276. štev. Velja v Ljubi, ani In po pošti: celo leto po) leta ietit let* ^ ?a mesec Za. inozemstva: ctla :cfo fOi :eis*. čctri !t..a ia mesec Uredništvo je v Ljubljen!, frančiškanska ulica čtev, 6/1, Telefon štev. 360. Upravništvo je na Marijinem trgu 5tsv. 8. Tcicton fitev V 'Ljubljani, torek 16. novembra 1920. ! **tm- III. leto. K 246*— 1 SO- ft «0 Za Amerika t celuleino . 8 dolar, polletno ... 4 dohuj« četrtletno. . . S dolari« Sov' naraCBllti eai aosinajf »srofnino •<» iratrataiei. Ojjiasi se jaracnsaio 90 foraOticsc« urostom ia »le« 1 mm vteofc tei 65 , mm P.iCli jiosto ta cucrai 2 & it ve£ara< penast. Iznaja vsak dan zjutraj, Fcserr.erna Številke veija 1 krono. 11 ■ —— nar —g ———Itmm«11 _i mmmrr., —mamnrmm Vprašanjem glede mseratov i. dr. bc naj priloži ca odgovor dopisnica alt znamka. — Dopisi naj se tram trato — f"*.—-*1 r Rokopisi r.e ne vračajo. D’Annunzto zaseda novo naie ozemlje. Lugano. 15. nov. D’ Amiunzieve čele so brez odpora zasedle otoka Krk in Rab. Druge čete so na potu, da zasedejo Šibenik in najbrže tudi Solit. Cete D’ Annunitia odkorakajo tudi proti Kastvi. Oddelek ber-sa!tlcri:ev se ie moral vsled rxlnora Jugoslovanov umakniti. Severno od Reke ie D’ Annunzio zasedel Sušak. Vtis teh vesti v Italiji je bil uničujoč. Vsi list! izvzernši Jdea Nazionale" obsojajo početie D’ An-nunzia. Mornariški minister Sečchl je izjavil, da so vse govorice, da podpira admiral Millo D’ Annunzia, popolnoma izmišljene. Poizkusi D’ Annunzia, pregovoriti povelinika Italijanskih čet PTi Reki. generala Ferrarija. nat prestopi k njemu, so se izjalovili. Kaj bo z ratifikacijo sanmargheritske pogodbe ? Rim, 15. nov. (Izvirno poročilo.) ' Ministrski predsednik (rolitti bo predložil sklenjeno pogodbo med Jugoslavijo in Italijo parlamentu v ratifikacijo. Ob tej priliki bo v posebnem govoru označil vse faze rešenia jadranskega vprašanja ter poudarja) nekatere posebne momente. V svojem govoru bo tudi označil bodoče razmer ie Italije do Jugoslavije in do drugih balkanskih držav. Menijo, da bodo nacionalisti delali opoziciio proti ratifikaciji pogodbe. Ko bosta obe državi ratificirali pogodbo, se proglasi v Italiji amnestija političnih krivcev m obsojenih Jugoslovanov. Beograd. 15 nov. (Izvirno poročilo.) Naš dopisnik je imel riutko govoriti z nekim uglednim politikom o sklenjenem sporazumu: Med drugim le ta politik Iziavil. da le ored vsem važno vorašante ratifikacije pogodbe z Itafiio Zelo težko le vnrašanie. ali se bo mogla sklentena m .godba predložiti v ratifikactlo začasnemu narodnemu predstav- ništvu pred volitvami v konstituan-to. V političnih krogih menilo. da bo min-strski svet predložil novodbu regentu. Drugo zelo delikatno vprašani? ie D’ Annunziieva zadeva ki lo mora l*al;ia rešiti z vel ko opreznostjo. Rešitev tega vprašanja Je nrečbopol za nadalina trgovinska nooraiania ki so ItaJiij ravno tako potrebna kakor JuvoslaviH. Kot gotovo se more že sedal larlti. da bo Italija takoj po ralifikaciji^z obeh shrani pričela .z evakuacijo Šibenika in druveva dosedat še no Italijanskih četah zasedenega ozemlja Ki pripade no sporazumu Jugoslaviji. i Prva seja zveze narodov. ženeva. 15. nov. (Izvirno poročil q.) Razen nekaterih odposlancev 60 dospeli včeraj v Ženevo zastopniki vseh držav, ki so člani zveze narodov, in tudi zastopniki takin držav, ki mislijo pristopiti k zvezi. Zveza narodov ima 41 članov, veneva ie v zastavah. Današnjo prvo se.io zveze narodov ie Hymans ot-voriD danes ob pol 11. uri. V svojem govoru je izjavil, da ie predsednik VVilson na podlagi člena 5. pogodbe o zvezi narodov sklical prvo seio zveze v Ženevo. Po pozdravnem govoru švicarskega predsednika Mottc Je Hvmans v imenu zveze narodov pozdravil švicarsko vlado. Izjavil le. da bo Bol ševiki pred Sebastopolom. Wrange! se pripravlja na beg. LDU London. 15. novembra, vik} osvojili Jalto ln Evpatorilo In wSnnday Press" poroča iz Seba- (ja se naha a rdeča konjenica blizu stopola. da ie položaj na Krimu Scfeastopolu. Ministrski predsednik storjen velik korak naprej, ako s« posreči ženevskemu posvetovanju, pripraviti pot za zbfižanje držav. Zveza narodov ima nalogo, skleniti med narodi skupno zvezo, ki bo slonela na medsebojni iojaliteti. Ustvariti se mora duh vzajemnosti, da se olajšajo trpljenja narodov. Oovor Hymansa so navzočni sprejeli z burnim odobravanjem. Nato je sledila volitev predsednika, za katerega ie bil izvolten Hvmans s 35 od 41 glasov. Švicarski predsednik Motta ie dobil 4 glasove. A vos (Ženeva) enega in Leon Bourgeois (Francija) enega. Nato se je seja odgodila na popoldne brezimen. Vsakčas bodo rdeče čete zavzele mesto Sebastopol. Bolj-ševiki so vse Wranglove odporne črte v poletu prodrli in s svojo ko-njico došli bežečemu nasprotniku generala Wrangla ie dosoel v'Carl-grnd da bi organiziral Izpraznitev Krima. LDU. Sebastopol. 15. nov. Ge- njico došli bežečemu nasprotniku nera| Wrangel Je sedal v Sebastopo za hrbet. Kava,eniške patrole se že Križarka »Waldeck-Rousseau« pojavljajo pre mesorm arin ai »n y nrjstanj^u jn }ft nri nravi ena brezglavost v mestu Je nepopisna. da V7amC na krov v armadi ce. LDU. Pariz. 15. nov. Kakor neraia Wrangla ie izbruhnil velik ipvlia »Malin« iz Londona, ^e do- upor. ki le bil vzrok poraza. p ie1a v Carigrad vest. da so boliše- * Velike demonstracije v Zagrebu in Beogradu. testira proti ronu v S. Margheriti. kakor tudi Proti žalitvi narodne svobode in nrave samoodločbe naroda. Skupščina apelira na za-sužnlene brate, da nai ne izgube pdguma. da nai zaunaio v svoio svobodno držao in da nai ne izgube ooguma. da hal not roko težke poizkušnie ki fim lih »e naložila nesreča in krivica. Resolucia le bila spreleta % velikim odobravanjem. LDU Beograd. 15. nov. Včeraj ob 10. dop. se ie vršil v dvorani Kazine protesm, shod proti san-margheritski pogodbi. Zborovanja se Je udeležilo izredno mnogo občinstva. tako da so bili zborovalnl prostori premajhni. Shod »e otvoril minister n. r. Juraj Biaiikini. za podpredsednika sta bila izvoljena dr. Otokar Rybar in Mladen Bilič. Za 4°brovoljce »e govoril S. Stojanovič, ki je izjav i), da bo Italija plačala svoj račun v bodočnosti še dražje, nego vsi sovražniki Srbije v preteklosti. Pravoslavni duhovnik Sergije Jokič je naglašal, da so vsi Jugoslovani pripravljeni vzeti v roke puške, bombe in granate ter osvoboditi naš narod. Govoril je nato posL.Gjuro Džamonja. za njim pa dr. Rybar. ki je izjavil, da bi se moralo z Italijani govoriti po albansko ne pa italijanski. V zvezo z Italijo ne veruje' nihče. Prepriča-vanja, da bodo Italijani postopali i našim narodom liberalno, ie komedija. Slovenci ne priznavajo konference v S. fAargheriti. Za dT. Rybarem le govoril komunist Mi-lorad Rajčevič. Izjavil je. da je .se-da*- meja določena brez volje naroda in proti principu samoodločbe. Ko Je tajnik shoda prečital došle brzojavke, so bile soglasno sprejete resolucije, da se Jugoslovani s sanrnargheritsko pogodbo nikdar ne sprijaznijo. Naš narod ne bo pozabil na brate izven mej. dokler ne bodo vsi Jugoslovani ujcdinjcni. LDU Beograd. 