italiana, - Odgovorni urednik: STA NI SLA V RENKOUtodaj« in^Usk«1
Založništvo tržaškega tiska, Trst
trg 3/1, gorUke pokrajin« se