\ Primorski nevmk ;~;Ja plačana v gotovini ^ n n. 1. Abb. postale I gruppo Lidia 70 lir TRST, nedelja, 2. novembra 1969 Leto XXV. - Št. 254 (744«) laostritev jesenskih sindikalnih bojev Venci na grobovih padlih junakov «Intersinda» Rimu. Znano Sindikalne akcije v državi se "°d° v prvi polovici novembra T^trile. o tem jasno govore r®^v°i na skupščinah med pre-®™tvami dela, izjave enotnih ^arniških odborov in sindi-j vodstev, ki so sklenila močnejšim pritiskom od-na nepopustljivost zve-industrij cev in ^ Pogajanjih let- 80 sindikati sklenili v košnji «vroči jeseni«, kot jo ■Jhienuje večina tujih in do ^pib komentatorjev, nadalje-s pritiskom tudi med po-Sfvknji in ga ustrezno zaostriti _ omejiti glede na to, kako , Podajalci pripravljeni spre-delavske zahteve ali na-f^tno skušajo uveljaviti tak-r«? zav'ačevanj in odlašanj z ssitvijo osnovnih vprašanj, ki 60 v ospredju. st^eP°sr0den vpliv je ta zao-r&rit6v položaja, ki lahko pre- * V frontalni spopad, imela dl v vladnih krogih, na kate- sedaj pritiskajo delodajalske stilizacije, ki si žele nasdlne-tj. Posega državnega aparata ®d stavkami. V tem smislu do sir^ikalna vodstva z negovanjem sprejela vest o seji govornih za ((javni red« pri ^ nistrskem predsedniku Ru-j. ^u* katere sta se udeležila efekt Vicari in notranji mi-^r Restivo. * adaljnji razvoj dogajanja je lj st.var sedanjosti in jutrišnje bini^e m lahko po poldrugem Im 6CU 0(1 dne> ko se je ko-[ta,arsk° začela «vroča sindi-Jr|Pa jesen«, govorimo samo o 1 etapi in kakovostnem sko Ur«sničlo. Katere so, pravzaprav, osnov-Sldh^teve italijanskih dedav-množic in na katere delo-JSlci niso dali pozitivnega 0bf°VOra? ®re v Prv* vrsti za mezdne poviške za vse, °d na 40-urni in petdnev-teden, kar zadeva in delovne pogoje ki ga je sindikalno gibanje ^ delovni Romske ^ varnah, nato pa še socialne Hi Ve’ od katerih prve zadeli? dejansko enakopravnost delavci in uradništvom, ge Pa sindikalne svoboščina v obratih samih (sodelovar op delavcev v komisijah, ki nadzorstvo proti ne-sktj1 m delu, pravico do Ivanja delavskih skupščin, j^^k^ja sindikalnih časopi-Va ’ Prihod sindikalistov v to- &in P«*-)- Pred 1kakor Pa se j® razvnel *aja 86111 sPor načelnega zna-Hti h° Pravi°i do «razčlenjene-dja f°P°^mlnega sporazumeva-di’kat1ZVen Pogodbe, ki za stopinj* ni več za tri leta s pod-uzakonjena «kletka», Sg le osnova, na kateri Posamezne stroke po-P° d6 z.de'°dajalci, če bi segli nja rugih sredstvih zamrzova-hov j krčenja doseženih uspe-Cejj. , teh mi malo: draginja, infia |V^°ke stanarine, počasna in c Ja. tehnično obnavljanje Ob ,Stb°trnejše gospodarjenje, t^. r6enju delovne sile in in-ti tJ?eJ izkoriščanju. Pro-slUŽiv se bodo sindikati po-j ib ' dopolnilnega po podjetja naplenjenega« sindikalne-^Popanja. nathr ke mn0™ce v Italiji so spoznale, tudi spričo 56bo.ede enotnosti doslej med-Oib 2 konkurenčnih sindikal-^kiVeZ' da se gospodarski dobavi*18 morejo popolnoma u-dj ^ lti, če ne pride hkrati tu-Hn drug‘b sprememb družbo ,®a značaja. Zahtevajo za-'tein’ med katerimi se če-^kijjj t pridružujejo tovami-tUcii delavcem in uradnikom obrtniki, trgovci, uslužno šti]riaVn’h prevozov in konč-Jo dpi ootje, s katerimi skuša-sWp avske organizacije najti kar b ali vsaj podoben jezik, 'Vok ^ °- da je zahteva po Ha ■ ratični šolski reformi stavic Zllled bistvenih predpo-* bori .trišnjega sodelovanja i^1kvn]virilli' tehniki, inženirji, clfjSe? kakovostnega skoka in *tt j b® visoke stopnje zrelo-gib^j tJanskega sindikalnega 'ki Ja so se vodilni gospodar-10gi ustrašili in skušajo odgovoriti na sedanji pritisk z izzivanjem, napihovanjem posameznih incidentov (ki so običajno delo skupinic prenapet e-žev, ne pa delavskega gibanja), obujanjem ozračja napetosti, v katerem poskušajo dvigati svoje glave desničarske sile, katerim je treba pripisati tragične spopade v Piši, ki bi jih radi najbolj zakrknjeni krogi okoli «Confindustrie» izkoristili v svoje namene. Ti krogi namreč računajo, da bo spričo zavlačevanja na pogajanjih prišlo do vedno večje napetosti med posamezniki in slabše plačanimi strokami, ki jih sindikalna borba drago stane. Ocenjujejo, da je vsakega delavca stal poldrugi mesec stavk skoraj 30 tisoč lir, kar je v poprečnem družinskem proračunu občutna vrzel. Z druge strani pa skušajo vodilni gospodarski krogi okoli «Confindustrie» od katere se državni «Intersind» ni bistveno oddaljil, prepričati javno mnenje, da bi sprejem «pretirandh» zahtev delavskih množic pomenil skorajšnjo inflacijo. Veliko se govori o skupnem finančnem bremenu, ki bi ga podjetniki morali nositi v primeru sprejema teh zahtev pri podpisu delovnih pogodb. Računajo, da bi to breme znašalo 2500 milijard lir (v treh letih veljavnosti pogodb), na kar odgovarjajo sindikalne organizacije z drugimi podatki: v enem letu je porast dobičkov znašal 5.000 milijard lir, 1.300 milijard lir pa je v enem semestru «ušlo» preko meje v tujino. STOJAN SPETIČ V PRIČAKOVANJU JUTRIŠNJEGA TELEVIZIJSKEGA GOVORA Pritisk na Nixona, da se konča vojna v Vietnamu Skupina štiridesetih poslancev je izjavila, da se ne bo zadovoljila z splošnimi izjavami za pomiritev javnega mnenja Te dni se spominjamo naših dragih, nim bojem darovali svoja življenja — več med nami. še posebno hvaležnostjo pa se spominjamo vseh, ki so med osvobodil- iaškom in no r-nrULon,' a "* ' .if." sv°Podo; V£erai ‘° P0'0*™ vence na grobove in spomenike padlih župani podeželskih občin na Tržaškem in na Goriškem, predstavniki partizanskih in drugih organizacij jugoslovanski generalni konzulat — ----- v vseh pokrajinah naše dežele. Na sliki: predstavniki SKGZ polagajo venec na nike pa je položil spomenik mučenikov vence na v Rižarni spome- . ■■imi.mm.im.iiumu.uu.,.milil..,......mi,.um, ....................................................................................%„„„ IZJAVE SINDIKALISTOV CGIL, CISL IN UIL IIIIttlllllUtliIMJIf Italijanski kovinarji so enotno nadaljevati in zaostriti svojo odločeni borbo V Rimu je na svečanosti ob obisku predstavnikov vietnamske Osvobodilne fronte govoril Berlinguer Pirelli pristaja na predlog ministra za delo ■ Prijave stavkajočih delavcev - Izzivanje fašistov v Rimu RIM, 1. — Odgovorni za kovinarsko stroko treh vsedržavnih sindikalnih organizacij Trentin za CGIL. Macario za CSL in Benvenuto za UIL so za jutrišnjo «Unitš» dali daljšo izjavo, v kateri govore o sindikalnem sporu in v kateri so podčrtali odločno zadržanje kovinarjev zasebnih in državnih podjetij. Bruno Trentin je tako odgovoril, da je prišel sindikalni spor do preokretnice in da so sindikati pripravljeni, da naglo rešijo celotno vprašanje, istočasno pa tudi ne nameravajo popustiti in so pripravljeni, da se bo spor zaostril in da bo tudi dolgotrajen. Na vsak način pa je izključeno, da bi pristali na sporazum, ki ne bi zadovoljil In da nikakor ne bodo popustili glede ločenih pogajanj. V tej zvezi je dejal, da so zadnji sestanki bili v določenem smislu koristni, saj so dokazali, kako visoka je stopnja sindikalne enotnosti, kakšna so stališča sindika- tov in kako so sindikalne organizacije tesno povezane z delavci. Na tej osnovi so morale izginiti vse Iluzije, da bi se lahko našla razpoka v delavski fronti in da bi na tej osnovi lahko prišlo do nekakšnih kompromisov. Luigi Macario je ugotovil, da se mora javno mnenje zavedati, da gre za kategorijo, ki je že iiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiuuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiuiiiii Ugoden potek razgovorov za rešitev libanonske krize V Kairu krožijo vesti o morebitnem ameriškem vojaškem posegu v Libanonu KAIRO, 1. — V Kairu vlada danes precejšen optimizem glede razvoja krize v Libanonu, predvsem zaradi ugodnega poteka včerajšnjih razgovorov med libanonskimi in egiptovskimi predstavniki, katerih se je udeležila tudi delegacija vojaškega poveljstva palestinskih komandosov. Kairski list «A1 Abram« piše danes, da sedanji razgovori težijo k dvem rezultatom, in sicer k prekinitvi «vseh političnih in vojaških provokacij, določenih libanonskih vladnih krogov«, ter k prenehanju vsakršne vojaške dejavnosti. V Kairu krožijo tudi vesti, da bo jutri prispel v egiptovsko prestolnico palestinski voditelj Ja-ser Arafat, ki naj bi se udeležili razgovorov z Libanonci. Arafat je danes prisostvoval sestanku izvršnega odbora «Organizacije za osvoboditev Palestine«, na katerem so razpravljali o položaju v Libanonu. Po drugi strani pa vzbujajo v arabskih krogih precejšnjo za-skrbljenost vesti, kii so začele krožiti včeraj in po katerih bi utegnile ZDA vojaško poseči v libanonske zadeve. V tej zvezi je libanonski mufti Hasan Khalet danes izjavil, da se bodo Arabci uprli vsakršnemu poskusu ameriškega vmešavanja v libanonske zadeve«. «Naše probleme, je nadaljeval, bomo reševali sama. Libanonska suverenost je naša nepreklicna pravioa«. Tudi član vodstva Arabske socialistične zveze BI Sadat je izjavil, da se bo ZAR še naprej borila proti Izraelu, tudi če bodo ZDA poslale vojake na Srednji vzhod. Ameriška intervencija v Libanonu, je dejal, bi ustvarila zelo težak mednarodni položaj. Sadat je dodal, da morajo palestinski komandosi uživati popolno svobodo, in to predvsem v Libanonu zaradi strateškega pomena te države. Tudi danes so se medtem nadaljevali spopadi med libanonsko vojsko in komandosi, ki so v jutranjih urah napadli postojanko obmejne policije v Masni na meji s Sirijo. Spopad je trajal nekaj ur in napadalci so bili odbiti Podoben napad so komandosi sprožili proti policijski postaji v Tripolisu, kjer je bil en policist ubit, drugi pa hudo ranjen. dala bistveni prispevek k splošnemu gospodarskemu razvoju in da je v nevarnosti, da ostane izven splošnega napredka in ob njegovem robu. Zaradi tega je tudi dejal, da so sestavili zelo trdne zahteve, da se spremeni razdelitev dohodkov in da se preneha z diktatom delodajalcev. Sindikalist CISL je zaključil, da gre za vprašanje, ki je predvsem, politično in nato gospodarsko ter sindikalno. Giorgio Benvenuto pa je obsodil delodajalce, da hočejo vsiliti absurden sistem pogajanj in da se morajo zavedati, da se sindikalna jesen ne bo končala s kakršnim koli sporazumom, temveč hočejo kovinarji v bistvu spremeniti svoje delovne in življenjske pogoje ter doseči globok napredek obstoječega socialnega sistema v smeri novih oblik demokracije. Govoril je tudi o vedno ostrejših napetostih in o izsiljevanju delavcev, do katerega prihaja v številnih podjetjih. Zaključil se je kongres UIL, na katerem so izvolili nov centralni komite, v katerem ima struja PSI 37 sedežev (49 odst.), PRI 20 sedežev (27 odst.) in PSU 18 sedežev (24 odst.). V zaključni resoluciji se predvsem govori o nujnosti sindikalne enotnosti, o sindikalni avtonomiji in oddvo-jevanju sindikatov od aktivnega vključevanja v parlamentarno ter strankarsko življenje. Poslanec Forlani je danes nadaljeval posvetovanja s predstavniki levice demokristjanske stranke in je imel daljši razgovor s predstavnikom struje cnova levica« posl. Sullom. V gledališču Adriano v Rimu je bila danes posebno svečanost v zvezi z obiskom delegacije juž-novietnamskih partizanov, ki je že nekaj dni gost Zveze italijanske komunistične mladine — FG IC. Prisotne je pozdravil načelnik delegacije in član osrednjega odbora južnovietnamske Osvobodilne fronte Nguyen Than Cong. Nato pa je spregovoril namestnik tajnika KPI Berlinguer, ki je dejal, da je treba odločno zavrniti optimistične trditve, češ da se že zadovoljivo rešuje vprašanje miru v Vietnamu in neodvisnost ljudstva, ki je toliko pretrpelo od imperialistične agresije. Berlinguer je ugotovil, da se je prav gotovo položaj izboljšal in da je zasluga junaštva vietnamskega ljudstva, pomoči bratskih držav ter boja demokratičnih sil za mir, če so se lahko pričela pogajanja v Parizu. Toda bistvo vprašanja pa ostane in ZDA nočejo, da bi njih armada zapustila Vietnam ter ostaja njih politika v Vietnamu v bistvu nespremenjena. Tega so se tudi zavedle ameriške sile miru, ki so pričele ponovno z borbo, v kateri so študentje v prvih vrstah. Treba je še nadalje izvajati ljudski pritisk, ki mora postati še ostrejši In treba se Je glede Vietnama odločiti za mdr in proti imperializmu. To je. tudi naloga italijanske vlade, ki se Izgovarja, češ da se v Parizu vodijo Pogajanja in zato ne naredi ničesar. Predvsem je treba prizna, tl in imeti stike tudi z vlado Južnega Vietnama, kar ne zahtevajo samo komunisti, temveč tudii nekatere sile, ki podpirajo sedanjo vlado, s čimer bi se dokazalo, da hoče sedanja vlada sodelovati za mdr v Vietnamu tudi z dejstvi in ne samo z besedami. Družba Plirelll je danes sporočila, da pristaja na kompromisni predlog ministra za delo Do-nat Cattlna glede rešitve spora. O tem predlogu se še niso izrekle sindikalne organizacije, M 'bodo dale svoj odgovor po praznikih prihodnji teden. Ministrski predlog se nanaša na zagotovitev določenih sindikalnih svoboščin v podjetju in na postopno zviševanje proizvodne nagirade. Danes je prišlo več vesM o prijavah sindikalistov in delavcev zaradi zadnjih dogodkov, do katerih je prišlo med stavkami v raznih ,podjetjih. Predvsem je zelo resna prijava 85 delavcev podjetja FIAT zaradi dogodkov, ki so se pripetili v preteklih dneh v treh obratih, V Veroni je prijavil sodišču karabinjer sindikalista CISL, češ da mu je nesramno odgovoril med stavko, ko je neki delavec skušal zadržati neko stavkokazko. V podjetju Siemens v Milanu pa so prijavili dva delavca, češ da sta se udeležila zasedbe, do katere je prišlo med stavko. Preteklo noč Je v Piacenzi eksplodiral peklenski stroj, ki so ga postavili na okno delavske zbornice. M bilo človeških žrtev, pa tudi škoda je omejena, ker je bil stroj napraivJjen iz smodnika in ni imel večje moči. V Rimu so preteklo noč odkrili v kinu Brandacciio močan peklenski stroj, ki pa so ga pravočasno odstranili ter onemogočili umi mehanizem, ki bi moral povzročiti eksplozijo. V tem kinu predvaja gledališka skupina Mario Buooiarelli za rimske srednješolce dramo, ki temelji na žrtvah mučencev Ardeatinskih jam, proti čemur so včeraj manifestirali nekateri pripadniki neofašističnih demonstracij. WASHINGTON, 1. — V Združenih državah se postopoma veča pričakovanje za govor, ki ga bo imel predsednik Nixon 3. novembra o položaju in strategiji v Vietnamu. Iz vseh strani prihajajo pobude, katerih namen je vplivati na-sklepe predsednika. Nekateri, in ti so v večini, upajo, da bo Ni-xon sprožil učinkovite pobude za -konec vojne in za popoln umik a-meriških čet iz Vietnama, drugi pa se bojijo, da bi predsednik «popu-ščal komunistom«. Tako je na primer senator Mans-field, eden od najvidnejših predstavnikov ameriških «golobic>, danes izjavil, da bi utegnil biti Nixo-nov govor 3. novembra «eden od najvažnejših v njegovi politični karieri«. ((Ljudstvo ZDA in senat — je nadaljeval — pričakujejo ta govor s pravo nestrpnostjo in z upanjem«. Mansfielid je izrazil upanje, da bi ameriškemu ljudstvu in kongresu bila dana možnost, da bi ((videli luč na koncu tega temnega predora«. Senatorju Mansfieldiu se je pridružita skupina kakih štiridesetih poslancev in nekaj senatorjev, ki so sl pridržali pravico, da javno manifestirajo svoj odpor proti vladni politiki, če ne bo Nixan v svojem govoru dad zadostnih jamstev za konec vojne v Vietnamu. Glasnik skupine, poslanec Long Islanda Allard Lowenstein, Je izjavil, da se ne bo zadovoljil z generičnimi izjavami za pomiritev javnega mnenja; izrazil je upanje, da bo predsednik Izkoristil priliko ter ((stvarno prispeval k zaključku a-meriškega sodelovanja v sporu«. Popolnoma nasproten poziv pa je sprožil danes «odbor državljanov za mir in svobodo v Vietnamu«, ki mu načeluje bivši senator Illinoisa Pat Douglas. Odbor je opozoril Nixona, naj se ne prenagli v umiku čet iz Vietnama, ker bi to utegnilo imeti ((uničujoče posledice«. Komunisti s Severa, trdi odbor, bi zasedld Južni Vietnam, ki bi se spremenil v lužo krvi, poleg tega bi ZDA zgubile svoj prestiž in svojo vlogo vodilne države v svobodnem svetu; končno — pravi dalje odbor — bi se v azijskem vzhodu, v Afriki in v Latinski A-merilki ustavil razvoj svobode in demokracije, medtem ko bi bila potrjena veljavnost in učinkovitost tako imenovanih osvobodilnih bojev. Odbor, ki združuje predstavnike ameriških ((jastrebov«, trdi tu-di, da bi si morale Indija, Japonska in Avstralija nabaviti jedrsko orožje, da bi se branile pred grožnjami azijskih komunistov in pred njihovimi ekspanztaoističnimi težnjami. v poročilu izrecno omenjena finska pobuda, in pravijo, da je treba izvesti zelo podrobne priprave in da bi se lahko sporazumeli o datumu in o kraju konference kot tudi o seznamu udeležencev. Tudi iz te izjave pa izhaja, da je ključno vprašanje sodelovanje Kanade in ZDA, o čemer je govoril tudi danski zunanji minister Hartling, ki je kritiziral, da se v sporočilu ne omenja možnost sodelovanja ZDA in Kanade. Načelnik liberalne skupine v nemškem parlamentu Mischnich pa je dejal, da bo konferenca zelo težko že v začetku prihodnjega leta in da je stvarno možna šele v pričetku leta 1971. Dejal je tudi. da so se že med obiskom v Moskvi prepričali, da ne gre za neko propagandistično potezo, temveč za stvarno pobudo. Tudi on pa je mnenja, da je sodelovanje ZDA in Kanade prav tako izven razprave kot sodelovanje Zahodne Nemčije. MOSKVA, 1. — Agencija TASS je sporočila, da je odpotoval v Prago minister za zunanjo trgovino Patoličev, ki se bo razgo-vahjafl o trgovinski pogodbi za prihodnje leto. Prvi komentarji o pobudi za sklicanje evropske konference HELSINKI, 1. — Finsko zunanje ministrstvo je pozitivno ocenilo zaključno poročilo sestanka zunanjih ministrov sedmih držav varšavskega pakta, v katerem vidijo dokaz za resnično zanimanje tsocialistič-nih držav za sklicanje konference o evropski varnosti*. Še zlasti z zadovoljstvom podčrtujejo, da je OZN priredi v New Yorku svetovni kongres mladine NEW YORK, 1. — Glavna skupščina OZN je danes z 99 glasovi (Nikaragva se je vzdržala) sklenila prirediti oktobra prihodnjega leta v New Yorku svetovni kongres mladine, ob proslavi 25-letnice ustanovitve OZN. Kongres se bo vršil na temo: »Mir, pravica in napredek*. Poleg tega je glavna skupščina OZN izrazila prepričanje, da bo čim večje števil održavnih glavarjev in predsednikov vlad prisostvovalo slovesnemu zasedanju skupščine. Dolanc in Djerdja v Bonnu BONN, 1. — Danes sta prispela v Bonn člana politbiroja ZKJ Stane Dolanc in Josip Djerdja. Tu se bosta sestala z najvišjimi predstavniki nemške socialdemokratske stranke. Takoj po prihodu. sta se predstavnika ZKJ srečala z zveznima ministroma Zahodne Nemčije Epplerjem in Frankejem ter s socialdemokratskim voditeljem Wischnewstot-jem. Jugoslovanska predstavnika bosta v Bonnu razpravljala z za-hodnonemškimi socialdemokratskimi voditeljd o evropskih in splošnih mednarodnih vprašanjih ter o odnosih med Jugoslavijo in Zahodno Nemčijo. Dolanc in Djerdja sta imela podobne razgovore že z britanskimi laburisti v Londonu ter s socialdemokrati v Amsterdamu, Bruslju in Parizu. Danes volitve v Tuniziji TUNIS, 1. — Jutri bodo v Tuniziji volitve predsednika republike in novega parlamenta. Edini kandidat za predsednika je sedanji predsednik Burghiba, kandidati za 90 članov parlamenta pa pripadajo vsi socialistični stranki »Neo-Destour*. Predvidevajo, da bo šlo na volitve okrog milijon volivcev. ...............................m,............. BANJALUKA POLAGOMA CELI SVOJE RANE Od18.000pregledanih stanovanj samo 6000 jih je vseljivih Ostalih 8000 bodo morali temeljito popraviti, 4000 pa porušiti . Štiri italijanska vojaška letala pripeljala pomoč Italijanskega Bdečega križa (Od našega dopisnika) BANJALUKA, 1. - Položaj v Banjaluki se vedno bolj normalizira. Mnoge družine so se z dovoljenjem strokovnih komisij, ki so pregledale stanovanjske hiše, vrnile v svoja stanovanja. Številne druge so se vselile v železniške vagone oziroma dobile ugodnejše šotore. Tudi tekom današnjega dne se je nadaljevalo z evakuacijo žena otrok, starcev, šolarjev in njihovih učiteljev v druga mesta. Prebivalce me sta, katerim stalno prihaja pomoč iz Jugoslavije in tujine, je pomirilo sporočilo strokovnjakov, ki sodijo, da v prihodnjih dneh in pa tudi v desetih letih ni pričakovati močnejših potresov na tem področju. Možni so le šibki sunki, največ do šeste stopnje mednarodne lestvice. Po zadnjih uradnih podatkih strokovnjakov komisij za pregled poškodovanih stavb, so v mestu bolj ali manj vse zgradbe poškodovane. Do sedaj je bilo pregledanih 18.109 stanovanj in 129 gospodarskih poslopij. Komisije so ugotovile, da je 6.289 stanovanj vseljivih, okrog 8.000 stanovanj potrebuje večja popravila, 4.000 stanovanj pa bo treba porušiti, ker jih ni nemogoče popraviti. Od pregledanih gospodarskih poslopij je 40 sposobno za obratovanje, 55 jih bo treba popraviti, 34 objektov pa jih bo treba porušiti. Med pomembnimi vestmi o pomoči iz inozemstva naj omenimo, da so danes na zagrebškem letališču pristala štiri italijanska vojaška letala, ki so pripeljala 17,5 tone oblek, odej in sanitet skega materiala italijanskega Rdečega križa. Z letali je prispel, tudi glavni ravnatelj italijanskega Rdečega križa Carlo Ricca. Sovjetsko veleposlaništvo v Beo gradu je obvestilo jugoslovanski Rdeči križ, da bo Sovjetska zveza z letalom poslala zdravila, odeje in sladkor v skupni vredno^ sti 27.000 rubljev. Norvežani so poleg denarne pomoči v znesku 150.000 norveških kron ponudili da že la mesec montirajo 35 decembra pa 25 hiš v Banjaluki. Osrednje m glavno zastopstvo i-nozemskih tvrdk v Beogradu je sklenilo podariti Banjaluki montažno dvorano s kinematografskimi napravami v vrednosti 15 000 mark. Dvorana bo montirana v petih dneh. V brzojavki, ki jo ie kancler Willy Brandt poslal pred- tT^V^eZ-nega izvr*nega sveta M. Ribičiču, ga med drugim obvešča, da zahodnonemška vlada preučuje možnost za nujno m učinkovito pomoč prizadetim krajem. Zahodnonemška vlada je že kot prvo pomoč podarila 170 tisoč dinarjev, B. B. ( Skoraj neverjetna tragikomična pustolovščina 20-letnega Američana italijanskega porekla Bivši marines, odlikovan za «hrabrost» v Vietnamu z ugrabljenim letalom od Atlantika do rimskih gričev h orožjem ustrahovana posadka - Več postankov s tankanjem goriva: v Den-verju, New Yorku, Ban gorju na ameriških tleh in v Shannonu na Irskem RIM, 1. — Se kar srečno in, kar je glavno, brez žrtev, se je danes pod še toplim rimskim jesenskim soncem ziključila tragikomična pustolovšči na 20 - letnega ameriškega državljara italijanskega porekla Raffaela Miaichiella, ki se jo pričela približno 24 ur prej na drugi strani sveta, t. j. na obali daljnega Pacifika. Minichiello, ki je prav to noč praznoval 20. rojstni dan, se je v Los Angelesu domislil, da bi bilo dobro obiskati očeta, ki stanuje na neapeljskem podeželju. Denarja ni imel, 15 dolarjev pa mu ne bi zadostovalo za polet v Italijo. Vseeno se je vkrcal v »Boeing 707» ameriške družbe TWA, ki vozi na notranjih progah. S seboj je imel torbo za ribolovni pribor, v kateri pa je skrival kratkocevno puško in naboje. Ko je bilo letalo v zraku je Muiichiello dal stevardesi naboj, da bi ga ponesla pilotu, kateremu je ukazal naj preusmeri polet proti Atlantskemu oceanu. Preusmeritve letal so skoraj vsakdanji pojav v ZDA, saj jih je bilo samo letos 55 (vsega skupaj jih je bilo 105), toda vsi »pirati* so hoteli oditi v Kubo nihče pa t Evropo. Toda Minichiello je imel svoje načrte. Kdo je pravzaprav ta mladenič, ki si je privoščil blazne pustolovščine? Pred leti je z očetom odpotoval v ZDA, kjer sta se naselila v velikem industrijskem mestu Seattle, kjer izdelujejo Boeinge. Medtem ko se je njegov oče vrnil na domačo grudo, je Minichiello končal kot kaplar mornariške enote (marines) v Vietnamu. Tu so ga sajgonske oblasti zaradi njegovega «junaštva» odlikovale, a so ga tudi agenti vojaške policije zasačili pri kraji v vojaškem skladišču. Tako je končal v zaporih Čampa Pend-letona v ZDA, kjer je bil v pričakovanju procesa. Včeraj pa se je mladenič pojavil v Los Angelesu in z blaznim načrtom stopil v letalo. Poveljnik letala je fantu, ki je posadko in potnike strahoval z naperjeno puško, povedal, da nima dovolj bencina, zaradi česar je bivši marines »dovolil* tehnični postanek v Denver-ju, kjer so natankali letalo. Istočasno so se vsi potniki, 39 po številu, izkrcali in z njimi so zapustili letalo tudi trije člani posadke. Takoj je stopil v akcijo ves aparat FBI, katerega je Minichiello spretno prelisičil tako v Denverju kot v New Yorku in v Bangorju, kjer je letalo zadnjic pristalo na ameriških tleh. Na newyorškem letališču «Kennedy» je poveljnik letala opozoril Minichiella, da ne pozna atlantske proge, zaradi česar sta se mu na zahtevo mari-nesa, pridružila dva pilota družbe TWA, ki sta izvedenca v mednarodnih poletih. Čeprav so fanta opozorili, da »Boeing 707» ni primeren za daljše polete in nima niti reševalnih naprav, slednji ni popustil in tako se je moral polet nadaljevati. Ker gorivo ne bi zadostovalo za polet iz New Yorka do prvega evropskega letališča, je letalo pristalo tudi v Bangorju. 