15. nov. Po končanem včerajšnjem zborovanju je ogromna množica, ki le bila zbrana pred kazino, skupno z udeleženci zborovanja odšla v sprevodu med prepevanjem narodnih himen proti kraljevičevemu dvoru. Sprevoda se ie udeležilo nad 10.000 ljudi. Med prepevanjem narodnih pesmi je množica Sla najprej pred ministrstvo za zunanje stvari, kjer le demonstrirala proti vladi in naši delegaciji. Demonstranti so razbili na poslopju okna. Policija je skušala množico razkropiti, toda demonstranti so odšli pred italijansko poslaništvo. kjer so prebili kordon, ki ga ie postavilo na pol pota orožhi-štvo. Nato ie došla konjenica z močnimi oddelki ojaštva in orož-ništva ter je zadržala množico. Ob tej priliki je imel pred demonstranti govor Jos. Matorlč, ki ie naglašal, da nima nihče kaj proti vojski in orožništvu. ki ima neprijetno dolžnost. da brani poslopja in liudi. zastopnike novopečenih zaveznikov. Kadar pride čas, bodo isti voiaki in orožniki, ki ob tej milikj zastavljajo pot. prvi. ki bodo Sli. da z nami osvobode naše brate v zasedenem ozemlju. Barbari. »V slučaju nesoglasja te mero-ilaicn italijanski tekst, ki le napisan v Jeziku, katerega razumejo vsi delegati«. (Clen 9. sanmargerltske pogodbe.) Rimski Kapital ie poslal nad nas »vo. Ja trlarije. Kot nad barbare so se spustite nad nad narod rimske legije. Karabinijeri sicer danes 1» mehkužni »1101111, toda a tsto aroganco ln samozavestjo kot starorimski veterani nastopalo proti nam — barbarom. Merodajno Je samo, kar Jc Im-UJanskol A uaS« poslanstvo le Mo poklonit se v Santo Mamite rt t» rimskim diktatorje*« prav tako. kakor pred stoletji poslanstva striib barbarskih rodov. Z zobmi mora človek' škripati, Sc Sita Slan 7. te VesitlSeve pogodbo. V tem Slonu so govori o vseh mogoSih koncesijah, ki smo lih dolžni ostankom Italijanov m našem ozemlju. Diktirajo nam h Rima priznanje vseh predpravic, ki lih zahtevajo nekdanji voditelji naistrupenejše iredento, Nikjer pa ni v tej pogodbi govora o tem, da bi mogli ml na kak naSIn upati, da nam Italija za stotisaSe našega aaroda zaga-rantlra vsaj približno enake pravice. V tem zloglasnem Siena se govori o gospodarskih koncesijah. k| JHi bomo dovolili zopet seveda le samo ml Italiji, jasnega el o tem povedanega ničesar, kot Je ta pogodba sploh v svoji celoti samo prikrivanje In taieoje. Staro geslo »ima vremena« uveljavljajo naši delegat Je tudi glede objavltcnja pogodbe. Italija misli gr) nas na kotonti&lno Politiko. Penetracija nekulturnih dežela le njen namen. če bi bita bodočnost naše države res tudi nadalje I« odvisna od takih državnikov kot smo Jlts Imeli doslej In kot so nas j S31 zsutopat v Sasito Morgberlto. — strašna tesnoba bi morala biti danes v uašeifl srcul Kako M mislijo o narodni volji tl krmarji države, nam kaže njih namen, ki zn lensirajo potom tulih agentur glede ratill« kacije sanmargerltske poKodue: Z ukazu-« naj se izvrši ta ratifikacija! O. Vesnlč nas tako daleč vendarle že pozna, da dvomi a tem, da bi pristali naš! poslanci na to ratifikacijo. Zato bi sl rad Izbral absolutistično pot. Proti takemu namenu oaže vlade moramo najodločnejš« protestirati. V Interesu države Je, da sanmargerltska pogodba pride prod parlament. Kajti spoznanje naše 1« ie tako daleč, da W lažle prenesli očirn« besedo, ki bi nam pošteno razjasnila položaj kot Je. kakor pa ukrep po milosti božji. Naj se torej te poslednje dni naša vlada ne Igra tako lahkomiselno z državo! Če sta gg. Vesnlč In Trunihlč prišla ia Santo Marzherltc kot zastopnika barbarov ter nam prinesla tz Rima suženjske verig«, Imata tudi dolžnost stopiti s temi veriga ml pred narodovo zastopstvo, ki mora zvedeti, kako težko Je to železjc. Z ljudmi, ki so nas vodili v Santo M a rgber!to se bo vršit obračun še ta mesec! Tl Uttdje bodo seveda tudi šil z mest* na katerih sede danes In nam krojijo krvavo usodo. Mislimo pri tem na vse brez Izjeme, ki so udeleženi kakorkoli pr! kovanja žolezja, ki nam ga Je Italija vrsla za vrat. Ne smemo pa dovoliti, da bi nam danes ti ljndje. ki so uničevali našo moč in trii razvoj našega ljudstva. iralčHl še poslednjo vero v svobodo, ki Jo hnamo, ne, smemo dovoliti, da bi nas z enostavnim ukazom proglasiti tudi v notranjost! države za brezpravne barbare! . LDU. Zagreb. 15. nov. Včeraj P?*'1* don. se ie vršil Dred gledališkem na Wjlsonovem trgu velik orotestni shod. ki i?a ie sklical ined-strankarsrti odbor. Udeležba le bila ovronma Zborovanie »e otvoril dr. Živko Petričič. Govori') so ar Hofcr. dr. Tomašič dr. Banianin] neki beeimec i z reške okolice, akademik Kuitavič ter dobrovoliec sleci kaneian Lovrič. Snreicta ie bila resoluciia. katera crotostira irroti roWirt v S. Marvhe-nti kot očitnemu kršenluj narodne svorode. nravice samoočbe naroda nowiev za voRDodarski kulturni in sonrinb^ razvoj 7bar ?.1.)/?lira brate rai re bodo jnalodušni ter nai iattnaio v svoio svobodno državo. LDU. Zatrreb. 15. nov. Včerai ie bija hi pred srUdalfilčeRi veSSa. orotesttiaa skimščina proti sporazumu v SF. Martrherlti. Na skupščini le bilo zhraneva veliko občinstva vsa akademična mlu. ,ia ln veliko število becunccv. Skunščino te oivoril minLster na razooloženltt dr. Perišič. ki ie v kratkih potezah orisal velikanske izgube ki nas zadeneio no sporazumu z Italiio. Za n tim so govorih zastopniki posameznih strank, ln sicer v imemi hrvatske zatednice odvetnik dr Hofcr. v imepu demokratske stranke dr. Tomašič, v imemi izvensiran-karske skupine Jovo Banianin. 'n v Imenu Dučke stranke dr. Juretič. Potem na predsednik oakadnrčnega podnorneca društva in inposlvvan-ski dibroi/Pfiec sleni kanetan Lov-r’č. Na koncu le bila soreieta re-sohiciia, s katedro sinjina nrč- VTIS JADRANSKEGA PORAZA NA 9LNAJU. DmraJ, 15. nav. (Izvirno poročilo.) Kakor doznava naš poročevalec, so bilf tukajšnji Jugoslovanski krogi selo ogorčeni, ko so dospje vesti o sklenienem sporazuinu med Js^oslavijn „i hailio. Dv bro poučeni krogi trdijo, da bi velika večina Jugoslovanskega naroda rajši hotela vojno kot tak sporazum. ANTANTA TEPENA NA KAVKAZU LDU. London. 15. nov. Kakor ooročaio londonski listi 1* Cariera-da so kcmalistične čete vkorakale v Batum. V Oeorviji so na eni strani vdrb turški ttnorniki. na dnivi pa boljševilci in sicer zato ua bj sl pritlobjH prehod skozi Malo AzhO. Vojaška oblastva entente izdajajo orotiodredbe _______ ODKRITA BOLjSEVIŠKA ORGANIZACIJA V RIGI. LDU Stockholm, 15. nov. LatJ-ški Izvestiteljskl urad poroča: V Rigi so odkrili veliko talno organizacijo ruskih boliševikov. ki ie centrala organizacijskega omrežja na Letskem. AMERIKA NA SEJI ZVEZE NARODOV. LDU. VVashlngton. »5. novembra. Zedinjene države bodo poslale aa seje tveze narodov oflclialnega opazovalca. Njegova glavna naloga bo. poročati o ratllčnih mnenjih Franclje In Anglije glede pripustitve Nemčije h zvezi' narodov. JUGOSLOVANSKI KARDINAL. LDU Zagreb. 15. nov. Tukajšnji listi doznavajo. da bo še v tem letu v Rimu volitev novih kardinalov, med njimi tudi eneea insosloven-skega. Kakor se čuje. bi bil to zagrebški nadškof dr. Ante Bauer. MADŽARSKI PARLAMENT PROTI VSiLlENEMU MIRU. Budimpešta. 13. nov. (Izvtrno poročilo.) Povodom razprave o ratifikacij trianonske mirovne pogodbe le imel »vadžarski parkirnem drn^s žalno seio. Vsi poslanci so oriš'i v črnih žalnih oblekali. Referent Hus-zar ie povdarial v svnietn poročilu, da snrciema madžarski nariamenf pognan le s protestom m ond nri-t!sknm sile. Syoi govor ie končal med burnim odobravanjem cele zbornice, ki se ie dvignila s sedežev z madžarsko veroizonvedio: Vendern v enega bona. vertiiem v etio domovino \,«rnt^tn v b «?.*n rvr;t-vičnost verulbm na vstaiente Madžarske. OtMiziciionafci in več članov vladne stranke le protestiralo pmtj ratifikaciji Pred glasovanjem te cela onoziclia zapustila dvorano. ZMAGA. — PA NE NAŠA. LDU. Reka. 15. nov. Vsi italijanski listi ohiavHaio vesti iz S. Margherite z velikim naslovom: »Vitforia. Vittoria. Vittorial« ua vseh straneh. »KRALJEV VITEZ« na jrsttajj shrani. STAVKA ZAGREBŠKIH PRIVATNIH NAMEŠČENCEV. Zagreb. 15. nov. (Izvirno poročilo.) Danes so tukajšnji privatni nameščenci proglasili delno stavko. Ob desetih dopoldne so imeli stavkajoči zborovanje, na katerem so govorniki poživljali stavkajoče na mir in red. Dosedal se mir in red ni kalil. 1 OBOROŽITEV ČEŠKIH SOKOLSKIH DRUŠTEV. Praga, t5. novembra. (Izvirno por »Silo.) Zadnje dni so oborožit! sotioisha društva, Oborožite« Sokolov |e naperjena proti Nemcem, DNEVNICE ZA ČLANE VOLILNIH ODBOROV LDU. Beovrad. 10 ■ nov. Po sklepu finančnega ministra m ministra za potratile stvari k* določena dnevnica za predsednika in člane volilnih odborov v znesku 60 dinariev in pravico za vož’o v I. razredu na železnicah in ladiah. BORZNA IN TRŽNA POROČILA. 15. novembra, Valute in devize. C url h: Berlin 7.60, Nev York 655, London 22.09, Pariz, 37.65. Mli n 22.60, Praga 6.70, Bud'mpe£ta 1.15, Dunaj 1.75, avstriisUe brone I i5 Frasa, dinarji: 243, tuar!:e 513. Svi. ! carsUi Iranki 1479,50. lire 334, francoski | franki 561.50, funti 325. dolarji 935 8. ov-Sirijske krone I6.S7. Dunaj, Borrg !