PRIMORSKI DNEVNIK Rtet^r0’" - Cena 70 lir Leto XXV. St. 194 (7388) TRST, petek, 22. avgusta 1969 OSTRE DEMONSTRACIJE Z GESLI 'ŽIVEL DUBČEK!* IN «VEN RUSIh Vsa Praga se je udeležila enotnega protesta proti okupaciji in za neodvisnost Češkoslovaške V sredo ponoči dva mrtva, 320 aretiranih in mnogo ranjenih - V celoti uspel pasivni odpor Ves dan naraščajoče demonstracije po praških ulicah ter vedno ostrejši spopadi s policijo Zvečer so Trg sv. Vaclava zasedli češkoslovaški tanki - Neredi tudi v Brnu in Bratislavi >bi!AGA'21- Med sinočnjimi manifestacijami sta dve osebi bletjvirtT1 Prestolnici ob prvi o-ko so CSSR zasedle čete ^ sitega pakta. Oblasti so iz-“ fflredno policijsko in vse- '■“men kj °’a odpora in so v ta Mia uporabljena vsa možna oja£ta.a: od iizredndh policijski'.'. PpC ukrepov, mobilizacije tja iS.,'1® Se ni izgubila zaupa-site tSS1 sl°jev), mobilizacije ljud. pa vse do odkritih (w z represalijami. 86 jen!. "D®° VStf zamaši. sa' rraga v celoti odzvala spon iftjjL Pozivom raznih skupin za je ou^^festacijo, pri čemer se k h) , d^lik v bistvu ponovilo V** se je dogajalo pred tacijj takoj po sovjetski oku-Si incidenti na osrednjem 4oWoiv sosednj'ih ulicah so bi-tdrrjkJ-, ostri, čeprav o njih ni SjktLj™ poročil in se je šele 91a i®redelo jz uradnega poro w>«stnega odibora in kasneje mdnistrstva, da sta med tatije 11 dve osebi izgubili živ- V * JSjdnem poročilu ministrstva S6 je nadeve je rečeno, da mn^er 20. avgusta pričela zbi-? !w ■ ca na Trgu Sv. Vaclava da Je predvsem za 5, so v * 1X3 rečini za pretepače J* s rilr®1? rušiti javni red ter ^a*1jtr0Vokaci'-iami m z legalnimi i®) je pozvala k redu. Stfcvalj niso razpršili in so na ličili Z flegalnimi dejavnostmi. Policijske agente 'n Sa (Jrenrvaje ter avtobuse. Po tiaVn J6 še enkrat pozvala k SjNla .“kJe z obsežno akcijo vzpo-tq J®4* na Trgu Sv. Vaclava, j. , 80 se demonstranti prev 3 ^sosednje ulice, kjer se je • w.- rt>cst še okrepila ter so ^tea"* .vjundalska ter resna kri-' ,:?janja. Na več mestih •** barikade, razbili so razbil - 811 Povzročili po- r te »o a, Javna prometna sredicv -brie avtomobile. f.'d* odstavek, kjer je reče- orožja6 *V, stvoji histeriji po‘ L;*nji j Ja ~~ kot so naredili tudi a" in d n 7 proti policijskim šiiti* osebj ,St?- bili pri tem ubiti P0 pn^f^J.e število pa ranje- »tei orn!n?rS'čnem napadu so dr-tej* r* okrog 23. ure vzpostavi -etiote a ?,emer so sodelovale ali pa 30 .to^osjn, jakove ter trobojnice rdečebarvami (modro, %**o v J® Praga spominjala na C-^Vsori ednem stanju, saj so oklrm Pameščeni vojaški ka-(h?«tij, y pni avtomobili in vojaški k2?!ke ^ndar so kasneje vojaške Pozno popoldne je prispelo 60 tankov češkoslovaške armade na zahodni breg reke Vltava in torej nasproti središča mesta. Posadke tankov so se posedle na vozilih in se mimo razgovarjale med seboj. V Brnu je okrog poldne prišlo do incidentov, kjer je policija razpršila nekaj sto mladincev, ki so manifestirali na Trgu svobode. Trg je sedaj zaprt za promet ker so ga blokirali z vojaškimi avtomobili. Incidenti so trajali le mani časa in je bilo popoldne v tem pomembnem industrijskem centru mimo. Prebivalci se niso udeležili mirne demonstracije, kot ie bilo to v Pragi in so se normalno posluževali prometnih sredstev ter so tudi trgovine normalno prodajale. V prestolnici Slovaške Bratislavi je prišlo le do manjših incidentov, ko je policija razgnala manjše skupine mladih demonstrantov. Prebi- im iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|||||||,m |,||llim,,,IJIII||l|lll|ll|,lllllim||ltl|||||||||||||||||l|||||| TISKOVNA KONFERENCA MU VINA LAIBPfl Skrčen za tri milijarde dolarjev proračun obrambnega ministrstva ZDA Ameriška vojska bo štela 100 tisoč vojakov in 50 tisoč civilnih uslužbencev manj kot doslej - Nova strategija ZDA v Vietnamu lini) ' Zlvjienje, mnogo je ranjenih, 300 demonstrantov pa so are-P„g' |e to sporočilo notranje ministrstvo. Danes pa se je vsa nii0 enotao odzvala pozivom za mirno demonstracijo in se meščani bil, "°*'užili tramvajev ter drugih prevoznih sredstev, trgovine so 'Hi|oraZne 'n ob ur' 50 zatu®le sirene številnih tovarn in avto-V p* *»r s* je za 5 minut življenje povsem ustavilo. prij|0 ra91' Brnu in v Bratislavi je --------------- tij k. °3nes do resnih demonstra-•klni ,S° z'ast' v češkoslovaški pre-nji | 1 naraščale, tako da so osred-l^jvečer zasedli češkoslovaški r'kadi> • adinci pa 50 P°sta',i'( ba' t«r . „ln se dolgo upirali policiji v«l» c :*Živel Dubček«, «Rusi b|; * a 1 skandirali «gestapo». Sli-ig? !e streli, rešilni avtomobili g v»i-i,no kr°žili, kar je očiten znak To kern številu ranjenih. doonrt?1 v osnovnih obrisih glavni ki so se pripstili v če- in med njimi številni delavci, kd so nosili zastave ter kričali: «2ivel Dubček, Rusi domov«, številni so dvigali roke z znakom «V», na pločnikih pa je množica ploskala. Vojaški helikopter je stalno preletal trg. V tej povorki je bilo okrog 10 tisoč oseb, ki jih je policija dokaj naglo razpršila in je nastopila ponovno z izrednimi velikimi silami ter je na veliko uporabljala sol-zilne bombe, s katerimi je dobesedno preplavila trg in sosedne ulice. WASHINGTON, 21. - Ameriški obrambni sekretar Melvin Laird je na tiskovni konferenci napovedal, da bo Pentagon na zahtevo kongresa skrčil za vrednost treh milijard dolarjev (okrog 1.875 milijard lir) svoj proračun do leta 1970. Laird je priznal, da bo ta omejitev proračuna v sedanjem finančnem letu onemogočila ZDA, da bi spoštovale vse svoje obveznosti. Poudaril je tudi, da sovpada ta omejitev s pomembno okrepitvijo sovjetske vojaške moči. Sicer pa je Laird dodal, da ne bo ukrep vplical, vsaj v tem letu, na raven ameriških sil v NATO, v Vietnamu. v Južni Koreji in na Okinavvi. Laird je tudi napovedal, da bo ameriška vojska z novim ukrepom štela sto tisoč mož manj ter da bo odpuščenih petdeset tisoč uslužbencev civilnega osebja. Poleg tega bodo več kot sto ladij vojna mornarice razpremili, omejili Dodo ure vežbanja za letalstvo ter zaprli nekaj oporišč. Ameriški obrambni sekretar ni skrival svoje nejevolje zaradi u-krepov, ki jih je morala Nixonova uprava sprejeti pod pritiskom kongresa. Ta je celo zahteval, da bi omejitev znašala pet milijard. Dodati pa je treba, da znaša letos proračun Pentagona 80 milijard dolarjev (skoraj 50.000 milijard lir). Na svoji tiskovni konferenci je Laird tudi prvič javno priznal, da so ZDA spremenile svojo vojaško strategijo v Vietnamu. Nova lini ja Pentagona ni več linija «na j večjega pritiska« na sovražnika, pvj