0-koli 2. ponoči po newyorškem času je Minichiello s svojo «osebno posadko* že letel nad Labradorjem in Irsko. Zopet pristanek, tokrat v Shannonu na Irskem, kamor so spravili v že skoraj prazne rezervoarje letala 35.000 litrov goriva. Piloti niso pravzaprav točno vedeli kam namerava bivši marines. Mislili so, da hoče v Kairo, zaradi česar bi nastale nemajhne politične komplikacije. Toda fant je kmalu povedal da namerava v Rim. Na rimskem letališču je policija iiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimitiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiniiiiiiiimiii ŠVICARSKI ZUNANJI MINISTER V SFRJ Okrepitev sodelovanja med Jugoslavijo in Švico Spiihkr in Tepavac sta razpravljala tudi o važnih mednarodnih vprašanjih BEOGRAD, 1. — V sporočilu o obisku švicarskega zunanjega ministra Willyja Spuhler ja, ki je danes po petdnevnem bivanju v SFRJ odpotoval iz Beograda, kjer je imel razgovore z državnim tajnikom za zunanje zadeve Mirkom Tepavcem, je rečeno, da sta Jugoslovanski gen. konzul v Trstu Inž. Tepina, konzula Zlatko Vldas ln Drago Žvab nesejo venec na grobnico pripadnikov JLA na vojaškem pokopališču pri Sv. Ani Predstavniki SKGZ polagajo venec na grob narodnega heroja Pinka Tomažiča ministra skupno's svojimi sodelavci z zadovoljstvom ugotovila, da se jugoslovansko - švicarski odnosi ugodno razvijajo v duhu prijateljstva in medsebojnega razumevanja. Obe strani sta izrazili posebno zadovoljstvo zaradi stalnega večanja trgovinske izmenjave, preučili praktične ukrepe za njeno uravnovešenje in možnosti za razvoj industrijskega, tehničnega in finančnega sodelovanja. Dogovorila sta se nadalje, da se poveča sodelovanje na kulturnem, turističnem in pravnem področju. Izmenjava mnenj o mednarodnih- vprašanjih je omogočila ministroma, da poudarita potrebo po krepitvi -rryed-narodnega sodelovanja na osnovi sfiošfoV9n}& neodvisnosti in suverenosti, Tepavac in Spuhlar sta izčrpno preučila vprašanje evrop-.JjjfeHSjUjJ««. Posebno tista,, ki se tičejo pobude za sklicanje konference evropske varnosti in se dogovorila, da o tem vprašanju, kakor tudi o drugih, mednarodnih vprašanjih, nadaljujeta z izmenjavo mnenj. Minister Spuhler je na svoji sinočnji tiskovni konferenci v Beogradu obvestil novinarje, da so se ijegovi razgovori z državnim tajnikom za zunanje zadeve Jugoslavije Mirkom Tepavcem nanašali predvsem na mednarodna vprašanja in med njimi na možnost sklicanja evropske konference o varnosti in sodelovanju. Pri tem sta obe strani ugotovili, da bi bila ta konferenca zelo koristna za mir in popuščanje napetosti na svetu, posebno pa bi bila koristna za Evropo. Po mišljenju švicarskega zunanjega ministra, na tej konferenci ne bi smeli razpravljati o vprašanjih meja, ki še niso določene z mirovnimi pogodbami. V odgovor na vprašanje novinarjev, da i-mata, dve državi, kljub različnim družbenim in gospodarskim sistemom lahko enake poglede o važnih mednarodnih vprašanjih, je Spuhler dejal, da primer jugoslovansko - švicarskega sodelovanja to potrjuje. Lov na tihotapce mamil MONTREAL, 1. - Policija ne daje miru tihotapcem z mamili. Danes je na letališču v Montrealu (Kanada) aretirala 27-letnega mladeniča, ker je našla pri njem 20 kg hašiša za 120 milijonov lir vrednosti. Mladenič, čigar ime policija ni hotela povedati, je prispel iz Londona. Policija je tihotapca prijavila sodišču pod obtožbo nezakonitega uvoza mamil. Najmanjša kazen, ki ga lahko doleti, je sedem let zapora. Policija je letos na letališču v Montrealu že šestkrat zaplenila velike količine mamil. V začetku tega tedna so na tem letališču aretirali osebo, pri kateri so našli štiri kg heroina, za milijardo 200 milijonov lir vrednosti. uredila vse potrebno da Minichiel-iija aretira. Na kraju pristanka so bili v delavce preoblečeni agenti, k' so bili seveda oboroženi. Celotno akcijo je vodil vicekvestor dr. Pietro Guli. Ni znano, če so imeli agenti nalogo streljati. To je sicer malo verjetno, ker so se temu namenu odpovedali celo agenti FBI na ameriških tleh, ko so spretni ostrostrelci čakali, da bi jim Minichiello prišel pred puškino muho. Toda fant je takrat pokazal, da se ne šah in je tudi v ustrahovalne namene izstrelil v prazno. Tik pred pristankom letala na rimskem letališču je poveljnik sporočil kontrolnemu stolpu želje Raffaela Minichiella. Marines je sporočil, da bo stopil z letala, vendar je postavil točne pogoje: vodja policijskega urada letališča bo moral priti sam in brez vsakršnega orožja v civilni obleki k njemu ter imeti pripravljeno vozilo, s katerim bi se samo onadva odpeljala. Vicekvestor Guli je sklenil sprejeti Minichiellov predlog in ko je letalo ob 5.07 pristalo, se je policijski funkcionar približal Boein-gu z «giulietto». Bil je v sami srajci brez orožja in je imel pri sebi samo osebno izkaznico. Komaj je stopil v letalo ga je Minichiello preiskal in ko ga je na podlagi osebne izkaznice spoznal, je sledil vicekvestorju do avta. Minichiello je hodil za policijskim funkcionarjem, proti kateremu je držal naperjeno puško in tudi samokres. Agenti, ki so bili v bližini letala niso posegli v zadevo, ker so se bali tragedije. Vicekvestor je stopil v avto, Minichiello pa se je vsedel za njim. Guli je zavozil na avtocesto, za njegovim vozilom pa je v primerni razdalji vozil načelnik letališča »Leonardo da Vinci* rir. Giuseppe Richicbi, poleg katerega je sedel v mehanika preoblečen policijski agent, ki je imei pri sebi brzostrelko in radijski oddajni aparat. Minichiello je zahteval, da ga dr. Guli odpelje v Neapelj. Med vožnjo so iz avta, ki je sledil policijski giulietti, sproti obveščali policijske organe, ki so začeli pripravljati obkoljevalno akcijo. V višini Ardeatinske ceste je Minichiello, ki je držal dr. Gulija v šahu z naperjenim samokresom prisilil svojega šoferja, da je zavil proti romarski «Divino amore*. Še sto metrov poti in fani je stopil iz avta, vzel policijskemu funkcionarju, iz rok izkaznico ter md, .vedno pod grožnjo orožja, zabičil, da se mora oddaljiti. Bilo je 5,55 ko je mladi marines izginil v gpščavi, medtem ko so ogromne sile policije in karabinjerjev obkovljevale področje. »Lov na moža», ki je bil večkrat izredno razburljiv, je trajal celih pet ur. Na desetine in desetine agentov je z naperjenimi brzostrelkami obkoljevalo področje, kamor se je zatekel fant, policijski psi so vohljajoče vlekli za seboj paznike, v zraku pa so brneli helikopterji, ki so nadzorovali be« mladeniča, kateremu se je posrečilo priti zastonj z letalom iz A-merike v Italijo. Govorice ljudi, da so videli Minichiella enkrat tu drugič tam, je bolj razburila kot koristila policijskim organom, ki niso vedeli kam bi se obrnili. Zaradi gostega zelenja ni bilo moč najti begunca. Štab operativnega poveljstva so postavili kar v gostilno ob vznožju hriba, kjer je romarska cerkev. Tu sta akcijo vodila kve-stor Parlato in karabinjerski podpolkovnik Dodero. Medtem ko je bilo povsod polno policijskih in karabinjerskih avtomobilov, so a-genti in karabinjerji preiskovali ped za pedjo področja, kjer bi moral biti Minichiello. Končno so nekateri agenti prišli povedat, da so v neki hiši orožje in obleke Američana. Kmalu zatem je bil Minichiello že v rokah policijskih organov. Inventar najdenih predmetov je kar precejšen: brzostrelka z dvajsetimi seržerji in dvema vrstama nabojev, samokres, bodalo, nahrbtnik, šop igralnih kart, kratek marinesov suknjič, dve vojaški obleki, od katerih je bila ena mimetizirana, visoke čevlje, civilne hlače, nekaj vrčev marmelade, čokolada in brivski aparat. Tipični predmeti vojaka, 20-ietnega mlade-■ niča navidezno nenevarnega mladeniča, ki je dosegel s svojo blazno in razburljivo pustolovščino, ki je trajala manj kot en dan, vsaj to, da je in bo še ves svet govoril o njem. Ko so ga zajeli ni mogel nihče verjeti, da Je 'bil tisti prestrašeni fant pred njimi, zgolj v spodnjih hlačah, sposoben takega <«podwlga». Marinesa je 'prvi videl župndk romarske cerkve, ki je nanj opozoril podnačelniika -rimskega letečega oddelka dr. Ferrantaja. Ta je opozoril na prisotnost Minichiella načelnika letečega oddelka dr. Palmie-rija, ki je bil tedaj le 150 metrov od njega. Dr. Paimieri se je pognal za njim, ga dohitel, ga stisnil okoli telesa in ga podrl na La, kjer je s pomočjo drugih funkcionarjev lin karabinjerjev fantu stisnil lisice na zapestja. MlnlohileUo se ni upiral in je celo nedolžno vprašal policijskega funkcionarja: «Ri paisš, zakaj me aretiraš?)). Akcija, pri kateri je sodelovalo 400 agentov jarnne varnosti pod poveljstvom kvestorja Parlata, 150 karabinjerjev z dvajsetimi avtomobili pod poveljstvom polkovnika Do dera, osem helikopterjev cestne policije in trije karabinjerski ter 12 policijskih psov, je bila tako zaključena. Agenti so se oddahnili, fanta pa so odpeljali s policijsko giu-lio bele barve na kvesturo, kjer se je začelo njegovo zasliševanje. Iz Amerike so že zahteval’ njegovo ekstradicijo (baje je ta prišla s poveljstva NATO v Neaplju), toda vse kaže, da ga bodo sodih! v Italiji. Zanj niti ne veljajo posebni pogoji za vojake NATO v Italiji. Fant govori neapeljsko narečje in ves čas pravi, da se čuti Italijana. Kaže pa, da nima jasnih Idej. zakaj se Je lotil te pustolovščine Funkcionarji, ki so ga zaslišali, so imeli vtis, da imajo pred seboj neprištevnega mladeniča. Sicer se J p fant ves čas smejal in z njim tudi policijski in karabinjerski funkcionarji. Kasneje se je zvedelo, da je Minichiello odvrgel obleko marinesa in sl nadel civilno srajco Kot. »civilist)) je naslonjen na ograji ob cerkvi opazovali policaje in karabinjerje, ki so ga iskali, šeie ko jp župnik opozoril dr. PalmV-rija, da je ob cerkvi sumljiv mla-denlč, se mu je policijski funkclo nar približal in zahteval osebno Izkaznico. Fant je odgovoril, da nima dokumentov in je potegnil iz žepa denarnico s celim šopom dolarjev. Dr Palmierd tedaij ml bil več v dvomu, da gre za «zračnega pl rata». Mmichieiilov oče, jel živi v Grot-tamlnardt, se Je močno čudni sinovemu »podvigu«. Starec, ki se je šele s 50 leti poročil s 27-letno Mario Cemllo, 'ki mu je rodila Raf-faera in nato še Arino, ki ima 18. let, je hudo bolan. »Moj sin je zelo navezan name. Morda me Je hotel videti«, je rekel betčžni' Lul-gi Antonio MlndchieMo s tresočim glasom. Medtem ko so Minichiella zasliševali, Je posadka letala, s katero je bila temnopolta stevardesa, o-risala novinarjem razburljiv polet na katerega jo je prisilil pod grožnjo orožja MlnJchielto. Zvedelo se Je, da je fant opravičil preusmeritev letala z namenom, da se Izogne obsodbi pred vojaškim sodiščem zaradi tatvine 200 dolarjev, ki jih je ukradel v neki vojaški trgovini. Marinesa so v poznih večernih urah odpeljali v zapore Regina Ooe. 11, medtem ko ameriški diplomati razpravljajo s pristojnimi Italijanskimi organi o vprašanju ekstra-dicije. Brez dvorna gre za zelo zapleten primer. Res pa je tudi, da je Mimiohiello postal svojevrsten rekorder: za 15 dolarjev je z letalom preletel nad 11.000 km dolgo pot, kar bo družbo TWA stalo več desetin tisočev dolarjev. Enourni polet «Boelnga 707» stane družbo (gorivo ln plača posadke) od 1000 do 1400 dolarjev. To se pravi od G25.000 do 900.000 Ur. Ugodni pogoji za vstop V. Britanije v EGS LONDON, 1. - Britanski minister za telekomunikacije John Stonehouse je izjavil, da ima danes Velika Britanija največjo priložnost in najboljše pogoje za pogajanja za vstop v Evropsko gospodarsko skupnost. Po mnenju ministra so Pompidoujeva vlada, prihod na oblast sodialdemokra-tov v Zahodni Nemčiji in izboljšanje britanskega gospodarstva osnovni pogoji za rešitev tega vprašanja. KAIRO, 1. — Raidlio Moga-ddšjo je sporočil, da je biil danes v Somailtjl sestavljen vrhovni revoMclonami svet, ki šteje 25 članov. Vsi člani so častniki. Svetu predseduje general Mohamed Zeyad, podpredsednika pa sta general Ali Korscil in general Mohamed Elnansci. V TEKMI REPREZENTANC «UNDER 21» Zaslužena zmaga Italije nad enajsterico Madžarske Mladi Italijani so zmagali z izidom 2:1 (2:1) ■I '1 te k 1894 ^>1969 7 '5 LET \A IO VSAK KUPEC sobne peči EMO sodeluje pri NAGRADNEM ŽREBANJU Lanskoletni nagrajenec IVAN OCEPEK iz Ljubljane je dvakrat zadovoljen. Mogoče boste letos vi... EM03 sobna peč na olje 3ooo-4ooo kcal/h z AET prižigalcem EMO 5 sobna peč na olje 5ooo kcal/h z AET prižigalcem MANTOVA, 1. nov. ITALIJA: Vecohi; Sabadini, Bet; Mairchettl, Zecchilni, Negrisolo; Spa-detto, Scaila, Landini, .Fraimzoit, Pu-ldci. (Rezerve: Bordon, Bellu®), Stanaial, Magherlni, Casane, Oreei, Ouiadri). MADŽARSKA: Rothermel; Ba-Mmt, Rizsinskyl; Megyesd, Duma! III., Horvath II., Torok, Kelemetn, Bramilkovitz, Muller, Toth. (Rezerve: Levar, Horvath I., Juhasa, Kuls-zar). SODNIK: Branzoml (Pavla). V povratni tekmi v Mantovi so slavili mladi italijanski nogometaši zasluženo zmago nad Madžari. Ta zmaga je obenem krepko dvignila 'razpoloženje v . italijanskem taboru, ki je bil precej prizadet za- iimMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiitiiiiMiiitliiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiii radi nepričakovanega poraza v Španija. Obe enajsterici sta pokazali tudii v tej tekmi vse značilnosti svojih nogometnih šol. Italijani so predvajali hitro Igro, ki je slonela predvsem na protinapadih, v obrambi pa so igrali sistem mož-moža. Nasprotnikov, ko so tl prišli do žoge, niso ovirali na sredini Igrišča, ampak so jih raje čakali v svojem obrambnem prostoru. Tu so skušali odvzeti žogo ln jo z dolgimi podajami poslali na nasprotno polovico Igrišča. Napad je tako zelo hitro dobival žoge iz ozadja in je lahko z nenadnimi atkoijaml vnašal zmedo v nasprotnikove vrste. Madžari so pokazali svojo, podonavsko šolo. V obrambi so držali m KOŠARKA V PREDPRVENSTVENI TEKMI Bor jutri v Tolminu proti peterki AET V predtekmi bodo nastopili tudi mladinci obeh društev Košarkarski odsek SZ Bor je detos I Križu je njen napad igral dobrih dve e-1 70’ zelo brezbrižno. V zadnjih 20’ Izredno aktiven. Trenutno dve e-k.lpi že nastopata v mladinskem, oz naraščajmiškem prvensitvu, čez teden dni pa bo začela nastopati tudi članska ekipa. To moštvo se je letos uvrstilo v D ligo, ker pa je prišlo pri razpisu tega prvenstva do manjših zapletov trenutno še ni znano s kom bodo borovci igrali v prvem kolu. Da bi se dobro pripravili na prvenstvo, bodo «plavi» odigrali jutri, v ponedeljek, prijateljsko tekmo s peterko AET v Tolminu. To moštvo sodi med naj-hmočnajše košarkarske ek’pe v Sloveniji. Za Bor bo to zadnja pred-močnejše košarkarske ekipe v Slo-ob 16. url. Pred tem pa bodo pro-' ti mladincem Istega kluba nastopili tudi mladinci Bora. To srečanje se bo začelo ob 14.30. NOGOMET Juvcntina-CRDA Štandrežce čaka danes četrta tekma tega prvenstva: doma se bodo pomerili z ekipo CRDA. Ju-ventina je iz dosedanjih treh tekem iztržila le' eno točko. Tudi v NOGOMET DANES 1,10 8. kolo AREZZO - TERNANA: BERETTA ATALANTA-GENOA: MICHELOTTI CATANIA - PIACENZA: RODOMONTE CATANZARO - MODENA: PORECELLI CESENA - MONZA: CALI’ FOGGIA - COMO: FRASSO PERUGIA - REGGINA: MOTTA PIŠA - LIVORNO: DE MARCHI REGGIANA - VARESE: ACERNESE TARANTO - MANTOVA: MONTI A SKUPINA O * Idi 8. kolo ALESSANDRIA - SOTTOMARINA: MARTI BIELLESE - PRO PATRIA: ALBERTI LEGNANO - UDINESE: MENEGALI NOVARA - MONFALCONE: CASARIN PADOVA - LECCO: CLERICO ROVERETO - SOLBIATESE: FUSCHI TREVIGLIESE - SEREGNO: LENARDON TRIESTINA - TREVISO: CHIAPPONI VENEZIA • DERTHONA: FIORENZA VERBANIA MARZOTTO: TEMPIO pa je moštvo dokazalo, da — če hoče — lahko zaigra tudi zelo do bro. Moštvo s tehniko in uigranostjo nima več težav, težave pa so, ker so nekateri igralci premalo borbeni. Mnogo bolje so se doslej odri' zali mladinci, ki so po začetnih porazih dosegli dve lepi zmagi: 6:1 proti S. Lorenzu in 2:1 proti Mon-tesantu. Igralci so že dobro uigrani in so tudi zelo prizadevni. Danes bodo igrali ob 10. uri v Štan-drežu proti ekipi Libertas • Ca-priva. D. R. * * * PARIZ, 1. — V 5. Izločilni skupini svetovnega nogometnega • pr-; venstva 1970 je Francija premagala švedsko 8:0- (3:0), To Je bllla zadnja tekma te skupine, ki pa ni bila. odločilna,. švedska se je namreč kljub porazu že uvrstila v finalno kolo. TENIS TURNIR «OPEN» V RIMU Zmaga M«rla in Piclrangclija RIM, 1. — V drugem dnevu prvega mednarodnega teniškega prvenstva Italije »open«, je Merlo premagal Belllja s 3:1, Pietrangeli pa Je odpravil Bonettija s 3:0. Med dvojicami sta Pietrangeli ln Maloll premagala Chdmentija ln Marchiorija z 2:0. cono, k! se pa v tej tekmi ni pr®" več obnesla, saj so morali branik* stalno menjavati igralca, ki so 8* morali krtil Ko so prehajali v napad so to storili s kratkimi stra®-skirni podajami, ki jih sicer obvladajo z vrhunsko tehniko, toda aik®1" je so bile zaradi tega počasne ® Italijani so imeli dovolj časa n* razpolago, da so se postavili ®® mesto, kjer so prestregli nasproti®* napadalce. Vsi trije goli tekme so padli * prvem polčasu. V 18' je Bet podal Pulirijv, ** Je preigral Rizsinskega se Se 1™ približal vratom z leve, s teim “ izvabil v polje vratarja ln je ra*' meroma lahko streljal v nebrah)8-no mrežo. , V 42' je prišlo do Izenačenj®; strel Iz kota na desni je zoP** skončal v kotu. Z leve je streli®* Toth, priletela je do Keletn*®*' k; jo je neubranijdivo potisnil * vrata. Veselje Madžarov pa je bilo k®®*' ko, kajti že minuto kasneje je P®’ del gol, ki je prinesel Italiji z®1*, go. Landini je povedel žogo ph** mreži, nekoliko je okleval, Rnfih®^' mel je zopet stekel iz vrat in že J* močan strel skončal pod prečko. V drugem polčasu so Madžari * hranili svojo premoč, toda Italll®' ni so igro z lahkoto nadzirali ** tako ni več prišlo do spretne®*'5* rezultata. Italijanska reprezentanca «ufldet 21» je tako opravila razmeroma **• dovoljtvo letošnjo mednarodno zono. V devetih srečanjih je j riikrat zmagala, štirikrat je od®* z igrišča premagana, en izid pa 5* bil nedločan. 1. jugoslovanska liga B«ograd-Sloboda 1:0 V amticipiranem srečanju L- F goslovanske zvezne nogometne je v Beogradu domača enajste® i®" Beograda premagala Slobodo ** Tuzle s tesnim izidom 1:0. Obvestilo Športno društvo Breg obvešča, da ima na razpolago abonmaje Slovenskega gledališča s posebnimi cenami za člane športnega društva. FIRENCE, 1. — Italijanska, # žavna nogometna reprezentanci j* j danes v trening tekmi prema*®:, enajsterico Fioremtina . De M®«] no s 4:0 (1:0). Strelci golov so 11'P'ftiižk, Mazeola, Prati ln Pole®1' * * * BOLOGNA, 1. — V prijateljske^ srečanju je Bologna premagala carsko enajsterico GrasshapP*’1'® ,j 5:1 (4:1). Švicarji so predvajaj slabo igro ln Italijani so zrna*®® z lahkoto. * * * A PADOVA, 1. — V A skupi«!? lige je v antičlpiranj tekmi Pad°f igrala z Leccom neodločeno 0:®-. ♦ * * BARI, l. — v prijateljskem Čanju v Bariju je domače lstoim*® sko moštvo klonilo pred madža®®; ekipo Pecs Dosza z izidom 0:1 ' Ženski nogomet MILAN, 1. — V polfiinaiiu - -skega nogometnega tekmovanja , evropski pokal so dosegli na®1 že®' nja izida: v Aosti: Danska (3:1), v Novari: Italija (1:0). Anglija Franclja ..........................................................................................................................llllmllllmlll1llllll1mllltlHll■■l|l,, MOŠKA B LIGA P or oz Bora v Padovi PAGNIN — BOR 3:1 (15:5, 15:1, 11:15, 15:12) BOR: Sergij in Klavdij Veljak, Uršič, Fučka, Plesničar, Franko, Starc. Borovci v prvi tekmi letošnjega odbojkarskega prvenstva B lige niso imeli sreče. Predvsem so naleteli v Pagninu na zelo močnega nasprotnika, ki je igral odlično v obrambi in napadu. Proti odlično razpoloženim domačinom so borovci zaigrali slabo, zlasti v prvih dveh nizih, saj so v obeh skupaj zbrali komaj šest točk. V drugih dveh setih je bila igra «plavih» boljša, zlasti v tretjem, ko so celo zmagali. V zadnjem so napeli vse sile, da hi nadoknadili zamujeno, toda slabo podane — podajači so namreč v vsej mi precej slabo posluževali — so onemogočili strelce. Po!Pi ga je bil tudi Sergij Veljak položen, s tem pa je seveda ’ e, štvo precej zgubilo na ostrini JFj. V vrstah Bora sta najbolje ***“ la Klavdij Veljak in PlesničaP V. !tI' HOKCJ NA m V okviru jugoslovanskega skega prvenstva j'e lilmpija premagala Kranjsko z 8:1. EMO 8 sobna peč na olje 75oo kcal/h z AET prižigalcem KAMIN EMO 5 sobna peč na premog 5ooo kcal/h 1. nagrada RENAULT 16 TS 2. -26.nagrada POTOVANJE V TUJINO za dve osebi 27-60.nagrada IZDELKI,, EMO” Žrebanje meseca decembra v Beogradu^ :i dnevni! y NEDKIJO, 9. NOV. «Deseti brat» na našem odru ^ izvedbi Slovenskega Ijud-*%« gledališča iz Celja _.y, nedeljo 9. t. m. bomo lahko Biedali v Kulturnem domu Jurci _®vega «Desetega brata* v novi T ?stP' po vrsti — dramatizaciji Inkreta. Uprizorilo ga bo Celja Sledališče iz Iz gledališkega lista, katerega r. ,°n IV. 