« bila aaradl deželnega praznika /anrfa. Zagreb. Devize: 179—184. Italija 528—535. London 510—515, Newyork 153. Pariz 880. Prava 163 —165. Švica 2200-2300. Dunal 26.50—27 Valute: (V-rli 1^6— ; 147.50. avstrijske krc- ■ 38.5P-« i 29.50. francoski franki 900—925, napp’eondnr 493—498, italijanske J Ere 525—53(1 Protest LiubSjane in Ceija. Lrubliana ie v nedello protestirata proti nasiliu v Santi Mareherttl. Shod ie bi! sklican ob 10. uri predpoldne v »Union«. Dvorana ie bila nabito polna. Kot predsednik shoda ie otvori! zborovanie novinar trosp. Prunk. Povdaril ie. da obsodbe v S. Marvheriti ne more podpisati noben Jugoslovan Zato se ie sklical tudi ta »hod da dokaže mišltenie Liubliane 'm cele Slovenile. Na shodu so eovorlll zastopniki SDS. D.IS in NSS. SLS ie zastopal e. Smodei. Iz srca v srce le srovorll. ko ie da ne moremo priznati sWen«°ne in podpisane noeodbe v Santi Marvheriti toliko časa. dokler trniio naši liudle v italijanskem su-žen*stvu. Snoroči! ie pozdrave t>od-Jarmitenim bratom ter lih nrosil na' se držilo iunaško. kaiti za nlimi stole vsi pravi Jugoslovani kakor en tnož Nato ie vovoril dr Fettich v imenu J DS Obsoial »e da se te priznala v Jueoslaviii ostalim oar stotinam ItalHanov svoboda v naišlr-šem pomenji besede dr*čim se za naše lindi ki iih »e nodiarmila Italiia ni storilo ničesar 12. november ni in ne mce biti za nas dan sporazuma temveč začetek sovraštva med obema državama. Povodbe skleniene v S. Marnheriti narod ne bo ratificiral Za NSS e vovoril dr. Krivic ki le koncu svoieva vovora prečita! iz-»avo NSS: Ne priznavamo tn ne priznamo S. Mareheriškeea doeovora. ki le akt imnerialbma zasužn:uioč veiJk de! naševa naroda ne Priznavamo va 7.ato ker ima narodnostno zasnžnievanle vedno za posledico soctialno in gospodarsko zasužnie-nie. Ker se NSS bori za sociialno in enakopravnost ne more ndjdar nriznati Sanmarvh e riškega miru. Po te* »ziavi le prečita! v. Prunk tatevo JSDS. v kstpri socilaino-de-mnk ratska stranka protestira nroti nasibu v S. Mardieriti. Protestno teteyv> ie dalle poslala rudi SKS ki se le vnanrll orikl:učila vsem reso-fatcitem. ki bodo na shodu predlagane. Nastopili so še ttovorniki za Oo- so>osvetski Zvon (dr. Oblak), za Jugoslovansko Matico (dr. Fornazarič). za Zveza iti:-, islovanskfh do-brovolicev (F. V. Jelenc) ter za koroške dobrovobce (Pavlica). Nato te r Prunk orečital sledečo resolu-cilo: Jugoslovani vseh političnih strank zbrani dne 14. novembra v veliki dvorani hotela »Union«. Protestiralo z vso odlofinstio orpti odcepi ten lu 600 tisoč Jucoslo-vanvv med temi dve tretline Slovenčeva naroda, od Juvoslaviie in omti n,;*mvemu nrik1on|?*p;u k Ita-llk krkor to predvideva dnvovor z dne 10 t. m. izsilien naši državi v Santi Margheriti Livure: ?7iavWi» neprikrito, da slovenski narod nasilia s katerim se Plevoy na»zavedneiši del nroti svoil volli izroča iz eneva suženjstva v druvo še Huiše ter obsnia na gospodarsko kultura in politično smrt. ne priznava in va nkdar ne prizna ter da ne bo miroval dokler se ne pooravi krivica sfortena s tem dogovorom, ki ie naibrutalneiša kršitev samoodločbe narodov in ki kruto nasnrotu-1e od ententnih velesil ponovno m svečano tekom svetovne volne podanim iziavam da se. bore za svobodo malih narodovi pr^akuiek) da kompetentni fak-torii teva izsilnesra doeovora ne ratificiralo: opozarf?1o italilansko lavnost. da ne more biti vovora o nriiatelistvu med italijanskim in lutroslovanskim narodom dokler traia trj nasilie: sooročaip zasužnl°nim bratom pozdrave in zavotavo^V). da lih nikdar ne zanuste ter lih pozivi aj) nai neustrašeno vztra-iate v težkem noložahj do dne. ko bodo danes že svobodni niihovi bratte tudi niim mogli nodati svoio rešflno roko ter Jih pritisniti na svo-fo orsa. Resnlucila. ki ie bila spreleta z vefikim navdušeniem ie bila odposlana vladi in reventu. Isteva dne se ie vršil protestni shod tudi v Celiu. Govorili so na -tiiem tainik Jugoslovanske Matice Laznik. za SLS kaplan v. Lasbacher za JDS dr. Kalan, za NSS na e. lerSe. Na tem shodu sprelete resolucije sc vlase: 1 Nikdar ne priznavamo miru Z rtaliio. kateri ie bil proti volil naseda naroda oodoisau od naših delegatov. 2. Sedania vlada, kakor sedanji parlament In tudi ne ustavotvorna skitoščina ne sme ratificirati te sramotne pogodbe. 3. Narod bo delal da se uiedlni ves naš narod da dobimo naš Trst. našo Gorico, naš Jadran kaiti brez tena ni popolnega uiedinienia. 4. Delali bomo na Integralno tiledinlen-e da bo uiedinieno zadnie •selo tn zadnia gorska koča. kjer se govori naš >>zik. Pn snrcicti resoluciji so se celi-ski zborovalci mirno razšli. Z Narodnega doma ie vihrala črna zastava. Gostilne in kavarne so bile med zborovanjem zanrte. Dr. Rybar o sanmar-geritski pogodbi. Priobčuiemo intervilu dopisnika zagrebškega »Jutarniega lista«, ki ga le imel z odličnim primorskim borcem za naše narodne pravice dr.. Rvbafem. Dopisnik: Kakšen vtis so na Vas nanravile vesti o rešitvi iadranske-va vnrašania v Santi Marhgeriti? Dr. Rvbar: Na vse nas. in naravno tudi na mene so vesti Iz Same Marrherite delovale porazno, ker so nogoii -»sporazuma« mnogo tež.V netfo vsi dosedanii ki so iih predlagali: italiianski politiki kateri so unravliali italijansko državo. Donisnik: V koliko se razlikujete nogoii Nuriia in Scia'oie ki so bili predloženi na konferenci v San Remu in Pallanzi od sedanlih Oiolittiie-vih in Sforzovih predlogov v Santi MarghePti? Dr Rvbar: Pred konferenev v San Remu In Pallanzi g. Nitti in Sci-aloia nista zahtevala suverenitete nad Zadrom, katerega smo sedal žal izgubili. Donisnik: Ali ste tudi vi mnenja, da »£ izvoha Zadra ena od naitežiih točk sporazuma? Dr. RvbaF: Izgubo Zadra sma- tram za oevarno oerožanfe naše države ker tvori Zader za Italito ore hodno točko za Politično In nrotiiu vrsluvanskn propagando In za italilansko gospodarsko eksnanztto na Balkanu. Dopisnik: Kakšne prednosti bi dobili in k a' bi lahko domenil Če bi bila naša deleaciia odpotovala v San Remo oziroma Če bi ne bli zrušen Nittilev kabinet za časa noga ianl v Pallanzi? Dr. Pvbaf: Tedal nam le bila za-iimčrna rHo važna železniška nro-ca St. Pet er-Reka. Nitti le zahteval s imo obrežno črto Reke In Opatilo. železnico Reka-šŠt. Peter oa le pre-ouščal nam Soorno ie bilo samo vnrašanlc Opatije in Voloske medtem ko le glede severno od tam ležečih kraiev bilo gotovo da nrina-de’o Jugoslaviji. Izguba železnice St. Peter-Reka le naitežla točka' našega poraza v S. Marvhejriti. ker te «edai severnzanadni d^l »proslavile izgubil izhod na morle Itahia ie s to progo dobila veliko gospodarsko kednnst. Slovenila oa te izgubila vso gospodarsko vrednost ker hi hivnslovanska Reka lahko tekmo vala celo s I rstom. Dopisnik: Kal Da Postodna in Idriia? Dr. Rvbaf: Glede Poštnine in Idtiie ie bilo določeno, da pripadeta JuiKislaviii. Italiiani so hoteli obdržati samo senožeškl okrai Donsnik: Kar se tiče otokov? Dr. Rvbaf: Italiiani so orel za-hievali Lnšinl. Cres in Vis. Oovorilo se te oa že tedai o zameni Visa z l^astovmn. Donisnik: Kal mislite o volaški konven'*M'i z Italilo? y Dr. Rvbaf: Smešno! To le farsa po tragedih Skleniti vontško kon-venc»io z državo toi te v zgodovini že prelomila zvezo z veroloni-stvom ne smatram za umestno. Donisnik: Ka! oa poročilo o priznana] na.še države od strani Itafile? Dr. Rvbaf: Smešno te sedat »a-glašati. da nas ie Italija sedal priznala. Senžermenski mir Drjznava sonHlev gotovih delov bivše iWonar-hite z ozemliem države SHS. To Pogodbo so nodnisali Tittoni. Scialoia. Ferraris in Marehoni. S cem podpisom te Italila našo državo priznala. Ce ima Italiia danes v Beogradu mesto poslanika samo opravnika poslov. le tn nač stvar okusa. Donisnik: Kakšno ie stališče Slovencev v tem sporazumu z Italiio? Dr. Rvbar: Od zadnjih pogajanj smo bili Slovenca izkliučeni. To ie b!1a velika taktična naoaka ker se ie dalo s tem že vnanrei slutiti ltall-l.