pa gre za «politiko obrambnega reagiranja*. Namen take strategije je obramba ameriških sil pred sovražnimi napadi, odkrivanje skladišč orožja sovražnika ter omejitev žrtev med ameriškimi vojaki. To tudi v bistvu pomeni, da so se v Washingtonu končno odrekli vsakršnemu upanju na vojaško zmago in da se morajo omejiti zgolj na ».obrambno« strategijo. ACLI o izpraznitvi študentskega doma» MILAN, 21. — Predsednik milanskih ACLI Praderi je izdal sporočilo v zvezi z nasilno izpraznitvijo ((študentskega doma«, v katerem pravi, da je ta izkušnja odkrila na dramatični način težave mladincev, ki so prisiljeni živeti daleč od - svojih družin. V tem okviru se ne bi smelo iti na golo policijsko akcijo, ne da bd se vodilo politiko javne intervencije v tem sektorju. valstvo pa se tudi v tem mestu n; odzvalo pozivom in je življenje potekalo normalno. Na kraju, kjer sta lani umrla dva študenta, so danes postavili rože in spominske table Kasneje so tudi v Brno prispeli tanki, ker je množica demonstrantov naraščala in ie menda dosegla 30 tisoč oseb ter ie policija prepustila vojski vzdrževanje reda. Vendar je položaj po dopoldanskih demonstracijah miren. Češkoslovaške oblasti so izgnale dopisnika «New York Timesa« Paula Hoffmanna ter zaprle urade tega lista. Pri tem so izjavili, da ne gre za osebni ukrep proti dopisniku, temveč da ie list obiav-ljal lažnive komentarje proti češkoslovaškim voditeljem. Pred dvema dnevoma so zaprli štiri avstrijske novinarje in francoskega filmskega operaterja, ki so iih sedal izpustili in izgnali iz CSSR. Nekaj pred osmo uro je prišlo do ostrega spopada med policisti in delavci oboroženimi z železnimi palicami, ki so napadli policijske avtomobile na Trgu miru. Zvečer se je položaj tudi zaostril okrog osrednjega trga, kamor so poslali češkoslovaške tanke, ki i-majo zaprte kupole ter so grozeče obračali topove in drugo orožje. Okrog tega trga so mladinci (menda je šlo za okrog 5 tisoč oseb) pričeli ponovno postavljati barikade in so se vedno bolj zaostrovali spopadi med policijo in demonstranti, ki so kričalie «živel Dubček«, «Rusi ven«. Manifestanti so razdrli tramvajske tračnice, da bi zaprli dohod na trg, ter so ritmično skandirali «gestapo». Večkrat so do barikad prodrli policijski oklop-ni avtomobili, katere je sprejel pravi ' dež kamenja. Barikade sc postavili na Ul. Rumunska in Ul. Legerova, kjer so razne bolnišnice. Culi so se tudi streli. Rešilni avtomobili so ves večer krožili, ia-ko da se lahko računa na številne ranjence, vendar nihče ne ve njih točnega števila. Tudi v Brnu se je po zadniih vesteh položaj zaostril in so se čuli streli ter je kakih deset češkoslovaških tankov zasedlo središče mesta. Dve skupini vojakov sta izstrelili salvo čez glave demonstrantov, pri čemer sta bila neka ženska ranjena v roko, moški pa v ramo. in so zato poslali na tisoče propagandistov, ki so prepričevali prebivalstvo, da so bili Zapadni Nemci pripravljeni vdreti v CSSR, če ne bi intervenirati sovjetski tanki. Teh raalag niso nikoli uradno potrdili, ker sovjetski državljan verjame prav obratno, kar je u-radno rečeno. Komentar moskovskega radia MOSKVA, 21. — Moskovski radio je v današnji večerni oddaji sporočil: ((Praški prebivalci, ki jih je vodila tolpa nekaj stotin pretepačev so napolnili osrednje ulice mesta. Policija in vojska sta bili prisiljeni intervenirati in tudi u-porabiti orožje. Bila sta dva mrtva, nekaj ranjenih in 320 aretacij«. Demonstracija pred veleposlaništvom SZ RTM, 21. — Kakih trideset članov radikalne stranke, kd jih je vodil Marco Panella, je danes manifestiralo pred sovjetskim veleposlaništvom ob prvi obletnici o-kupacije CSSR. Nosili so napise: «Ven iz Prave«, ((Vietnam odgovarja liberalizmu, kot češkoslovaška komunizmu«. Zažgali so lutko ter kričali ((Stalinisti«. Ni bilo incidentov. POLOŽAJ V SEVERNI IRSKI Načelnik britanskega gen. štaba v Belfastu Po ogledu Belfasta in Londonderryja je iz-javil, da je položaj slabši, kot si je mislil LONDON, 21. — Britanski notranji minister Callaghan bo prihodnji teden tri dni na obisku v Severni Irski, da se neposredno seznani s položajem po sporazumih, ki so bili nedavno doseženi med britansko in severnoirsko vlado. Obiskal bo Belfast in Londonderry, dve mesti, v katerih so bili v prejšnjih dneh hudi spopadi med protestanti, katoličani in policijo. Britanski minister sc bo sestal in posvetoval s predstavniki protestantov in katoliške manjšine. Callaghan se bo poleg tega ponovno sestal s predsednikom severnoirske vlade, s katerim bo govoril o novem sestanku med itisonom in Chichesterjem. slil. Poleg tega se je sestal tudi s predsednikom severnoirske vlade Chichesterjem. Poveljstvo britanskih čet v Severni Irski je sporočilo, da je vod britanskih vojakov pod vodstvom 18 častnikov v sredo vdrl v neko hišo v bližini Londonderryja. Iskali so «nezaželene elemente«. Funkcionarji britanske tajne policije s sodelovanjem policije Severne Irske pa nadzorujejo vsa pristanišča in vse kraje ob obali, kjer bi se lahko izkrcali «sumljivi elementi« ali pa člani idrske republikanske vojske«. Poveljnik britanskih čet je odredil, naj oddelki pomožne policije stražijo tri obmejne prehode na meji Danes je prispel v Severno Irsko * ^publiko Irsko severno od Lon-načelnik bni.anakeg, g.nnnalnaga | štaba Baker in se je sestal s poveljnikom britanskih čet generalom Freelandom. Po sestanku si je Baker ogledal britanske čete v Belfastu in Londonderryju. Po ogledu obeh mest je izjavil, da je položaj v Severni Irski slabši kot si je mi- PARIZ, 21. — Sovjetski pisatelj Kuzinjecov, ki se je pred kratkim zatekel v Veliko Britanijo, je objavil v francoskem listu «Le Figa-ro« in drugih listih, odprto Pismo, v katerem govori o lanskih dogodkih. V pismu govori o velikem odjeku, ki ga je zasedba imela v SZ in da je prebivalstvo zasedbo obžalovalo. Voditelji so zaradi tega ugotovili, da morajo najti nekakšno obrazložitev iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiii SKORAJ POPOLNOMA UNIČENO ENO OD GLAVNIH MUSLIMANSKIH SVETIŠČ so J* elki. indprli trgovine Siki £ !* videli 1' tarife la- Več>ni umaknili in so 5*1 o5delkfraŽili Sam° m°Čni so te ostale ----- le zelo redki '.JU _° prodajalci z očitno C' čaJ;0stregli. Prebivalci niso (ji.? Vese P'Sov’ ki niso objavili no-I Praše- včerajšnjih demonstra-*C?aio , * radio pa je pričel dan 1,1t|asvoe vne g*asbe in kuhar-V°fno ‘i. Poslopje radia je bi-kLtoed praženo in je bilo ves Vojak m sedem tovornjakov začela 1000 sv. Vaclava. tonstracija se je zi 0 se je zbralo okrog M nn-iTrgu sv' Vac----(v t>a wris!