'tednu slovenskih gleda-Sc y Mariboru izdalo Slovensko J^todino gledališče v Mariboru, •povzemamo razlago, ki jo je svo-?, *“®roatiiziaoiijii oziroma svojemu “iškemu tolmačenju ^Desetega brat: •a» napisal dira.matizaitor sam: *Besedilo predstave je prired-„ Desetega brata, ki ga je nje-{j .avtor Josip Jurčič prvič na-"sm!,« letih 1866 -1867 in ki živi zavesti kot prvi slovenski “nuni. Ker je to proza, je severi V Pru* wsti namenjena bra-JU’n ne «gledanju», knjigi in ne 0‘edališkemu odru. Naša uprizo- ]}tev. je potemtakem hybr is: š*r. le gledališče, Deseti brat ni ker pa je njegova o-roman, to ne more biti “ec roman ”°Ua rorr._... rrauo gleda'išče — naša predsta-? je nekje v sredi med književ-!m in odrskim jezikom, je, kar • in ni, kar je. J e i gr a, ki ju j° že Jurčičevo besedilo ta-rekoč samo po sebi izziva. Naš u£us dramatizacije ali igre s (fo?- besedilom je v slovenski zgo-, !;*m p0 vrstnem redu osmi. To z n Tazločno potrjuje, da mo-nelr- V Jurčičevem romanu res hibridnega, obenpm pa se-aa posebej dokazuje tudi nje-^|)y° posebno izzivalnost». Brez lj,0rria izziva predvsem Jurčičev .erami jezik — v njem ni nika-sne skrivnosti, ničesar, kar bi ka° P°trebno šele dešifrirati; vse, _ r Pihajo v tem jeziku na dan, . aja razvidno in jasno; tu je ,.,etek tiste leposlovne prakse, S* jemlje za temelj in izhodišče kot° ^rana Levstika o literaturi .Prednji in najbolj reprezen- tat' dejavnosti med Slovenci; *°hkor tej tezi v ?adošča celoti še ne kn,(znana je ostra Levsti-o kritika), toliko je tekst tudi 1^. . toliko so zveze med nje-wi sestavinami rah'e in omo- kjffljo nove, Ha '3*' ®no teh možnosti izrab- tudi predrzne kom- n na'j poskus: «degradacijo» ro-od^fs^e zgodbe na preprosto je j intrigo, katere zaključek her»Sen vnaPrej in ki je brez sle-moralistične poante — to, br-fOrtinek Spak vulgo deseti ni„.-na primer umre, ne pome-k, ,c. ker je le del i g r e kakor ja,^°va dijaška erotika in Kr-'eve izmišljotine LiJei,e izmišljotine o hudiču in tVe(. ‘dre, kakor jih prinaša v Utel,9 naš poskus, ni potrebno kolfripVati’ hiti hoče čista, vsa, tij. k°r jo je, le v svojem igra- r oh ko j ljudskih popevk in na- . •‘lil nnš• r\o rln hi 9 tem. t)e°ni2lrali» izvirni čas Jurčičevim teksta ali njegovo csporo-»L • ne da bi se posmehovali jnskim foklornim izročilom, ypak Jurč'- zategadelj, ker se zdi, da *- ,cet)o besedilo samo kliče po »n da bi igra tako posta-- in u-’! ’ 1Q K ““ <« * na jjm-pletnejša in bolj radrkal-bj ;Ker je igra torej vsa v se trgm nima nobenega višjega smo-^ svojega neposrednega seči3a !” obsega, bo mogla do-t^ svojo realizacijo edinole v ■ da bo se ' "u oo gledana ali igrana, Pred?V*’ do občinstvo ne bo med ■ttofZtavo zapuščalo svojih prosa n V' To je namreč tudi edina tj„ O’ da se vsaj do neke rela-*e e ,7nere Prikrije hibridnost na- Ocoi yrJzoritve. - m°st njenega jezika ne da se izvorna ne ","JQL njenega jezi/ca ne zač čin.,navljoti med odrom in ob v°n kot motnja ali blodnja.» prejeli smo 1969 7-9. Izdaja CM- ho^^jteko društvo katoliških du- ik°v SRS, Ljubljana. JJale della LIBRERIA št. -ja^U^nik. Uradno glasilo ita-Mlig-^a združenja založnikov. Prizor iz celjske uprizoritve Jurčičevega-lnkretovega «Desetega brata« NIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII|IIII||||||||||IIIIIIIIIIIII||||||||||||||||||||||||||||,||||||M|||||||||||MI|||,,|||||||||||||,1,1,1,),,11,1,,M|,|||(,,,,,III,|||||„,|,||„||„„,||mm|||||)||||||)|||||||||||u|||||||||||||||||||||M|||||||||||||||||||1||||||||||||||||) LOVRANSKO SREČANJE JUGOSLOVANSKEGA IN ITALIJANSKEGA FILMA FILM KOT VEST DRUŽBE Obojestranska želja po angažiranem, modernem filmu - Film kot cilj in film kot sredstvo ■ Ostra polemika v prijateljskem ozračju Tudi letošnja pobuda reške revije «La Battana« je prinesla nove, bogatejše možnosti za globljo in vsestransko spoznavanje in sodelovanje med jugoslovansko in Italijansko kulturo. Že četrto srečanje na Kvame-ru je bilo tokrat posvečeno filmski umetnosti: v Lovranu so se srečali številni italijanski in jugoslovanski filmski režiserji, publicisti in kritiki. Med 40 gosti iz obeh dežel so bila znana imena, kot je urednik «Cinema nuovo» Guido Aristarco, režiser Vittorio Taviani, jugoslovanski režiserji Vatroslav Mimica, Matjaž Klopčič, Fadil Hadjič, Fe-dor Skubonja in mladi Zelimir Zilnik, direktor puljskega festi- vala Peter Volk, univerzitetni profesor Franc Brenk, filmski publicisti in kritiki Slobodan Novakovič, Matjaž Zajc, Stanka Godnič, Gianni Toti (Carte segrete), Giampaolo Dabbeni (Ra-ddogiornale, Rim), Giulio Coraz-za (II Gazaettino), Aggeo Savio-li (Unita, Rim), Antonio Finetti in druga imena italijanskega in jugoslovanskega filma in filmske kritike in publicistike. Po petih dneh čudovite jeseni pod Učko, v toplem zavetju Kvarnerskega zaliva, je bilo slovo od domačih gostiteljev — turističnega društva Lovran in predvsem hotela Beograd in Splendid —'.bolj podobno na-svidenju, toliko zavzetosti in IVAN MINATTI Silenzio di salice Tišina vrbe Silenzio di salice a un braccio d’acqua stagnante, silenzio dd nuvole immote, silenzio di strade deserte. Tišina vrbe ob rokavu stoječe vode, tišina negibnih oblakov, tišina neprehojenih cest. Soli tudi ne di erbe autunnall, solitudine di uccello sulla palude, solitudine di mani assetate. Samota jesenskih trav, samota ptice nad barjem, samota neodžejanih rok. Dolore di sole esangue, dolore di luce al tramonto, dolore di cose non vissute. Bolečina izkrvavelega sonca, bolečina zarje v somraku, bolečina nedoživetega. Prevod: Jolka Milič in Lidija Dekleva Grafika jugoslovanskih pionirjev Podarjen trenutek otroškega sveta Obe; toomijJu*1' odbor Jugoslovanskih $vot .iger "Ljubimo domovd-„ 1° in njene bratske naro- f^rAkem m Dolenjski k,ul- I^tival v Kostanjevici Priredila prvo razstavo l Jugoslovanskih pionirjev, S r° je prevzel pokrovitelj- 'VJ »u J'- 1^iteiliWli,k Božidar Jakac. Prl- st4va I 80 sklenili, da bo ta raz- ,icioiXaV| ^eriji Krško dobila tra-ni značaj, saj lahko «iz-f^^Sojn0 vpliva na nadalj-U1 ij likovne vzgoje v šo-®v°bodne dejavnosti plo- a*5* Uklwno ustvarjanje — lin11* slovenski likovni kri-^ sarn likovnik Marijan Tr-ig že dolgo ne pomeni ^rokovega nerodno očar-lgratkanja s črtalom, s •>Vec z grafičnim rezilom, bia, bo, Z r®^am° v ujem svojevrst-^ P°8ojeno pričevanje o !?1%1o0trolK>vo poustvarjalno do- ^Jblicg^^i^nosti; o odnosu do U W ki Sa obdaja; o odzivu pojavov, ki pri-ivN wiegave oči. Otroška 14-je neposreden, ne- ^Pis o otrokovem pre-v gledano stvarnost. Je rcr:-- •'ibrr^SlSfeSSCr Tomaž ikobern« MARTIN KRPAN komentar videnih dogodkov, je «da» In «ne» izrečen ob neštetih pripetljajih in doživljajih. Iz nje moremo izbirati, do kakšne stopnje doumetja «resni)čnega sveta« se je dokopal mladi risar, slikar, grafik ali kipar, M si z na videz krhkimi pomagali likovnega izražanja išče trdno podlago, notranje ravnotežje, pa smisel bivanja v dani ali domišljeni stvar nosti današnjega življenja.« simpatije' smo bili deležni pri prijaznih ljudeh Lovrana. Bilo nam je žal, ker smo končno le morali na pot. Izredna gostoljubnost domačinov nam je o-mogočila, da smo se mimo zelo intenzivnega programa prvega filmskega srečanja «La Battane« med seboj lahko tudi prijateljsko seznanili in razvedrili. Srečanju so se odzvali predvsem tisti, ki jim je pri srcu moderen, angažiran film, film v katerem vidimo družbo, v kateri živimo (pa najsi bo to takšna ali drugačna), in v tej družbi človeka Z Vsem, R&r ga Obkroža, mota, osrečuje ali preganja. «Film kot vest družbe« je bil torej delovni naslov srečanja filmskih entuziastov Italije in Jugoslavije. V filmskem programu so sicer prevladovala jugoslovanska dela: »Gravitacija« Branka Ivande, «Protest» Fadila Hadjiča, »Ljubezenski primer« Dušana Makavejeva, «čas brez vojne« Branka Gapa, «Zgodnja dela« Velimira Žilnika, »Prebujenje podgan« živojina Pavloviča, »S tokom sonca« Fedora Sku-bonje, «Zbiralci perja« in »Kmalu bo konec sveta« Aleksandra Petroviča, medtem ko so Italijani prinesli le »V znamenju škorpijonov« bratov Taviani in »Prekleti« Valentina Orsinija. Napovedan je bil tudi Pasolini s »Svinjakom« in Ugo Gregoretti z «A-polonom«, toda Pasolini ima težave s sodno oblastjo, ki mu Je film zasegla, Gregoretti pa je bil zadržan. Tako sta se zanimanje in živahna razprava usmerili predvsem na jugoslovanski novi film In dve najbolj angažirani deli i-talijanske kinematografije, ki smo ju imeli priliko videti prav v Lovranu. Skupna zavzetost avtorjev, kritikov In publicistov za film, ki naj bo vest družbe, v kateri je ustvarjen, je bila značilna za polemično razpravo, ki bi lahko trajala v nedogled, saj se je pokazalo, da sicer dve filmski umetnosti deli med seboj le ena državna meja, pa vendar njunih najbolj značilnih filmskih del ni na njunem filmskem torišču. Italijanski gledalec je morda videl »Kozaro« Veljka Bulajiča, ali morda celo »Ljubezenski primer« Dušana Makavejeva (predstavljen ob povsem neustrezni reklami, kot so povedali italijanski gostje), toda kaj več o jugoslovanskem filmu ne ve, čeprav sl je ta zadnja leta s številnimi priznanji v Berlinu, Cannesu, Moskvi in v ZDA utrl pot v trenutno najbolj zanimiv in angažiran vrh svetovne kinematografije. Prav tako pa Je jugoslovanski gledalec nemočen pred kratkovidno politiko jugoslovanskih in italijanskih kinematografskih podjetij, ki onemogočajo prodor v filmske dvorane tistih del italijanske kinematografije, ki bi nam lahko povedala kaj več o prevevanjih v italijanski družbi. Tema razprave Je hila zahtevna in široka, izbor jugoslovanskih filmov pa dovolj ekskluziven, da je lahko samo spodbudil kritike, ki so se srečali z jugoslovanskim angažiranim filmom. Zato Je bilo skoraj pričakovati, da bo zavzetost prisotnih v razpravi, ki je potekala ob glavnih referatih (Guida Ari-starca z italijanske strani in Slobodana Novakoviča z jugoslovanske) prešla s čisto umetniškega področja na povsem politično teoretiziranje o funkciji filmske umetnosti v kapitalistični ali socialistični družbi. Film kot cilj, to je bilo stališče, na katerega so se postavili jugoslovanski udeleženci srečanja in film kot sredstvo v iskanju pravičnejšega družbenega sistema, kot so se izrazili italijanski kolegi. Vsekakor je bilo premalo časa, da bi se razčistila tolikšna in tako različna stališča glede funkcije filmske umetnosti v vsaki družbi, ne glede na to, ali je bila socialistična revolucija že izvojevana ali ni bila. Potrebnost pogostejših stikov in izmenjava mnenj je bila toliko bolj poudarjena, predvsem zato, ker se je lovransko srečanje Izognilo kakršnemukoli uradnemu in hinavskemu prizvoku v sicer žgb- ■ či razpravi. Sicer pa enotnost stališč ni toliko pomembna, kolikor je pomembna primerjava dveh filmskih svetov, analiza in ocena u-metniškega ustvarjanja, ki je te takšno, kadar v svojih delih u-spe prenesti življenje, kakršno je in nenehno išče boljšo in srečnejšo pot človeku in družbi, v kateri ta človek živi. Uredništvu »La Battane« gre vsekakor vse priznanje za srečanje, ki bo postalo kot vse kaže tradicionalno. Lucifero Martini nam je ob slovesu zagotovil, da bo skušala revija prihodnje srečanje usmeriti na temo »Film In politika«, ker se je v tej smeri letošnja razprava tudi najbolj razvijala, obenem pa se bo poleg tega »La Battana« trudila, da se v Italiji organizira teden jugoslovanskega filma, obenem pa tudi teden italijanskega filma v Jugoslaviji. Pohvalna pobuda, ki bi ne smela ostati osamljena in nikakor ne samo stvar reške revije, saj je spoznavanje dveh sosednih dežel tudi na področju filmske u-metnosti lahko le korak naprej, ne samo k večjemu medsebojnemu razumevanju, ampak tudi k obojestranski obogatitvi dveh kultur. DORICA MAKUC PO IZIDU KNJIGE PAVLE HOČEVARJEVE Spomini za vsakdanjo rabo tržaških Slovencev «Spomini» zavzemajo častno mesto v memoarski literaturi primorskih Slovencev Skoro polovica «Spominov» Pavle Hočevarjeve obravnava njeno javno delovanje med tržaškimi Slovenci od leta 1910 do teta 1929. Hočevarjeva je bila sicer rojena v najbolj slovenskem podeželju, v Malih Laščah, v krajih, kjer govorijo najčistejšo slovenščino in od koder so bili prvi vodilni slovenski pisatelji, toda hkrati so tudi blizu narodnostno mešanih krajev nemškega jezikovnega otoka na Kočevskem. V Trst jo je poklicalo vodstvo tržaških. slovenskih šol iz Zagodoa, vasi ob Kolpi, kjer se je že u-veljavljala kot manjšinska delavka. Hočevarjeva Je bila pedagoški delavec, časnikarka pri ženskih publikacijah in organizatorka v takratnem naprednem ženskem nekoliko feminističnem gibanju, vključenem v takratno mednarodno žensko gibanje. Delovala je v slovenskih narodnih krogih in tudi v socialdemokratskem gibanju, Zato se podatki o razmerah med tržaškimi Slovenci skladajo v glavnih črtah s spomini znanih treh tržaških javnih delavcev (Prepeluha, Regenta in Čermelja). Dragocenost njenih »Spominov« pa temelji na prisrčni neposrednosti, kako Je znala obnoviti svoje doživljaje, ne da bi jih skušala prilagoditi stališčem, ki prevladujejo v sedanjih časih. Odkriva nam taste plati iz življenja tržaških Slovencev, ki jih moški pisci memoarske literature niso podrobneje obravnavali. Tako zelo zgodnji pojav ženskega časopisja na Tržaškem, ki je imeil nekaj časa celo po tri liste. Najdlje se zadržuje pri vprašanju slovenskih hišnih pomočnic (dekel), zelo simpatično ocenjuje fenomen »narodnih dam« in pa celo vrsto doživljajev in ugotovitev iz narodnoobrambnega poprišča in pa večnarodnostnih odnosov, ki držijo še sedaj, potem ko se je v polstoletju vojn iz temelja marsikaj spremenijo. 1. V časih Pavle Hočevarjeve je bilo tisoče slovenskih hišnih pomočnic podvrženih ne samo narodnemu odtujevanju ampak tudi najhujšemu izkoriščanju in še grozovitejšemu j marsikatero drugo resnico trajne moralnemu propadanju na evropskih in afriških obalah Sredozemlja. Zdaj so hišne pomočnice skoraj izginile kot socialni problem, ker vsrkava industrializacija žensko delovno silo s podeželja in ublažuje delovne pogoje socialna zakonodaja na tem delu Evrope. Kolikor je še ostalo negativnih ostankov izkoriščanja ln narodnostnega odtujevanja deklet, nastaja iz odprtosti državne meje, ki terja ne samo meddržavno u-reditev ampak tudi požrtvovalno zasebno organizirano akcijo, kot jo je nekoč opravljala usmiljena akcija Marije Škrinjar j eve. 2. V dobi «narodnih dam« ni bilo težko ironičnemu peresu najti človeških slabosti v nečimrnosti, slavohlepju in drugih naglavnih grehih sleherne družbene organizacije. Največ blišča pa Je odvzemala «narodnim damam« velika socialna razlika med ženami meščanskih politikov in pa življenjem na dnu takratnega delavstva v zgodnjem kapitalizmu. Hočevarjeva pa ne potvarja svojega takratnega resničnega občudovanja «narodnih dam«: Zinke Ry-barjeve, Antonije Slavikove, Maše Gromove, Antonije Germeko-ve in toliko drugih. Hočevarjeva ima popolnoma prav, da bi brez njihovega drobnega, vztrajnega dela, brez njihovega nabiranja darov za siromašne družine, btlo še več poitalijančevanja slovenske revščine in bi marsikateri vrtec usahnil. Kaj bi dali tržaški Slovenci, da bi imeli tudi zdaj čim več »narodnih dam« iz sedanjih trgovskih krogov, med našimi svobodnimi poklici, med obrtniki, a zdaj že tudi med našimi visokokvalificiranimi kadri v tehničnih poklicih, ki ne hi peš tekale okoli, ampak se voz'Ie okoli v svojih avtomobilih, vsakitorat ob velikih praznikih za tolažbo zapuščenih slovenskih ljudi, ob vpisih v šole in toliko drugih mobilizacijah, ki jih ima sleherna in posebej še zmerom neenakopravna slovenska skupnost. 3. Pero pisateljice in publicistke Hočevarjeve pa je zapisalo Se »La Fanfarlo» Leonor Fini Od petka je v umetnostni galeriji «Torbnndena» v istoimenski ulici odprta razstava grafik triaške, v Parizu živeče slikarke Leonor Fini. katero so tržaški časnikarji letos nagradili z nagmdo «Zlati sv. Just» 1969. ki bo umetnici podeljena danes v občinski palač t. veljave. Videti je morda, da so določeni elementi v neenakopravni narodnostni skupini trajni, nespremenljivi. Hočevarjeva je hotela kot učiteljica v šoli na Ao-quedottu dognati, kateri slovenski krogi v Trstu so bili najbolj zavedni in pošiljali redno svoj« otroke v slovenske šole. Vodilpi v svoji zavednosti so bidi slovenski železničarji. Naletela pa j« na javne delavce, na člane svobodnih poklloev, ki so našli izgovor, da so vpisovali svoje o-troke v nemške ali pa italijanske vrtce in osnovne šote zaradi dozdevne nadarjenosti svojih o-trok, češ da bodo po končani o-snovni šoli laže prešli na nemško ati italijansko gimnazijo in kasneje na nemško univerzo in na koncu seveda do lepe in varne državne službe. Podobne In še manj tehtne razloge hi našla Hočevarjeva zlahka, kljub svoji visoki starosti, ko bi v sedanjem povojnem času v septembrskih dnevih slehernega leta sestavljala anketo staršev, ki se ogibajo ne samo slovenskih osnovnih, ampak že tudi srednjih šol. 4. Hočevarjeva poroča tudi o nesporazumih, nerazumevanju in cedo o nezadovoljstvu med domačimi tržaškimi Slovenci, ker je Ciril-Metodova družba nastavljala na svoje šote tudi učne moči, ki niso bile s Primorskega. Hočevarjeva sama je spoznala, da so bide domačinke primernejše za pouk na Cirid-Metodovih šolah spričo «svoje prvinske navezanosti na kraj sam, na otroke in starše«, pa tudi ker so se učitelji izven Primorske morali dlje časa vživljatd v navade in duše otrok In pa tudi v odnos med Slovenci in Italijani, in v poznavanje domoznanstva in drugih predmetov, ki povezujejo otroke s šolskim krajem in okolišem. Dobro stran nedomačega učiteljstva pa je Hočevarjeva opazila v tem, da njihova slovenščina ni bdila prepojena z duhom italijanskega jezika, ker so pač bili ti učitelji lz takih slovenskih predelov, kamor ne sega vpliv tujega jeziika. Kaže torej, da je tudi problem popolnega znanja slovenskega jezika v slogu ln dikcij in ne samo v slovitiških napakah tista konstanta, s katero se je moralo sedanje povojno slovensko šolstvo spoprijeti na Tržaškem in ga skušalo reševati preko raznih tečajev doma v Trstu in matični slovenski državi 5. Ker je Hočevarjeva imela razvit občutek za razne pojave in premike v slovenski tržaški družbi, bi bilo čudno, da bi spregledala problem mešanih zakonov med obema narodnostima. Toda prišla je do presenetljive u-gotovltve, da so bile slovenske Kraševke v Trstu cenjene ne samo kot pridne in poštene žene, ampak tudi kot zakonske žene. «Ce Je vzela Italijana, je v hiši večkrat sama nosila hlače. Njen vpliv je marsikje tako prevladoval, da je v novi družini žena po modrosti in odločnosti močno presegala moža Italijana: zato se je v družini uveljavljala slovenščina kot občevalni Jezik in so otroci odraščali v zavedne Slovence.« To Je ugotovila Hočevarjeva ln taksno razlago ji je dal za toliko italijanskih priimkov med tržaškimi Slovenci Rudolf Golouh. Zal, da dandanašnji to ne drži. Morda je vcepil v slo-venske ljudi fašizem ta strah, da naše žene niso v zakonu z Italijani tako zavedne, da bi vsaj zase ohranile svojo slovensko zavest. Drži, da so nekatere še zavedne, toda v javnosti si tega ne upajo kazati. Torej gre le za strah, za skrb, da bi Ji njena slovenska pripadnost ne škodovala To potrjuje tudi dejstvo da ALBERT REJEC (Nadaljevanje na 5. strani) ....................................................................................mili....ml............................................................... Mira Mihelič: Stolpnica osamelih žensk Stolpnica osamelih žensk, to je naslov novega romana Mire Miheličeve, ki je pravkar izšel pri koprski založbi Lipa. Pisateljica sama ga navezuje na svoja prejšnja teksta, na romana Hiša večera ln Mavrica nad mestom. »Kdor je bral moj roman Hiša večera ln potem Mavrica nad mestom,« pravi pisateljica, «se bo morda spomnil, da je ostala usoda senatorjeve hčerke nepojasnjena in nezaključena. Se sama sem se večkrat spraševala: kaj ie bilo s Tarejo? Aid je med vojno, ko se je ločila od doma, izgubila življenje? Aid pa je vendarle ostala živa in je zdaj nekje med nami? Kakšna je zdaj? Kako živi? Kaj dela?