-mom. da bomo Dopuščali v meiah Slovenite in Istre, ki so za nas nal-več vredne. Za nas Slovence, lata ta okolnost to dobro stran, da nismo dolžni priznati, kar se le sklenilo nroti nam in brez nas. Vsi Slovenci čutiio. da so morali oni plačati račun za osvoboditev drugega dela našega naroda. Ker mi tega sporazuma n'smo priznali, imamo za bodočnost nroste roke Nadeiam se. da bo tedai naša država tako konsolidirana In močna, da bo lahko popravila kri-vxo ki se ie sedai zgodila — Dr. Rvbaf ie še dodal: Srbi so dokazali da so izborni voiaki. Italijani na. da so izvrstni dinlnmati zoteda da so naši dinlomatj slabo študirali Ma-chiaveliia._____________ Za povratek primorskega učiteljstva. Klub učitelistva iz zasedenega ozemlia ie poslal generalnemu civilnemu komisariiatu za Juliisko Benečijo v Trstu sledečo vlogp: Visoki komisarilat te ukazal z odredbo z dne 22. septembra t. 1. štev 3217/8S48 (alias 321/8M8) razpihati več definitivnih učheliskih mest v goriškem in Dazinskem političnem okralu. Učitelistvo. ki s? le že za bivše Avstriic pridobilo pravico definitiv-nosti na predmetnih sedai razpisanih mestih m ki le v sedanii .lublski Benečiii roleno in oristoino ter se še danes nahaia brez lastne krivde v begunstvu. n » o v a r 1 a s rem potom zgivrai oziačenega kluba zoner ta razpis in prosi nat se isti raz.veMavi Svol ugovor oslania na sledeče razloge: 1 Omenjeni razois se te izvršil neupravičeno in brez nravne podlage kaiti prizadeto učitelistvo naha-ialoče se še vedno v bevunstvu. se le ofboonU^ rem svnlim sedal razpisanim definitivnim shižbam in 'ih zapustilo na višii ukaz. t. I ali vsled vpoklica ood ornžie ali pa vsled evakuacite oziroma kake drugačne izpraznitve dotičnih kraiev povzročene voinih oneraciiah. 2 Poznete. ko te Italba zasedla prometne k rale te niena uprava le sukcesivno in samo npsameznlm beguncem devolievala povratek ter te ohlavila. kakor tulcmo Rete nrav nred kratkim časten da se smeio vrniti vsi: nikoli na še nismo sbšali oziroma še nikdar nismo prizadeti bili obveščeni, da bi bila kedal podala tudi tam roterto in tla onstoi-m> uč'tefk:tv<). nai se vrne na svoia službena mesta. Nasnrotno. visoki komisa rilat ie celo odrekal temu učitel'stvu zonetni sntelem v službo oziroma ga odsl.avlial v eni ali drugi obliki kakor n. Dr. v slučaiu učdeliic — Pipan Tereziie z odlokom z dne 4. septembra t. I štev. 320^8515 itd. ter na ta način orislil. da si išče kruha še nadaHp v begunstvu. Z ozirom na to nrositrjo. nai vi-srja vsaka Predrznost ne posreči. vni,e-io vsled teva da se lim godi krivica da trne ood nasilietn. v resnici so Da sarn* tisti tiči ki nočeio razumeti n;’ ?af|aia«) v češkoslovaški reou-bkki Sedai irnaio nov oovod za kraval. Stvar ie sledeča: f Po zakonu moraio češka mesta | odstraniti sDornenike sužnosti in i rrotičeškega delovania Z ulic m>o-ralo izginiti imena habsburških nad-voivod kakor tudi demonstrativno Dostavlicni soomeni.ki. Mesto Teoli-ce tega ni hotelo poslušati: ni odstranilo ne imen ulic. ne spomenika Jožefa Habsburškega Vlada ie odredila. da se ima spomenik odstra- ! niti. in ker mesto ukaza ni poslušalo ie začelo glavarstvo z deli da se SDomenilc odstrani. Na delo so bili poklican! sanerii. Medtem se le začelo v Pragj iskati snorazum z Nemci in dokler bi ta snorazum ne bi! dosežen, bi se z odstranitviio ooča-ealo. Ceškl legiionarS pa niso bili volini dela odkladati in Jožef ie roma! na magistralno dvorišče. Sedal ie vstal v Izraelu vik in krik. češ. da ie vlada brez moči ter da vlada brezpravnost. V svet se lansiraio Poročila o »barbarstvu« Čehov ki ne ur.nSfevaio kulture in umetnosti: nihče oa ne oove da ie bil v Tenii-cah spomenik Habsburžana postav-lien demonstrativno! Vsled dogodkov v Tenlicah so se Nemci odstranil' iz narlamema. Prav sedai bo v zbornici vsai mir. V vladi te prišlo do male krize. Odstonil le naizmožneiši finančnik dr Fngliš. ker ni moeel dovoliti, da br se državnim uslužbencem zvišale "'•-če takn kakor sn zahtevah komunisti. namreč za 100%. ne da bi se bilo prei poskrbelo za Pok-:tie teh izdatkov Ker le bil predlog komunistov spretet. te dr. Engliš od-ston'1 nred odstopom na ie izlavil da le demokrac’la odgovornost Dr. Eneliša le škoda. Spravil ie I češke finance in proračun v red in 276. ttov. v ravnotežle. Sedal se oa začne to delo lahko na novo. Dr. P—n. Beležke. Snunie oravičneva. Ker nam le znano da te g. Ves-nlč tako izvrsten dinlnmat da te pri nogataniih za važno prometno točko Baziiaš v Parizu med pregovori za sna' smo radovedni če se mu te kai^ takega nrinctilo tudi nri Doga-ianiih tudi za Wilsonovo Črto Vesnlčev uspeh. Dva hribolazca sta razmotrivala Vesmeevo pogodbo ter knnstatirala. da 'e nri prelazu nnd Triglavom vsekakor dosegel Vesnič uspeh, ker Jugoslavili ostane 1 uknta. dočim dobi Italiia — Zadmico Kfoknd’1ove solze. Naše stranke ki so tako močne iti irnaio v Beogradu tako dobre zveze. nai blagovolilo noiasniti slovenskemu liudstvu. kdo te dal instruk-cite gg. Vesniču in Trumhiču za Santo Mamherito. Ali iih te sploh kdo del ali mogoče res nihče Samnarzeritskl „tnlr“ la Beocrad. LDU Beograd, 13. nov. Vesti, ki M danes priobčujejo Ocograjski lis« 0 naSera porazu v S Margi-ntl In o novi Jugoslo-slovanski-ltalilanski z%ezl, so povzročile v beograjski krogih, političnih kakor meščanskih. zelo muč*! vtis. Tudi komunisti se razburjalo. V p-JItlčnlh središčih vlada veliko ogorčenje *adi Izgube, ki Jo moramo utrpeti Zvečer Je priredila akademicna omtadlna velike mi i:’estaclje. Culi so se vrkliki prod en-entl zlasti proti ItaliJL Sprevod le šel prod konak regenta Aleksandra »n tam pel narodne himne. Nato so se mantfeotantlp » (n v redu razšli. D* Atsoanzio noti naprej. LDU Kraljeviča, 14. nov. Po glasovih O sporazumu v S. Margheriti so se pričele nove norosti D’ Annunzia na Reki 2e dol-go časa napovedano okupacijo Kvarnera In okolice Reke namerava namreč D’ An-aunsio (zvesti sedaj. Predvčerajšnjim le | Jugoslavija. Izkrcal voiake na otoku Krkn. PreišnR poveljnik, major redne vojske Saccrni. se Je obenem s posadko in orotnlštvom stavil na razpolago D’ Annunzlu D’ Annua-zijevl arditl so pričeti na otoku z ropanjem ter odvzemalo ljudem imetje. Nafi ljudje beže v Jugoslavijo. LDU Rim. 14. nov. Agenzia Stefan poroča: Kakor doznavalo Us«, le Izjavila reška vlada, da ne priznava sklepa v Sant Margheriti, ki se Je sklenil v odsotnosti zastopnikov Reke. LDU Bakar, 14. nov. D'Annunzto * dal proglas na narod. Iri poziva v bol za »svete« Kallianske pravice Obenem pravi proglas, da se nikdar ne sme primati pogodba. skleniena v S. Margheriti. V proglasu se zahteva, naj se po reškl državi Izvede aneksila SuSaka. Bakra, Kratk-vi-ce, Kastva in vseh kvarnerskih ot»»kov. Obenem pravi proglas, da bodo »rditi šlj prvi odločiti strategične meje. ki bo Sla preko Snežnika, Rišnlaka Ih Bitoraia. poročile. Konstantin Se računa na grški presto}. LDU Beograd. 13. nov. Iz Aten lav-liajo: Povodom zadnjih neredov v Atenah pri volilni borbi pri tašajo atenski listi nove deklaracijo g. Ven<*e« sa. ki se tiče zveze z Jugoslavijo In izlaz- bivšega kralja .Konstantina. Orški .m« ..er za notranja dela Raktivan |e lzjav(l, da se. v kolijtor je doslej poučen, bivši krall Konstantin nikakor noče odpovedali pravicam do grškega prestola. Vprašanje tešinjskega ozemlja. LDU Varšava, 12. nov. Danes odpotuje poljsko odposlanstvo v Prago v svrho nad a 11 c vanja # pogajanj glede tešinskega ozemlia, razdeljenega med CeboslovašKo lo Polisko, Vprašanje Vilne. LDU Varšava. 13. nov. V četrtek Je komisija za zunanje zadeve predložila zbornici predlog glede rešitve vflnskegb vprašanja. Poročevalec Grabskl ie imel pri tai priliki govor, v katerem le med dr. poudarjal, da je treba to vprašanje tim-prej rešiti. Iz statistike sledi, da |e v okra. iu Vilna 8035 Poljakov, na vsem ozemlju pa 6C%. Položaj v južni Rusiji. LDU Pariz, 13. nov. Po poročilu lista »I’ transigoaat. so dospela o položaVu v Južni Rusiji zelo r jsna poročila Ukrenilo se le vse potrebno, da se lnteresira velik del civilnega prebivalstva približno nad dva milijona oseb. ^, Kaka 4 m »Jo drugod? LDU Budimpešta. 