° do incidentov, po pr'držala deset oseb. .tebi« je v Pragi povsem Sc av&°bUski Promet in je >? te SlotiKstov prižgala ža-'/ J Z, 9stawr la trobiti. Tudi pešci ii na ulicah in se je A vse življenje v me- jArji, • Pet minut ni nihče I? w tgrl.tem so se množice Jj hNdln 1 na Trg sv. Vaclava N«L?ti a te )e povorka, ki ie »o P?dniemu delu trga. V Napet položaj v Jeruzalemu zaradi požiga mošeje Al Aqsa V arabskem delu mesta so uvedli policijsko uro ■ Poziv kralja Huseina arabskim državnim poglavarjem - Arabski sindikati napovedali enourno stavko JERUZALEM, 21. - Izredna napetost vlada danes med Arabci na zasedenem ozemlju in še posebno v Jeruzalemu zaradi požara, ki je zjutraj skoraj popolnoma uničil e-nega od najvažnejših muslimanskih svetišč, mošejo Al Aqsa v starem delu Jeruzalema. Mošeja je samo nekaj desetin metrov oddaljena od Omarjeve mošeje in od Zidu joka na svetem področju starega Jeruzalema. Smatrajo jo za enega največjih muslimanskih svetišč, katero prekašata samo svetišči v Meki in Medini. Požar, ki ni terjal človeških žrtev in niti ranjencev, je izbruhnil ob 7.20. Alarm je dalo nekaj arabskih delavcev, ki so delali v mošeji. Tem je tudi uspelo odnesti iz svetišča nekaj dragih predmetov, ki so jih tako rešili pred plameni. Zdi se, da so gasilci prihiteli z zamudo, poleg tega pa se jim .ie pokvarila brizgalna. Velika množica muslimanov, ki se je zbrala pred mošejo, je pomagala gasiti plamene, izraelska policija pa jih je hotela oddaljiti, češ da motijo delo gasilcev. To je seveda še zaostrilo napetost. Pred mošejo j? prišlo do spontane demonstracije, ki jo je policija razpršila s streljanjem v zrak. Izraelska vlada je izredno zasedala in ob zaključku seje izdala poročilo, v katerem izraža obžalovanje za požar. Vlada je tudi odredila policijsko uro v arabskem delu mesta. Vladno sporočilo hvali delo gasilcev ter trdi, da je vlada odredila policijsko uro zato, da bi nihče ne motil gasilcev pri de-„cm „ lu. Ministrska predsednica Goida večinoma mladinci Meir je sporočila, da je bila že imenovana posebna komisija z nalogo, da preiskuje vzroke požara, ter da bo imenovana komisija tehnikov za določitev škode in za pripravo popravljalnih del. Golda Meir je popoldne obiskala kraj požara, medtem ko je izraelska vojska z oklepniki obkoljevala arabsko četrt. Požgano mošejo si je ogledal tudi obrambni minister Moše Dajan, katerega prihod je arabska množica sprejela z ogorčenim vzklikanjem. Vsi sveti kraji krščanstva so pod strogim vojaškim nadzorstvom. Izraelske oblasti pričakujejo namreč, da bodo arabski ekstremisti sprožili represalijo. O vzrokih požara ni še ničesar znanega. Policija je sprva govorila o kratkem stiku, a vest ni bitu potrjena. Pozneje je predsednik muslimanskega verskega sodišča in muslimanskega sveta Jeruzalema, šejk Hilmi Muhtaseb izjavil, da je požar povzročil verjetno neki plavolasi mladenič, ki je govoril angleško in so ga v preteklem tednu že štirikrat opazili v mošeji. Tudi v današnjih jutranjih urah je mladenič bil v mošeji: ko je stopil vanjo, je imel s sabo torbo, ko pa je prišel iz nje, je bil praznih rok. Samo nekaj minut pozneje so se vneli plameni. Ves arabski svet je reagiral na uničenje mošeje Al Aqsa, za katerega dolžijo izraelske oblasti. Generalna zveza arabskih sindikatov je sporočila, da'se bodo 28. avgusta delavci vsega arabskega svata eno uro vzdržali dela v znamenje protesta proti požigu svetišča. Jordanski kralj Husein je popol- dne po radiu pozval vse arabske državne poglavarje, naj se zberejo in naj sklenejo skupno akcijo proti izraelskemu izzivanju. Husein je dejal, da današnji požar ne vznemirja samo vesti Arabcev in muslimanov, pač pa svetovno vest, ter da «nas poziva, da podvojimo napore za zaščito naše domovine, naše vere, naših svetišč in našln tradicij«. Jordanski ministrski predsednik Al Talhouni je dejal, da njegova vlada smatra Izrael za odgovornega za požar. Gre za zločinski incident, je dejal, in za najhujšo a-gresijo, ki jo je Izrael zakrivil proti Arabcem in muslimanom. Jordanska vlada je poslala generalnemu tajniku OZN U Tantu brzojavko, v kateri zahteva primerne u-krepe proti Izraelu. Podobne orzo-javke so poslali tudi varnostnemu svetu OZN in Arabski zvezi. Kairski radio je obtožil Izrael, da je premišljeno organiziral požig mošeje Al Aqsa z namenom, da odpravi kakršnokoli znamenje arabske prisotnosti v svetem mestu. Uničenje mošeje je samo del dolgoročnega načrta, katerega končni cilj je dati Jeruzalemu izključno židovski značaj. O obstoju tega načrta — je bilo še rečeno v oddaji kairskega radia — priča trdovratno izraelsko zavračanje številnih resolucij Združenih narodov, ki so zahtevale ukinitev vseh u-krepov, ki so jih do sedaj spro-žili z namenom, da spremenijo obstoječi status Jeruzalema. Tudi generalni podtajnik Arabske zveze Saved Nofal je dejal, da pomeni požig mošeje nov in premišljen izraelski zločin. 1 iiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiHiiiiiiHiiiiiiiiiii ZASKRBLJENOST V PARIZU PRED VLADNIMI UKREPI 0 «VARČEVANJU> Vlada namerava predvsem povečati izvoz in zmanjšati potrošnjo blaga Visoke globe trgovcem, ki so samovoljno povišali cene živil ■ Francoske poslovne kroge skrbi negativna konjunktura v svetovni trgovini PARIZ, 21. — V gosipodarskiih kro-.darske kroge skrbijo težave, v ka-:fe za potovanja v tujino. Poleg te- gih francoske prestolnice že sedaj ugibajo, kakšen bo načrt, o varčevanju, ki ga bo sprejela francoska vlada, da ozdravi gospodarstvo in da bo s tem razvredno tenje franka doseglo uspeh, ki si ga je vlada zadala. Po nekaterih vesteh iz dobra obveščenih krogov se zdi, da bo vlada najprej spre jela ukrepe za zmanjšanje notranje potrošnje, kar naj bi omogočalo večji izvoz. Toda prav te dni je prišla vest, ki je spravila na noge sindikalne predstavnike, da , , , , , , začeli sprejemati ukrepe, da bi po r.amerava vlaoa povišata davke. pravjij negativno konjunkturo. «Le Sindikata so že povedali, da če se bodo zaradi vladinih ukrepov, so pravd zaradi povišanja davkov ali pa zaradi neodločenega nadzorstva na ’ " Figaro« ugotavlja, da nova pariteta franka omogoča, da so francoske cene sedaj kompetitivne, nato SSJTS5SS SL^JSSAJf »S.lgfvalu«. kot iterli„g. bel-pl.6 «Sjim »IJenjskM, strelko« = 2' ,"* ■» italijanska lira rar-Znano Jo. d. ,o minister » go- “ mm spodarstvo in finance d’Esta;ng ze " K' ... napovedal, da bodo prihodnje leto ^ uravnovesili proračun