« Pisateljica nato pravi, da Tanja sicer nikoli v resnici ni živela, da je plod njene domišljije, da pa se ji je konec koncev vendarle zdelo, da je nekoč resnično živela. In tako se je potem tudi zavedla, da Tanja še živi In je med nami. To pa je bil začetek novega romana, v katerem je začela opisovati Tanjino živl]en,)e od leta 1943 dalje. «Poskušala sem pojasniti, zakaj nismo vedeli, kaj je medtem doživljala. Postala je namreč neka druga ženska. Dobila Je celo novo ime: Kristina. Po nekem strašnem dogodku, ki sem ga v romanu opisala, je zgubila spomin, toda po prizadevanju njenega zdravnika se Ji je vrnil ne samo spomin, ampak tudi vol ja do življenja... Pisateljica je torej vsekakor 1-mela namen svoj novi roman navezati na prejšnja dva teksta, vendar pa je po njenem samem pričevanju ostala med njimi zelo rahla povezave Tako je Stolpnica osamelih žensk docela samostojen roman, za katerega niti tehtnejši, kaj šele poprečen bralec ne bo mogel trditi, da predstavlja nadaljevanje Hiše večera ali Mavrice nad mestom. Povezava med njimi Je skrajno rahla in Stolpnica osamelih žensk je torej docela samostojna pripoved. V romanu naj bi kot osrednja o-sebnost nastopala torej nekdanja Tanja. Ta Tanja Je po težkem doživetju med vojno — zaradi sodelovanja z Osvobodilno fronto so jo zaprli, mučili, posiljevali in jo vrgli v Ljubljanico, kjer je po naključju ostala riva — zgubila spomin. Postala je Kristina Marec. Ta Kristina Marec je docela nov Uk in o njeni povezavi s Tanjo iz prejšnjih tekstov ne zvemo nič. Pred nami je nova osebnost. No, ta Tanja Marec živi danes v modemi stolpnici, v kateri so našle svoj dom večinoma osamele ženske. Poteg Kristine je tu predvsem Adeia s hčerkama, direktorico Hildo in mlajšo hčerko Ldlo, ki se pripravlja, da se poroči z grofom, dejansko pa le s sinom vinskega trgovca. Potem je tu Silva, ki se zaradi obupa vdaja pijači, čeprav ima le ona edina od vseh stanovalk sina. V stolpnici živi doktorica Vlasta Tome s svojo pohčer-jenko aU hčerko. Pa še novinarka Palmira, pa Dora, partizanska junakinja, ki je po vojni streljala na svojega nezvestega moža in ga zgrešila, zdaj pa živi čudaško življenje, z rahlo omračenim u-mom. Med vsemi temi ženskimi osebami je edini moški, ki tako rekoč aktivno nastopa, lepi In zapeljivi 2orž, partizanski borec brez noge, sicer pa pustolovski lo, več pa je pripovedovanja o nekih dogajanjih, ki pa nas ne prevzamejo tako. da bi jih s pj. sateljico sodoživljali. Čeprav gre za prepletanje sedanjosti s preteklostjo, za modeme prijeme ki naj v formalnem pogledu popestrijo in poživijo tekst, nas pripoved vendar ne ogreje. Na eni strani osebe, ki nastopajo vendar niso tako prepričljive, da bi polnokrvno zaživele pred bralcem in ostajajo te kot kliširane figure v neki megleni preteklosti m nerealni sodobnosti. Na tip, človek, ki je bdi partizanski j drugi strani pa nas pisanje obveščevalec, pa je delal na dve strani. Zdaj je še vedno osvajalec ženskih src in istočasno plete z Adelo In njeno hčerko, pa potem konča pod kroglo nesrečne Dore, ki ga v prividu smatra za svojega nekdanjega moža. Pisateljica nam tore.) predstavlja svet osamelih žensk in nam prikaže njihove usode. Njena pripoved je posvečena bolj preteklosti kot sedanjosti. V sodobnosti se zgodi pravzaprav zelo malo, pa še to J© le odsev nekdanjega, predvsem vojnega časa. Odprav se pisateljica ne omejuje, da bi nam prikazala usodo nekdanje svoje Junakinje Tanje, in Kristina nastopa te kot ena izmed številnih žensk v stolpnici, pa je vendar njen pogled uprt predvsem v preteklost. To pa da-Je romanu precej statično podobo. Dogajanja je v romanu ma- IV nas min a na žensko opravljanje, zlasti ko v tem ali onem liku spoznamo poteze resničnih oseb po-vpjne Ljubljane. Tako nas roman stolpnica osamelih žensk ne greje ravno najbolj, čeprav na nekaterih mestih — kot je na primer medvojni opis Kristinine U89de ~ Pisanje potegne za se-boj. V celoti pa ostaja pisanje eeprepričljivo, junakinje neizkristalizirane in blede zaod-P? življenjske, 'kaj še-le take da bi nas s svojo tragiko zagrabile. Ohlapen, neprepričljiv in ne posebno zanimiv tekst romana Stokv TviCQ ACtimaliVi Annni. ____. ST"*1'se^in™3 t0reJ S^Lolja^ prej£,humani sicer spoštovane' ljene pisateljice ve. ro- in priljub-Mire Miheliče- St. Rm. Vreme včeraj: Naj višja temperatura 16.5, naJrvJJja a, ob 19. url 14.4 stopinje, zračni tlak 1024,1 rahlo narašča. veter 3 km/h jmgovzhodnik, vla-ga 73 odst,, nebo Jasno, morje mirno, temperatura morja 18 stopinj. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 2, novembra VERNE DUŠE - Sonce vzide ob 6.46 in zatone 16.51 — Dolžina dneva 10.05 — na vzide ob 23.20 in zatone ob 13, Jutri, PONEDELJEK, 3. novembra JUST, tržaSkl patron KO SE TE DNI SPOMINJAMO NAŠIH DRAGIH Venci, cvetje in žalostinke v počastitev spomina padlih Tržaški župan, odborniki in predstavniki svetovalskih skupin bodo položili vence jutri - Mladina naj si ogleda Rižarno našajo šope cvetja. Prosvetno društvo »Slavko Škamperle* je včeraj položilo vence ob spominski plošči na pročelju Narodnega doma na Vrdelski cesti. Tržaški župan, odborniki in predstavniki svetovalskih skupin bodo položili vence na razne spomenike, v Rižarni in na pokopališču pri Sv, Ani jutri dopoldne. Rižarna .je bila včeraj odprta od 8. do 12. ure, danes, jutri in v torek pa bo odprta od 8. do 17. ure. 2e včeraj dopoldne so nekateri svojci, katerih dragi so bili V PRVIH DEVETIH MESECIH V PRISTANIŠČU Že dolgo ni bilo take gneče pred pokopališčem pri Sv. Ani, kot včeraj. Vse polno je bilo avtomobilov, ki so marali parkirati tudi precej daleč od pokopališča. In že dolgo let ni bilo za praznike tako lepega vremena. Kakor je bilo napovedano, so včeraj, kot vsako leto, predstavniki podeželskih občinskih uprav, jugoslovanskega generalnega konzulata v Trstu, predstavniki Slovenske kulturno - gospodarske zveze, borčevskih organizacij ANPI, ANKD in ANPPIA, Slovenske skupnosti in nekaterih prosvetnih društev položili vence na grobove in spomenike padlim. Domačini in svojci so po vseh vaseh okrasili s cvetjem grobove in spomenike padlim, povsod pa se je počastitev SDomina padlih borcev in žrtev udeležilo mnogo njihovih sorodnikov, tudi iz oddaljenih krajev, in domačinov. Župani in predstavniki svetovalskih skupin so položili vence na partizanske grobove, spominske plošče in spomenike v devinsko - na-brežinski, v zgoniški, repentabr-ski in miljski občini. Pevski zbori so zapeli ob polaganju vencev ža lastinke v Saležu, v Zgoniku in na pokopališču v Miljah. Zelo lepo in pohvale vredno je, da je novi pevski zbor pri Domju prvič javno nastopil včeraj popoldne s pesmijo pred spomenikom padlim. Pevski zbor «Lipa» iz Bazovice pa je zapel žalostinke ob grobovih padlih na domačem pokopališču. Jugoslovanski generalni konzul v Trstu, konzuli jn vicekonzuli so včeraj položili vence v Pevmi, v Viscu, v Gonarsu, na spomenik padlim pripadnikom JLA na vojaš kem pokopališču pri Sv. Ani in v Rižarni. Zastopniki vodstva SKGZ in odborov včlanjenih organizacij so položili vence v Ul. Ghega, v Ul. M. D'Azeglio, v spominskem parku pri Sv. Justu, v Rižarni, na skupni grobnici, na grobu bazoviških junakov pri Sv. Ani in na vojaškem pokopališču pri Sv. Ani. Zastopniki partizanskega združenja, združenja političnih preganjancev in združenja političnih deportirancev so položili vence v Rižarni, na sknpni grobnici pri Sv. Ani, na vojaškem pokopališču (na spomenik padlim jugoslovanskim vojakom in na grob padlih sovjetskih vojakov), pri Sv. Justu, v Ul. Ghega in v Ul. M. D'Azeglio. Predstavniki Slovenske skupnosti so položili vence pri Sv. Ani (na grob bazoviških junakov), v Rižarni in ob spomenik padlim v Zgoniku. Te dni so ysi spomeniki padlim zvečer os voljeni, ljudje pa se vedno pri- Rižarna bo odprta do torka Združenje bivših političnih deportirancev ANED obvešča, da bo Rižarna pri Sv. Soboti — nacionalni spomenik, te dni odprta za občinstvo do torka, 4. novembra, in sicer od *. do 17. ure. Poklonite Se spominu žrtev Rižarne in okrasite s cvetjem celice! •aiižMitiiiniiaiifiiitHiiiiHiiiiiiiiiiMfuminiiiiMiiiniiHtiiiiimiiiiiiiiuiimiiMiuiiMiiiiiiiiiiiiHiiiiniiiuiiuii sežgani v Rižarni, prinesli šope cvetja in okrasili s cvetjem vse celice. Rižarno so sl včeraj ogledali tudi nekateri meščani, ki sploh niso še videli njene notranjosti in celic. Rižarna je pri nas in daleč naokoli na j večji In najbolj pretresljiv spomenik narodnoosvobodilne borbe, trpljenja in žrtev za svobodo. Ker ni že urejena ,je odprta ob redkih prilikah. Zato opozarjamo vse tiste, ki bi si jo radi ogledali, na to priložnost. Ogled Rižarne pa še posebej priporočamo naši mladini. Za žrtve potresa v Banjaluki Pina in Francesco Barba 2.000, Milan Kjuder 3.000, Oskar Kjuder 3.000, Rudolf Cok 1.500, firma Giaoomo Vatovec succ. Trst 20.000, firma Tatjana Panjek 10.000, dr. Vojko Žagar 5.000, družina Daneu Opčine 5.000. Anica in Marčel Malalan 5.000, Josi-pina Mahnič 1.500, družina Stefan Bratož 2.000, Franc Berginc 5.000, Elviro Savi 2.000, družini Mario in Karlo Cok 10.000, družina Valentin Krevatin 2.000, Kocjanovi bratje - Križ, 5.000. S prejšnjim zneskom 753.388 skupno 835.388 lir. ZBIRANJE DENARNIH PRISPEVKOV ZA ŽRTVE POTRESA V BANJALUKI se nadaljuje v ponedeljek v uredništvu Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 od 9. do 19. ure. Zbiranje denarnih prispevkov za žrtve hudega potresa v Banjaluki lepo napreduje kar je dokaz velikega humanega čuta naših ljudi. Vse tiste, ki bi s svojim darom še želeli vsaj nekoliko omiliti trpljenje ljudi, ki so ostali brez strehe ali celo Izgubili vse svoje imetje, prosimo, da jo storijo čimprej, ker bi hoteli zbrani znesek kar najhitreje izročiti prizadetim v Banjaluki, upoštevajoč načelo, da »dvakrat da, kdor hitro da!» Predstavniki ANPI polagajo venec na grob bazoviških žrtev na pokopališču pri Sv. Ani Predstavnika Slovenske skupnosti polagata venec k spomeniku v Rižarni Z dovozom petroleja presegli 18 milijonov ton prometa Tradicionalni promet za 300.000 ton večji - Železnica nazaduje, zalo pa se promet s tovornjaki vzporedno krepi Statistični urad trgovinske zbornice je objavil dokončne podatke o pristaniškem prometu v preteklem septembru. Pomorski promet je dosegel 1,785.447 ton, železniški 117.916, promet s tovornjaki pa 186 tisoč 121 ton. V prvih devetih mesecih leta je pristaniški promet dosegel 18,032.999 ton, od tega 12,793.404 ton surovega petroleja z.a naftovod Trst -Ingolstadt: promet v ustreznem razdobju lanskega leta je znašal 15 milijonov 376 094, predlanskega pa 5,767.536 ton Pri tem je bilo dovoza v letošnjem letu 16,323.414, lani 13,683.519, predlanskim pa 4 milijone 124.934 ton. Tradicionalni promet je znašal do konca septembra 4,923.884 ton, medtem ko je znašal v prejšnjem letu 4,601.437, v letu 1967 pa 4,920.395 ton. To pomeni, da smo letos pridobili okoli 300.000 ton tradicionalnega prometa. V železniškem prometu se tudi letos nadaljuje stalno nazadovanje: na tem področju smo do konca septembra zabeležili 1,098.337 ton, medtem ko je znašala ustrezna postavka lani 1.178.129, a leta poprej 1,476.002 toni. Od tega je odpadlo VČERAJ OB 7.20 PRVI POLET Z ronskega letališča prvič z letalom DC 9 V eni uri je letalo v Rimu - Močno poraitel promet na letališču Včeraj je stopil v veljavo zimski farni rad letalskega prometa, na dnevni progi Trst - Rim na je bb 7 JO prvič poletelo novo letalo vrste DC - 9, ki ga je nabavila družbe ATI. Iz Rima se je vrnilo ob 22. uri. Na njem so poteg drugih potnikov bil itudi častni gostje, tr-isaki župan Maroello Spacdnl in upravnik konzorcija za deželno letališče prof. Ferrari. Letalo je pristalo v petek na ronSkam letališču, ki je zdaj že opremljeno aa pristajanje velikih reaktivcev. S poletom «DC 9» ob 7.20 iz Romk je potnikom zagotovljena zveča z naslednjimi italijanskimi mesti: Bari, Brindisi, Ca-gUari, Catariie, Maršala, Neapelj, Palermo, Reggio Calabria, Rim, Ta-ranto in Trapami ter s PanteMerio. (ATI vzdržuje iz Ronk tudi dnevno ■vezo z Milanom, Sassarijem m Turinom, na kateri letijo letala Pokker z odhodom ob 8.35 iz Ronk, ter progo Trst - Benetke - Genova, na kateri tudi letijo tetaia Fokker. in sicer z dnevnim odhodom iz Romk oh 2.35). Družba se je odločila, da postavi na progo Trst - Rim «DC 9» predvsem zaradi njegove zmogljivosti, saj se promet na ronškem letališču čedalje bolj razvija. Novo letalo sprejme po 105 potnikov, teti s hitrostjo 950 km na uro v višini 9.000 m ter je v eni uri v Rimu. V pavih devetih mesecih letošnjega leta je promet na ronškem letališču dosegel 49.000 potnikov in 136 ton blaga. primerjavi z ustreznim razdobjem lanskega leta, je ol potniški promet za 73-5 od sto, blagovni promet pa za S« od ato večji. Letos se je poleg ncktega Brajskega prometa znatno povečalo tudi število čarter pole tov: teh Je bilo do kcnoa septembra okoli 80, število pripeljanih turistov pa je doaegOo 71)00. Kon-aorcUj, kd upravlja ronško teteJi-|če. je pred kratkim formalno pri pristojnih oblasteh, naj bi vnesle Romke v red letenja na progah Rim - Dunaj in Rim -Praga, ter na bodoči progi Milton- Beograd. Včeraj okrog poldne so v bolnišnici sprejeli 22-letnega uradnika Biagia Martorana iz Ulice Lazza-reto Vecchio 26, ki se je ponesrečil z avtom dauphine TS 46565. Vozil je po Ulici Galvani in dospel do Ulice Volita, kjer se je zaletel v zid javnega parka. Rane po o-brazu so ozdravljive v približno 15 dneh, razen če ne bodo nastopile komplikacije. Urnik trgovin za praznike Slovensko gospodarsko združenje sporoča, da bodo imela trgovski obrati v prazničnih dneh prve dni novembra sledeči umik: Danes, 2. novembra: vse trgovine zaprte, izjema: cvetličarne (odprte od 8. do 13. ure) in slaščičarne (odprte od 8. do 21.30). Ponedeljek, 3. novembra: vse trgovine zaprte, izjema: jestvine in drogerije (od 8. do 19.30). cvetličarne (od 8. do 13. ure), slaščičarne od 8. do 21.30). Torek, 4. novembra: vse trgovine zaprte, izjema: mlekarne (od 7. do 12. ure), cvetličarne (od 8. do 13. ure), slaščičarne (od 8. do 21.30). na dovoz blaga iz zaledja okoli 502.207, lani 505.936, predlanskim pa 640.552 ton. Letošnjo zgubo okoli 80.000 ton je po vsem tem pripisati v celoti zmanjšanim dobavam blaga v smeri iz pristanišča v zaledje. Zato se je za približno enako količino povečal promet po cesti: do konca septembra letos je ta postavka dosegla 1,597.330 ton, medtem ko je znašala lani 1,501.578, predlanskim pa 1,428.467 ton. Od tega je odpadlo na odvoz v zaledje v letošnjem letu 1,363.511, lani 1,265.195, a predlanskim 1,202.952 ton. Letos se je lorej povečal ie odvoz blaga v smeri proti zaledju, tako da je ta promet nadoknadil zgubo, ki so jo zabeležili na železnici. VPRAŠANJE STROKOVNEGA USPOSABLJANJA DELAVCEV Zagotovilo ministrstva za delo sodelovanju z avtonomnimi deželami Posredovanje deželnega odbornika za delo Stopperja Huda nesreča delavca v Italsider Včeraj dopoldne okrog 10.15 se je pripetila huda nesreča v podjetju Italsider v Skednju. 37-letni delavec Sergio Veragnolo iz Ulice Mameli je na nekem žerjavu vkrcaval blago na jugoslovansko ladjo «Uvala». žerjav, na katerem je Veragnolo delal, je bil visok kakih 30 metrov in se je premikal po tračnicah vzdolž pomola, imel pa je še premično ročico. Zgornja jeklena sklopka se je razbila in kabina se je prevrnila na tla. Delavec je med padanjem kabine zletel Iz nje in je tako padel na tla z višine približno šestih metrov. Padec je znatno omilila pleva, ki je ležala pod žerjavom. Kljub temu se je Veragnolo hudo ranil po obrazu, levi rami in nogah, popolnoma pa mu je odneslo palec na levi nogi. Prvi so k njemu prihiteli delovni tovariši in ga takoj odpeljali z avtoambutento podjetja v splošno bolnišnico, kjer so ga sprejeli na nevroki/ruškem oddelku s pridržano prognozo. Ko so ga v bolnišnici izpraševali, je s težavo povedal, da je kot običajno delal v kabini, ko se je ta prevrnila in se je znašel na tleh. Ministrstvo za delo im socialno skrbstvo bo vzpostavilo stalno obliko sodelovanja med državno uprar vo in deželami s posebnim statutom, zlasti glede strokovnega usposabljanja delavcev, Ta sklep je treba povezati s posegom odbornika za delo Stopperja na zadnjem sestanku osrednje komisije za zapo-slovanje In pomoč delavcem. Na tem sestanku je odbornik Stoppeir poudaril, da je nujno Potrebno sklicevati predhodne periodične sestanke med ministrstvom za, delo ter predstavniki dežel s posebnim statutom, tako da bi prišlo na nekaterih toriščih do bolj plodnega sodelovanja, zlast. pa na torišču strokovnega usposabljanja delavcev. Prav v preteklih dneh Je bil na ministrstvu za delo in socialno skrbstvo sestanek, na katerem je odbornik Stopper nakazal obliko sodelovanja. Predistavnikl dežel in ministrstva bodo imeli občasna posvetovanja, na katerih bodo razpravlja-o vseh vprašanjih, ki se tičejo strokovnega usposabljanja, priprav. 1 Jan j e letnih načrtov za usposobil en ost. ne tečaje, za sestavo državnega zakonskega osnutka o predpisih za strokovni pouk ter o pri-znanju veljavnosti spričeval, ki jih dajejo delavcem, ko končajo tenSa-je, katere finansira dežela, Na ministrstvu za delo so odborniku Stop-perju zagotovili, da bodo čimprej uresničili njegove predloge. Trčenje v Ul. Marchesetti Precej huda prometna nesreča se je pripetila včeraj zvečer okrog 20. ure v Ul .Marchesetti pri občinskem zavetišču za pse. Avtomobil, v katerem sta se peljali dve osebi, se je z vso silo zaletel ob zid omenjenega občinskega zavetišča ter ga porušil v dolžini štirih metrov. Pri tem sta se oba potnika, 30-letni Giuseppe Glavina iz Ulice Janeza XXIII. in 56-letni Antonio Dimini iz Ulice Duca d'Aosta št. 8, precej ranila. Oba so zaradi tega pripeljali z rešilnim avtomobilom Rdečega križa v splošno bolnišnico, kjer so Glavino sprejeli na ortopedskem oddelku zaradi zloma levega zapestja in številnih ran in udarcev po obrazu in kolenih, Diminija pa na nevrokirurškem oddelku zaradi globoke rane na čelu. Ponesrečenca se bosta morala v bolnišnici zdraviti približno mesec dni vsak. Glavina, ki je avtomobil upravljal, je agentom prometne policije povedal, da je do nesreče prišlo, ker ga je neki avtomobil, ki je vozil v nasprotni smeri, zaslepil z lučmi. Zaradi tega je izgubil nadzorstvo nad svojim vozilom (lancia appia TS 33178) ter zavozil proti središču cestišča, kjer je najpre, oplazil nasproti vozeči avtomobil, nato pa treščil v zid. Natečaja pokrajine Tržaška pokrajinska uprava je razpisala izpitni natečaj za dive mesti pripravniškega stenografa in Strojepisca. Za namestitev se lahko -potegujejo vsi, ki do 25. 9. 1969 se niso presegli tridesetih let starosti ln so uspešno dokončali nižjo srednjo šolo. Razpisala je tudi izpitni natečaj za dive mesti uradnika (aiunrao d’ordime). Interesenti so lahko vsi Razstave RAZSTAVA AKVARELOV R. HLAVATY,!A v Kraški galeriji ln Kraška hiša bosta za ogled odprti tu di v dneh 2., 3. in 4. novembra od 14. do 18.30. Priporočamo številen obisk. Se ni niti poldrugo teto, odkar se Je tržaški likovnik Ottavio Bomben predstavil tržaškemu občnstvu s svojo razstavo v galeriji Tribbio, ko se ponovno pojavlja z osebno razstavo, tokrat v Russovi galeriji v Pasaži Rossonl. Sinoči Je v tern središčnem razstavišču razobesil na stene kakih trideset, v glavnem črno-belih risb z običajno motlvko, k; JI J« Bomben že dolgo zvest, in oe-r naš Kras, konji, ženske. Razstava bo odprta od 10. t.m. ki še niso presegli trideset let starosti do 1. 10. 1960 in so uspešno dokončali nižjo srednjo šolo. Vse potrebne informacije n-udi U-rad za osebje tržaške pokrajine v Ulici Geppa 21, vsak ponedeljek, sredo in petek od 10. do 12. ure. Gledališča VERDI Operna sezona 1969/70 se bo začela t.m. ob 21. uri z gaia predstavo baleta milanske Scaie, ki bo nastopil z Adamovi-m baletom «Giselle» (prvič v Verdiju) in Bartokovim «Cudovitim Mandarinom« (prvč v Trstu). Glavni izvajalci v «Giselle» bosta Vera Colombo in Rudolf Nureyev, v «Mandarinu» pa Mario Pistoni in Luciana Savlgnano. Koreografiji sta od Giovannija Corall ja oziroma Maria Pistonija. Scene in kostumi Alessan-dro Bencis in Eugenio Guglieiminet-ti. Orkester vodi Paolo Peloso. Pri blagajni gledališča Verdi (tel. 23-988) se nadaljuje prodaja vstopnic za prvo in za naslednje tri predstave, ki si bodo sledile v petek, 7., v soboto, 8. (vedno ob 21. uri) ter v nedeljo. 9 nov, ob 16. uri Zaradi številnih popraševanj po vstopnicah, je vodstvo gledališča Verdi zagotovilo Se peti nastop baleta, ki bo -'zven abonmaja v ponedeljek, 10. novembra ob 21. uri. Prva predstava, 6. nov. velja za red A v vseh prostorih, prvi ponovitvi za reda B in C ter nedeljska za dnevni red v vseh prostorih. Pri blagajni gledališča Verdi (tel. 23-988) so na razpolago abonmajske izkaznice za operno sezono 1969/70 za vse rede in za vse prostore. Modugoo in Quattrlnl danes v Rossettiju Danes ob 16.30 Je v gledališču Po-liteama Rossetti na sporedu briljantna komedija (V krožnik mi je padla deklica) v izvedbi skupine Domen-ico Modugno Paola Quattrnl, v kateri nastopajo še Mimmo Craig, Tamara Baroni. Franco Sabani, Franco Agostin-l ta Enrica Bonaccorti Tudi za to izvenabonmajsko predstavo veljajo znatni popusti za abonente za sezono Teatra Stabile Predstavi bosta še Jutri ob 20.30 ter v torek ob 16.30. Prodaja vstopnic Je v Pasaži Prot-tl (tel. 36-372 In 38-547) Tej skupini bo sledila s prvo predstavo v četrtek, 6. ijm. skupina, ki jo sestavljajo Al'da Valil, Lida Fer-ro. Roldano Lupi, Gabrieli« PoMzia-no ta Aildo Reggla-ni z Jeana Coc-tea-uja »Groznimi sorodniki« v reži-ji Antona Giulla M-ajana Filatelistična razstava železničarskega krožka Včeraj so v železničarskem filatelističnem krožku odprli razstavo znamk. 70 razstavljavcev prikazuje 150.000 znamk, poseben poudarek je na zbirkah, ki so posvečene 50-letnici priključitve k Italiji. S posebnimi žigi bodo žigosali spominske razglednice, drug poseben žig pa bodo uporabljali v ponedeljek, ko se bo začelo tudi prvo državno zborovanje železničarskih krožkov. Slovensko gledališče v Trstu Kulturni dom LEVSTIK - MAHNIČ MARTIN KRPAN Igra v dveh delih DANES, 2. nov. ob 16. uri (Abonma okoliški) v ponedeljek, 3. nov. ob 16. uri v torek, 4. novembra ob 16. uri v sredo, 5. nov. ob 16. uri v četrtek, 6. nov. ob 16. uri v petek, 7. nov. ob 16. uri v soboto, 8. nov. ob 16. uri Prevozi za okoliški abonma: Avtobus št. 1: Nabrežina 15.10, Sv. Križ 15.15. Avtobus št. 2: Seslja« 14.15, Vitovlje 14.20, Mavhinje 14.25, Prečnik 14.30, šempola.j 14.35, Trnovca 14.40, Salež 14.45, Mali Repen 14.50, Briščiki 14.55, Veliki Repen 15.00, Repentabor 15.05, Ool 15.05, Prosek 15.20, Kontovel 15.20. Prodaja vstopnic ob delavnikih od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstave; ob nedeljah In praznikih eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Abonmaji so na razpolago vsak delavnik od 12. do 14. ure pri blagajni Kulturnega doma. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Barbo - Carniel, Trg Garibaldi 4. Giusri, Ul. Bonomea 93 (Greta). Godina AliTGEA, Ul Glnnastlica 6. G. Papa. Ul. Feiluga 46 (Sv Alojz). NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.3« do S.30) Ali'Alaha rda, Ui. Istrla 7. Al Ga-leno, Ul. S. Ciltao 36 (Sv. Ivan). De Leitenburg, Trg S, Giovanni 5. Maz-zan. Trg Venezia 2. Mali oglasi gCITROENu — mehanična delavnica Samarittani In Mlceo in prodaja na-domestnth delov. Ulica Rlttmeyer 4/a PRODAM HIŠO v Bazovici št. 60, po domače pri Jakopinovih. Vsa pojasnila dobite pri lastniku Cvetku Grgiču. Bazovica št. 137. IŠČEMO OSEBO pripravljeno prevzeti dovoljenje (licenzo) za bar-bufet tn «®uperaicol'lol». Zainteresirani naj se zglasijo pri Slovenskem gospodarskem združenju, Ulica F. Filzjl KONCERT SLOVENSKEGA OKTETA - 15. novembra 1969 v Kulturnem domu Slovensko gledališče v Trstu Kulturni dom GOSTOVANJE SLOVENSKEGA LJUDSKEGA GLEDALIŠČA IZ CELJA V nedeljo, 9. novembra 1969 ob 16. uri JOSIP JURČIČ DESETI BRAT Ljudske igrice Za oder priredil ANDREJ INKRET Režija: FRANCI KRIŽAJ Scena: Avgust Lavrenčič Kostumi: Anja Dolenčeva Lektor: Majda Križajeva Glasbeno vodstvo: Edo Goršič Uprava Slovenskega gledališča v Trstu sporoča cenjenim i-metnikom okoliškega in nedeljskega popoldanskega abonmaja iz prejšnje sezone, da si bodo z lanskimi abonmaji lahko ogledali predstavo Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja «Deseli brat« namesto «Kral,ja Ojdipa« v uprizoritvi istega gledališča, ki je v lanski sezoni za gornja abonmaja odpadla zaradi nenadne bolezni glavnega igralca. Vstopnice bodo v prodaji od 6. t.m. dalje vsak da od 12. do 14. ure. ZIMOVANJE Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ priredi v zimskih počitnicah zamovanje za otroke v Zg. Gorjah pri Bledu. Pojasnila in vpisovanja pri SKGZ v Trstu, Ul. Geppa 9. Razna obvestila Slovensko gospodarsko združenje obvešča svoje člane trgovce, da bo njih bolniška blagajna premestila svoj sedež in bo od 5. novembra 1963 dalje v Ulici Coroneo 31/1. zgodovina umetnosti slikarstvo kiparstvo arhitektura uporabna umetnost 3 KNJIGE čez 1500 BARVNIH REPRODUKCIJ 720 STRANI FORMATA 24,5x29 cm gre za pravi knjižni zaklad! ttouidka, IčniigoAnO' TRST • Ulica tv. Frančiška 20 Tel. 61-792 TRŽAŠKA KNJIGARNA TRST - Ulica sv. Frančiška 20 Tel 61-792 Novo: SHAKESPEARE: Soneti DZS 1.950 lir SKBOFI,EX VSE ZA KINO IN FOTOGRAFSKI MATERIAL ITst, UL Mazzini 63 - Tel. 733361 Prijatelj« ln enanoe naprošamo da nas obiščejo Nazlonale 14.30 «1 lunghl gtorni delte aquile». Harry Andrevvs, Michael Calne. Fenlce 14.45 «Eh- amico, c’C Sabata. Hai chtaso«. Lee Van Cleef. Grattacielo 14,30 «11 leone dTnver-no». Katharine Hepburn ta Peter 0’Thoole. Techn color. Eden 13.30 «La caduta deglt de«. Dirk Bogarde, I. Thullin, Prepove, dano mladini pod 18. letom. Excelsior 14.30 «Nell’anno del S:gnore«. Nino Manfredi, E. M. Salerno, Olaudla Cardinale. U. Tognazzi. A. Sordi. Ritz 15.00 «Amore mio alutaml«. Monica Vitri, Alberto Sordi. Filodrammatico 15.00 «Bora Bora«. Haydče Politoff, Corrado Pani. Co-lorscape. Prepovedano mladini pod 18. letom. Alabarda 14.30 «Vivi o preferibilmen-te morti«. Giullano Gemma, Nino Benvenuti. Technicolor vvestern. Aurora 15.00 «Indianapolis». Paul Nevvmann, J. Woodward, Robert Wagner Technicolor Cristallo 15.00 «Sento ehe sta succe-dendo qualcosa». Jark Lemon. Technicolor Capitol 15.00 «11 cervello«. David Ni-ven, Jean Paul Belmondo. Technicolor. Impero 15.00 «Che cosa ha-' fatto quando siamo rimasti ai bulo«. W. Disney. Technicolor. Vittorlo Veneto 15.00 «Vedo nudo«. Silva Koščina, Nino Manfredi. Ideale 14.30 «Tarzan ed il flglio del-la giungla«. Mike Henry, Rafer Johnson. Alizia Gur. Technicolor. Abbazia 14.30 »Poker di sangue«. Robert Mitchum, Dean Martin. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. KINO «|RIS» PROSEK danes ob 16. uri Cdnemascope barvni film — posnet po romanu Jutesa Verna: LA STELLA DEL SUD Igrajo: G. Segal. U. Andress, O. VVelles. Vpomedeljek ob 16. url barvni film po romanu Don’t Raise: NON ALZAR IL PONTE, ABBASSA IL FIUME Igrajo: J. Lewis, J Pearoe, B. Cribbins, KINO NA OPČINAH danes ob 15. uri barvni film: Kiusciranno i nostri eroi a rltrovare l’amico misteriosamente scomparsn in Africa? Igrata: Alberto Sordi in Nino Manfredi. V ponedeljek ob 15. url ponovitev filma. Ljudska prosveta Prosvetno društvo «Ivan Cankar* obvešča, da bo v ponedeljek, 3. t.m. ob 20.30 odborova seja. Varnostna slekla znamke VIS za vsa vozila Pooblaščena trgovina ZANCHI ULICA CORONEO 4 TRST Telefon 29-684 BREZOBRESTNO POSOJILO AKADEMIKOM Dijaška matica sporoča, d* bo kot vsako leto, tudi let®* nudila akademikom brezori restno posojilo, da jim financ no pomaga pri študiju. Akademiki, ki bi se radi P®] služili te ugodnosti, naj napr*’ vijo prošnjo na Dijaško co. Prošnjo je treba napravi® na posebnem obrazcu, ki .8* lahko dobijo na sedežu DUj ške matice, Trst, Ul. Geppa »• Rok za vlaganje prošenj pade 10. novembra 1969. Darovi in prispevki xri‘ Ob 15. obletnici smrri svojega % gega moža Viktorja daruje v nj«^ spornim Milkina Miislej 10.000 1“ ,. Dijaško matico. Ob 5. obletnic giičine smrti Darija Sosiča daruj* -ma Emilija 3000 liir zia n<>v0'uSiaiiH ljeni mošk- pevski zbor z Namesto cvetja na grob pok. renca Pavliča darujeta nečakinji ^ ma Žerjal in Marta Slavec 300" ,, za prosvetno društvo Slovenc* „ Boršta. V počastitev spomina P j, Stanka Svaglja daruje družina 5*^, mer Valerija 3000 lir za Dijaškoi tico. Josip Ferfolja s Proseka “ ^ Je 10.000 lir za spomenik padi m Proseku. V počastitev spomina P,. Stanka Svaglja daruje Franc glnc 2000 lir za Dijaško matico- ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo dah^ cem cvetja in vsem, ki so sP**/* ljadi na zadnji poti našega ga očeta ,. Rafaela Škabarja Opčine, 2. novembra 1969. Naznanjamo žalostno vest, da nais je za vedno zapustil® naša draga sestra, svakinja i-n teta MARIJA GRGIČ vd. KRALJ Pogreb nepozabne pokojnice bo jutri, v ponedeljek, 3. novembra iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče v Trebčah. Žalujoči sorodniki Trebče, Padriče, Trst, 2. novembra 1969. ZAHVALA Ganjeni ob izrazih ljubezni in spoštovanja, Izkazanih bridki izgubi našega nepozabnega STANKA SVAGLJA se Iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali nam na kakršen koli način pomagali. Posebna zahvala č. t‘ župniku Zupančiču ln drugim duhovnikom, oerkvenemu P^" skemu zboru, odboru Slovenskega gospodarskega združeni0, dr. Bercetu za ganljive besede, darovalcem in nosilcem vllnih vencev in cvetja, ter vsem. ki so ga v velikem števi10 spremljali na njegovi zadnji poti ali kako drugače počast®1 n-egov spomin. ŽALUJOČA DRUŽINA ŠVAGE^ Trst, Barkovlje, 2., nove mbra 1969. ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvoval oh izgubi našega dragega očeta JOSIPA GRUDNA Posebna zahvala č. g. župniku, sorodnikom, prijatelj**®; nabreždmski godbi, darovalcem cvetja, vsem ki so ga sTCj mili na zadnji poti in ki so na kateri koli način počas® njegov spomin. /V|- Žalu.joče DRUŽINE GRUDEN in HlO0 Nabrežina, 2. nov. 1969, ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so na kateri koli n®**? počastili spomin našega nepozabnega moža, očeta, tasta, ® nota in brata JUSTA PETAROSA Posebna zahvala č. g. župniku, pevskemu zboru, darov®1 cem cvetja ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Žalujoča žena Marija, hči Nadj0 ? možem Leandrom in hčerko no ter sestra in bratje Btamanite, 2. novembre 1960. zainteresirane dežele. Inl^i «nen,:ite v a vezi s predlogam ŠRs ra'nca Razdevška, člana IS vef,i1 sprostitvi na mejrth pDrj?|, ■ 151 ga Je dal v svojem “Mlu na omenjenem zasedanju? ^lovensko gospodarsko združenje -- 5e vsa prejšnja leta potegovalo £zF*rn večjo liberalizacijo mejnega ante meje. Mislimo, da je pri- refi ' hn:rn<1 in za čim večjo svobodo pre- ošiinK05’. da se ta režim še bolj ta n°d' administrativnih tesnil in v večh nen konkretno predlagamo ii-orn0 ° }.urtetičnih prepustnic, ki bi jjj le državljanom iz notranjo-ajj sPsedne države, da lahko za 24 je tj Ur obiščejo sosedno področ-doon^a take prepustnice bi ne 0?tran,° mo(:no povečala turistični 7hed-a. ekskurzionističnt promet p*«r»m deželami ter ustvarila lisig za postopno odpravo potnih oseh! ter Prehod meje z veljavno bn° izkaznico. Pa mislite še posebno o ne-ttjimi ^ atialii tržaškega s sosed-hovw Pohročji tudi v zvezi z župa-dan , P°WiravnJim govorom zadlnji So , »seedainja na tržaški univerzi, kov°rii 0 nekakšnem enotnem stram • ' nem prostoru Krasa to-ja sna i onstran mt(je, kar tudi teir-“°uelovainje obeli strani? Potir-- na specifično naše tržaško tj r 0cje menimo, da je nujno zače-Uefj Zprax>o o Krasu na obeh strahu n1tleie. Naj tu omenim, da je tieked nedavnim v Ljubljani sesta-SlonJ*. katerem so strokovnjaki iz 1^‘te in _ . sPodn° 2?šoiti Krasa in njegovi go je bj?rsk* perspektivi. Ugotovljeno »oj? °’ da lahko predstavlja turizem v l,0, če ne najvažnejšo postavko, bil0 °nomiki Krasa. Mislimo, da bi čanj,eba doti ljubljanskemu zasedip.. strokovnjakov tudi politično tilce e’ se Pravi vključiti predstav-n0 rippravne oblasti ter začeti res-Ščiti, e'°' če hočemo, da bomo za-su ,[}n ohranili vsaj še nekaj Kra-te^kega, kot si ga želimo. Pri *Ha:e važno tudi delovanje zadruge k p, ros* in njene »Kraške hiše*. kO1.Plenite pa o tuirlsfifiniih to Podonav’a, ki so se zadnje Mislim, da moramo ne glede na predsednik občinske zveze kuilltuimo- trenutno stanje že sedaj misliti na to, da se bodo podonavske države čedalje bolj odpirale turizmu v obeh smereh in da je naše področje zelo zainteresirano na dotoku turistov iz teh držav. Zaradi tega bi se morali že sedaj v vseh pogledih pripravljati na povečanje tega turističnega dotoka. S A LE Z Prizadevanja za okrepitev kulturno-prosvetnega dela Na pobudo prosvetnega društva Rdeča zvezda je biil pretekli torek v Saležu širši sestanek, na kaiterem so razpravljali o delu za okrepitev kulturno - prosvetne delavnosti v vaseh zciniške občtae. Sestanka se je udeležilo okrog .petdeset vaščanov iz Saleea in Zgonika. Razveseljivo je zlasti dejstvo, da jte bilo med prisotnimi mnogo deklet in fantov. Med poglavitna vprašanja, o katerih so razpravljali, spada vprašanje okrepitve mešanega pevskega zbora, ki ga vodi Janko Obed. Mladino, ki čuti veselje do peV-a in ki ima tudi potrebne lastnosti, so povabili, nail vstopi v zbor. Nekaj deklet in fantov se je že na sestanku prijavilo. Na sestanku so razpravljal! tudi o občnem zboru prosvetnega društva. O tem vprašanju bodo razpravljali tudi na drugem sestanku, ki bo dne 5. novembra in na katerega bodo povabili tudi vaščane iz Samatorce in tudi tiste mladince iz Zgonika in Saile/a, ki zadnjič niso pravočasno prejeli vabila. Torkova razorava se je dotaknila še drv^iih vprašanj. Med drugim se je govorilo o možnosti ustanovitve dramske skupine, o predavanjih, filmskih predstava h. Prešernovi proslavi, rev1’! pevskih zborov v tržaškem Kultuirnpm domu, o sodelovanj« na pevskih revdrah v Slovenili itd. Sestanek je bil prežet, z zdravim optimizmom, z željo, dn bi tudi vasi v zgoniški občini pri*'e do več'e veljave v kulturno - prosvetni dejavnosti. Zlasti mladina je pokazala voOio. da odločno pripomore k u-rernlčenju poživitve kulturno . prosvetne dejavnosti. Mirko Kapelj TREBČE Gallusova odličja , Jip V soboto. 26. oktobra zvečer, je bil v Trebčah prijeten kulturni večer. Zaslužnim dolgoletnim članom godbe «Parma» so narareš podelili Gallusova odličja. Po glasbenem sporedu, ki je obsegal zahtevne skladbe, so starejši člani, med njimi tudi še živeči ustanovitelji, prejeli odličja (17 zlatih in 3 srebrna). Prisotni so z enominutnim molkom počastili spomin pokojnih članov godbe. Zelo razveseljivo je dejstvo, da ima godba dober naraščaj, kar 16 mladih godbenikov, ki so pod vodstvom kapelnika Franca Benčine kvalitetno izvajali zahtevne odlomke te opernih arij. Po razdelitvi odličij se Je učitelj Bruno Kralj v imenu Trebencev toplo zahvaMl domačim članom god-Tržaškega razprav- beta članom iz dirurih krajev, ki nn- požrtvovalno in nesebično sodelu- škoda, da dvorana ni bila tako polna občinstva, kot običajno. Take prireditve 'bi -morale imeti med vaščani več* odtelv, še zlasti zaradi te. ga, da damo zadoščenje lin spodbudo mladini. Precej zavrli? ’ Leo Vilhar razstavlja v Postojni V Postojni so odprli razstavo zna->,rra inrimorskeea slikarja Lea Vil- prosvetniih organizacij prof. Slivo Fatur. V imenu kolektiva Postojnske Jame pa je poklonil umetniku kapnik s posvetilom Zdravko 4me-tek. Vilhar je namreč številne svoje inspiracije zajemal prav v podzemskem svetu ln jih potem upodabljal na platnu. Razstava je v prostorih Notranjskega muzeja posvečena 70-tetmioi umetnika. INTERVJU S TURISTIČNIM OPERATERJEM E. KR A USOM SGZ je pozitivno ocenilo rezultate meddeželnega turističnega zasedanja Zahteva po liberalizaciji turističnih prehodov čez mejo - Nujnost sodelovanja med Trstom in sosednimi področji za zaščito in razvoj Krasa -.^Meželnega zasedanja o turie-slt«®6 l)e udeležil v 'imenu Sloven. Sc-spodarskaga združenja E-kS_u®iUS’ turistični operater iin ** Trsta>oltova*ne a*>enc®e <U te iz želje večine udeležen-neji zasedanja, da bi prišlo do tes-tted 03 s?delovanja in koordinacije sred razn{mi ustanovami, ki se po-(u-j 10 oli neposredno ukvarjajo s nit;in!/,7n- P lej zvezi je treba ome-hi tudi konkretne prredloge, da nint °slolo samo pri tem zaseda-la,.v lonrveč da bi se turistični de-ra” srečah večkrat in takrat ob-vse-f’a.‘ vprašanja, ki zanimajo S Pokrajinska bolniška blagajna za trgovce s 5. novembrom 1969 bo začela poslovati v novih prostorih v Ul. Coroneo 31/1 (bivši sedež ACI). Novi telefonski številki sta: 763344 dn 763268. Skupina izletnikov pred restavracijo Antonič v Keki (Kožna dolina) PO IZLETU KMEČKE ZVEZE NA KOROŠKO Zanimivi in poučni ogledi vzornih kmetij ter razgovori z naprednimi slovenskimi kmeti Važnost uporabe motnih krmil in mineralnih snovi - Dve delovni moti za 30 glav goveje živine, 30 svinj itd. Izlet na Koroško, ki ga je 18.1 Po zakonu je določena cena in h 19. oktobra organizirala Kmečka zagotovljen odkup. Mleko kupuje zveza za svoje člane, je bil zelo1 zadruga in ga plačuje po treh ka- poučen in koristen. Udeležilo se ga je 50 kmetovalcev s Tržaškega, ki so si z velikim zanimanjem ogle dali nekatere vzorne kmetije slo venskih kmetov in se z njimi raz govarjali ter si izmenjali izkušnje O izletu smo sicer že obširno pi šali, zdi se pa nam potrebno in umestno, da še nekaj napišemo o ogledu kmetij in razgovoru s koroškimi krneli ter predstavniki njihovih strokovnih organizacij. Tudi na Koroškem imajo slovenski kmetje svojo Kmečko zvezo, Zadružno zvezo in nekaj zadružnih ustanov, imajo pa tudi svojo kmetijsko šolo. Že med samo vožnjo z avtobusom, ko smo radovedno gledali polja in vasi, smo videli lepo živino, nova gospodarska poslopja, razne kmetijske stroje, ob neposrednem stiku in razgovoru ter ogledu domačij pa smo takoj lahko ugotovili, da v teh krajih žive in delajo marljivi, inteligentni, napredni kmetovalci. Ogled kmetij je bal najbolj zanimiv za živinorejce, ker je pač na Koroškem najbolj razvita živinoreja. Najprej smo si ogledali domačijo Antona Krušica, predsednika Kmečke zveze v Velinji vesi. Krušic ima približno 40 ha zemlje, od tega 12 ha gozda, redi 25 glav goveje živine in 5 - 6 svinj za rejo pujskov. Ima pet malih otrok, nekoliko mu pomagata oče in mati, v glavnem pa opravljata vse delo na kmetiji on in žena. Zelo prijazno in gostoljubno so nas sprejeli in hitro je steael pogovor o strojih, gnojilih, živini, zlasti pa o mleku in krmi. ■»Toliko zemlje in toliko živine, kako pa lahko opravljate vse delo sami?* «Imam stroje, a ne še vse*. «Tudi za molžo?* «Sevdda. In krave so se takoj privadile. Ko sem imel defekt, se niso več pustile molzti na roke*. Krme ima dovolj. Tudi močna hranila pripravlja sam in dodaja, po potrebi, mineralne snovi- P21 tem je navedel nekaj zanimivih primerov in ugotovitev, kako so živinorejci spoznali važnost mineralnih snovi v krmi. Ko je kmet, po posvetovanju s strokovnjakom, začel dodajati krmi potrebne mineralne snovi, so krave imele več mleka, izginila je jalovost itd. Sosed je to zapazil, primerjal svojo živino s sosedovo in seveda spoznal važnost teh snovi. Mleko, prodajna cena, proizvodni stroški, problem, ki 3e zdi nerešljiv. Kako je s to zadevo na Koroškem? tegorijah, upoštevajoč pri tem maščobo, čistočo itd. Še nekaj zanimivega nam je povedal. Zelo važna zadeva je arondacija zemljišč. Do sedaj je zamenjal in arondiral že 20 ha, teži pa k popolni arondaciji svojega posestva. Jože Reichman v Moščeniči, ki smo ga nato obiskali, si je tiste dni urejal novo garažo za avto in stroje. Na 7.5 ha svoje zemlje in 2 ha zemlje v najemu redi od 25 do 35 glav goveje živine in 2 konja. Vse obdeluje sam z ženo, nekoliko mu pomagata oče in mati. Ima vse potrebne stroje. Pred kratkim so mu razlastili za gradnjo elektrarne kar 7 ha zemlje. Zdaj ima več živine in vee strojev, manj zemlje in manj truda — in več pridela. Močna krmila, mineralne snovi — popolno zaupanje in prepričanje, da se o tem niti ne govori. Zadnji obisk pri kmetu Francu Gaiobu v Bekštajnu V novem, velikem hlevu 30 glav goveje živine, in kakšne, ter 30 svinj in prašičev. Samo dve delovni moči: on in žena. Skupno ima 24 ha zemlje, od tega 14 ha gozda, in še 4 ha v najemu. «Kako je to sploh mogoče? Ko imate žet'jv seveda najamete delovno silo?* «Ne, saj imamo skupen kombajn*. Tudi Galob ima, seveda, vse potrebne stroje in moderen, velik silos za krmo. Naši živinorejci se ne morejo ločiti od hleva in skraja skoraj ne verjamejo, kar nam pripoveduje mladi, bistri kmet. Hlev je povsem sodobno urejen. »Koliko mleka vam da poprečno na leto vsaka krava?* »Poprečno od 4500 do 5000 litrov. Maščoba tudi do 4,5 odst. Imam dve kravi, ki dasta vsaka po 7.000 1 na leto. Tisti dve, prva in tretja v prvi vrsti*. Po večerji v Bilčovu je inž. Franc Eiaspieler orisal razmere kmetijstva na Koroškem in povedal, da tudi pri njih, čeprav ne v toliki meri kot pri nas, mladina zapušča kmetije. Imajo pa svojo dveletno kmetijsko šolo, ki deluje v zimskem času. Do sedaj niso dobili še nobene podpore od oblasti. Tudi kmetje v ravninskih področjih ne dobivajo prispevkov, pač pa le v gorskih krajih. V Avstriji nimajo kmetijskih nadzorništev, kot pri nas, pač pa kmetijske zbornice z izvoljenimi člani. Kmetijska zbornica in razna društva, kakor n. pr. društvo rejcev živine sivo - rjave pasme, skrbijo za strokovno pomoč kme- tovalcem, ki se ne zanimajo samo za nove strokovne - tehnične dosežke, ampak morajo slediti tudi po trebam in zahtevam tržišča. Po- vsod smo ugotovih, da koroški kmetje polagajo tudi temu vprašanju veliko pozornost. Napreden kraški živinorejec mi je ob povratku priporočal: «Ko boš pisal, poudari, da koroški kmetje imajo zaupanje v močna krmila in mineralne snovi*. «Zakaj, sem ga vprašal?* »Zato, ker pri vas nobeden več ne zaupa, ker so v prodaji taka krmila, ki niso nič vredna. Za pravilno in koristno uporabo mineralnih snovi moraš vedeti, katere snovi primanjkujejo v krmi. Zato pa je prej potrebna a-naliza naše naravne krme*. Verjetno se bodo o teh stvareh naši živinorejci v teh jesenskih in zimskih dneh bolj temeljito pogovorili s strokovnjaki. Albin Bubnič NA ŠOLSKEM TKKMOVANJU TRŽAŠKE HRANILNICE Kako si je katinarska šola zaslužila srebrno kolajno Učenci četrtega in petega razreda so izdelali maketi tržaškega ozemlja in šolskega okoliša n«t»a primorskega slikarja Dea barja Ob tej priložnosti je govoril o' umetnikovi življeonjsld poti ............................M."... PO ZASLUGI SOSEDINE PRISEBNOSTI Številka 113 je bila odločilna Ko je kradel pri sosedovih, ga je opazila in takoj obvestila policijo, ki je v prijetem tatu spoznala starega znanca zaporov l%to^a,r Potreibuijote nujno pomoč riu^ite številko 113!» Tega navo- h 'u PaPisa'ne'ga na vseh koncih tpOK^Mh, se je predvčerajšnjim . lini !j\?7-letna S03'?8- J ^Furlanske ceste št. 409Jn ‘ te£bU° odločilno, da so agenti * °ddelka lahko v izredno ? •svl.rdi času prijeli in aretirali ? In vrnil i * okradencu hira- li- oostl v skupni vrednosti 200.000 je v petek zjutraj okrog 5. 7® to’ kar de' JPriw.ii1: tat, in ženska se je talko Jk-esrit znamenite številke ter te Ua 0 nenavadnem obisku a-le u kvesturi. Policijski stroj vesti takoj sprožil ln jritrm,/tonutkov kasneje je bila , agentov pod vodstvom r nariba Leonarda Ventrlceja 'Lbobri011- Neznani vlomilec pa je riSn^/anijosti stavbe svoje delo o-ri.K Preden je policija dospela u ceste ter po isti! poti t , Sar,,?1!?01 v notranjost, hišo tu-1' Zecchtni pa ga tudi a ZeirvIIi Prezrla, temveč si je ce-a.rioe^rnnna. njegovo postavo in Značilnosti. Spet je zavrtela ? ter agentom na kvestu- JJJlica r4t’n° opisala neznanega vlo-ffiltev« Ura,da na kvesturi so vto-i;'. /fiačilnosti sporočili patru-»toti .J® z avtomobilom odhitela tatvine in agenti so za- to nemudoma spremenili tudi aval prvotni načrt ukrepanja. Hipoma sc ustavili avtomobil ter se postavili na prežo. Kmalu se je na cesti pojavil moški, ki je v vsem odgovarjal opisu Zecchinijeve. Tedaj »e je ostro zarezalo v napeto ozračje samotne ulice rezko povelje podčastnika in v tem trenutku sta bila pri neznancu dva agenta, da bi mu preprečila beg. Zatem so ga spravili v avtomobil in odpeljali na kvesturo. Kot običajno so najprej povprašali po njegovih osebnih podatkih ter ugotovili, da gre za starega znanca kvesture ih sodišča. Neznani vlomilec, k! ga je potegnilo v past naglo ukrepanje Zeoohlntjeve, je tako v hipu zadobl'1 pravi obraiz: gre za 38-letnega Domenlca Suglio. rojenega v Montescagllosu pri Meter! in brez stalnega bivališča. Po skrbnem pregledu so nato pri njem našli razne dragocenosti v skupni vrednosti 200.000 lir. Pri tem ni bilo nobenega drvoma, da je omenjene dragocenosti malo prej ukradel v stanovanju 50-latnega Santa Caittairuzze na Furlanski cesti št. 190. kler ea le, kot rečeno, opazila ženska. To dejstvo je bilo malto dokazano s pregledom, ki so ga agenti znanstvenega oddelka opravili v Caitta.ruzzovem stanovanju, in tudi Cattaruzza saim je ukradene dragocenosti spoznal za svoje. Na zasliševanju Je Suglia zatem povedal, da je prispel v Trst 30. oktobra zvečer z Vlakom te Geno- ve, V našem mestu se je nameraval zadržati malo časa. Sklenil je izvršiti tatvino in se nato odpeljati v kakšno drugo mesto. Na srečo pa mu je načrt spodletel lin bo moral zato pač ostati v našem mestu. Njegovo bivanje v naših krajih bo vse prej kot ugodno .Na razpolago bo imel le tesno celico v taro nejskem njporu. Svečanost v zavodu za slepe Rittmcyer V zavodu za slepe Riittmeyer so s pomembno svečanostjo proslavili obletnico ustanovitve Italijanskega združenja slepiti in spomin ustanovitelja Aurelija Nioolodlja. Na proslavi, ki so se Je udeležili ravnatelj dr. Ettore Lovisetto, predsednik inž. Oscar Brurmer, učitelji in učenci, je govoril predsednik med-pokrajinskega odseka združenja sle. pih v Julijski krajini dr. Roberto Kervln. V svojem govoru Je med diruglm povedal, da se združenje slepih že 50 let trudi, da bi se slepi ljudje lahko nemoteno vključili v družbo, da so pri tem dosegli veMko uspehov ln da morajo zaradi tega mladi slepci brez strahu misliti na svojo bodočnost. Ob koncu proslave, so nagradili najboljša dva učenca Pierpaoia Le naza in Rosanna D'Amlbroslja z de narrno nagrado. SMRTNA. KOSA Zapustil nas je Pepi Gruden-Dutkov i 1 —————————————————————— nega značaja. Prav tako Je zapustil tudi v Milanu širen krogznan-pev, prijateljev Slovencev, ki so ga cenili in spoštovali tudi zaradi njegove izredno bogate .kulture, obširnega znan ja ter resnično privlačne nadarjenosti v govorici. Za veden Slovenec je kljub dolgemu bivanju v tujini ohranil ljubezen do svoje domovine ter svojo čisto in lepo slovenščino v govorici. Glofbok idealist je v svoji neomajni veri stal vedno na braniku pravičnosti in resnice. Saim skromen po značaju in altruist, je ko je nanesla prilika, vedno zagovarjal skromne ln zatirane. Tem in vsem bllžn.jiim in daljnim znancem, vsem Slovencem v Milanu, ki so ga poznali, cenili in 'ljubili, pokojni Miro zapušča blag spomin dobrega, ljubeznivega in poštenega človeka. Pokojnega Mira je na njegovi zadnji poiti spremljalo veliko število znancev in prijateljev, mnogo Slovencev .iz Milana, jugoslovanski konzul v Milanu ter osebje konzulata. Vsem, ki so s tolažilno besedo in prisotnostjo počastili spomin pokojnega, ter sočustvovali z družino ob njeni težki izgubi — vsem se žalujoča družina Breščak, žena Blanca in nečak dr. Franc Jerkič prisrčno zahvaljujejo. Že dalj časa ni videl nabrežin-ski trg tako številnih pogrebcev, kot dne 22. t. m., ko smo spremili zadnjemu počitku vaščana, ki je do svojega poslednjega diha razodeval svoje posebno čustvo do našea* Krasa. Markanten tdip, z bradico «alla Srebrnič*, je pokojni Pepi Gruden — Duitkov, omel vnesti v vsako diružibo neko posebno razpoloženje. Bil je vedno dobro došel gost vseh slovenskih skupin v Nabrežini, Križu 'in okolici; kot dober pevec in šaljivec je znal pripraviti primemo »štimungo* v vsakem okolju. Rojen 15. 