14. nov. Listi so čp-»oobrobljeni ki komentiralo narodno katastrofo, ki je bila povzročena po ratifikaciji. Gospodarstvo. + Prepoved luks. uvoz. blaga ni ukinjena. Ker so carinarnice naredho o pobiranju davka na poslovni promet, po kateri Je bilo luksuzno blago obdavčeno razen s carino In prometnim davkom še z I09S davkom od vrednosti bla a. neenako razlagale m so nekatere dopuščale uvoz pre-pov. luksuznega blaga, druge pa ne, se le obrnila trgovska hi obrtniška zbornica na generalno direkcijo carinske uprave za pojasnilo. Generalna direkcija Je sporočila da prepoved uv 1 blaga po sklepu ministrskega sveta z dne 19. marca 1920 ni ukinjena in ostaja nadalic v veljavi. + Trgovska korespondenca. Trgovce In trgovske sotrudnlke opozarjamo, da le slov. trg. društvo .Merkur, izdalo v ponatisu trgovsko strokovno knjigo .Kleibel-Volc: Trgovska korespondenca«. Cena ve-. zanj knjigi le 46 K In 2.S0 K poštnina. Denar |e vpostat! vnaprej. Naroča se pri slov. trg. društvu »Merkur« v Ljubljani, Gradišče 17/1. + Oddaja trt. Iz državnih trtni c bivše Kraniske se bodo oddadale trte prihodnjo pomlad onim vinogradnikom, ki se za nje zfiJasiiio pri vodstvu pristojne državne trt niče ali pa pri državnem vinarskem nadzorstvu v Novem mostu do 20. dec. t. L Natančnejši pogodi se dobijo Istotam ali pa Iz razglasa pri županstvih v vinorodnih kralih. + Vinogradniški koncert cele Jugoslavije se vrši < decembra t. L v Zagrebu. Kongres se sestane radi osnovanja skupne zveze, katere cO) bo, da ščiti toteme vinogradnikov. + Razdeljevanje vagonov. OsrednJ oddelek za razdelitev vagonov, ki spada v delokrog ministrstva za promet in je bij začasno nameščen v Zagrebu, se je te dni presolil v Zemun, v posebni oddelek na ta-mošnil železniški postaji. Naloga tega oddelka ic, razdeljevati sorazmerno po potrebi tovorne vagone Po vsej državi. + Solunska luk.. Grška vlada je odobrila potrebne kredite za otvoritev svo. bodne cont- v solun 'ti luki. + Vsled nizkera stanja vode ic beograjski brodarski sindikat prislllen, da omeji zimsko plovbo na črti Beograd . Radu)eva_ Omejeni promet je uveden na Črtah Beograd - Baja, Beograd - Gradište in Beograd - Segedhi. + Avtomobili za Črno goro. Ministrstvo prehrane je kupilo večje število avtomobilov za prometno službo v Crni gori + Redni promet z avtomobili med Kotorom, N.egušem bi Cetinjem ter Cetinjem, Reko, Podgorico ta -m se “vode s 1. junijem 1921. +Tvornlca za špirit v Bitolju. Veliko moderno tvomlco za špirit bodo ustanovili v Bitolju. Poleg te namerava se ustanoviti tudi tvomica razo h likerjev, konjaka in drugih šplrituoznlh pijač. + Fuzija banu v Sarajevu. Iz Sarajeva poročalo, d3 se nameravajo združiti Bosanska zemallska banka, Srpska pri-vredna In Srpska centralna banka, + Tvornlea mrež In drugih potrebščin za ribolov v Velikem Bečkerefca, ki je mod volno ustavila delo, k začela a»aot z obro. km. Dnevne vesti. — Primorski begunci, ki so vsled političnih priliu v zasedenem ozemlju bili materijelno oškodovani, bodisi vsled neopravičene Internacije ali zapora, bodisi vsled izgredov, se pozivajo, da v najkrajšem času predlože Uradu za zaščito beguncev. Ljubljana, Turjaški trg 3, vsa tozadevna dokazila oziroma verodostojne Dodatke o utrplieni škodi. V soisj naj se ravede ime. takratno bivališče in pristojnost oškodo-dovanca — Z našega vseučilišča. Kon-trakttualni redni profesor dr. Aleksander Bclinovič. ki ie prišel z univerze v Kijevu, ie pričel včeraj s svojim predavanjem o narodnem gospodarstvu v slovenskem jeziku. Drugi kijevski vseučiliški profesor dr l-'s Nikctič ki ie bil imenovan pred kratkim za našo univerzo leot komraktualni redni profesor za pravno zgodovino 'užnih Slovanov, ie *e dospel v l.iubljano. S predavanji prične pozneje. — Ohratno ravnateljstvo južna žciez-trice v Ljubliatii objavlja: Na progi Zidani most - Zagreb |. k. vozita počenši s dnem 18. nav. 192« osebna vlaka, k) sta vozila dosedaj tz Zagreba I. k. do Brežic In obratno, iz Zagreba I. k. do Zidanega mosta m obratno. — Odhod te Zidanega mosta ob 5. url 15 min., prih. v Zagreb |. k •b 7. url 32 min. V obratni smeri odhod Ir, Zagreba I k. »b 12. url 55 mta., prihod v Zidanlmost ob 15. »vri 39 min. — l.lovJ ekspresni brzovlak Durmi - Trst ima poleg d‘«edaniih vos od 17. novemma 1920 Se dva vaza za Zagreb 1. k., bi sicer 1 spalnik in 1 v«* I. la H razreda. Odhod fe Dunaja vshko sredo ob 10. uri, prihod v Zagreb j. k. vsak četrti* ob 7. trrl 32 Bita. V obratni srnerl odhod iz Zagreba vsak mrck ob e url 2 min., prihod na Dunaj vsak torek ob 11. url 40 min. — Otvoritev telefonske centrala v Brežicah. Pri poštnem m brzojavnem uradu BreNce se te »tvorila dne 25. oktobra tele-tnaeka centrala z javna govorilnico za kra-iovnJ In medkralevni promet. — Inženir le postal slušatelj gozdar-ttrs na gospodarski fakulteti zagrebškega vseučilišča g Franjo Sevnik. — Pravilnik o prijavljanju vojne od-tkodnlne ie Izdelalo ministrstvo za pra-»oeodie. — •Vnjitlčki Olasnlk«. Vojni minister le odredit, da se začne ie ta mesec izdajati .VotnICIcl Olasnik«, namenjen vola-k«M. ki bo deloval v prosvetne bi narodne uaMiette. List bo nrejeval poseben oo-bor pod vodstvom polkovnika generalnega Itab# Petra Markoviča. Izhajal bo dvakrat na mesec. _ Med v»iuj® skočil Iz vlaka. Josip Napret. trgovski zastopnik v Ljubljani, se ]e pelial po službenih opravkih na Bled. Pri tem ‘e v vozu sladko zadremal in pre-spa’ kolodvor Bled. Ko le vlak te zapustil postalo, se le Nanret zbudil, prestrašeno planil kvišku ta skoči) bt voza. Pri skoku |e dobil po obrazu in rokah male po-Ktedhe. — Mezdne gibanje brivskih pomočnikov v Osijeka. Brivski pomočniki so pri mestnem županstvu vložili spomenico, v kateri zahtevajo 50 odstotkov povišanja plač. V slučaju, da lini delodajalci v roku trt* dni ne daj« povollnega odgovora, nstavijo delo. — Staro sovraStvo. Anton Benegallia b Račiče pri Trebeljevem ie Imel ie staro sovraštvo do Karola Moša Istotam. .Slučal Je nanesel, da sta se sešla doma Ha vas! b to priliko ie Rrnegaliia na ta aačin po-■abit, da ie suntl Moša z nožem v hrbet Nato ie iunak pobegnil. Moš le moral v Buhltansko bolnico. — Živina v človeški podobi. Predsl-Bočn em oopolnoči ie p la večia družba žganic pri Janezu Zaletelu, žganjarju v Stanefah. Ko »o bili možakarji že precej razgreti. |c nanesla beseda tudi na politiko In bodoče volitve. Ta se le potegoval za eta>, drugi za drugo stranko. V razburjeno-»J le Za!etel pllimll nekemu pivcu v obrat, Ur se ni dopadlo delavcu Josipu Ovlia-$u, ki se Je za opljuvan, potegnil. Nastalo h; hudo prerekanje, psovanje In prerivanje. . ° *• ie cela trmožlca podala na dvorišče. * l!> n!° Za'ete| z voiaško puško ar" * kopitom Ovijača po glavi in des-TTJTr*- le rbežal. nakar le K ® °e,kr« *a niim ustrelil. Ker je bila sre« tema *a Bl p02odf| 0y SO pireneiiali v bolnic«. Zaletel p9 bo Imel • sodiščem arrarhd. Lhihtfana. — Že prihajajo. Včeraj so pridrveli v Ljubljano trije veliki prazni avtomobili neke ItadijEnske družbe. Ni nam znano, s «m so se natovorili, a vsekakor Je znamenje ■ovega prijateljstva, ki nam ga Je ukazal Vesnlč napram Italiji, da bodo prihatja.ll k asm prazni vagoa! Iti avtomobili, nazaj pa Vortli polni. — Skupna bolniška blagajna ItablJan-*ka uai bl svojim zdravnikom povedala, Je treba v slučaju, če pošljejo bolnika !£ bolnico, tudi »akftznice od kriai&o Ma- gajne. Prihranjena M bUa marsikatera nepotrebna pot. — Neverjetno. V 5. razredu Ltchten-thumovega zavoda se le zgodilo včeral sledeče: Gospodična učiteljica le v pevski uri začela učiti Orlovsko pesem. To svoje dejanie le zabelila s pojasnilom, da naj gredo učenke nasprotnih strank, ki se te pestiti ne maralo učiti, ven, oziroma naj gredo na druge Sole, kler se takih pesmi ne uče. — Z brezvestno učiteljico, ki zasaia otrokom v srca namesto plemenitosti strankarsko sovraštvo, se tu ne maramo pečati. Pričakujemo pa, da se vsaj ravnateljstvo zavoda zaveda, da so dali starišl svoje otroke v šolo le. da se kal koristnega na-uče. Zato zahtevamo, da ravnateljstvo lasno ta odločno pove. ull Je njegov zavod šola, ali pa le zavod za vzgojltev strankarskih zagrizencev. Ce Je Sola. potem zahtevamo, Ja Rapravl z omenjeno učiteljico pošten obračun. — »Društvo Jugoslovanskih novinarjev v Ljubljani« Je poslalo na protestni shod v Beogradu nastopilo brzojavko: Jadranski obrani, kazina, Beograd. Priključujemo se Vašemu protestu proti krivični ureditvi mej napram Italiji: vse lepe . ->cJe naših diplomatov o prijatelistvu so prazhe fraze, 'dokler nam Italija ne prizna zadnje naše pravice. Podpis: Društvo iiu-o*Iovo«skt!i novinarjev v Liubllanl. — Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani priredi v četrtek dne 18. t m. ob 8. zvečer prijateljski sestanek v restavraciji Union. K. — Sprememba posctl. 