predvsem na sler za nnane.e zagotavljata, da z račun zmanjšanja notranje potrdi- razvrednotenjem franka in z ukre-nje. V ta namen je bilo že dole- P1, ki Jih bodo v tej zvezi sprejeli. Ceno, da bodo zelo znižali stroške se življenjski stroski ne bodo smeli raznih ministrstev. Toda to še r.i občutno povišati, je za sedaj polo-dovolj in se bo moral minister zaj na francoskem notranjem trgu za uravnovešanje proračuna spe- precej drugačen. Že prve dni po prijeti tudi z vprašanjem dohodkov, razvrednotenju so začeli inšpektor-Ti pa so odvisni od povišanja dav ji gospodarske policije na pariškem kov in povečanja izvoza. V pari- področju obiskovati trgovine, resta-ških časnikarskih krogih že govo-, vracije in hotele. Med obiskom 618 rijo o davčnem pritisku na «ve- obratov so naložili 150 lastnikom like davkoplačevalce«. Poleg tega globo zaradi nedovoljenega poviša-pa ugotavljajo, da namerava vla- j nja cen predvsem jestvin, sadja, da povišati predvsem posredne da/-j povrtnine in mesa. V nekaterih pri-ke na alkoholne pijače, tobak, merih so ugotovili, da so se cene konjske dirke, stave, luksuzne, kar podvojile. V nobenem primeru predmete Itd. Govori se, da bodo baje povišali tudi ceno bencina pa niso znašale manj kot 20 odstotkov. Nekateri kaznovani lastniki so Po drugi strani pa je bilo danes j izjavili, da je bilo naravno, da so v Parizu objavljeno, da proračun j povišali cene, če je frank zgubil za prihodnje leto predvideva urav- na imuinnofi -»a 19 s ,,,(.. vc n novešenje izdatkov z dohodki in da bo baje znašal od 165 do 167 milijard frankov. Za njegovo dokončno sestavo pa ima vlada sedaj precejšnje težave pri iskanju večjih dohodkov. Kot se je zvedelo, je ministrstvo za gospodarstvo in finance že pripravilo nekatere konkretne predloge, o katerih bo morala sklepati vlada. Iz teh predlogov je razvidno, da se minister d’Estaing hoče izognita zaostritvi davčnega vijaka, kar bi nujno povzročilo povišanje cen. Zato bo vladi predložil načrt o spodbudi denarnih prihrankov z novo kreditno politiko. S tem hoče minister doseči dva cilj a. Po ena strani zmanjšati notranjo potrošnjo, kar bd precej omejilo tudi inflacdoni-stično težnjo, po drugi pa vzbuditi v francoskem prebivalstvu novo mentaliteto, M naj bd mu dala zaupanje v vrednost lastnega denarja in ki naj bd ga usmerila v naložbe predvsem v podržavljena podjetja. To bd prineslo, po mne-pju ministra, koristi celotni francoski skupnosti. krogih niso vsi prepričani v optimizem ministra za finance in vlade v pogledu uspešnega razvoja izvoza. Glede tega vprašanja so zlasti strokovnjaki precej zaskrbljeni. Ti ugotavljajo, da teoretsko cene francoskih proizvodov za izvoz bi morale biti nižje na zunanjih tržiščih za 12,5 odst., se pravi za toliko, kolikor je bil frank razvrednoten. V resnici pa, ugotavljajo strokovnjaki, so francoski industrij-ci v zadnjih mesecih prodajali svoje blago pod maržo dobička, kar bi jih lahko sedaj privedlo, da bi pustili svoje cene nespremenjene in da bi vse ugodnosti razvrednotenja franka, ki naj bi bile še vedno «precej omejene« obdržali zase. Še posebno pa francoske gospo- na vrednosti za 12,5 odst. Zato se v Parizu sprašujejo, ali bo vlada sploh zmožna nadzorovati cene v vsej državi zlasti potem, ko bo prisiljena sprejeti nekatere fiskalne ukrepe. Kako bo sploh vlada ugotovila, katero povišanje cene je upravičeno in katero ne, če so bile že povišane tarife za potovanja z letali in ladjami ter železniške tari- ne električnega toka, bencina, kovin in vseh tistih proizvodov, ki so vezani na uvožene surovine in patente, ter volnenega in bombažnega blaga. terih je danes svetovna mednarod-' ga pa se že govori o povišanju cena trgovina Pariški časniki sicer ugotavljajo, da je za sedaj prodaja francoskega blaga na zunanjem tržišču zelo važna. Hkrati pa se sprašujejo, koliko časa bo ta ugodna konjunktura za francoski izvoz trajala. Pri tem pripominjajo, da tudi glavni klienti francoskega blaga, se pravi države, v katere Francija največ izvaža, ne plavajo v mirnih gospodarskih vodah. Zato so tudi v teh državah, kot v Parizu, Popoln zastoj konference za Vietnam PARIZ, 21. — Tudi danes nič novega na konferenci za Vietnam v Parizu, kjer so se že enaintridesetič sestale štiri delegacije. V odsotnosti veleposlanika Cabot Lod-gea je ameriški delegat Philip H»-bib osredotočil svojo intervencijo na problem ameriških ujetnikov v Severnem Vietnamu ter v tej zvezi zahteval od Hanoja seznam u-jetnikov ter začetek pogajanj za njihovo osvoboditev. Sajgonski delegat Pham Dang Lam je med drugim govoril tudi o 24. obletnici Hošiminhovega ?re vzema oblasti ter dejal, da je bila avgustovska revolucija nekaj pozitivnega, da pa so jo komunisti pozneje izdali. Predstavnica južno vietnamske revolucionarne vlado Ngujen Thi Binh je ostro kritizirala pogoje, ki jih postavljajo A-meričani za umik svojih čet iz Vietnama. Te pogoje je označila za »izredno nelogične in nesramne«. Ameriško vojaško poveljstvo v Južnem Vietnamu je objavilo običajni tedenski obračun ameriških in sajgonskih zgub, ki so ta teden več kot dvakrat višje od preteklega. Američani so imeli 244 mrtvih, Sajgonci pa 477. Gre za število mrtvih v bojih, katerim pa je treba prišteti še žrtve števiinin »incidentov«, do katerih je prišlo v zadnjem tednu. V enem od teh. kot smo že poročali, je ameriški tank streljal po pomoti proti lastnim četam ter ubil pet ameriških vojakov. Tri žrtve med ameriškimi vojaki je povzročil tudi padec oboroženega helikopterja na vojaško kolono. zijskih postaj in drugih važnih naprav. Iz Belfasta poročajo, da je severnoirska vlada danes dobila prve zahteve po odškodnini za škodo, ki so jo utrpele razne industrije med spopadi v prejšnjih dneh. Britansko ministrstvo za obrambo je danes zvečer sporočilo, da je vojno letalstvo v šestih dneh »vojne« v Severni Irski opravilo 144 poletov in pripeljalo v Severno Irsko 2431 vojakov, 556 vozil in 150 tisoč kg raznega materiala. Vojaški poveljnik v Londonderryju polkovnik Todd pa je pojasnil, da so v teh dneh prišli v mesto številni tuji študenti iz Anglije, Škotske, nekaterih evropskih držav in iz ZDA, ki simpatizirajo eni s protestanti, drugi pa s katoličani. Zvedelo se je, da je mlada poslanka Bernadette Devlin izjavila ob prihodu v New York, da bo skušala nabrati v ZDA milijon dolarjev za pomoč katoličanom v Severni Irski. «Pomoč, in ne orožje,« je poudarila mlada poslanka skupini časnikarjev. Poleg tega pa je izjavila, da je danes položaj v Severni Irski podoben položaju na Češkoslovaškem. «Vlado v Belfastu lahko primerjamo z režimom, ki ga v Češkoslovaški nadzorujejo Sovjeti.