2. 1897 v Nabrežini, v znani Dutkovi družini, iz katere je izšel marsikateri cvet našega rodu, je pok. Pepi kmalu spoznal vse tegobe zavednega Kraševca. Njegov oče Franc, gostilničar, trgovec in nekdanji župan, je svoje številno potomstvo usmerjal v ko-losek zavednega preporoda. Pok. Igo, poet kraški h bregov, s sestro Doro, ki ga je spremljala v njegovih stremljenjih, pok. zdravnik Franc, kii je lečil fizične in duševne bolečine svojih rojakov, so vžga li našemu Pepdtu pečat »protestanta* priti vsaki diskriminaciji. Pokojnik je že leta 1930 postal nekak predhodnik današnjih mladih nezadovoljnežev; v protestu proti vsem krivicam je cele 3 mesece prebil v neki duplini nad morsko obalo ter se preživljal z ribami in koreninicami. Tedanji župan Bro-vedani ga je ožigosal v osebni izkaznici z označi«: »Impiegato di soccupato*, čeprav je bil Pepi bistroumen in nadarjen izobraženec, kar je pozneje dokazal v Kopru, kjer so ga pri »Fructusu* cenili kot vestnega blagajnika. Iz Francije, kjer se je navzel svobodomiselnih idej, je Pepi prinesel v tedanjo temno dobo mnogo novih prijemov za demokratsko bodočnost svojega rojstnega kraja. Bil je ahasver — bohem ter je s svojimi verzi skušal posnemati brata Iga. Kljub svojevrstnim razmeram je bil pokojnik ljubeč oče svojim 7 otrokom, žena Danijela pa je bila nad vse skrbeča mati, ki je prebredla marsikatere ekonomske težave. Na dan pogreba smo bili priče novšečnega prizora: pred pokopališčem je bala krsta z venci izročena občinskim uslužbencem, ki so v navadnih delavskih «tutah» o-pravljiali svojo plačano dolžnost. Če ti nameščenci ne morejo imeti primernih službenih oblek, bi lahko bili od odgovornega činitelja opozorjeni na pieteto takega opravila. Ker ni bil to prvi primer, je želja vseh občanov, da se taka za-nikrnost ne ponovi več! Družini pok. Pepita in vsem sorodnikom izrekajo prijatelji in znanci, obenem s Primorskim dnevnikom svoje najgloblje sožalje. Dragi Popi! Tvoj izrek »Safti-mor* bo še dolgo lebdel med našo družbo, kateri si posvetil v dobi naših mračnih dni ta le utrinek: Postaja mrka mi oko ko gledam te ujede — ptice: Hinavsko vabijo z roko — ko vklenjeni smo že — v lisice. Zakaj je katinarska šola dobila srebrno kolajno pri pobudi — tekmovanju med razredi osnovnih šol tržaške pokrajine, ki ga je razpisala Tržaška hranilnica? Na katinarski soli so si učitelji vedno prizadevali, da bi vzgojiH učence v duhu štednje. Spodbujali so učence, da bi imeli vsak svojo hranilno knjižico, da bi tako spoznali, kako je resničen pregovor: *Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača.* Tržaška hranilnica je vsa’ o le to ob dnevu štednje podelila v pri znanje po dve knjižici z začetno naloženo vsoto tisoč lir. Zodnm leta pa je poleg te delavnosti Tržaška hranilnica razpisala med šolami in razredi razna tekmovanja za obuditev zanimanja za štednjo. V šolskem letu 1968 69 je razpisala tekmovanje med razredi za izred no kolektivno delo in nakazala tekmovalcem prredujem po 4.000 lir za nabavo gradiva. Na katinarski šoli sta se udeležila tekmovanja združena drugi in tretji razred in četrti in preti razred. Katinarci so se odločili, da izdelajo maketo tržaške pokrajine in maketo šolskega okoliša v merilu 1:2600. Najprej so morali desetkrat povečati odsek topografskega zemljevida izbrane ga področja in nato povečavo prenesti na štiri milimetre debelo ve zano ploščo. Ploščo kvadratne oblike (60 x 60 cm) so zače’i vztrajno žagati po krivinah višinskih črt. Delo je bilo precej zahtevno, vendar so ga kmalu izpeljali. Učen cem je bite zdaj nazorno pokaza no, kako je mogoče s topografske karte obnoviti višinske značilnosti ozemlja in obratno, kakšen je po stopek risanja fizičnih značilnosti nekega področja na papiir. Delo ni bilo končano. Stopničaste vzpetine so morali prevleči z gne-tivom DAS. Nato so izdelek pobarvali zeleno, narisali in izdelali steze in ceste. Iz krede so izdelali veliko hišic, sestavili vasice, po stavili hišice na pmimerne kraje. Makete so razstavili na šolski raz stavi ob koncu šolskega leta. Dru go maketo celotnega tržaškega o zemlja so izdelali mlajši učenci, seveda bolj enostavno, %ato pa ne tako natančno, iz iste snovi kot njihovi starejši sošolci. Zdaj sta obe maketi na šoli kot koristni učili za zemljepis. Maketa katinarskega šolskega o koliša je bila menda edino tako delo v konkurenci v naši pokrajini. Pristojna komisija hranilnice je zato dodelila katinarski šoli srebr- no kolajno in nakazala 33.900 lir za nabavo učnih pripomočkov. Ta uspeh katinarslce šole ni edini. Otroci iz L onjerja, Katinare in Rovt so se namreč večkrat izkazali pri risarskih tekmovanjh in obiskovalci vsakoletnih šolsteh razstav so se vedno laskavo izražali o nnhovih izdelkih. Vsem iz srca čestitamo k uspehom. SPOMINI (Nadaljevanje s 3. sl.*tni) so slovenske žene v notranjosti Italije in take, ki so se poročile v vrhove italijanske dru be v notranjosti Italije med dvema vojnama in v povojni dobi, bolj o-hranilo svojo slovensko zavednost in celo naučile otroka toliko slovenščine, kolikor so je pač zmogle daleč od slovenskih šol ln o-kolja. Po tem sodeč je itali' stiska družba v notranjosti manj zastrupljena kot v ljubi Julijski krajini z ostanki in usedlinami nacionalističnega prež’ra in sovraštva do vsega slovenskega. Končno so slovenske žene v italijanskih zakonih v Trstu ali nekje v Milanu iste po zavednosti. Po italijanski zasedbi je Hočevarjeva pač doživela mnogo razočaranj, ker se niso izpolnile obljuba o demokratičnih pravicah, ki naj bi jih bili deležni tudi Slovenci, do'ivela je tudi polno fa-šisitičnih strahot, toda ni se u-makrila, temveč je dosegla svoje največje uspehe v uredniškem delu pri Zenskem svetu in pri drugih listih. V njenih «Spami. nih» je še polno drugih dragocenih odkrit'j, tako na primer, rta so februarja 1926 italijanske ob-lasti dovolile ženam vpis v volilne imenike. Vseh žensk v Trstu, ki so se zanimale za volilno pravico in terjale vpis, je blo le nekaj sto, a od teh vel kanska večina Slovenk. In to po desetletju najhujtega ta tisti inega nasilja. Zaključek njenih «Spominov» podaja pregled ženskega tiska in gibanja v Sloveniji z imeni javnih slovenskih delavk, ki še sedaj uživajo spoštovanje. «Spomini» Pavle Hočevarjeve zavzemajo častno mesto v memoarski literaturi primorskih Slovencev In so hkrati dokaz, kako dragocen je bil prispevek Slo. vencev te celotnega slovenskega zaledja v Irstu. Vaščan V Milanu jc umrl zaveden primorski rojak Miro Breščak T i Dne 21. septembra je v Milanu, v krogu svoje družine, po težki bolezni preminil primorski rojak Miro Breščak. Rojen v Dobravljah na Vipavskem je pokojni bivol že od lete 1931 v Milanu in posloval pri zavarovalnici »Toro* kot vesten uradnik-sitrokovnlak. Leta 1957 s® je nastanil v Rapallu, kjer je s svojo ženo Bianco odprl in vo-ddl trgovino s konfekcijo. V obmorskem mestecu je bil splošno znan in cenjen ter priljubljen za radi naravno prijetnega in prikup kdor ponudi D ON AT ponudi Zdravje i./dim DONAT — po vsebini In količini mineralnih soli edinstvena zdravilna voda, ki zdravi obolenja žolča, jeter, želodca in presnove. ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA - 300 let ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA TRST ZERIAL DANES je razstava pohištva v Ul. Settefontane 58 odprta od 9. do 13. ure. MEHANIČNA OELAVNICA S KAROSERIJO CRGIČ PRODAJA VSEH VRŠI NOVIH IN OBNOVLJENIH AVTOMOBILOV NA RAZPOLAGO FIAT 1100 (leta 1958), FIAT 1100 (leta 1960), FIA1 500 (leta 1962) B1ANCH1NA FAMIGLIAKK 500 (leta 1961), FIA1 600 (leta 1959) G1ARU1NETTA FIAT 500 (leta 1953) Sprejema vsa popravila avtomobilov to karoserije ter pranje m čiščenje — Cene ugodne! Hitra postrežba! PADRKE Telefon 226161 TflllMMJOgKIHtLU Tekoče gorivo za ogrevanje KEROSHELL Petrolej za ogrevanje doma TELEFONIRAJTE NA: 811-304 — 812-316 LA NAFTA di FURLAN GIUSEPPE - Rio Primario 2 — TRST NEDEUA, 2. NOVEMBRA PONEDELJEK, 3. NOVEMBRA TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.50 Rahmaninov; 10.00 Caravel-lijev godalni orkester; 10.45 V prazničnem tonu; 11.15 Oddaja za najmlajše; 12.00 Nabožna oddaja; 12.30 Revija glasbil; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Izbrali smo; 14.30 Calvino: Noč na oblaku; 16.40 Nedeljski orkestri; 17.30 Zborovsko petje; 18.00 Koncert; 18.45 -*Pratika*; 19.00 Tri ljudske pesmi; 19.30 Dva orkestra; 20.00 Šport; 20.30 Reharjeva: Vsak dan smrti napruti grješ; 22.00 Šport; 22.10 Sodobna glasba. TRST 11.00 Skladbe za godala; 11.15 Stare tržaške pesmi; 12.15 Športni pregled; 14 00 »El Campanon*. KOPER 7.30, 12.30, 14.30, 19.15 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 9.15 Zabavni zvoki; 9.30 Nedeljsko srečanje; 10.00 Orkestri; 10.30 Fumorama; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Današnji pevci; 11.55, 12.45 in 15.00 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 14.00 Sosedni kraji; 16.00 Prenos RL; 18.45 in 19.00 Športna nedelja; 19.30 Prenos RL; 22.10 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00. 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 10.45 Komorna glasba; 11.37 Roditeljski krožek; 12.00 Bachove skladbe; 13.15 Skladbe za godala; 14.30 Mozartova simfonija K 364; 15.30 Sopranistka Pobbe in basist Siepi; 16.30 Mahlerje ve skladbe; 17.30 A. Barolini: Un sogno a Pompei; 18.10 Simf. koncert; 19.20 Schubertove skladbe: 20.00 Cherubini-jeva Žalna maša; 21.10 Športni dnevnik; 21 25 Pianist R. Cerkin; 22.20 Zborovsko petje. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Komorna glasba; 9.35 Glucko-va »Alceste*; 12.00 Malipierova 10. simfonija; 12.15 Športna prognoza; 13.00 Polifonska glasba; 13.35 Operni zbori; 14.30 Teden aktualnosti; 15.00 Bach, Beethoven, Schumann; 16 30 Športna nedelja; 17.30 Perosijev Sodni dan; 18.40 Albinoni, Bach in Beethoven; 19.50 Schubertov Nocturno op. 148; 20.00 Sopranistka G. Farrar in tenorist B. De Muro; 20.45 Beethoven in Strauss. III. PROGRAM 10.00 Začetni koncert; 10.20 Verska prisotnost v glasbi; 12.20 Schumannova klavirska glasba; 13.00 Mozart, Schubert, Salieri; 14.00 Chopinova «Barcarola»; 14.05 Leningrajski filharmonični orkester; 15.30 Bachelli: L’alba del-1’ultima sera; 17.30 Sličice iz Francije; 18.45 Kulturne aktualnosti; 19.15 Koncert; 20.30 Preteklost in sedanjost: Napoleon; 21.00 Klub poslušalcev; FILODIFUZI JA 8.00 Koncert za začetek: Beethoven, Prokofjev in Ives; 9.15 Bartokovi kvarteti; 10.10 Barberove skladbe; 11.00 Sibelius, Grieg, Ros-sehni; 12.00 Sopranistki Dalla Riz-za in Petrella; 13.05 Baritonist G. De Amicis. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 12.00, 13.00, 19.30 Poročila; 6.50 Danes za vas; 7.30 Za kmetijske proizvajalce; 7.50 Informativna oddaja; 8.05 J. Ribičič; »Miškolin*; 8.50 Skladbe za mladino; 9.05 Koncert; 10.05 Še pomnite, tovariši... — Hamšik-Pražak: Bomba za Heydricha; 10.25 Pesmi borbe; 10 45 Naši poslušalci čestitajo; 11.50 Pogovor s poslušalci; 13.30 Nedeljska reportaža; 13.50 Novi ansambli- 14.05 Vedri zvoki; 14.30 Elin Pelin; V onostranstvu — humoreska; 14.50 Ansambel M. Sepeta; 15.05 Športno popoldne; 17.05 Operni koncert; 17.30 Alain Decaux: »Rosenberga ne smeta umreti*, radijska igra; 18.45 L. Weiner: Iz Drugega godalnega kvarteta; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice: 20.00 V nedeljo zvečer; 22.15 Zaplešite z nami; 22.45 Radi ste jih poslušali; ITAL TELEVIZIJA 11.00 Maša, 12.00 Nabožna oddaja; 12.30 Simf. koncert; 13.30 Dnevnik; 14.00 Kmetijska oddaja; 14.45 Kol. dirke; 17.00 Program za m'adino; 18.00 Nabožna oddaja; 19.00 Dnevnik; 19.10 Polčas nogometne tekme; 19.55 Šport in kronike; 20.50 Dnevnik; 20.50 A. Dumas: D’Artagnan; 22.20 Športna nedelja; 23 05 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Včeraj in danes; 22.15 TV film »Begunec*. TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 11.35 Slov. narodne; 11.50 Mendelssohn, Sonata; 12.10 Pomenek s poslušalkami; 13.30 Schubertov Trio štev. 2; 17.00 Reger, Fantazija na koral; 17.20 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Franck, simfonija; 19.20 Chopinove skladbe; 20.00 športna tribuna; 20.30 Mahnič; *Soldaškii miserere*; 21.00 Koncert baročnih skladb; 22.00 Slovenski solisti; 22.10 Zbor sik-stinske kapele; 22.30 Komorne skladbe 20. stoletja. TRST 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Drobci iz folklore; 13.45 Simfonični koncert. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 19.15 Poročila; 6.40 Glasba za dobro jutro; 7.40 Dopoldanska glasba; 8.00 Otroški kotiček; 8.30 Popevke; 9.00 Strani iz albuma; 10.00 Od melodije do melodije; 10.15 Glasbeni vrtiljak; 10.30 Zagrebški solisti; 11.00 Prisluhnimo jim skupaj; 11.45 Znani popevkarji; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 13.50 Športni ponedeljek; 14.00 Rezervirano za mladino; 15.30 Melodije iz filmov; 16.00 športni pregled; 16.40 V ritmu polke; 17.00 Operne skladbe; 17.30 Ritmi; 19.00 Orkester; 19.30 Prenos RL; 22.10 Glasba v večeru. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Schumannove romance; 9.10 Dve Haydnovi simfoniji; 10.05 Komorna glasba; 11.30 Sopranistka Gundula Janowitz; 12.05 Skladbe za godala; 14 45 Natečaj za nove pesmi; 15.45 Plošče; 16.30 Moderne melodije; 17.05 Program za mladino: 18.55 Umetnost in prireditve; 19.30 Luna park; 20.15 Sestanek petih; 21.00 Koncert; 22.05 Orkestri. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.18 Orkestri • 9.09 Zakaj in kako?; 9.15 Mozartova sonata; 10.00 Operna antologija; 10.40 Beethovnove skladbe; 11.35 Skladbe za godala; 13.00 Program z Ra-seelom: 14 05 Juke box, 14.45 Glasbena paleta; 15.00 Izbrane plošče; 15.18 Neapeljske pesmi; 15.35 Znanstvena oddaja: 16.00 Začetek popoldanskega sporeda; 18.00 Glasbeni aperitiv; 18.20 Poljudna enciklopedija; 19.00 Današnje plošče; 20.00 Glasba po željah: 21.10 Jazz; 22.10 Pevci; 22.40 Francoske plošče. III. PROGRAM 10.00 Koncert; 10.45 Mozartove skladbe; 11.30 Od gotike do baroka; 11.45 Sodobna ital. glasba; 12.20 Ital. madrigali; 12 30 Brahm- sove variacije; 12.50 Vivaldi in Beethoven; 15.30 Castiglionijeva radiofonska opera; 16.20 Mozartov kvintet K 515; 17.10 Francoščina; 17.40 Jazz; 18.30 Lahka glasba; 18.45 Kulturni pregled; 19.50 Bul-gakov: «Tekma». FILCDIFUZIJA 9.15 Verska navzočnost v glasbi; 10.10 Rossinijeve variacije; 10.20 Boccherinijevi kvarteti in kvinteti; 12.00 Tržaška folklorna glasba; 12.05 Simf. orkestri; 13.30 Antologija interpretov. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročala; 6.50 Rekreacija; 7.45 In-form. oddaja; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Za mlade radovedneže; 9.20 «Cicibanov svet*; 9.45 Iz Kal-manovih operet; 10.15 Pri vas doma; 12.10 «V narodnem tonu...*; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalni orkester RTV; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Lahka glasba; 14.35 Poslušalci čestitajo; 15.40 Novi posnetki Slov. okteta; 16 00 Vsak dan za vas: 17.05 Operni koncert; 18.00 Aktualnosti; 18.15 «Signali»; 18.35 Mladinska »Interna 469»; 19.15 Ansambel M. Dovžana; 20.00 Koncert zbora in ansambla iz Celovca — v odmoru; »Kulturna kronika*; 22.15 Za ljubitelje jazza; 23.05 Literarni nok turno — Božo Vodušek: Pesmi: 23.15 Jugoslovanski pevci ITAL TELEVIZIJA 12.30 Angleščina; 13.00 Roditeljski krožek; 13 30 Dnevnik; 17.00 Program za najmlajše; 17.30 Dnev nik; 17.45 Program za mladino; 18.45 Knjižna oddaja; 19.15 Kino in družba v Italiji; 19.45 Šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.05 Fran coski film »n bučo*; 23.40 Dnev nik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Srečanja 1969: Andres Segovia; 22.15 Simf. koncert. JUG. TELEVIZIJA OD 2. DO 8.-XI.-1969 NEDELJA, 2. novembra 20.00. 22.05 Poročila; 9.30 Beški fantje; 10.00 Kmetijska od-ja; 10.50 Trapollo HH 33; 11.30 >vorica živali — dokum. film; 35 TV kažipot; 16 00 šahovske mbinacije; 16.30 in 17.15 Košar- Lokomotiva : Olimpija; 18.15 .. _ jug. film; 19.45 Cikcak; .35 Muzikanti — humor, oddaja: .20 Videofon; 21.35 Šport. PONEDELJEK, 3. novembra 20.00, 22.15 Poročil-', 9.35, 14.45 1 v šoli; 10.30, 15.40 Angleščina; .00 Splošna izobrazba; 16.10 •ancoščina; 17.40 F. Bevk; Pe-;rna: 17.55 Po Sloveniji; 18.20 ološko in kemično orožje; 18.50 tbavno-glasbena oddaja; 19.20 »klici: Fotograf; 19.45 Cikcak; .35 G. Miklos; Zadnja vojna — / drama; 21.45 Pariški zapisi B. »gačnika. TOREK, 4. novembra 20.00, 22.30 Poročilu; 9.35, 14.45 J v šoli; 10.40, 15.35 Ruščina; .00 Splošna izobrazba; 16.10 An-eščina; 16.40 Za prosvetne de vce; 17.50 Risanka; 18 00 Lut->vna oddaja; 18.20 Po sledeh navedka; 18.40 Jožica Svete in Pero imitrijevič;- 19.05 Velika pusto-vščina — film; 19.30 Kratek Im; 19.50 Cikcak; 20.35 «Beton-;a džungla* — film; 22.05 Med-irodni festival jazza. SREDA, 5. novembra 20.00, 22.50 Poročila; 9.35 TV v ili; 17.45 Oddaja za otroke; 18.30 Pisani trak; 18.45 Rastline v pre hrani; 19.05 Gospodinjski pripomočki; 19.15 Poje Frangoise Har-dy; 19.45 TV prospekt; 20.35 J. Žmavc: Obisk; 22.05 Tereza Ke sovija v Brašovu; 22 55 Nogomet Avstrija : Škotska. ČETRTEK, 6. novembra 20.00, 22.45 Poročila; 9.35, 14.45 TV v šoli; 10.30, 15.40 Nemščina; 11.00 Francoščina; 16.10 Splošna izobrazba; 17.40 Veseli tobogan; 18.10 Po Sloveniji; 18.40 Spomini revolucionarjev; 19.10 Resna glas ba; 19.45 Cikcak; 20.35 W. Thacke ray: Semenj ničevosti; 21.25 Obisk SNG Ljubljana v SZ, 22.20 She nandoah — film. PETEK, 7. novembra 20.00, 22.30 Poročila; 9 35, 14.45 TV v šoli; 11.00 Angleščina; 16.10 Splošna izobrazba; 17.45 Dogodivščine Huckleberryja Finna — film; 18.15 Mladinski koncert; 19.00 Svet na zaslonu; 19.30 Naš glo bus; 19.50 Cikcak; 20.35 »Gospo dična Julija* — švedski film: 22.05 Rezerviran čas. SOBOTA, 8. novembra 20.00, 24.00 Poročila: 9.35 TV v šoli; 14.30 Mednarodno prvenstvo v namiznem tenisu; 17.45 Po domače; 18.15 Otroci Evrope; 19.15 S kamero po svetu: Brazilija; 19.40 Za boljši jezik; 19.45 Cikcak; 20 35 Waterpolo za evropski pokal: Mladost : Barcelona; 21.35 TV magazin; 22.35 Stan in Olio; 22.50 Novi rod — film; POČASTITEV SPOMINA NAŠIH ŽRTEV Napredne organizacije in svojci položili vence na grobove padlih Generalni konzul FLRJ v Pevmi - V Gorici in Števerjanu sta pela zbora iz Standreža in Steverjana ■ Počastitev padlih v Sovodnjah in na Krasu V sklopu splošne počastitve spomina rajnkih svojcev, ko je bilo na vseh pokopališčih vse živo ljudi in na grobovih vse polno svežih krizantem, smo se v dopoldanskih urah v Gorici in po drugih občinah spomnili tudi padlih borcev, ki so dali svoje življenje, da so nam omogočili več svobode in boljšo bodočnost nam in potomcem. Ob 10. uri dopoldne so prišli predstavniki SKGZ, Goriške mladine in ANPI z zbirališči na trgu v Štandrežu na glavno mestno pokopališče, kjer so položili vence vseh treh organizacij in počastili z enominutnim moikom padle borce. Z njimi je bil tudi moški pevski zbor iz Štandreža, ki je zapel nekaj žalostink. Od tu so krenlii pevci in športniki iz Štandreža tudi na domače pokopališče, kjer so položili venca prosvetnega društva »O. Župančič* in športnega društva «Juventina» ter zapeli nekaj žalostink v počastitev spomina padlih vaščanov. Že ob 8.30 so se pri spomeniku v Pevmi zbrali bivši borci in svojci padlih iz Pevme, z Oslavja in iz Šentmavra ter položili venec. Od tu so odšli v povorki na vaško pokopališče in položili tudi tam venec na grobove padlih. Venec na njihove grobove je položil tudi jugoslovanski generalni konzul iz Trsta, ki je prišel s svojim spremstvom. V Števerjanu so se pred spomenikom zbrali po maši pevci zbora »Briški grič* in drugi člani, položili lep venec in zapeli nekaj žalostink. Prišli so tudi bivši borci z jugoslovanske strani Brd ter položili svoj venec. Nato so vsi skupaj odšli še na Gonjače, kjer stoji osrednji spomenik padlim briškim borcem in položili tudi tam svoje vence ter zapeli nekaj žalostink. V Sovodnjah so se predstavniki občine, bivši borci in drugi vaščani poklonili pred spomenikom padlim in položili lep venec. Tudi v doberdobski občini so bivši partizani položili v dopoldanskih urah vence na grobove padlih borcev ali pred spominske plošče v Jam-Ijah, Dolu, na Poljanah in v Doberdobu ter počastili njihov spomin z enominutnim molkom. V imenu goriške občine je odbornik Fantini v spremstvu general- nega tajnika dr. Pallina že prejšnji dan položil vence v spomin padlim na glavnem mestnem pokopališču, na Kalvariji, v Spominskem parku, v Ločniku in pred spominsko ploščo ustreljenim talcem na Goriškem gradu. Zimski urnik javnih lokalov Pokrajinska zveza trgovcev za Goriško sporoča, da je stopil s 1. novembrom v veljavo zimski urnik za javne lokale na Goriškem, ki je naslednji: Odpiranje: v Gorici in po drugih občinah: kavarne in bari ob 6. uri; restavracije, gostilne, krčme, s kuhinjo ali brez, prodajalne brezalkoholnih pijač vse ob 6.30; osmice ob delavnikih ob 10. uri in ob nedeljah oh 11. uri. Zapiranje: 1. restavracije, gostilne, kavarne, bari, brezalkoholne pijače v Gorici in po vseh drugih občinah na Goriškem ob 24. uri. 2. krčme s kuhinjo ali brez oh 23. uri. 3. osmice v Gorici in na podeželju oh 21. url. Razni društveni krožki zapirajo v Gorici ob 24. uri, po predmestjih v Gorici in v podeželskih občinah pa ob 23. uri. Za te zadnje je dovoljen podaljšek do 24. ure ob sobotah, nedeljah ln praznikih. Lastniki javnih lokalov imajo pravico, da lahko odpirajo največ do eno uro pozneje in da zapirajo največ do eno uro pred določenim umikom. Prav tako lahko zapirajo svoje lokale v opoldanskem času po naslednjem umiku: 1. kavarne, bari, krčme in brezalkoholne pijače ter osmice in društveni krožki od 13.30 do 15.30 2. restavracije, gostilne in krčme s kuhinjo od 15.30 do 17.30 Opoldansko zaporo Je treba najaviti s posebnim obvestilom za občinstvo. PRIREDITEV JE BILA V SOBOTO ZVEČER Svečana podelitev Gallusovih značk pevcem zbora «Srečko Kosovel» v Ronkah Zlato odličje je dobil predsednik društva Stanko