6lvŠ3 Haupt-mannova, pozneje Zank lova hiša na Marijinem trgu. Je bila v kratki dobi že tretjič prodana. Sedanja lastnica Je ga. Težak. Ta hiša le svoiečasno žalostno zaslovela vsied znanega požara, ki le nastal po eksploziji — 11. medicinski ples se vrši v soboto 20. t m. Vstop le proti vabilu. K — Oddaja voženj zu mestno plinarno. Dne 24. novembra ob 10 url dopoldne vr-illa se bode v pisat ni ravnateljstva mestne plinarne *a Reslievt cesti lavna pismena ponudbena razprava glede oddaje voženj za čas od L januarja 1921 do 31. decembra 1921. — Natančnolšl pogoji so razvidni Iz razglasa, rlabitega na mesrnl desk'. — »Lizol Je zamenjala za zdravila.« Z ozirom na notico pod tem naslovom v našem listu nam piše gdč. Štefanija Sukovlč. da le pila lizol le pomotoma m ne Jz nesrečne ljubezni, kakor se ie govoril« po Liubllanl. — Mestnim revežem, ki m d osici prejemali miloščino pri ubožnem očetu g. Mih. Verovšku, Izplačevala se bo ta mesec podpora pri mestnem kniigovodstvn. — Preprečena sleparija M. M., delavec na mžnl železnici. Je prišel pretečeno soboto v gospodarsko poslovalnico z konzumno knjižnico, na katero le pritisnil po. narejen žig plačano ter na podlagi tega zahteval raznih dobrot za Martinovo nedelio v vrednosti 4.42 K. Da bl doka/ai pravilnost žiga »plačano«. |e nabral raznih neveljavnih kuponov za 442 K. — Na Martinov« gos ga povahlio pred sodišče. — Pazite na suknje! Zvečer 12 t. m sta prišla dva uradnika ob svoji suknji v ljubljanskih kavarnah. V kavarni Evropa le Izginila knjtgovodJi S. D. dolga, črna zimska suknla, vredna 20.000 K. V kavarni »Union« pa Je odnesel tat privatnemu uradniku E. S. novo. sivotemno suknjo vredno 3000 K. Učiteljici A. St. Je bila ukradeno Iz stanovanja: moški suknjič in telovnik Iz temnoslvega suknja, nadalje svilen, zelenkasto moder žepni robec. — Brezsrčnost do živali. Suhadolc P Jz Podsmreke ie pretečeno soboto na Blel-welsovl cesti tako neusmiljeno pretepa! konja, da ie padel na tla ter so se mimoidoči zgražali Morda bo občutna globa, ki Jo le dobH na polic, ravnateljstvu, moža Izučila, da Je bilo njegovo ravnanje brezsrčno. — Moč letošnjega vina. Znani nasilnež F. žagar, ki le bil že opetovano na opazovalnici. Je obhalal krstitev novega vina tako temeljito, da le km zverina rjul v nedelio popoldne po ljubljanskih ulicah. Stražnikom so morali prihiteti na pomoč vojaki, da so zbesnelega pijanca ukrotili Z veliko težavo so ga povezali z dolgo In debelo vrvjo, ker Je' hote! vse okrog sebe razbiti. — Nesreča pri stroju. Herman Vrenjak miz. valenec v Rožni doilnl Je delal prt stroju. Vsled nepaznostl ga Je pa stroj zagrabil za desno roko. — Našlo se Je učno pismo na Ime Karel Tavčar. DoM se v Cerkveni ulici »L 21 pri g. Rajku Tavčarju. — Mesečno sobo Išče skromen, soliden gospod, ki Je vet dan odsoten. Cenjene ponudbe na uredništvo »Jugoslavije«, (Frančiškanska ul.) pod Soba 25 Maribor. Češkoslovaški legljonarjl na poti v domovino. PooočI od sobote na nedeljo sta se skozi Maribor peljala dva vlaka češkn-slov. legionarjev. 0 prihodu ni bil nihče obveščen. Sobotni Martinov večer, ki ga Je pri- redila tukajšnja Dijaška kuhinja ▼ prid revnim dijakom. Je ob ogromni udeležbi krasno uspel. Imenovanja pri policijskem komlsarl-Jatu. Uradniški aspirant Lavoslav Llpui Je Imenovan za policijskega kancllsta. Anton Knez ter Srečko Andrejčič za policijska »ficijaia. Vsi trije so v službi pri policijskem komfsarijatii v Mariboru. Poročil se Je g. Ferdo Plnter v Mariboru z gdč. Nlnco Skerlovo v Ljubljani. Bilo srečno I Bivši vellkovškl brivec g. Pirc Je otvorU v Mariboru, Aleksandrova ulica 30, svojo brivnico, ker Je moral vsied divjanja Nemčurjev zapustiti Koroško. Kap je zadela 78 letnega upokojenega stražrnolstra Franca Clzerla, stanuločega v Miklošičevi uL 14. NaSU so ga mrtvega na stranišču. Kar s polenom ga Je. V nedeljo sta se v Splavarski ulici stepla železničarja Premužič in Vrečko. Prvi Je drugega s polen- >m tolkel po glavi ter ga precej težko ranil. Cel e. V omlljenje stanovanjske bede. Celjski trgovec Ra kil sc h In tovarnar Westen v Gaberju sta priredila prvi 8 in drugi 4 stanovoma ter lih dala na razpolago mestnemu stanovanjskemu uradu. Zahtevala nist nič družeča, nego da se pustijo nedotaknjena njiju privatna stanovanja. Gotovo lep čin, ki bl zaslužil, da bl ga posnemali tudi aašl slovenski denarni mogotci. — Na-dalie se natn poroča: V Celju obstoji ta-kozvano vojaško aastanjevalno društvo, ki ie lastnik takozvane Semalne vojašnice, katero je isto sklonilo prodati in IzkutMček med seboi razdeliti. Gotovo na vsakega teh lastnikov ne bo odpadlo mnogo Izkupička. Zelo človekoljuben čin bi to društvo Izvršilo, če bl dalo mestu to vojašnico brezplačno na razpolago Preureditev iste v stanovanja bi stala mesto Itak veliko svoto. Iz te hiše bi se pa dobilo najmanj 30 stanovanj in b| se sta’"vanjska beda znatno omilila v našem mestu. Mestna gledališče v Celju. V nedelio 14. trn. ob 5. se je igrala opereta »Geisha«, zvečer ob 8. uri pa opereta »Kralj se veseli«. Prodstave s« dobro uspele To le bilo zadnie gostovanje ruskega operetnega društva »Chat nolr«. Veselica Olepševalnega društva v Ce-Uu ie bila izredno dobro obiskana. Krasno dekorirana dvorana, lep spored, bogat srečolov, vse ie nudilo gostom mnogo zabave. Od prireditve bo imelo Olepševalno društvo gourvo tudi lep .zmoten uspeh. V čadski «n«»s:m w»m ie mesto vsied bolezni izsto;>fv*exa člana SLS Konrada Kagenia bil Imenovan dr. Anton Ogrizek. SociJalno-demokraškl obrtniški volilni »ostanek sklicuje ISDS za pondeltek 22. trn. v Hrrel »Union«. Shod Invalidov se ie vršil minulo soboto v hotela uri »Kroni«. Bil Je srednie obiskan. Razpravljalo se ie o raznih vitalnih zadevah invalidov. Čuden popravek. Od g. MartfnoviCa, hotelir,a v Cehu smo prejeli popravek, ki se naj nanaša na notico v našem listu a dne 10. t. m„ v kateri stoji, da le neka (imena nismo »značili. ker ne vemo zanj) hotelirka zapodila svojega delavca z besedami: »Schmcist den »indlschen finnd hinaus!« (»Vrzite »vindišarskega« psa ven!«) G. Martlnovlč se izgovarja, da to ni resnica In — da le ta obdolžitev za njegovo soprogo zelo žaljiva. Ker pa ml nismo napadli nobene hotelirke z Imenom, se nam zdi sitno čudno (marsikdo bl rekel »sumilivo«), da se čuti ga Martinovičeva prizadeta. Mi vendar nismo označili nBca-kega imena, da ponovno Dovdarimo, In tudi ne vemo ne zani, hotelirk pa Je v Cellu več. Tudi napredek. Pri Izhodu na celjskem kolodvoru so napravili štirioglato uto, v kateri stoil portR, ko pobira od potnikov vozne listke pri prihodu. Dvakrat na dan se raznaša pošta vsled spremnibe voznega reda vlakov v našetn mestu. S popravilom Kapucinskega mostu »o pričeli minule dnL Nov« škarpn so pričeli zidati na cell-skem kolodvoru v smeri proti skladiščem. Ta nova naurava bo gotovo v kras kolodvorskih prostorov. Ciganska nadlega. V celjski okolici taborijo na več kraiih ciganske tolpe, ki te-vršnjeio po okolici predrzne tatvine Tako Je bil pr| nekem posetniku ukraden kom Iz hleva. Nekal ciganov so zaprli. Varnostna oblast na) nas reši ciganske nadleg«. nenasitnost In Imperializem. Njim ho set verJel. nam »man! vrednernur« narodu ne veriame nihče. Da Je od Lahov postavljen! »sindaco« laSkeea pokolenia za Italiio že radi verjamemo toda prebivalstva med katerim snloh nf Lahov vosnod »sinda-co« nima za sabo. kar mu lahko mirne vesti carantiramo. — Loga-Skl begunec. Kdaf bo konec d’ Annunzlteve saniovn|fnost?? Te dni ie imel štirinsedemdeseti lombardski polk na Sufiaku nekako svečanost. Pri tel nriliki so odstranili karabiniierli vse hrvatske naoise na Jelačičevem trtru. Med italijanskim vniaštvom ie bilo ona-žati vibanie. da se pridruži klati-vitezu d’ Annunziu. Pri td slavnosti se le rud’ sklenilo da se prmdasi okunaciia SuSaka no d’ Annunziu. ŽELEZNIŠKA KONFERENCA V MARI-BORU. Dne 