« Medtem se je zvedelo, da se jo zunanji minister republike Irske Hillery ponovno sestal z U Tantom. Iz dobro obveščenih krogov so sporočili, da ie Hillery baje predlagal tajniku OZN, naj Združeni narodi pošljejo v Severno Irsko svojega opazovalca. Obisk zahodnonemških socialdemokratov v Moskvi MOSKVA, 21. — Zahodirtonemšk3 sopialdemolerateka delegacija, kd jo vodii predsednik strankine parlamentarne skupine v Bundestagu, je nadaljevala danes v Moskvi razgovore z sovjetskimi voditelji ter se med drugim sestala s sovjetskim zunanjim ministrom Andrejem Gro. mčkom. Jugoslovanska delegacija na proslavi 25-ktnice osvoboditve Romunije BEOGRAD, 21. — Na vabilo romunske komunistične partije in romunske vlade je odpotovala danes v Bukarešto delegacija jugoslovanske vlade in ZKJ, v kateri so predsednik zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičič, član izvršnega biroja predsedstva ZKJ Budisav šoškič in jugoslovanski veleposlanik v Bu-kareštd Iso Njegovan. Delegacija se br udeležila proslave 25-letmice o-svoboditve Romunije. Te proslave se bo na vabilo CK komunistične mladine Romunije udeležila tudi delegacija Zveze mladine Jugoslavije, ki je prav tako danes odpotovala v romunsko giavoo mesto. Po vsej Kitajski prirejajo množična zborovanja v zvezi z zadnjim sovjetsko - kitajskim spopadom na m; ji med sovjetsko republiko Kazahstan in kitajsko pokrajino Sinkiang. Na sliki letalci na zborovanju proti »sovjetski agresiji«. ZARADI PROTIDRŽAVNIH DEJANJ Uslaški terorist pred beograjskim sodiščem Hrkac je obtožen, da je ubil eno osebo, drugih 76 ljudi pa ranil BEOGRAD, 21. — Okrožno javno i menijo, da jih ni mogoče več pre- tožilstvo v Beogradu je obtožilo danes Milijenka Hrkača za več kazenskih dejanj proti narodu in državi, med njimi za težki zločin podtikanja mine 13. julija lani v beograjsko kinodvorano «20. oktober«. Eksplozija je ubila eno osebo in 76 težje ali lažje ranila. V preiskavi je ugotovljeno, da se je Krkač s posredovanjem Ante Pena-viča povezal z ustaško teroristično organizacijo ((Hrvaško osvobodilno gibanje« in da ga je najprej Ante Penavič učil kako se ravna z eksplozivom in bombami, kasneje pa je v Stuttgartu, kjer je prisegel ustaški organizaciji, končal tudi poseben tečaj za diverzante. Hrkač je 13. junija lani. skupno z Antejem Penavičem, prinesel iz Maribora v Beograd mino, ki jo je podtaknil v kinodvorani «20. oktober«. Za ta zločin je dobil od us-taške organizacije posebno nagrado 2500 mark. Septembra lani je Hrkač ponovno prinesel v Jugoslavijo pet min, potem sta skupno s Penovičem postavila pred grobnico narodnih herojev na pokopališču v Zagrebu (to mino je paznik na pokopališču pravočasno odkril), istega dne pa sta nadaljevala pot proti Beogradu kjer sta naslednjega dne v garderobi železniške postaje podtaknila tri mine, od eksplozije katerih je bilo ranjenih več oseb. Prizadejana materialna škoda je 486.000 dinarjev. Ponovna revizija motornih vozil vzgojiti. Sef mestne policije je izjavil, da aretirani policisti zanikajo obtožbe. Pripomnil pa je, da policija razpolaga z neizpodbitnimi dokazi o njihovi krivdi. Sodnijslke oblasti so ukazale, naj se prekoplje vsa obala, kjer so našli trupla umorjenih. Domnevajo namreč, da je bilo tam pokopanih tudi več drugih oseb, ker le pred časom izginilo na tem področju okoli 30 ljudi. Preiskavo vodi neki policijski funkcionar iz Ria de Janeira. Preiskava o smrti Marie Teress Novara Kamenje in lava sta ubila vulkanologa REVI, 21. — S prihodnjim 1. oktobrom bodo pristojni organi začeli pregledovati avtomobile, motorje in druga podobna osebna vozila ki so bila prvič vpisana v Javni register do 31. decembra 1956. Re^ vizijo bodo opravili na podlagi sklepa ministrstva za prevoze. Posebno ministrsko sporočilo pravi, da bodo prišla za revizijo v poštev tudi vsa vozila, ki so Pila vpisana prvič v javni register v letih 1961 in 1962 in ki jih do oa-nes še niso nikoli pregledali. Pregled bodo opravili zato, da bi u-gotovili, če pri navedenih vozilih obstajajo vsi varnostni pogoji za vožnjo. Posebno pozornost bodo posvetili vprašanju količine hrupa, ki ga povzročajo motorji ter delovanju mehanskih delov avtomobila, zavor, svetlobnih in zvočnih znakov. Pregled avtomobilov, ki so bili vpisani v javni register leta 1956. se bo začel 1. oktobra in se bo moral zaključiti 31. decembra le tos. Pregled vozil, ki so bila registrirana pred koncem leta 1962, pa se bo začel 1. januarja in se bo mo1 ' zaključiti do 31. oktobra prihodnjega leta. LIPARSKI OTOKI (Messina), 21. — Pri ogledovanju enega izmed treh vulkanskih žrel na otoku La-pari je izgubil življenje mlad francoski vulikanolog. V prvem trenutku so sporočili, da so reševalne ekipe našle ponesrečenčevo truplo, toda ta vest ni odgovarjala resnici. Mladi Rene Meunier, star 30 let iz Pariza, Je pred 4 dnevi splezal na vulkansko goro skupaj s 4 prijatelji. Francoski turisti (predvsem pa znanstveniki) so postavili šotore kakih 50 m proč od enega izmed vulkanskih žrel. Meunier je zvečer opazoval bruhanje ter je z uro v roki meril časovne presledke med enim in drugim izbruhom. To svoje delo je opravljal v razdalji kakih 50 metrov od žrela. Nenadoma pa je mladi francoski učenjak sklenil, da se bolj približa vulkanskemu žrelu, kar bi mu olajšalo opazovanje. Nenadoma pa je prišlo do močnejšega izbruha lave in kamenja, ki sta mladeniča ubila pri priči. Pozneje so se reševalne ekipe skušale približati kraju nesreče, toda do sedaj se jim naklep še ni posrečil. TURIN, 21. — Tuininske Oblasti nadaljujejo preiskavo o tragični smrti 144etne deklice Marie Terese Novara, ki je umrla v tragičnih okoliščinah v majhni kmečki hišici, ki je domačini imenujejo «Barbisa» Do sedaj so preiskovalni organi zaslišali številne osebe. Med drugimi so zaslišali kmeta Bordenga, ki je priznal, da je vedel za prisotnost nesrečne Marie Terese v omenjeni hiši. To priznanje, kateremu lahko prištejemo tudi druge izsledke preiskave, pa še ni napotilo preiskovalnih organov na pravo pot, ki bi jih mogoče privedla dc pravih krivcev dekličine smrti. Med najvažnejšimi današnjimi vestmi je treba omeniti sodbo strokovnjakov, ki so preučevali dekličine sestavke in spise v zvezkih in ob robu raznih časopisov in revij. Turimsfca grafološka strokovnjakinja Elena Bal rali meni, da je pisava Marie Terese še zelo otročja in da se ne razlikuje od navadne šolske pisave