Frandolič - Podpredsednik SPZ VValtritsch podelil zlato odličje tudi pevovodkinji Pavlini Komelovi - V zboru so v glavnem priseljeni rojaki s Krasa Društvo za zavarovanje goveje živine v Sovodnjah sporoča vsem živinorejcem svojega področja, da bo cenitev goveje živine v Sovodnjah v nedeljo, 9. t.m. Zato naprošajo, naj bo kateri od družine doma do prihoda cenilcev. Pevci člani pevskega zbora «Srečko Kosovel* v Ronkali iiiiiiiiimtimiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiii hi iiiiiiiiiffiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiii 1111111111111111 m m n n n iiiiiHiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiinii S SEJE OBČINSKEGA SVETA V ŠTEVERJANU Po vseh zaselkih bodo postavili nove tablice s hišnimi številkami Zvišanje prispevka za otroški vrtec - Razprava o razpustu konzorcija za tajnika Na svoji zadimji seji v četrtek 300.000 Mr letno. Povišek so uteme-zvečer je občinski svet v števerja- Ijiii s splošno podražitvi jo življenj-mu, soglasno odobril namestitev skih stroškov. Razpravljali so na-novih hišnih številk po raznih za- \ dalje o imenovanju preglednikov selkih občine. Nove tablice bodo nosile tudi Imena ulic in zaselkov. V zvezi s tem sklepom so odobrili tildi potreben strošek ln spremembo v občinskem proračunu v ta namen. Pri nadaljnji točki so na prošnjo šolskih sester, ki vodijo otroški vrtec v Števerjanu, zvišali občinski prispevek od dosedanjih 200.000 na niiiiiii iiiiiiiiii ■•111111111111111 iiiiiii n iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiMii n mini iii iiiiiiiiiiiiiiiiii mil iiiiii iiihiih lini DO 17. NOVEMBRA V AVLI OBČINSKE PALAČE Slikar Božidar Jakac razstavlja v Novi Gorici Svojo jubilejno turnejo zaključuje 70-letni oče slovenske grafike na Primorskem Od 27. oktobra do 17. novembra razstavlja v avli občinske skupščine v Novi Gorici slikar in grafik Božidar Jakac. S to razstavo zaključuje serijo svojih razstav, ki jih je priredil v svojem 70. letu po raznih slovenskih krajih. Čeprav je bil Jakac rojen v Novem mestu, se počuti doma v zahodni Sloveniji — po očetu je namreč doma iz Istre in v' razgovoru z našim novinarjem je sam dejal, da je močno vezan na zemljo svojih dedov. Božidar Jakac je študiral na u-metnostni akademiji v Pragi. Po študiju je mnogo potoval, tudi po Ameriki. Leta 1943 je z ženo odšel v partizane, kjer je postal član Avnoja in se je udeležil zgodovinskega zasedanja v Jajcu. Šele nedavna razstava v Beogradu je predstavila Jakca kot partizanskega u-metnika. Prej je bila umetnostna zgodovina mnenja, da je iz obdobja NOB pomembno predvsem Jakčevo dokumentarno in pedagoško-organi-zatorsko delo; sedaj je očitno, da je ustvaril v gozdovih pravo umetniško kroniko tistega časa. Po osvoboditvi vse do leta 1961 je deloval kot profesor na Akademiji likovnih umetnosti v Ljubljani. Postal je član več akademij znanosti in umetnosti: slovenske, srbske, jugoslovanske, od leta 1963 pa je tudi mccademico onorario» na Ac-cademia delle Arti del Disegno v Firencah. Njegov obsežni umetniški opus je še nepregledan in neocenjen v celoti. Vendar pa je njegov pomen za slovensko in jugoslovan sko umetnost in njegov doprinos k umetnosti evropskih narodov že več kot očiten. Za Slovence je razen njegovega neposrednega prispevka v zakladnico slovenskega slikarstva pomembno zlasti njegovo pionirsko delo na področju grafike. Takšen pomen ima Jakčevo delo tudi v jugoslovanski umetnosti. Mednarodna kritika pa uvršča tega umetnika že nekaj deset let med vodilne grafike. Otvoritev razstave Božidarja Jakca v Novi Gorici je bila za to mesto praznik. V krajšem kulturnem programu je sodelovat Goriški ok tet, recitirala je članica Primorskega gledališča iz Nove Gorice Dragica Kokotova, uvodne besede pa je spregovoril prof. Darij Bratoš, predsednik Zveze kulturno prosvet nih organizacij Nova Gorica. Ta računov za leto 1969 in ponovno potrdlM dosedanje preglednike, ki so: Bogomir Mužič, Emil Trpin in Slavko Štekar. Potrdili so tudi odborove nujne sklepe ca 30. -junija, 7. in 10. oktobra, ki se nanašajo na namestitev električne ure v zvoniku župne cerkve v števerjanu, odobritve preferenčne lestvice za dodelitev šolskih podpor z deželnim prispevkom ter odobritev načrta za popravilo poti pri Aščih, kjer se je zemlja usedla. Kair se tiče oerkvene ure so jo pred nekaj dnevi že namestili in sedaj v redu deluje. Na seji so proučili tudi prošnjo Antona Vogriča, ki bi rad kupil občinsko hišo v kateri živi že 37 let in plačuje zanjo občini po 35.000 lir najemnine letno. Okrog hiše ima svojo zemljo. Po posvetu z gradbenim izvedencem Francem Simšičem so svetovalci dali pooblastilo županu, da sklene to prodajo. Na tajni seji so obravnavali tudi o problemu razpusta medobčin- zveza je razstavo tudi organizirala, ! S SoJodinJaml 23 lijo starejše pesmi in moderno narodno glasbo, orkester «The Sparks» pa bo igral moderne melodije. Vstop v dvorano bo dovoljen le z vabili, ki jih je moč dvigniti tekom tedna v Gorici, na sedežu prosvetne zveze v Ulici Ascoll 1, v Ste-verjanu pri Ivanu Humarju, Nevini Rožič, Mileni Korenovi in Brunu Stekarju, v Doberdobu pri Janku Gergoletu v Zadrugi, na Poljanah v trgovini Maria Ferligoja, na Vrhu pri Dominiku Jurnu, v Sovod. njah v trgovini pri Vojku Cotiču in pri članu ansambla Aldu Mon-biju, v štandrežu pri brivou Franku Brajniku, v Podigori pri Save-riju Rožiču. kata. Slavnostni govornik je bil akademik prof. dr. France Stele, starosta slovenskih umetnostnih zgodovinarjev. Ni se zadrževal pri u-metnikovih biografskih podatkih, skušal ga je bolj oceniti kot človeka in umetnika, kar pri Jakcu ni mogoče ločevati. V Novi Gorici razstavlja Božidar Jakac 60 svojih del, grafik in risb, edino razstavljeno olje pa je portret pesnika Gradnika. Razstavljena dela so nekakšna skrajšana retrospektiva umetnikovega ustvarjanja. Najstarejša so nastala še v študijskih letih (1921), najmlajša pa nedolgo tega (1969). Tako je lepo pregleden Jakčev stilni razvoj. Začetki so ekspresivni, lahko bi rekli: mladostno revolucionarni. Kasneje je Jakac našel samega sebe v realističnem, nekoliko heroiziranem (kadar gre za portrete) ali monu-mentaliziranem načinu (kadar slika naravo). S takšnim načinom je ostal blizu ljudem, ki so ob 70-letnici potrdili, da je Jakac njihov, ljudski umetnik. V Slovenj Gradcu je dosegel obisk Jakčeve razstave rekordno številko 20.000. Maršal Tito se je na to razstavo pripeljal zato, da bi uvidel, kaj je njegov prijatelj napravil novega». Res pa je, da je večji del sodobne umetnosti daleč od takšnih teženj in da so zlasti v umetnosti razgledani mladini bližja zgodnejša, stilno močneje predelana Jakčeva dela. Toda tudi mlajša generacija priznava Jakcu njegov delež v slovenski umetnostni zgodovini in njegovo izredno tehnično dovršenost. Ob otvoritvi razstave v Novi Gorici je Božidar Jakac tudi sam spregovoril. Zahvalil se je za topli sprejem, potem pa je poudaril pomen, ki ga ima Nova Gorica pri posre- občinski svet v Sovodnjah, ki je že izrekel za razpust. se Prirejajo števerjanski prosvetarji V soboto martinovanje v prosvetni dvorani Prosvetno društvo »Briški grič» v števerjanu otvori svojo letošnjo sezono z martinovanjem, ki bo v soboto 8. novembra zvečer v prosvetni dvorani na Verdijevem korzu 13. Vladimir Ražem razstavlja v Gorici Sinoči ob 18. uri je bila v dvo. rani Pro Loco v goriškl pasaži u-radna otvoritev razstave del tržaškega slikarja Vladimirja Ražma. Slikar prikazuje 23 svojih novejših ln starejših del z morsko motiviko. Iz vseh njegovih del veje morje, vsi svetovni oceani, kakor jih vidi pomorščak, ki je štirideset let krožil po morju in živel z njimi. Razstava bo odprta do 15. novembra ter Je že takoj prvi večer bila deležna lepega obiska in zanimanja tudi za nakupe. Opozorilo občinskih podjetij Občinska podjetja v Gorici sporočajo, da so se te dni zglasili pri številnih potrošnikih metana v Gorici agenti nekega podjetja z industrijskimi patenti. Ti so izjavili, da so pooblaščeni od vodstva občinskih podjetij v Gorici za prodajo varnostnih naprav proti uga- Zelo prijetno in domače vzdušje je bilo prejšnjo soboto v Ronkah, kjer so se v neki gostilni zbrali pevci in člani slovenskega prosvetnega društva «Srečko Kosovel*, ki združuje v glavnem slovenske rojake, ki živijo raztreseni v Ronkah, Tržiču, Foglianu in v drugih krajih tržiškega okoliša. Društvo je nastalo pred nekaj več kot petimi leti, vanj so pristopili številni rojaki, ki jih je usoda prisilila zapustiti rodni Kras in si ustvariti nov dom v nižini, bliže delovnemu mestu. V pevski zbor, ki se je tedaj ustanovil, so vstopili mlajši in starejši ljudje, ki so že prej prepevali v domačih pevskih zborih na Krasu ali v drugih krajih slovenske zemlje. Slovenska prosvetna zveza jim je nudila pe-vovodkinjo v osebi Pavline Kome-love. Že pet let vztrajno vadijo dvakrat tedensko, imeli so že več nastopov v skoro vse slovenskih vaseh na Goriškem in tudi v Jugoslaviji, zelo priljubujeni pa so tudi v bližnjih furlanskih vaseh, kamor jih večkrat vabijo. V soboto so imeli pevci «Srečka Kosovela* izreden praznik. Na sporedu je bila podelitev Gallusovih značk, ki jih osrednja kulturna prosvetna organizacija v slovenski republiki podeljuje zaslužnim pevcem tako v domovini kot v zamejstvu. Na večer so pevci povabili tudi številne člane, ki jih društvo ima in ki vestno podpirajo njega vo delovanje. Mnogi niso mogli za radi zadržanosti priti, vendar ba do še kdaj našli možnost snidenja. Večer je otvoril predsednik domačega društva Stanko Frandolič, nakar je predstavnik Slovenske prosvetne zveze, nje npodpredsed-nik Marko Waltritsch prikazal važnost tovrstnega praznika. Društvo v Ronkah je danes najzapadneiše slovenska prosvetno društvo, deluje izven slovenskega narodnostnega ozemlja, ima pa to zaslugo, da združuje rojake, ki živijo na La škem. Zaradi tega bi bilo nujno, da bi v društvo pristopili še drugi rojaki, ki jih je v tržiškem okolišu kar precej. Podpredsednik SPZ je poudaril važnost priznanja, ki ga ob tej priliki daje prosvetna organizacija pevcem zbora »Srečko Kosovel*. Ne gre le za navadno - - — ll - — — - - IAUl|||UO f/i VW Zabava bo v vseh preurejenih pro- sitvi metana in druih naprav. štorih dvorane, bara in klubske dvorane. Na razpolago bosta dva orkestra, števerjanski kvintet »Briški slavček* bo zabaval tiste, ki že- Vodstvo občinskih podjetij zanika, da ni dalo tako pooblastilo in »vari potrošnike pred takimi nakupi. mniiiiiiiMM .""mi" "imun mm umnim PREJŠNJO NOČ V TRŽIČU S pištolo v roki je grozi! in odnesel bencinurju 30.000Ur Z dvema pomagačena se je ropar odpeljal z avtom 1100, ki je izginil v središču mesta Prejšnjo noč je neznani mladenič I kjer ga je že čakal avto 1100 v vdrl jT^ura(^ Pr! bencinskem servi- katerem sta bili še dve osebi. Ena od teh je stopila iz vozila in odprla zadnja vrata, da je ropar lah ko takoj skočil v avto, ki je odhitel proti središču mesta in izginil. bližnjo cipreso s tako silo, da M popolnoma razbil avto. Takoj # ga odpeljali v splošno bolnišnic v Gorici, kjer so mu ugotovili J*" darec v lobanjo in obraz, leve stegnenice in številne druge manješ poškodbe. Pridržali so $* za 30 dni na zdravljenju. Zapis*11*; o nesreči so napravili karabinjeUv iz Doberdoba. CORSO. 14.30: «11 ec. . rio Pepe«, U. Tognazzl in S. nisio; italijanski barvni film. VERDI. 14.00: «La caduta de dei», glavno delo L. Viscontii9' T. Bogart m I. Thulin. Bar koprodukcija Mladini pod 18. tom prepovedano. MODERNISSIMO. 15.00—22.00: «Vi' J vi o preferibilmente morti», GM' Mano Gemma, Nino Benvenut* Ital. barvni film. VITTORIA. 15.15: «Nel labirint del sesso«, O. De Sanctis in Ratshel, Italijanski barvni fi®9' Mladini pod 18. letom prepoj dan. CENTRALE. 15.15: «Franco, G®' cio e il pirata Barbanera«, * Franchi in C, Ingrassia; itaJj®0-skl film. Tržič AZZURRO. 14.00: «Dio perdoni ** mia pištola«, W. Preston. EXCELSlOR. 14.00: «Sento che sta succedendo qualcosa», J. Le®' man in C. Deneuve. Kinemask0, pe v barvah. PRINCIPE. 14.00: «Ardenne 44: 39 inferno«, B. Lancaster, J. P. ^ mont ln P. 0’Neii. KinemaskoF v barvah. Dodatek «Apollo 11 118 Luni«. S. MICHELE. 14.00: «11 libro« d®116 glungla.i, Walt Disneyev film. " Dodatek «11 ragazzo e l’aqu J9*' v barvah. \orn Gori en SOČA (Nova Gorica): nlnterludU.”' ameriški barvni — ob 16 — ° in 20. uri. DESKLE: »Angelika angleška n19« kdza«, francoski barvni — ob 1 in 19.30. ivu lunurai. gre le za navaano priznanje za večletno delo na pro- j <r tujem okolju. Podpredsednik Wal-tritsch je svoja izvajanja zaključil z ugotovitvijo, da je v Ronkah in okolici, poleg obstoja slovenskega pevskega društva, zelo razširjen tudi slovenski tisk; potrebno bo misliti tudi na zopetno slovensko šolanje otrok slovenskih družin v teh krajih, kjer so slovenske šole obstajale dolgo let po drugi sve-I tovni vojni. I Po govoru je podpredsednik Wal-tritsch izročil Gallusova odličja zaslužnim pevcem. Zlato ' odličje je dobil Stanko Frandolič, ki je tudi predsednik društva, srbrni sta dobila Gabrijel Petejan in Benjamin Juren, bronaste pa Sergij Kora šec, Mirko Vižintin, Mario Černič in David Devetak. Ob tej priliki je bilo podeljeno zlato Gallusovo odličje tudi pevovodkinji Pavlini Komelovi, ki se dolgo vrsto let udejstvuje na pev- Klient Mermolja je dejal, da je videl številko na tablici, in sicer GO 41116, policija pa je ugotovila, da je to številka avta fiata 500, last zdravnika iz Villessa, ki so ga našli v garaži. Vsekakor sta dala tako Mermolja kot Cocco precej podroben opis roparja in njegovih pomagačev v avtomobilu tako glede obleke kot zunanjega videza. Upati je, da bo to olajšalo delo pa liciji, ki se trudi, da bi izsledila avto z zločincem in njegovima pa močnikoma. Dodamo naj še, da je imel bencinar v drugih predalih svoje tor- KANAL: «Cena maščevanja«, 3*11^ riški barvni - ob 16. in 20. SVOBv.-m (Šempeter): «VobU11'^ brez imena«, italij.-jugoslovvaJ1®. barvni film — ob 16 — 18 - 7 I'RVACINA: «Banditi na r*v o!!' angleški barvni — ob 16. in f' POTUJOČI KINO — COL ob 19 in OTLICA ob 20: «Noč ge®er* lov«, ameriški barvni. DEŽURNI LEKARNI GORICA . Danes ves dan in ponoči j® prta lekarna Tavasani, na Kor2U Italija 10 — tel. 25-76. TR2IC Danes po dnevi in ponoči J® Tržiču dežurna lekarna «S. ^lC() 16», dr. G. Olivetti, Ul. 1. ma$' št. 94, tel. 73328. dežurna cvetličarna^. Danes bo v Gorici odprta cv®ri, ima REICHMANN — Ul. Gari*^ skem področju. Podpredsednik SPZ : čarna je orisal njeno vestno in dolgolet- j di 9 — tel. 53-71. no delo na ljudskoprosvetnem področju in ji želel še mnogo uspehov. Po svečanosti se je pričel družabni del večera, na katerem je pevski zbor zapel celo vrsto pesmi iz svojega repertoarja. Finančni stražnik v Dolu freičil z avtom v cipreso Včeraj ponoči, okrog polnoči se je vračal 23-letni finančni stražnik Raffele Formica z avtom fiat 500 iz Gorice proti financarski kasarni pri Mikolih v Dolu, kjer je nasta- MARTINOVANJE priredi Sio^ sko planinsko društvo v ned®1*,’ 16. novembra z začetkom ob f url v prostorih hotela «Soča>* Mostu na Soči. Vpisovanje do de, 5. novembra pri tajnici Si vi v Ascolljevl ul. 1/1. tel. 2* Mali oglasi ZEMLJIŠČE V ŠTANDREŽU njen. Že v bližini svojega doma I prodaj. 5.600 m2 primerno a ne se kakih 50 ali 60 000 lir, ki pa pa je iz neznanih vzrokov zavozil | dustrijo. Informacije na uredi*®; jih ropar ni utegni! odnesti. ceste ter treščil z vozilom v I Primorskega dnevnika v C PpiiitorTki^nGvmfc NEKAJ ZANIMIVIH PODATKOV 0 GLAVNEM MESTU SOVJETSKE ZVEZE V Moskvi ne primanjkuje zelenja in drevja saj šteje mesto štiristo ljudskih vrtov leto nasadijo 400.000 dreves - Naglemu naraščanju prebivalstva ni kos niti mrzlična gradbena dejavnost Moskva je dvakrat glavno to> in sicer države Sovjet-zveze in Ruske sociali-nucne republike. Mesto se Si-. v. koncentričnih krogih s Van ,^em Kremljem- Med na-mestnimi palačami je w © ^0'Pmc, ki se s svojo la.m° odražajo od ostalih pa-■ Čudovito pa je zgodovin-središče, to je Kremelj z ecim trgom in Leninovim ^avzoleJem ter baziiiko sv asih j a Krožna cesta okrog esta je dolga 115 km in je testnega središča oddal j e-j km. Poleg poti in cest jjj ^ mestnih periferijah gozd, ^ hlesto popolnoma obkroža. Se nasadi na leto 400.000 JVes' da se gozdi} vedno do-'Prirastek, da se mešča-riarri nudijo sprehodi v prosti <0nravi’ Pa čeprav ima mesto “ ■judskih vrtov in 2 in pol hjooa dreves. V mestu se «.°S° obnavlja in na novo aa* zdi se kakor bi se ljudi prijela zazidalna mrzlica. Kjer so bili še pred leti travniki in polja, so zrasle stanovanjske četrti in celo v središču mesta se inženirji trudijo, da imajo meščani udobna stanovanja. So pa nekatere stavbe na hitro napravljene in so že čez nekaj časa pokazale napake in slabosti hitre zidave. In kljub toliko novim stavbam še vedno manjka stanovanj in je še vedno veliko povpraševanje in stanovanjska stiska. V mestu je 300.000 avtov, pa se še ne opazi po mestu stiska in zamašitev ulic in nagrmadenih avtov, do česar pa bo 'verjetno prišlo čez he-kaj let, ko bosta italijanska Fiat in francoska Renault pričali prdizvajati avte na tekočem traku. Moskva je izredno čisto mesto, nima smoga ker oblasti niso pustile gradnje tovarn niti na periferiji mesta. Celo mestna plinarna je zunaj mesta. V mesto prihaja plin iz Ukrajine, s Kavkaza in iz Saratova, ki je oddaljen 715 km. Pozimi zapade ogromno snega, za čiščenje pa ima mestna občina na razpolago 1500 kamionov s tisoči delavcev in delavk, ki z neko pedantnost jo in natančnostjo čistijo vse mesto in so pozimi v stalni pripravljenosti. Reči bi se smelo, da imajo Moskovčani delovno silo vedno na razpolago, da imajo čisto njih glavno mesto. Da jim je čistoča nekaj povsem naravnega, kaže že to, da je mnogo parkiranih avtov pokritih in na vlakih in letalih so kovčki v posebnih .podlogah, da se ne zaprašijo ali drugače umažejo. Moskva je mirno mesto. Avtomobilska trobila so prepovedana, vzletišča so tako postavljena, da ne motijo mestnega življenja. Po cestah se otročad ne potepa niti ne kri- HIP5 Pogled na Kalininski prospekt v modernem predelu Moskve či. Tišina po ulicah je skoraj nenavadna, ker mesto je navajeno opazovati ogromne parade in prireditve, sploh o-gromna zbiranja ljudi. In vendar se življenje razvija v merah dostojnosti. Prijeten je prijateljski odnos na cesti. Ljudje se sprehajajo po parkih in občudujejo polne grede cvetja. Na periferijah so hišice pobarvane z živimi kričečimi barvami, ki spominjajo na otroške igrače. Povsod so avtomati, ki proizvajajo «kvas» (ostro vodeno pivo) tekočino, ki se močno peni in je zelo okusna. Ljudje so mirni, berejo «Pravdo», otroci so okrog stojnic s karamelami in nadevanimi kruhki. Tretjina prebivalstva se poslužuje metroja, ostalo pa avtobusov, tramvaja in taksijev. Najcenejša sta metro (cestna železnica) in tramvaj, ki stane samo 35 lir. Smeš si privoščiti taksa, ki jih je po mestu 11.000 in ki ga lahko pokličeš iz 150 telefonskih govorilnic, posejanih po mestnih ulicah, in ki so izključno za to službo. Otroci so po mestnih rekreacijskih domovih, tam so tudi starčki, ki pazijo na de-co, dokler so starši na delu. Tudi ženske so na važnih odgovornih delovnih mestih in so zaposlene kakor moški. Rusi zelo cenijo «vodko», kar je pač razumljivo spričo hladnega podnebja. Malo je mladinskega kriminala, ker je mladina močno zaposlena v šoli, ki jo jemlje zelo resno. Pa tudi zahtevne domače naloge mladino zaposlijo, danima časa misliti na kaj drugega. Največ pa se mladina izživlja v komsomolu. V sami Moskvi je vpisanih v komso-moi en milijon mladincev; tu je prava mladinska vzgoja, ker se drug drugega popravljajo v vedenju tako na cesti, v šoli in doma. Tudi drugače ni na cesti neobzirnih vozačev in potepuhov. Ljudje ho dijo podnevi in ponoči po cestah in nikomur ne pride na misel, da bi ga kdo napadel Največji praznik v mestu je 1. maj. Za to priliko je me sto okrašeno z zastavami, s cvetjem in velikimi slikami državnikov. Parada se prične točno ob 10. uri z otvoritvenim govorom obrambnega ministra in z mimohodom Rdeče armade po Rdečem trgu. Povorko otvorijo zaslužni ge nerali. Sledi armada z vsem najmodernejšim orožjem. V paradi se opazi dinamika mo či Sovjetske zveze, ki vliva v duše svojim državljanom občutek moči in varnosti. Moskva s svojimi 6 milijoni prebivalcev je v zadnji vojni preživela hudo preizkušnjo, a pregnala je sovražnika Izpred mestnih vrat. V mestu utripa srce vse Sovjetske zveze in vseh njenih prebivalcev. M. P. Kot vidimo na sliki, se Frank Sinatra smehlja, kakor bi se ga obtožbe, da ima povezavo z zločinsko «Cosa nostra» (ameriško mafijo), prav nič ne tikale ■inimiiiiiiiiiiiiiituii mn, n,„„„„„„„„„„ Aga Khan končno «osvojen» Po dolgem cincanju se je Aga Khan končno le poročil. Vzel je ločeno Šalimo, bivšo lady Sarah Crichton-Stuart, ki je bila zadnje čase fotomodel. Najprej sta se poročila civilno, potem pa po izmae-litskem verskem obredu v mošeji Boubaker v Parizu. Kot je znano, je Aga Khan duhovni vodja izmaelitov, a se seveda niso neštevilne ženske pulile zanj zaradi kakšnih duhovnih lastnosti, marveč, ker je zelo petičen, saj je na pr. med drugim lastnik znane plaže Smeralda na Sardiniji. U-spelo je torej Salimi, ki se je leta 1940 rodila v družini angleškega polkovnika v Indiji. Pozneje pa se je s starši preselila v Anglijo. Leta 1959 se je poročila z lordom Jamesom Crichtonom - Stuartom, po štirih letih pa se je od njega ločila, predlanskim pa dosegla razporoko. O njej pravijo, da je precej hladna, a zelo lepa in fotogenična. Ravno zato je lahko našla zaposlitev kot fotomodel, ne toliko iz potrebe kolikor, vsaj tako pravijo, da bi pozabila na svoj prvi nesrečni zakon. Kaže, da se je v tem zakonu dolgočasila tudi zato, ker ji ni prijalo življenje z možem na gradu daleč v samoti na severnem Škotskem. Kot fotomodel si je izbrala ime Sally Stuart in pod tem imenom se je uveljavila ter zaslužila do 9 milijonov lir na leto. Z Aga Khanom se je sezna ,||iiiiiiiiiiim,l„i,liii„l„„„„„,1)iiiliiiMilllllill,il,illlllilllllllllllllllllulllllln,llllllllll)lllllll)IIIIIIIIIIIIIIIIHIIMMIIIMIIIIIHI)UIMIHIIIUUI))lmllMUIIVillutmilll,aMII)llll)ljnlMI(IUIIMI)HI|IIIIMUUIIUII)ltlll|L Sala Dobrih SAD MAŠČEVANJA Aga Khan s svoj« ženo Šalimo nila lani v decembru in kaže, da se je med njima vnela nagla ljubezen, ki pa sta jo prikrivala svetu. Kasneje je zapustila delo «iz osebnih razlogov«, pri čemer ni povedala drugega. Takrat se je tudi spreobrnila k muslimanski veri. Nihče pa ni takrat razumel, zakaj je doživela versko krizo in izbrala novo vero. Sploh pa ni imela težkoč pri menjavanju vere, saj se je že ob prvi poroki spreobrnila iz protestantske vere