10. In II. novembra so sc vršila ▼ Mariboru pogajanja med ljubljanskim m dunaiskim obratnim ravnateljstvom ta zastopniki Glavnega ravnateljstva lužne železnice. Povod pogajanj Je bila okolnost. da se vlakovni promet med našo državo In Avstrllo kljub odstranitve raznih carinskih ta proinetno-tehničnih ovir. ki so otežko-čale uvoz ta odvoz tovora preko Maribora in carinsko opravilo tamkaj, ni mogel razviti, ker avstrliska Južna železnica m ma dovolj osobia ne dovolj strojev, da b! premagala blagovni promet med obema državama In zraven tega še služila mednarodnemu prometu preko Jugoslavije. Uspen pogajanj Ie bfl ta, da le ljubljansko Obratno ravnateljstvo z ozirom na razpoložljivi stalež vlakovnega osobja In strojev sklenilo pomagati potrebam blagovnega prometa s tem, da se ie zavezalo tovorne vlake med Gradcem in Mariborom do vsak čas mogočega preklica voziti s svojimi stroji in spremllati s svojim vlakosprem-nlra osobjem. Naši zastopniki so se v to zavezali tem ložie. ker le izza časov močnega vlakovnega prometa v Mariboru toliko vlakovnega osobja na razpolago, da bi mu danes vsled nezadostnega vlakovnega prometa morali odpovedati službo la postaviti na cesto v najneugodnejšem letnem času. Koncesij naši zastopniki niso dali Avstriji nobenih, ker bo Avstrija morala dati za ta vlakovni promet precejšnjo množino premoga ta drugih potrebščin. Ukrep le socilatao tto*»odarsko »temeljen, ker bo s tem zagotovijo* ««»«01 »aMm ljudem zaslužek. ▼orlll ®ot Etbta Kristan, Golouh, Druzovl^ Koman in Slanovec. Shod so hoteli motiti komunisti, pa se Jim nakana ni posrečila. Primorje. Laških spletk ni konec. »Era Nuova« nriobčuie iz St. Mareherite naslednjo brzoiavko: Italijanski deletraciii te došla od lopaškeea »sindacc« brzojavka v kateri se v imenu prebivalstva nroti nevarnosti da se lotfaški okraii odstopi Jugoslaviji in se v te! url naelaša slovesno volta prebivalcev, da ostanešo za vedno snnl::n! z Italiio. — Taksnih in podobnih brzoiavk so vs! laški listi polni. S temi nesramno izmiS-Kenimi vestmi hočeio Lahi samo d ped svetom otirati svoi* ostudno KOMUNISTI MED BELOKRANf-SKIMI KMETI. Da se dobe med kmeti ljudje, tu se priznavajo za komuniste, le ravnouko abnormalno. kakor če bi socijaltsti branili kapitaliste. Naša Belakrajina le tako srečna, da ima take bele vrane med svojimi kmeti. Posebno četverica Panian. Schwel-ger, Žugelj In Terčelj propagirajo komunistično Idejo med kmetskim prebivalstvom. Prvi Je celo komunistični kandidat. Toda možakarji skoro gotovo niti ne poznajo komunističnega programa, temveč zastopajo Radičeve protidržavne kleje, kakorš-ne so povzročile znano viniško afero. Razni komunistični agentje hujskalo povsod na upor proti državi. Ponekod so re» dosegli. da so se kmetje uprli vladni odredbi pri popisovanju živine ta vozil. Ker so prišli vsled tega nekateri posestniki v preiskavo, le vprlzorilo prejšnji teden tukajšnje kmetsko prebivalstvo pravcati punt. Nad 400 kmetov Je prišlo razgrajat pred okr glavarstvo v Črnomlju ta zahtevat da se nobenemu uporniku ne sme skriviti ndi las. Ako se prebivalstvo ne Izpametuje, bo treba v varstvo državne avtoritete poseči z odločno roko. Iz tega pa le obenem razvidno, da se pod firmo komunistične j Stanke skrivajo tudi vsi protldržavnl temni elementi, ta to vsled tega. ker sl obetalo od k nnunlstov. ki so v principu prevratni, uresničenje svojih reakcUonantlb želj. Komunistična stranka Je na takšne »naprednjake« res lahko »ponosna«. Volilno gibanje. V Bohinjski Bistrici se Je vršil kakor poroča snočnjl Slovenski Narod shod milim nebom, klar Jc govoril Albert Kramer. „Slov. Narod" Ima menda za poročila o svojih volilnih shodih že kar klišeje izza mamutskih časov, kajti ta shod se ni vršil pod milim nebom, ampak v zaprti sobi 7. osmimi tiči In gospod minister Kramer se ie pod milim nebom samo peljal na ta shod s kočijo. Ko pa Je videl, ka-I kršne so JDS šanse. Je Izdal v Srednjo j vas, kjer bl se imel vršiti shod kasneje, J visokolastno zdravniški bulletin, da le obolel. Zaupno pa je priznal nediskretnim ušesom, da ga le tako sram, da mora odkloniti tuji kočijo za na kolodvor In da se bo vrnil peš ter J« v resnici tudi peš na skrivaj nesel svoje lavorike na nomenjskl | kolodvor, odkoder ga Je Koroščeva lokomotiva peljala nazaj v JDS Hauptquartier ln edtao etapo na Miklošičevo cesto. Volilni shod JSDS se Je vršH v nedeljo v Mariboru. Bil J« precej obiskan. G«» Aprovizacija. Premog. Stranke, ki Imajo karto A a& B bivše ubož. akcije, dobe na nakaz, mestnega magistrata za vsako rodbino po 21KF kg premoga za 20 K. Vse stranke z izkaz« nico A ln one stranke z izkaznico B, kotih rodbinsko ime pričenja z začetno črko A ali B, se naj zglasijo v sredo, one z za« četnu, črko C, C in D v četrtek, s črko E, F, G, H v petek ta I, J. K v sobota pri mestnem magistratu. Šport turi stika. S. S. K. Spari« poživlja vse svoje čla« ne, da oddajo zanesljivo do 30. t m. vso kluhovo lastnino pri g. Koscu, Gosposvet« ska c. 31-1. Vrata 65. K. Književnost in umetnost. Slovenska narodna lirika. Izbral k uredil Janko Glaser. V Ljubljani 1920. Na« tisnila ta založila Zvezna tiskarna. 144 stra. ni (»Narodna knjižnica«, snop. 25—27 ) Cena broš. kn itgl 25 K. vez. 30 K. Bog ant Štrekljeva zbirk« slovenskih narodnih pesmi z obšlrntm znanstvenim aparatom ni mogla najti med občinstvom pravega umevanja; sal še niti znanstveniki niso začeli s prouča vanJem te dragocene zakladnice. In vendar Je narodna pesem najta« timneišl Izraz narodove dušel Zato pozdravljamo Glaserjevo spretno urejeo antologijo. ki skuša pokazati pred vsem ha kar Je v naši lirski narodni pesmi lepe*«, pokazati Jo od njene estetske strani. Kot nekako pokrajinsko ozadje podaja zbirna nalprel neka) slik Iz narave, tem sledijo otroške in pastirske pesmi, nato pesmi o Uubeznl: hrepenenje, vasovanje, nezvesto-ba. smrt enega izmed ljubečih, ločitev, tožba o oddaljenem dragem; v zvezt m zalluhllenlml. a deloma že samostojne so volaške; za temi se vrstijo pesmi o ženitvi. o zakonu, nato o smrti; končno »a obredne pesmi, napitnice ta kot zaključek nekal pobožnih. — Kar Je nasulo sed narodom, poidi zopet med narod I Pokrajina. Grobelce. V noči od 5. na 6. t m. so neznani tatovi vlomili pri A R. Odnesli ao 2 k| slanine, 3 kokoši ta defcil ved obleke. Črnuč«. Tukajšnji posestnik Jane* Srakar je spravljal drva z gore domu. Pe-Ilat le navzdol vo* naloženih drv. ki ga i« Imel vsled strmine zavrtega z verigo V tom pa se Je veriga odtrgala. Voz ta konji so zdrčall navzdol ta šil preko Srakarja- ki le v usodnem trenutku spodrsnit Srakarja so orcpellall v bolnico. Kranj. Splo-na organizacija vojnih Invalidov priredi 21. t m. veliko ljudsko veselico v prid volnlm Invalidom pri »Novi pošti« v Kranju. Začetek ob 2. pop. 2alec. V noči 12. t. m. le bilo vlomljeno v”trnovlno tukalšntega trgovca g. BI. sovlška. Tatovi so odnesli 35 kosov finega angleškega sukna zelenkaste barve. 5 kosov tankega volnenega zimskega suknja, d kosov modernega črnega blaga. iK.i par« Itrang. 4 steklenice konjak'., 1 steklenico pelinkovca In za 4 kron drobiža. Skoda se ceni na 182.0(10 kron. Sv. Lenart v Slov. gor. 9 decembra L L ob 10. dop. se Yr&! tukai dražba lov. ske pravice za krajevno občino Trat«, Lov se bo oddal za dobo do 30 junija 1926. Drobiž. • Kje živi bral ruskega carja. Pariški •Flgaro« trdi, da živi Mihael Aleksandro-vlč. v čigar korist le odstopil bivši ruski car v začetku revoluclie, na sljamskem dvoru. Siamski krall )e živel namreč dalje časa v Petrogradu kot paž. pozneje na v polku gardnih huzarjev. Takrat se !• sklenilo prijateljstvo med njim ln Mihaelom Aleksandrovlčem. Siamski krall ljubi Rusijo. Njegova žena le Rusinja. • Hči F. M. Dostojevskega, gospodična Ljuba Dostojevska. pride, kakor poroča revija »Zeme«, na lesen v Prago. O teni piše v nekem svojem pismu: »... misel, da bl Imela v Pragi neka) predavan) o Rusiji, me nenavadno zanima in sem že začela ta preda vama sestavljati. Kar m! Jc še ostala dni moiega življenja, jih mislim posvetiti naši veliki slovanski reči ter bl rada začela to novo dedovanje v Ceškl. kjer Jo ’« tudi mol oče nameraval začeti.