nedoraslih otrok. Vse to dokazuje določeno duševno lenobo, ki je svojstvena nedoraslim otrokom, ki so sanjavi in nimajo še pravilnega stika z vsakdanjostjo. Sploh gre za značaj mlade deklice, ki je šele v razvoju in ki v vseh zunanjih od-ražarajih, priča o duševni zmedenosti in nezmožnosti ocenjevanja dogodkov in lastnih dejanj, kar je tipično za doraščajočo mladino. Profesorica Bairati nam zato posreduje sliko mlade študentke iz Villafrance d’Asti, ki je bila zapeta sama vase, ki je skrivala svoje misli in svoje ambicije, ki so na vsak način presegale njene duševne zmožnosti. Bila je boječa in kot taka je včasih nastopala brez presojanja, se pravi popolnoma instinktivno. Ker je bila bojazljiva, se je rada zatekala po pomoč pri ljudeh svojega okolja, vendar pa ni znala presojati ljudi s katerimi je prišla v stik. Na podlagi skrbnega proučevanja pisave mlade deklice profesorica Bairati zaključuje, da gre za dekle, ki si je želelo atvari In dogodkov, ki so bili večji od nje. Želela si je udobnosti, zabave in oboževanja, čustveno pa je bila zelo občutljiva. Zato ni nič čudnega, če se je zapletla v razmerja, ki so jo pripeljala do smrti. Razdejanje v pokrajinah, kjer je divjal orkan «Camille» ....mini........m.......................................................................................... STRAŠNE POSLEDICE ORKANA «CAM!LLE> belo RFRlKft * StflRRj Kongo - Brazzaville Sedaj je na vrsti reakcija Tifus in druge nalezljive bolezni ogrožajo opustošena področja v ZDA Pomanjkanje pitne vode in hrane je sprostilo divjo špekulacijo • Potrjena vest o visokem številu človeških žrtev GULPPORT (Misisipi), 21. — Strašne posledice opustošenja, ki ga je povzročil orkan «CamiUe», so postale očitne šele v zadnjih urah. Do sedaj so sicer odkopali le okoli 240 človeških žrtev, toda dokončni iiiuiiiiiiiiiiiiii*iii«iH»iiiiiiii|ii,,Miii|,i,|i,,,i,ll,,,**-*|ii*>*iiiJ*i*IniiiiiumiimiiiiiiMiiuiiiiiimiiimmimiM«HHi»HHniiiiiiiiiiin|,||,i,|,,||,,|,im,,|,,|,,,,,,,,|,|,,» PO ZVERINSKEM UMORU V REL AIRU Poiskali bodo priče ki so se zatekle v Mehiko Policijski organi v Los Angelesu izključujejo, da so morilci iznakazili trupla ubitih ■ Preiskava v krogih «hippijev» Železniška nesreča: trije mrtvi pri New Yorku DARIEN (Connecticut), 21. — Sinoči sta blizu mesta Darien trčila dva vlaka. Pri nesreči so izgubile življenje 3 osebe, ranjenih pa je bilo 75 ljudi. Darien, je pravzaprav predmestje ameriškega velemesta New Yorka. Žrtve in ponesrečenci so ljudje, ki so potovali z vlakom iz New Yorka na svoje domove. Aretirali so policiste ki so ubijali kriminalce VITORIA (Brazilija), 21. — V mestu Vitoria so aretirali 4 policijske agente, ki so obtoženi, da so sodelovali pri umoru 11 ljudi, ki so jih pred nedavnim našli na morski obali v bližini mesta. Vitoria je oddaljena kakih 200 km od brazilskega velemesta Rio de Jane! ro. Domnevajo, da je treba pripisati pokol krajevni «ekipi smrti«, ki je na las podobna drugim podobnim organizacijam, ki so jih ustanovili policisti v Riu de Janeiru in v Sao Paulu. Zdi se, da so policijski organi ustanovili v teh krajih nekakšne posebne oddelke, ki obračunavajo s kriminalci, za katere LOS ANGELES, 21. — Policija je včeraj, po dolgem molku, ki je očitno kazal, da so njeni detektivi iskali sledi za možnim krivcem, podala izjavo o tragediji v vili znanega poljskega filmskega režiserja Romana Polanskega, kjer so pred dnevi našli v mlaki krvi njegovo očarljivo ženo, filmsko igralko Sharon Tate in več drugih oseb. sedaj zaslišali nad dvesto ljudi in da se je preiskava razširila na vse Združene države. «Moramo zaslišati veliko število ljudi,» je dejal inšpektor kriminalnega oddelka Ha-rold Yarnell, «toda te so v raznih državah naše federacije.* V zvezi z glasovi, ki so vztrajno krožili v teh dneh in ki jim je dal ameriški tisk še precejšnjo težo, je policija demantirala vest, da se je morilec znesel nad lepoto igralkinega telesa. Šef policije v Los Angelesu Robert Hougton je pa izjavil, da so našli v razkošni vili v Bel Air manjšo količino mamil. Sledove mamil so našli namreč tudi v avtomobilu Sebringa, ki je bil parkiran pred vilo v Benedikt Canyonu. Poleg tega je šef policije izjavil, da je neki informator poljskega porekla povedal, da so mislili zločinci baje umoriti Voytika Frykovskega, znanega filmskega operaterja, ki je bil dober prijatelj Romana Polanskega. Poslednji naj bi bil zapleten v trgovanje z mamili, skupaj s krasno igralko Tate, ki je naslednji mesec čakala otroka, s 25 letnim Sebringom, s Folgerjevo in z 19 letnim Stevenom Parentom. Zločinci so se znašli v paniki, ko so našli krasno vilo polno drugih oseb, ki niso imele s Frykovskim nobenega opravka. Zato so bili baje primorani ubiti tudi ostale, ker so bili v strahu, da bi jih kdo spoznal in nato prijavil policiji. Robert Hougton, ki vodi preiskavo, je nadalje povedal, da so do Kar zadeva priče, je dejal Hougton, policija razpolaga do sedaj le z informacijami sorodnikov, prijateljev in znancev umorjenih oseb. Do sedaj ni policija pridržala nobene osebe. Mladi «hippie» Thomas Harrigan, katerega je policija iskala in celo sumila, da je imel pri zločinu kaj opravka, se je sam prijavil policiji. Po triurnem zasliševanju je policija Harriga izpustila, ker je imel resničen alibi. 8. avgusta je bil namreč v Manhattan Beach, to je približno 40 km od vile Bel Aair. sedaj priprla le 19-letnega hišnika režiserjeve vile Williama Garretso-na, katerega pa je po nekaj urah spet spustila. Mladi Garretson je izjavil, da bo tožil policijo, ker ga je krivično priprla. Mladi hišnik je namreč povedal, da ni imel pri tem tragičnem pokolu prav nobenega opravka, ker je tisti večer poslušal radijsko oddajo v bližini vile «Bel Air*. Pogašcn požar na Dugcm otoku Harold Yarnell, šef kriminalnega oddelka je s svoje strani povedal, da je policija sedaj na sledi štirim mladim «hippijem», med katerimi je tudi neko mlado dekle, ki so sedaj verjetno v Mehiki. Policija je zainteresirana za te osebe, ker je mnenja, da so bile priče strašnega pokola 8. avgusta zvečer v vili «Bel Air* , ki je last poljskega režiserja Romana Polanskega. Šef policije v Los Angelesu Hougton je poleg tega pojasnil, da beseda, ki je bila s krvjo napisana na neka vrata v stanovanju Polanskega je brez dvoma «Pig», kar pomeni prašič. S to izjavo je hotel šef policije dokončno izpodbiti neresnično vest, po kateri je neka oseba, predno je umrla, napisala z lastno krvjo, začetnice morilčevega imena. Naj povemo še, da je policija