v katoliško, da je lahko vzela svojega zaročenca. Vsekakor mora imeti ta ženska na sebi poseben čar, če pomislimo, da je Aga Khan imel mnogo priložnosti, saj so ga vedno obkrožale lepotice, zlasti v letoviščih, kjer je zelo pogostoma živel. Sicer pa pravijo, da je drugače zelo preprosta in izobražena in da je ravno s tem Pritegnila muslimanskega princa. Njuna ljubezen se je začela na snegu v Sadnt Moritzu v Švici, ker je tudi Aga Khan ljubitelj smuškega športa. Ko sta pred kratkim seznanila svet s svojo zaroko, sta seveda presenetila «boljšo družbo«, katere glavni posel je, da se peha za zabavami in vozi po svetu z letali. Kot smo že dejali, se je rodila nova «begum» pred 29 leti, njen mož pa je tri leta starejši od nje. Za vodjo izmaelitske skupnosti so ga izvolili leta 1957, potem ko je opravil svoje študije v Švici in Ameriki. Na njegovo vzgojo je močno vplivala zadnja žena njegovega deda in pravijo, da je treba njej pripisati, da se je ločil od Anuške von Meks, s katero so ga videvali mnogo let in ki je leta 1967 rodila sinčka, o katerem menijo, da je njegov, česar pa ni ona nikoli trdila. Kot pravi playboy je imel tudi opravka s «slav-no» Sylvio Casablanco, zelo bogato dedinjo. Potem je i-mel še druge prijateljice, a končno ga je osvojila lepa ločenka. ........................II....... IIII.....MIHI..............1III. .............................IIII mi II, I.......Hlini Ulm |||||||,||||||||,|||| ..................... IIIIIIIIII11,, M, I m | IIII m 11..... VODORAVNO: 1. plod vinske trte, 6. slpj, H. predsednik ZDA po drugi svetovni vojni (Harry), 12. ladja za prevoz vlakov in avtomobilov, 14. modema navigacijska naprava, 15. plevel z dolgo korenino, 16. ime vratarja sovjetske nogometne reprezentance Jašina, 17. pokrajina v Vietna mu, 18. država v gorskem ob močju ZDA, 19. čevljarsko orod je, 20. obrat mlekarske industrije, 22. nepoklicni športnik, 24 arabski žrebec, 25. druga forma clja mezozoika, 27. ime angleške ga filmskega igralca Guinnessa, 28. vrsta afriške antilope, 30. o-krajšava za tisoč metrov, 31. dol gorepa okrasna ptica, 32. muslimanski bog, 33. pritok Rena v Švici, 35. avtomobilska oznake Splita, 37. golman, 39. majhne morske ribe, 42. ime slovenske ga popevkarja Leskovarja, 43. zvi jačen prijem, ukana, 45. besed ni oris, 46. poseben smučarski čoln za reševanje ponesrečencev 47. muslimanski podložniki v sta rl Turčiji, 48. lepo vedenje, 49 vojaška pivnica, 51. vrsta polža 52. patrona, 53. najboljši sl o ver s ki telovadec (Miro). NAVPIČNO: 1. trd kamen, 2 poklic, ki se opravlja pod zem ljo, 3. narkoza, 4. feredži podobno muslimansko oblačilo, 5. kratica za ((društvo narodov«, 6. preorana zemlja, 7. loščilo, 8. medmet, 9. preseljevanje, 10. tekstilni delavec, 11. zakoličena črta za gradnjo ceste ali železnice, 12. pod, 13. gnojna bula, čir, 15. priletna ženska, 18. bivši burmanski premier, ki živi v erni graciji v ZDA, 19. smešnica, 21. čel posteljnine, 23. risar zemlje-yWov, predvsem vojaških, 26. tuesto v severni Turčiji, kjer se KRIŽANKA je ruui. in zgodovinar Strabon, 28. vodna površina, 29. uradna kratica severnoatlantskega pakta, 32. gorovje v zahodni Burmi, 34. nevarna bolezen, karcinom, 35. u-podabljajoči umetnik, 36. obrtnik lesne stroke, 37. kompozicija vagonov, 38. gora in premogovnik v vzhodna Srbiji, 40. denarna enota v ZDA in Kanadi, 41. pripovedno pesništvo, 44. železov oksid, 47. znan ljubljanski gostinski lokal, 48. vzklik pri bikoborbah, 50. kemični znak za teru.j, ... t . ..iskimd številkami. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. oktant, 7. o-Drok, 12. Kremelj, 14. tvorba, 15. varan, 16. atrij, 18. li, 19. agen, 20. odred, 21. mir, 22. ruk, 23. stran, 24. RJko, 25. al, 26. otrok, 27. mena, 28. jutro, 30. trans, 32. laiki, 34. Araks, 36. Pirc, 37. su pin, 39. et, 41. vice, 42. genij, 43 aga, 44 ala, 45 kuri, 46. eter, 47 lu, 48. komet, 49. atest, 50. Aleu ti, 52 antanta, 54. talka, 55. Ka naan. HORO SKOP Veljaven od 2. novembra do 8. novembra 1969 OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) V svoje besede ne mešajte preveč strasti, kajti večkrat se vam bo zgodilo, da boste morali svoja čustva zanikati. Na delu bodite bolj zmerni in skromni, tako bo ta teden zelo ugoden za vas. Okrepite svoje zdravje in duha, saj človek ne živi samo od kruha. ____BIK (od 21. 4. do /r 20. 5.) V čustvenih I cmOOfi\ zadevah boste doli'' ^J segli vse, kar želiva y te, in med osebami drugega spola boste postali popularni. Skušajte premagati svoja čustva. Na delu morate biti bolj previdni in morate znati obdržati neko tajnost. Če hočete ohraniti zdravje, izogibajte se vsakemu pretiravanju. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Neka oseba, ki je zelo resna, vam bo odkrila svoja ljubezenska čustva, toda vi ste preveč vihravi in ne boste znali ceniti njene duševne globine. V zvezi z delom ali poslovnim življenjem se bo rešilo neko zelo važno vprašanje. Ne pretiravajte z raznimi podvigi, ker ste rahlega zdravja. RAK (od 22. 6. do 22. 7.) V čustvenih zadevah se bodo izmenjavala zanimiva srečanja s položaji, ki vas bodo spravljali v zadrego. Zadovoljni boste zaradi nežnih čustev neke osebe. Na delu boste morali mnogo razpravljati s svojimi sodelavci. Ne pretiravajte pri zauživanju mastne hrane. ___ LEV (od 23. 7. do f22. 8.) Doživeli bo-F| ste neko prijetno l J novost, zaradi ka- V. J tere boste bolj ve- ^^ drega duha in bo morala zelo visoka. V izključno osebnih zadevah se ne smete »izpovedovati* prijateljem. Na delu boste morali odločno ščititi svoje interese, ker vam bodo nevoščljivi zaradi uspehov. Male zdravstvene motnje. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Ravnajte tako, da ne boste povzročili zamere pri osebi, ki jo ljubite. Iz tega bi lahko nastale dolge razprave. Vaša potrpežljivost se bo preizkušala. Na delu bo teden naporen. če boste hoteli napredovati, si boste morali zelo prizadevati. Boste precej živčni. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) čas je primeren za izboljšanje vašega čustvenega položaia. Dobro je treba premisliti vsako besedo, kajti le tako boste uživali mir. V službi vam primanjkuje potrpežljivosti in se preveč jezite s svojimi sodelavci. Priporočamo vam strogo dieto. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Srečali boste neke stare prijatelje, ki bodo s svojo klepetavostjo povzročili krizo ljubosumja in spravili v nevarnost sedanje odnose. Na delu se morate zelo potruditi, da vas ne bodo spravili ob u-gled. Vzemite pomirjevalna sredstva. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) V čustvenih zadevah bo vladalo občudovanje, ljubezen in intenzivna sreča. Vaš vljudni značaj bo pritegnit veliko prijateljev. V službi bo neki vaš prijatelj potreboval vašo pomoč. Priporočamo vam o-bilo spanja. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Rešitev nekaterih čustvenih zadev vam bo povzročila dosti težav in skrbi. Bodite predvsem odkriti in lojalni; le tako se vrne mir. Kupčija se bo dobro obnesla in boste precej zaslužili. Glede zdravja ste lahko popolnoma mirni, kajti nič ne ogroža vašega organizma. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) V čustvenih zadevah ne smete vedno popuščati, kajti na ta način vas ljubljena o-seba ne bo spoštovala. Spričo nekih posebnih okoliščin boste izkoristili v službi to, o čemer že dolgo razmišljate. Priporočamo vam, da si zdravite jetra. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) V zvezi s čustvenimi zadevami boste zelo slabe volje in zaradi tega boste spravili ob veselje tudi ljudi, ki živijo v vaši bližini. Na delu boste z vztrajnostjo zelo mnogo dosegli. Čas je ugoden za nove pobude. Zdravi boste kot riba. © mamiiMimm Danes Akademik na stadionu «1. maj» V petek bi moral biti v Trstu mednarodni namiznoteniški turnir. It tehničnih razlogov pa turnirja niso mogli izpeljati in je odpadel. V zameno za ta turnir ho slovenska namiznoteniška reprezentanca Trsta, v postavi Edi Bole ter Edi in Boris Košuta, nastopila danes proti bolgarski ekipi Akademik iz Sofije. Srečanje bo na stadionu «1. maj« v Trstu, začelo pa se bo ob 10. uri. * * * • MOSKVA, 1. — V srečanju evropske namiznoteniške lige je Sovjetska zveza. premagala Češkoslovaško 5:2. Oehoslovaki so se pomerili tudi z mladinsko sovjetsko reprezentanco in so jo premagali 5:2. ODBOJKA Danes prvo kolo prvenstva SFRJ Danes se začenja jugoslovansko državno odbojkarsko prvenstvo prve lige za moške in ženske. Trajalo bo do aprila 1970. V moškem prvenstvu nastopa de-eet moštev. Za prvo mesto se bosta potegovali predvsem dve šesterici: zagrebška Mladost in pa beograjska Grvena zvezda. Lahko bi se pa zgodilo, da bosta posegla v bitko za najvišje uvrstitve tudi reški Kvarner (za katerega igra Umaut) in pa beograjski Partizan. Slovenija nima letos v prvi ligi nobenega predstavnika. V ženskem prvenstvu sodeluje osem šesteric, od katerih je kar polovica iz Beograda. Med temi je treba tudi iskati bodočega državnega prvaka. Beograjčanke predvajajo namreč zdaleka najboljšo odbojko v državi in bitka za prvo mesto se bo skoraj gotovo bila le med Partizanom in Crveno zvezdo. V prvo ligo so se letos uvrstile tudi igralke Partizana iz Poreča. Toda zaradi spora, ki je nastal zaradi nekaterih nepravilnosti o- SPDT obvešča, da so treningi PREDSMUCARSKE TELOVADBE v naslednjem razporedu: MLADINCI: (dvorana PD Cankar, Ul. Montecchi 6/IV. nad.) vsak TOREK in PETEK od 16.30 do 17.30,- ODRASLI: (stadion «1. maj«) vsak PONEDELJEK in PETEK od 20.30 do 22. ure. Vpisovanja se še sprejemajo in sicer na krajih treninga. Vpisnina za celotni tečaj znala za mladince 1.000 lir, za odraste pa 1.500 lir (člani) in 2.000 lir (nečlani). DOMAČI ŠPORT krog registracije neke poreške igralke, se je Segonova ekipa odrekla nastopanju v najvišji jugoslovanski ligi. • * * REGGIO EMILIA, 1. — V prijateljskem predprvenstvenem srečanju Je ženska ekipa CO. MA. Ca-bassi premagala večkratnega italijanskega državnega prvaka LaTor-re s 3:1 (13:15, 15:10, 15:7, 15:11), KOŠARKA Olimpija — Slovenijales Sistem pokroviteljstva velikih podjetij in tovarn nad športnimi ekipami, tako imenovani «abdnar menti», prihaja v modo tudi v Jugoslaviji. Eden najboljših jugoslovanskih košarkarskih klubov, ljubljanska Olimpija, je tako sprejela pokroviteljstvo enega največ-jah jugoslovanskih uvozno-izvoznih podjet--', Slovenijalesa. To podjetje je opremilo moštvo z dresi, na katerih je napisano tudi ime pokrovitelja. PLAVANJI Evropa —ZDA Prvo plavalno srečanje med reprezentancama ZDA in Evrope bo verjetno prihodnje leto septembra v Ženevi. To bi bilo teden dni po zaključku evropskega prvenstva, ki bo od 5. do 12. septembra v Barceloni. Amerikancd so že pristali na ponudbo za srečanje. Nastopili bd v vseh olimpijskih ddsoiplinah, vsaka reprezentanca pa bi imela na vsaki progi po dva tekmovalca. DANES NOGOMET 3. amaterska liga 10.30 v Križu Vesna B — Pori na le * * * KOŠARKA Mladinsko prvenstvo 11.30 v Trstu, Ul. della Vaile Bor — LIoyd • * * Naraščajniško prvenstvo 06.00 v Trstu, Ul. Ginnasblca Lloyd — Bor NAMI2NI TENIS Prijateljsko srečanje 10.00 v Trstu, stadion «1. maj» Slov. rep. Trsta — Akademik >♦' >«os*u«o^< ATLETIKA Evropsko atletsko prvenstvo v Rimu BUKAREŠTA, 1. — Enajsto evropsko atletsko prvenstvo bo leta 1974 v Rimu. Tako Je odločal evropski odbor mednarodne atletske zveze, ki zaseda v Bukarešti. Deseto evropsko prvenstvo bo v Helsinkih od 10. do 15. avgusta 1971. mmmm Profesionalizem tudi v Jugoslaviji Vse kaže, da bodo tudi v Jugoslaviji uvedli! profesionalni boks. V tej državi so namreč doslej priznavali le amatersko udejstvovanje v tem športu, vendar pa sta se v zadnjem času pojavila tudi dva profesionalna odbora za orga- ' nizacijo boksarskih srečanj: eden je v Ljubljani in drugi v Zagrebu. Pred kratkim sta že organizirala nekaj srečanj profesionalnih boksarjev. Danes so se zbrali v Subotici člani glavnega odbora jugoslovanske boksarske zveze in na dnevnem redu bo tudi legaUziranje profesionalnega boksa. S športom na profesionalni osnovi se v Jugoslaviji doslej ukvarjajo le nogometaši, teniški igralci in nekateri plavalci na maratonskih progah. # * * MELBOURNE, 1. — Mehiškega boksarja peresne teže, Vincenta Garcio, so prepeljali v bolnišnico. V srečanju z bivšim svetovnim prvakom peteliinje kategorije, Avstralcem Lionelam Rosejem, je prejel v petem krogu k.o. in so ga zaradi močnega udarca morali takoj odpeljati v bolnišnico. ROART BRADFORD Zamorski gospod Bog in gospodje Izraelci Humor ameriških črncev «če se ne motim,» je rekel neki mladenič, pravili so mu Ahud, «Je moj ded pripovedoval, da bo v obljubljeni deželi mleka in medu na pretek.» «Seveda,» je dejal neki Juda, «tako se je vobče govorilo. In zdaj — kaj bi pravil — nič drugega ko garanje in trpinčenje.)) «Tako ne gre dalje,« je rekel Ahud. «Meni ta jed že iz grla leze, ko moramo venomer jesti koruzne žgance in ohrovt. Pa še vse neosolje-no. Pojdem in poskusim iz-pregovoriti z Gospodom o tem, kako je zdaj na svetu. Takole si pri moji veri nisem mislil obljubljene dežele.« In res je šel h gospodu Bogu ter se mu lepo priklonil: «Uslišd me. Gospod, usliši me!« Toda gospod Bog ni niti besede zinil na to. In tako je začel Ahud znova kričati in še glasneje, dokler ni slednjič gospod Bog vendarle pomolil glave iz oblaka. «Ali si me klical?« je vprašal. «Gospod, delal im kričal sem, kar sem mogel,« je ponižno odgovoril Ahud. «Najbrž sem prav trdno zar spal,« je rekel gospod Bog. «Vi vsi mi tako dolgo niste nič povedali, nekam pozabili ste na me, zato sem zadremal. Kaj te je privedlo k me Hotel In Motel «GRflD OTOČEC> OTOČEC ob Krki - Tel. 068/21512-21321 Grad Otočec prenovljen, vse sobe opremljene s stilnim pohištvom Ludvika XV ln XVIII. Priznana mednarodna in narodna restavracija Stcrfe RESTAVRACIJA dR 81.114 A LR E R 6 0 AJŠEVICA (NOVA GORICA) Kaki, ribe in vse specialitete na žaru E3 SUPERMARKET Pasaža na Ajdovščini — LJUBI.JANA Odprt vsak delavnik od 7.30 do 21. ure USNJENA KONFEKCIJA ♦ moški suknjiči in hunterji z usnjeno podlogo ♦ damski plašči iz svinjskega ali kozjega velurja in napa usnja KRZNO ♦ krzneni plašči lz plemenitih krzen ♦ bovice iz nerca v različnih barvah, iz kune in dihurja KRISTAL IZ ROGAŠKE SLATINE ♦ vaze od 8 do 25 cm visoke ♦ vaze unikati ♦ servisi za kompot, liker, vino ♦ kozarci za vino. vodo, liker, whisky in šampanjec PORCELAN KOBALT ♦ jedilni servisi ♦ servisi za belo in čmo kavo ♦ skodelice za čmo in belo kavo Obiščite POSTOJNSKO JAMO Obiski vsak dan ob 8.30, 10.30, 13.30, 16., 18. e0STIii[ PSI ODDIHU SOLKAN SKALNIŠKA 10 (Nova Gorica) Vam nudi dobro pripravljene domače in tuje specialitete. Sprejemamo naročila za slavnostne pojedine (poroke, skupinske izlete. rojstne dneve itd.) Konkurenčne cene Hotel «Grad Mokrice* ob avto cesti Lj*ubljana - Zagreb 32 konfortnih sob-restavraclja — Angleški park — Gostom na voljo jahalni konji — dvo-vprega s kočijo — Dnevno glasba s plesom. Oglašujte V PRIMORSKEM DNEVNIKU tirolska SALAMA za izlete in narezke AGROKOMBINAT EMONA LJUBLJANA / Nov komponibilen program Meblo sedaj v prodaji tudi v Italiji ro VARNA v MEBLO 1 PO HISTVA Nova Gorica Popolna komponibilnost posameznih elementov omogoča sestavo pohištva po Vaših željah in okusu. Z njimi lahko opremite prav vse prostore razen kuhinje in kopalnice. Preko 120 elementov izdelanih v različnih stilnih izvedbah in turnirjih, meri po višini posamezno ali v sestavi 2,4U m. Zahtevajte pojasnila in prospekte pri Vašem trgovcu s pohištvom. Kolikor ne bo mogel zadovoljiti Vaših želja se obrnite na naslov MEBLO IT ALI AN A S.p.A., GORIZIA, VIA ROMA, 31 od koder boste prejeli barvne prospekte in pojasnilo pri katerem trgovcu v bližini Vašega stanovanja lahko blago kupite. Restavracija Marinella Trst, V.le Miramare 323 v bližini miramarskega dvorca, tel. 410986 Nudimo gostom vse ribje specialitete. Za slavnostna kosila obletnice, poroke, krste, birme ter skupinam, dajemo Izredni popust. Vsak večer godba s plesom. Q LEV | Holci L K V I Ljubljana VOŠNJAKOVA I TELEF 310 555 RESTAVRACIJA UPA Šempeter pri Novi Gorici ima vedno na razpolago izbrane jedi z domačimi specialitetami, pristen kraški pršut in salame ter izbrana domača vipavska in briška vina SPREJEMAJO SE NAROČILA ZA SKUPINSKA SLAVNOSTNA KOSILA Telegram LEVHOTEL Tele* 31350 KATEGORIJA «A# Sodobno opremljene sobe Apartmaji Restavracije Restavracijske terase Dan cing kavarna Zabavni W artistični program pl®8, na glasba Aperitiv oai Razgledna terasa Terasa za sončenje Banketne tn konferenčne Ivo ran e čl talnica Frizerski salon Menjalnica Taksi služba Lasten parkirni prostor j Pristajallšče za hellkoptt--’ je Boksi za pse Hladilnica za divjačino. SPL0SNA PLOVBA PIRAN vzdržuje s svojimi tovorno -potniškimi ladjami: redno linijo okoli sveta, redno linijo z Južno Ameriko, redno linijo z zahodno Afriko ter nudi prevoze po vsem svetu z modernimi transportnimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti. Za vse Informacije se obrnite na upravo podjetja: «SPLOŠN A PLOVBA« Piran Župančičeva ul. 24 in na naše agente po vsem svetu. Telexl: 34-122 Yu Plovba 34-123 Yu Plovba Telegrami: Plovba Piran Telefon: 73-470 do 73-477 MOST NA SOČI tel. 7 Hotel «S0ČA» Moderno urejen note! - Pristna kuhinja s specialitetami na žaru — domača postrv — Lep vrt — Vsak dan glasba ln ples — Ribolov celo leto — Lastna čolnarna. "€ENTRU'MWERflpa>,oco! Modeme sobe, mednarodna kuhinja, «GIRL BAR« z mednarodnim programom odprt vsako nofi PIRAN vas vubi IN VAM PRIPOROČA SVOJE TURISTIČNE USLUGE gsggmesr™ OPATIJA HOTEL SLON LJUBLJANA I ITOVA UL. 10. IT.L OD 20641 OO 20645 n TTTHI! Hotel z modernim konfortom • Priznana mednarodna kuhinj® In narodna restavracija • Nočni bar z mednarodnim artisti«* nim programom • Kavama • Blstrd z delikateso, ekspr** som, snack barom in slaščičarno • Klubski prostori in baB* ketna dvorana • Aperitivni bar PORTOROŽ PORTOROSE ROULETTE CHIiMIN l)E FER BAreARA V HOTELU «PALACE» PORTOROŽ Odprlo vse letu KVALITETNO SVEŽE MESO, VSE VRSTE SVEŽE PERUTNINE, SUHOMESNATI IN MLEČNI IZDELKI, PRISTNA USTEKLENIČENA ISTRSKA VINA VAM NUDI Preko svojih trgovin na ŠKOFIJAH in v KOPRU (>«»< >4». ni, Ahud?« «Marsikaj,» je odgovoril A-hud ter pripovedoval gospodu Bogu, kako je sedaj z izraelskimi otroki. «Ti bd rad, da bi jaz pomagal, kajne?« je rekel gospod Bog. «Lepo bi prosil, Gospod,« je odgovoril Ahud. «WeU,» je dejal gospod Bog, «imam ravno polne roke dela. Toda k meni ni še nikoli nihče prišel prosit pomoči, da bi ga bil jaz odbil. Kdo pa je tisti, ki vas sili tako težko de lati, pri tem pa vam daje tako majhne porcije?« «Ah,» je odgovoril Ahud, «Kralj Eglon.» «Kaj? Tisti stari lenuh? Tisti trebušasti grešnik?« je vzkliknil Bog. «Zakaj ne gre kdo izmed vas ter ga odstavi?« «1, no, če je pa Kralj, Gospod!« je dejal Ahud v zadregi. «To ni nobeden izmed mojih Kraljev,« je rekel gospod Bog. «Pa kako naj ga ubijem, Gospod?« je naglo vprašal .4». <«»./»*0*<-<•»( <4*1 <4»'”• Ahud. «Haha!» «T7i si levičar, če se ne motim, kajne?« je rekel gospod Bog. «Yes, sdr.» «No torej, kaj bi te tako skrbelo?« je odgovoril gospod Bog. «Nisem še videl levičarja, ki bi ne znal užugati desničarja — recimo — z požem. V levo roko vzemi mesarski nož, z desno pa kamen ter pojdi k tistemu Kralju lenuhu!« Ahud je torej vzel kamen in nož, kakor mu je rekel Gospod, ter šel h Kralju. «Sto let bodi živ, stari Kralj Eglon,» je zaklical Ahud. «Po tebe nisem pošiljal, neotesanec,« je odgovoril stari Kralj Eglon. «Vem, da niste pome poslali, veličanstvo,« je rekel A-hud, «zakaj dovolj imate razuma, da si ne boste sami klicali nesreče na glavo.« «Kaj naj pomenijo tele neumne besede, td prebrisanec?« je vprašal stari Kralj Eglon. «To pomeni,« je odgovoril Ahud, «da prihaja k vam nesreča brez povabila.« se je nataknjeno zasmejal Kralj Eglon. ((Tvojega kamna se ne bojim. Tale kamen sem opazil takoj, ko si se plazil skozi vrata.« «To se bo šele pokazalo, veličanstvo*« je rekel Ahud. Poskočil je ter s kamnom zamahnil, kakor da hoče usekati Kralja, toda Kralj se je pripognil in skočil s prestola. In prav to je bila napaka. Zakaj ko se je umikal pred Ahu-dovim kamnom, se je Ahud vrgel nanj kakor ris ter ga zabodel z nožem, ki ga je skrival v levi roki. «Hvala Gospodu,« je rekel Ahud, «zakaj on mi je svetoval, kako naj porazim njegovega sovražnika.« še ti- stega dne se je razširila po vsej okolici novica, kaj se je zgodilo. Sovražnikom je padlo srce v hlače, tako da so se potuhnili ln dali za nekaj časa izraelskim otrokom mir. BORBA Z BOGOM BAALOM Izraelski otroci so bili sicer otroci božji, pa so bili vendar samo otroci. In otroci so nemimi im vrtoglavi — to moram reči, meni je vseeno, čigavi otroci so. In tako jih je Ahud komaj izvlekel iz največje godlje in je Izraelitom nekoliko odleglo, že so spet postali nemirni in začeli uganjati svoje objestnosti. Ko pa jih je Gospod zalotil pri razuzdanosti, jim je spet poslal sovražnika. In za izraelske o-troke so nastali hudi časi. «Ampak tole je smešna situacija,« so govorili takrat izraelski otroci. «Tu smo mi in mislimo, da drži Gospod z nami, to tamle so sovražniki im ti spet trdijo, da je na njihovi strani bog Baal. In mi moramo tlačaniti v verigah, sovražniki pa živijo kakor prašiči v žitu. To se zdi, kakor da Je poganski bog "Baal močnejši od našega Gospoda.« In gospodje Izraelci so prenehali moliti h Gospodu ter začeli moliti k Baalu. Ko je Gospod slišal to novico, se je silno razjezil to takoj poslal po nekega moškega, ki so mu pravili Gedeon. ((Gedeon,« mu je strogo rekel, «kaj pa se dogaja med mojimi ljudmi?« «Gospod,» je odgovoril Gedeon, «vse skupaj ni nič vredno. Pridigoval sem ljudem vsako soboto to molim zanje vsak večer. Oni pa hodijo k meni to pravijo: «1 no, da — če bo Gospod za nas kaj storil, bomo k njemu molili, če ne, well — bomo molili k Baalu.« «Tako govorijo?« je zaklical gospod Bog. «In se tudi po tem ravnajo,« je odgovoril Gedeon. ((Gospod, ti bi moral tej grešni sodrgi poslati nov vesoljni potop. Ali pa vzeti metlo v roke.« «Jaz tega niti preveč ne zar merim svojim otrokom,« je rekel gospod Bog že mimo, «Otroci so otroci, mladi so še to ne razumejo. Ampak, da se tu začenja šopiriti stari Baal, tega mi je že dovolj. Slišal sem, da prireja tudi že tukaj v mestu nekakšne misije in poganske pobožnosti.« «2e celo leto. Postavili so mu tudi že cerkev to sploh —.» «Weli, torej pojdi to zažgi * to cerkev, Gedeon,« je * gospod Bog. J In Gedeon je šel ter Baalovo cerkev, tako d® $ popolnoma zgorela, a 'se $ vročem pepelu je napel4®* lečjih zrezkov za izvoU ^ ljudstvo. To je kajpak sta Baala strašno razkačile- i