Elelfirilfa iz i anclishlfi globin. Anglež Parson, ženialni izumitelj parne turbinc, očetuje misli, ki se nam vidi danes sicer še tehnična utopija, a bo morda že jutri uresničena človeštvu in njegovemu razvoju v prid. Znano nam je, da postaja toplota tem večja, čim globlje prodiramo v globino zemlje. Vsakih 33 m globlje pomeni stopnjo Celzija več. Že v globini 5 do 6 km mora biti ta notranja zemeljska toplota tako velika, da se voda spremeni v paro, v desetkratni globini bi se stalile že skoraj vsc kovine, a še globlje spodaj sc morajo vdati še najtrši graniti. Kaj nam je v dobi, ko napovedujejo že konec zemeljikih pi'emogovnili zakladov, bližje ne?o misel, da bi izkoriščali te ogromnc oplotne zaloge, ki so zaprte v notrajnosti naše premičnice? Naši najgloblji rovi segajo dancs sicer komaj v globino 3 km, toda skoraj ni dvomiti, da bomo mogli nekoč s svojimi trliničnimi pripomočki vsaj še enkrat globlje. In tu bi po Parsonovi zamisli lahko namestili stroje, ki bi lovili vodno paro in jo dovajali turbinam, ki bi njeno silo spet spreminjale v električni tok. Vir te sile je praktično neizčrpen in tako ogromen, da mu med sedanjimi, praktično izkoriščanimi viri eneržije ni para. Nedavno so poročali iz Japonske, da je pričela 250 km od Tokija obratovati velika elektra.ia ki izkorišča zemeljsko toploto. Seveda ni v ta namen segla v globino 5—6 km, kar ji tudi ni bilo i-.iicbno, 1 ajti zemeljska toplota prihaja tu skoraj sama na površje zemlje. Elektrarna se dviga na obsežnem \-iikanskr_ii ozemlju, kjer je bilo treba izvrtati scmo po 100 m globoke rove, da je po njih siknila vroča para v zrak. To paro so zajeli v kotle pod primernim pritiskom, jo napeljali na turbine, '_. zcn._ mogočne geiora- toije. V generatorjih proizvaja ..!->._trični tok, ii če p va^eh okrog toga ozeinlja v prijdznih sobicah zvečer zagorijo električne žarnice, tedaj sve;i v tch žarnica" prav ^a prav zemel.-.ke toplcta. Nova elektra.- _, ki je ^na nflivečjili na Jiponskem, pa nikakor ni prva te vrste. Že pred četrt stoletja je pričelo v Italiji, na vulkanskih tleh pri kraju Larderellu obratovati slično podjetje. Že v časih pred svetovno vojno so tu izvrtali po 80 m globoke rove, da bi napeljali podzemeljsko paro na tvirbine. Elektrarna pa je piičela obratovati šele mod vojno in je bila z več nego 10.000 kilovati nogljivosti za dolgo časa najvecje podjetjc te vrste na svetu. Danes zahtevamo že dosti več in pred nekoliko leti je začela nastajati podobna centrali, samo neprimerno \ečja, na japonskih tleh. D.lo je sedaj končano in Ijudje že uživajo njegov plod.