do ZADAR, 21. — Požar, ki je izbruhnil 19. t .m. zvečer na Duge-nu otoku pri Zadru je uničil nad deset hektarov borovega gozda in grmičevja. Požar Je bil pogašen šele po 18-umem napornem gašenju številnih gasilcev, prebivalstva otoka in pripadnikov JLA. ubračun strahovite žaloigre, ki je prizadela državo Misisipi in Luisi-ano, je še vedno zavit v popolno meglo. Skoraj vsi so se že sprijaznili z domnevo, da je vihar zahteval vsaj 500 človeških žrtev. To število pa se lahko povzpne vsak čas tudi na tisoče, ali pa še več. Vprašanje človeških žrtev kot takih pa ni več danes v ospredju. Ljudje vedo, da so ob strašni elementarni nesreči, izgubili svojce, prijatelje, sosede itd. V tem trenutku pa se postavlja vprašanje preživelih, oziroma, kako bodo preživel našli take življenjske pogoje, da bodo lahko «preživeli» drugo obdobje katastrofe. Na obširnih področjih ob reki Misisipi, kjer so številna mesteca In naselja popolnoma razdejana, obstaja nevarnost, da Izbruhnejo hude bolezni. Pri tem gre predvsem za malarijo, tifus in razne druge bolezni, ki jih prinašajo za-jedalci, podgane in miši. Zanimiv Je primer nekega majhnega mesteca na tem področju. Tik pred viharjem sita bili zasidrani ob pomolih reškega pristanišča dve ladji. Silni vihar Ju je potisnil na kopno, kjer sta se razbili. Iz trupa ladij je prišla truma miši in podgan, k> so se pognale na kopno ter preplavile neko bližnjo tovarno, kjer so pripravljali živila za mačke Do sedaj niso še zabeležili teh razdejanih ln opustošenih krajih primerov bolezni, kot sta malarija ln tifus. Ne izključujejo pa, da bi se kaj takega lahko zgodilo v bližnji prihodnosti. Zato so oblasti svetovale, naj ljudje ne pijejo vode, ki še priteka iz javnih vodovodov. Obstaja namreč mož nost, da so ti vodovodi poškodovani in zato zastrupljeni z raznimi primesmi, ki so lahko škodljive Človeškemu zdravju. Sploh pa so oblasti poskrbele za popolno izpraznitev mesteca Pass Christian, kjer PRIREDITVE AMERIŠKEGA TRGOVSKEGA CENTRA Specializirane razstave industrije ZDA v Milanu je življenje praktično nemogoče, in kjer obstaja največja nevarnost, da se začnejo širiti nalezljive bolezni. Državne obasti, bodisi zvezne, kakor tudi republiške, skušajo pomagati prebivalstvu, toda njihov poseg je nezadosten. Ljudem primanjkuje predvsem živil in vode. Neurejeni življenjski pogoji v katerih so se znašli po strašnem viharju omogočajo brezumno špekulacijo šakalov v človeški podobi. Tako na primer špekulanti prodajajo v teh opustošenih krajih nekaj manj kot 4 Utre vode za en dolar, niti pol kilograma leda pa prav za isto ceno. Se vedno obstaja nevarnost, da bodo kriminalci nadaljevaU svoje delo po opu-stošenih krajih, vdirali v hiše in odnašaU s seboj, kar je količkaj vrednega. Policijske oblasti so sicer teoretično pripravljene na možnost, da se bo kaj takega zgodilo, toda praktično so nemočne. Vsepovsod je namreč le opustošena pokrajina, kjer je skoraj nemogoče potovati. Predsednik Nixon je poslal v državo Misisipi svojega namestnika Spira Agnewa, ki je pregledal opu-stošene kraje. Verietno je, da bodo zvezni organi nudili državi Miškin' in Luisiani večjo pomoč, kot kdai koli v podobnih primerih, toda vprašanje je, če bo ta pomoč pri5!« pravočasno. Oblasti menijo namreč, da bo oreteklo naimanf 20 dni. predno bo v teh pokrajinah vzpostavljen red. Orkan «Camille» je v zadnilb dneh stresel svojo Ihto nad nekaterimi drugimi bližnjimi državam', predvsem nad Virginijo. Močno da ževje je povzročilo naraščanje voda številnih rek. Do sedaj so zabeležili v?aj 30 človeških žrtev. Tudi v Virginiji je okoli 400 ljudi brez strehe. V nekaterih pokrajinah te države je voda globoka 10 metrov Danes so letala na reakcijski pogon ponovno bombardirala orkan «Debbie», ki je sedaj okoli 800 kilogramov južno od Bermudov Zdi pa se, da ta poseg ni obrodil zaželenih uspehov, ker orkan napreduje še vedno s hitrostjo okoli 280 kilometrov na uro v središču vrtinca. Grenard se je medtem preimenoval v Matsuo. Gibanje je vodil iz Pariza, zaradi sodbe pa je bil poslan nazaj v Afriko. Obsodili so ga na izgnanstvo v Cad, nekaj tisoč kilometrov daleč, med tujimi plemeni. Medtem si je pridobil približno 13.000 privržencev in ti se niso vdali usodi. Začeli so s stavkami, z bojkoti, z upori; 7 let po izgonu Matsue jim je celo uspelo izvesti njegov beg iz Čada, a bil je kmalu ujet v Evropi in tokrat obsojen na dosmrtno ječo, daleč od svojega ljudstva. Umrl je januarja 1942, nekateri pravijo zaradi pljučnice, drugi zaradi udarca po glavi. Od tedaj je njegovo gibanje postalo vera in on mesija Afričanov. «Naš oče Mat-su je prišel umret za nas iz ljubezni; jočimo se bratje, kajti mi smo njegove sirote,« pravi ena izmed molitev njemu v čast. Matsua je prevel s svojim duhom področje današnjega Konga Brazzaville. (Navadno imenu Kongo dodajamo tudi ime prestolnice, da ga ločimo od nekdanjega belgijskega Konga.) Po drugi svetovni vojni so se matsuisti vedno bolj širili in Francozi so uvideli, da je prišel čas, ko morajo potegniti na dan svoj protistrup. Protistrup Matsue se je imenoval Yaoulou. Yaoulou, izgovarja se Julu, se je rodil leta 1917 v istem plemenu kot Matsua in leta 1946 je bil posvečen v župnika. Kmalu se je začel ukvarjati s politiko, leta 1956 je ustanovil svojo stranko, ki je nosila visoko zveneč in mnogo obetajoč naziv: Demokratična zveza za obrambo afriških interesov. škof je izrekel proti njemu interdikcijo, a Yaoulou se ni ustavil. Leta 1956 je postal brazzavilski župan. Naslednje leto je bil minister za kmetijstvo, leta 1958 predsednik vlade in leta 1959 predsednik republike. Njegova strma pot navzgor se ni izvršila brez neprijetnosti. Pregazil je socialiste in druge naprednejše stranke, nadomeščal jih je in pogosto uničil, kot so želele francoske oblasti. Ljudstvo je volilo zanj, ker je videlo v njem Matsuovega naslednika, tudi uradni matsuisti so ga podpirali. Leto 1958 je bilo za francoske posesti važno leto; de Gaulle je določil referendum, na katerem bi kolonije lahko same določile svojo usodo. Francozi so računali na zaostalost prebivalcev, kjer to ni bilo dovolj so grozili in obljubljali, kjer tudi to ni bilo dovolj so uporabljali svoje može, kakršen je bil Yaolou. Predstavniki Konga - Braz- Zanimivost teh volitev!