« Knjiga spominov Ljube Dostojevski* aa vciikesff romanopisca Izide prihodnje leto. • Shakespearov rokopis? V taijižnicf britške«a muzeja so našli nekaj listov Ig rok ar a Sir Thomas More ta na robu fllt listov so bile opazke, ki Imajo iste potezo kakor napisi Imeu, o katerih .domnevajo, da Jih Je napisal Shakespeare ta ki so dandanes edine, ki so se ohranile od njogo-vuea rokopisa. mm Janb« Vrezec, nfirinliislj. t svojem fn v imenu svojih oirok (er vseh norodnikov naznanja (vino vest, da jo njegova nepo2»WJiva, predahs« soproga, fr**©a Ui aa ponehati kopi in prsni ponudbe T«»#*r A Nit iiiiH, stavbeno podjetje, LJUBLJANA, Gosposvetska c. 6. kupuje po nojvlSji eeni vaoke nnio-Hn«. od vsahe postaje tvrdka MIHAEL OMAHEN. VISn|«g«ra Kontoristinja .samo dnina ntei t znanimi slovenske In nemško korespondence, stenegrai^e fn strojepisja se takoj sprejme. — Golot* di Ho., tovarna kemičnih izdelkov, LinbljHna, Vid. Srebro in zlato ŠTAMPILJE *§fAVz5J»5. £ ANT.ČERNE) £' LJUBLJANA J v* T«» M. Ztfvaca: Kraljev vitez. Zgodovinski roman (Dalje.) *Kri) veutfar hnčefe 2 tubii?« ie ffcMiknril Ludvik vzntdimrTen hi zavzel nad tako nenavadno Htinčiio. »Izmtsbti sra hočem sire!« »Nikdar!« ic zarohnel krall. ‘n blodi oh ra« mu te tioškrktlel. »F/k-dohiti st« si nravieo do mote hva)e4i-Ilnsti. ali zterabHaie io. in vaAa ai|-htcvn mi vzbula čudu« sumavo.« »Sire.* te deinJ Canestau« »s ore-Brrvsšostio ki ie rezko nasnroievata Ul? v ovsu iti običainenru razrnahu. soifiieniakn na zv odi lahko Sc kat butšefra nev* (o. da postan« sunt-IMv. Imenovali ste me svofeva vite/a laz na nesrečnež. sem se uo- ifitihd v beiiča. Sir« ko .sem aretira) ljrinra in oa pozval nat vre z mano v Louvre h« se vam Podvrže, mi ie sledil radovnHno ker sem mn bfl 'delal* Ne boite se ničesar, laz sem narok »a vas! Zdai r>a te nrtne v Ba-StfLf in *az sem zapravil besed* Sire. vrnit« ml moleva letnika, ali m se vam k ni ne iti. da ooru^im Ba-»HKo. če tieba. In va osvobodim!« I udvik XIII. te skomiEnll z ra-tmri zjivnekd se rezko in rek«! 4« dni# not: »Bahač!« In Vakor nrv*č. ie Capestanv tudi zdaJ omahnil ood udarcem: nio-irovo ravduSeule *e eadlo k tlom na-fik n tič n 3 pf/omUeniin! krili. Zagledal se ie smeSneoa namesto da bi se zdel velikan. Mladi vladar oa. videč va tako ontrteva. ie sklenil do-PftlnHi svoin zmavo. »Pazite.« te reke! z zlobnim «1*-som. »pazite, da vi sami ne Drldete v Posti Ho!« Toda ukanil se te. Nlevove besedo so bile C a postanem tist*. kar te ofuioanemii levil udarec z bičem. Ber.no' >e stopf! h krallu. ki se ie že obračal nroti vratom: sklonil se ;e k n temu. kako bi mu hotel pokazat! kaRo da te iralhori v rirtmer! ž niim, ter zarohnel; »Mehe v BastlHo! Poizkusite, če so »pate. sire! GJcite me: zdat od-uretii vre ta! In zdnl posluSaite. za-kflčejn: .Gosnoda. kdo izmed vas hoče odvesti v Bas til te moža ki te PMvltor ote? oresfol in kralia!'« K rali se le c »otekel uazat... Trepete! le in iefet! od gneva.. Cauev-stanv na te konfcul: »Otenimn. sire! Nobeden nioi korak ne bo hltrefši nev* drutrače. VeSa le voha va*Sa oblast: ifnažno me prileti!« To rekU te odmrl vrata In odšel, z dvignieno vlavo. plamenečimi očmi in nestth u©rt« v bok: trdo in izziva In* te stnnaf med množic* dvorjanov. ki s« se razmikali nred niiiu. klanteie se novemu vDlivnlku klati ia te se domnevni Caoestanvovl sreči I Vrata kralieve sobe so ostala odprta »astežai. l.ndvik XIII. te hoie! Stoni H da bi krlknfl novelte toda trlaš trni te obttčal v vrla... Z obema rokama se te orliel za čipkasti ovratnik ter s« zrttšll bled in r. iz-bmtnimi nčtni v naibližli loteH. Tedni Da se te D©i»vil na pravu Cotiči«!. Videl ie bil Cnpestanea. Kako >e stoti«) m»m* in 1« tako! zaslutil neka) važneva. »Rov nebeški!« le vtknil v hinavskem strahu. »Kralln te slabo!« V predsobi se ie vzdterul hrun. Conchri ic nlanil k vladarln. »Sire! Jure! Kal vara »e? Kai se te zvodilo?« »Ta človek 1« ie izdavi! krnil »Canestan« ?« te kriknil Conctni s strašnim vesetiem, »Razžalil me te.« »Razžalili Kralia ie žalil! Poča- kate. sire: videli boste, česa te zmožen rrtar?o! d’ Ancre k« d ar žalilo nievoveoa kralia!« »Primfite va in Driueliitc sra predme.« ie zamrmra) Ludvik XIII., »toda — ne storite mu žaleča!« Concini te bil že z»mj. Več ko dvalset olemičev ki so slišali bes«-do »primite va!« ie bilo notevtrite meče in nianll® za n um. Toda marš«! tim ie besne edmahriil: »Ti bedaki.« »c delaj sam tiri sebi. »so &a zmožni res edvesti' h kraii« ki iedva čaka. da bi mu odnuslil... Gospoda, meče v nožnice! Nihč« nai-se rpi ne vane: »ravica da oete-Žbn roko na žalitella kralievske ve&-časti te moia!« Na dvorišču ie stai RmaicJ«. »Kako?« »e hlastnil Conclnt »Baš koraka čez viseči ni*si. Naši liudte so mu za petami ter m ue puste iz oči.« »Na neti Dablti va moram živeča!« XXXV. Bitka Bil »Velikem Berniku. Ko ie stonil vitez or«ka! Res. da mi te odkrftsi svofo iiuliezen: Cln*-Marsu fe žrtv*vala zg*H ime. medtem čaka name. da te mvoili-tem v ^laitfcJovpški borbi? A kte se*n laz'’ Cesa nai sp padtlam k* «e znam oocrubiti sreče, kadar se mi vsihnte!« Ne. ne trnom !e bila treba dati slovo K rali sam te bil zdal atevev s»vraž»tk! Več ur te btodM tako brez cilla Dd zvo): nesreče rnu le Briši* na mn. da bt se ubil: »Potem mi vsal ne bo treba čakati da me zadavile drnvl.« (Dalj« prlk.) Mali oglasi. Preda sa: OOSTILNA 8 KONCESIJO, zravca volte postaje v MarU>wsken otra. ju. Prostorna hita i A strankami, J lokala aa eoMAnklko obrt, velika prostori?« klet, tik postaje, 2 orala travnika ia stavbene prostore, Cena. K 401.0(10, 2281 BILJA8D NA PRODAJ za kara* boi in za v olike, kejl )n krogle, v Pivnici Laško. 2203 B A RELI leseni te železni v dobrem stani*, d usedaj polnieni s pitne v h* oliem se prodajo. — Ponudb« no npravnMtva, 226/6 -vnvrui UltVA ' «a postati Dev*« s* proda Matasi«*** po, jasnila daje ivaa Gel* in Arno* Bernard, Zasip štev. 44 i« 39 p. Bled. 2271 DOBRO IDOČO CKJSTSLNO na cloJfiK oddaaaa sa po* mri tn n- aesJUri satakaftei pod dobrimi p«**. P«. andbe po moje^sosti 3 stfli«, na upravo »Jiv%c3lavt1c, pod »Poštenost«, 3370 »VE Hiš! 2 VIvTOM ?3 scstllna v Ljobifani v prednmsffiu «is prodatrs. JtnsAov ter? »pt:tva vije«. 2256 f£ms V NAJEM, AU E(WJ 61 TAKOJ ŽAGO! Žag* neljateieie s« v bnaii« posta;«, z velik* okollt* ge*d*v, (brastov, bukov lesj se išče v aaiens, ali ## ista knoi. Cctiiesc po.-.ud*>t 1 navedbo gonilu« (vo*a ali lokotmibila), te »ostati pod snro ,H*r-tnos- n.-) mania* ekstodiciij* AL M«t«i*£, kj»W)a*a, K«**rosiri trg 3. IZTS filSA Z GOSTONO In nckai aemltiSfci, v bntmi L)tA»iy«Q. «« tak oj k turi, ati se tadi vzant« v *a e« P*, oude« pod »Ugoteg« prHlits« *a upravni-štv* mJujserstav#««, J36A Služba s VZGOJITE! JCA se spreime k šostletKema dečku takoj. Po-»udbe sU* oa Oinr« Valje*. Maribor Šolska ultoa L 22S2 ŠIVILJA aa perfle s« sorejsM. CortalTč — Sv Petra c. zne S&ftzno: *D«TNA PONUDBA. Prtlcie* srespod s prem*4ntjem Ž*« poročiti oho« 48 tem* »(«*<, a« nd*>v* mi-rolittbnega ooačam te HCbaj premoivoia i>* MKMtočnsh trgovskeca stanu. Prosi se *«• boišuje ponudb* ped šifro »trgovec« pošt-noieieč« Ljubila**, gtavao pošta. 3647 v ianK delili si pioi. Glisto ji is vseh oralov, od tep« cm mi potrebnih pgradb, 47 7 oralo« vi**arai tvrdk« 1. AoRnuttn, Ljubljana ha, Sv. Jerneja cesto 531, Duno^ha 36 samo dopoldne 10. 12. ure. ZtUki Piiltljie liiiii! liilitii iMli trpežne in zdrave za vporabo, najbeljže blago proti takojšnji dobavi v vsaki velikosti. SERVAT MAKOTTKR v Mariboru Ustanov, leto 1878. S^OVenSk* lUtCa 2. Uatcnov. Ir to 1878. Izdelovanje pooteljslh lieot« In trgovina s pohištvom in poateljn* «*>r«.me. Vse v največji izberi. — Preprodajale! dobijo ve‘ik popusti Kdor hoče imeti mtb s pravimi predvojnimi barvami prepleskano hito naj se obme edino ie na tvrdko: pleskar in ličar Elegantni in trpežni ževiii. Rodno delo Is IliStn* dtecvalce Dragotin Rog II, Murils^r Teicf. 157. Krekova ulica 3. tcm. 57. c e n e t evlji 1i bok* usnja....X B80-— do 6£«-— iovlp ie et eurauia uenj« . ..t iSO"— 'ovlji te teletne m pitll n« usnja K 470-— do 530— P i večjem naročilu popust p*