® bila, da so matsuisti *** spet pisati na jpKftS kot naslednika svojega vw» lja in da obsojajo njegovo ne priznavajo več Yao delovanje s Francozi. -j nre- Matsuisti so odprli °® ^ ^?:s„sll0^PYaoulo^ jansko omogočili Ya9Jfstop da je prišel na oblast i vej jene napake niso m°s‘.ijeli popraviti. Yaoulou je , D(. da mu postajajo matsua varni in zato se jih Je rešita. . -tra"- Aktivisti Yaouloujeve^ ^ ke UDDI so navalili' move matsuistov in j“*... «n li. Tiste, ki so se■'jAjfi kamenjali in potolkli- nrjJ>. je trajala tri dni ib je luvjaia m ^po'l-' dela kakih 15.000 os®"'«iijivl cija se je držala v sp° eIjl» razdalji, da bi se ne z predsedniku. metov.** Ostalo je 2500 matsui? ^ so vztrajno odklanjali £ j# mnie davkov in YA0U m vanje davkov in ukazal, naj jih deportitfj' Zbrani so bili v neseni vjl. kem skladišču v„Spri' skem predmestju M Pi ^ bi šlo je 300 policistov, jih odvedli in ukazali so naj pridejo ven. Matsuisti se niso S‘XfS!.nii'sK»i nanikO 111 , So povzročile paniko «* . se-suisti so se poteptali j® boj. Kar jih je ostalo, s odi10 Ipeljani. To se je fgusta 1959. t0 poL Yaoulou je imel Pr° 0pr»- rešil se je opozicije 1 ”njs<> vil v treh letih to, če s tjj, Francozi zmogli v d ^ „i Svetovno javno mnenj po-vznemirilo, ker časopis naročali o medplemensK pehali, kar je bilo do h .0?0iJ, re res in to je bilo da se ni nihče vtikal-Yaouloujeva vlada je vjo-ljevala pot v duhu sv J ^ ge. Medtem ko je Hih Id1; gospodarno iah. »n, Vaoulo« »Sj pri Dioru talarje in * d° luksuzne hotele. Vlada luksuzne hotele, leta 1963. 15 leta, 5. avgusta tistega 1 nicsf se sindikati uprli enos ^gSUi da bi utrdil svoj polo-monstranti so zažiga 1 m lK vanja ministrov, pore in osvobajali Fife#1 1 — l.n Vnn.llnll j6 P nltf jetnike. Yaoulou so ga pustili na jim koristil več. j________ _________ . - os‘5 vso obiast, ki mu j® s gin11; jala, in poklical na p 11 svoje prijatelje Fra^jiu- ^ ■o)Z 16. avgusta 1963 je odstavila Yaoulouja vila Yaouioujd Masei, govo mesto je stop» KJg laDe^arnefdan Okoliščine, v katerih )® j f oblast, niso p°P^nT0li^ ne, a V Afriki jasnih $$ mom zbrali v Point Noireju, dvoma obilo dobre da bd odločili, kako odgovori- šel je državo v zew ^ ti de Gaullovemu refere-ndu- položaju. Dve tretjm j6 v politiki sploh ni miselnost. , -\ Masemba Debat je irn . e v zelo. Vrednost do sedaj zaključenih kupčij na 45 razstavah je presegla 8 milijonov dolarjev •panka Teresa Gimpera je v AlSheruP^a^ letošnja stojita ob strani pr edstavnici Portugalske in Francij« AmeriSlci trgovski center v Milanu Je od svoje ustanovitve v januarju 1964 do danes priredil 45 specializiranih kolektivnih razstav, katerih se Je udeležilo 1220 ameriških podjetij, kd so skupno zastopala 1605 tovarn dz proizvajalcev iz vseh Združenih ameriških držav. Med omenjenimi razstavljavci je bdio 372 takih (v imenu 406 tovarn in proizvajalcev, ki so prvii sodelovati na neki gospodarski prireditvi v Italiji. Vrednost na teh prireditvah zaključenih kupčij je presegla 8 milijonov dolarjev, to je 5 milijard lir. Poleg tega so se na njih pričela pogajanja za Sklenitev nadaljnjih dobavnih sporazumov v skupni vrednosti 87,7 milijona dolarjev (ali 54,4 milijarde idr). Na razstavah so se v 251 primerih a-meriškd tovarnarji zmenili z Ita lijanskimi gospodarskami organizacijami, da so prevzele njihovo zastopstvo, za 554 primerov zastopstva pa so se na prireditvah pričela ustrezna pogajanja. Obiskovalcev so na teh prireditvah našteli 82.614, številni pa 80 bdJd strokovnjaki, Id so poleg tega sodelovali na raznih seminarjih, strokovnih srečanjih in konferencah, ki jih je center prirejal med letom. Za lotos ima ameriški trgovski center v načrtu še tri specializirane prireditve, in sicer «Hlgh Fideldty in Stereofonda« (od 7. ilo 11. septembra), ((Sodobna avdiovizualna sredstva in programiran pouk« (od 21. do 36- oktobra) ter «Elektronski komponenti« (od do 22. novembra. Tragičen plaz v Sarajevu SARAJEVO, 21. — Včeraj malo po 12. uri se Je na mestnem smetišču v Sarajevu utrgal več tisoč kilogramov težak plaz smeti iz zemlje, ki Je zasul čest ljudi, dva odrasla in štiri otroke. Takojšnja intervencija ljudi, ki so blizu, je rešila samo eno ženo in enega otroka. Od ostalih štirih, pa so doslej našli samo truplo enega o-troka. mu. V bistvu so morali spre jeti ali odbiti ustavo, katero jim je ponujal de Gaulle. Socialist Oppangault je s svojimi 22 poslanci nasprotoval sprejemu, Yaolou jo je hotel odobriti, a je imel večino le •enega poslanca. Na zboru je ozračje postajalo napeto, razžarjeno, poslanci so začela prijemati za Tendenciozen članek holandskega lista BEOGRAD, 21. — Ugledni holandski list «D. Telegraph« Je nedavno objavil zelo tendenciozen članek svojega sodelavca V. Stana pod naslovom «Titova obljubljena dežela pričakuje turiste z o-rožjem«. Olanek je naletel na ostro reakcijo tudi holandskih turistov, ki se nahajajo v Jugoslaviji. U-redništvo beograjskih ((Večernih novosti« je povabilo danes glavnega urednika lista «D. Telegraph« in njegovo soprogo, da kot gosta uredništva obiščeta Jugoslavijo, da sama izbereta kraj, ki ga želita obiskati in se na ta način prepričata o objektivnosti pisanja sodelavca lista «D. Telegraph«, V. Stana Ameriško letalo strmoglavilo v Laosu VIENTIANE, 21. — Letalo ameriške družbe «Air America* je strmoglavilo na tla pri pristajanju na letališče Samthong, kakih 100 km severno od mesta Vientiane. Nesreča se je pripetila že v ponedeljek, toda oblasti so jo posredovale tisku šele danes. Ameriški pilot in 11 potL nikov, od katerih jih je bilo 9 iz Laosa, 2 pa Američana, so izgubili življenje. Vzroka nesreče še niso ugotovili. Družba «Air America* je zasebna ter je sklenila z ameriško vlado pogodbo za prevoze v Laos. Financarski helikopter prestregel tihotapce COMO, 21. — Tihotapci morajo računati danes tudi na najneverjet-nejše posege carinskih organov. To dokazuje poseg finančnih organov, ki so davi s helikopterjem ustavili avto tihotapcev, ki je bil nabito poln s škatlicami inozemskih cigaret. Financarski helikopter je pristal tik ob cesti. Takoj nato sta dva stražnika stekla na cesto ter ustavila avto znamke «giulia». Šofer je takoj ustavil vozilo, vendar pa je skušal zbežati. Financarja sta ga dohitela in aretirala. Gre za 29 letnega Alberta Taddea iz Sondria. Financerji so našli v avtu 130 kg cigaret. Zanimivo je. da se je pri akciji laže ranil neki financer, ki je nerodno padel in se pobil po glavi. je predstavljal les, * žaVe w pično za nerazvite .j? qV8 r zelo nevarno za spodarstva, ker cene Pr.0’ V stal francoska kolonija in na- svetovalce; gospoa 50 ^ slednje volitve so bile določe- litičnih in vojaških. 7, ne šele za leto 1962. lotili organiziranja n ]8stl/jl Istega leta je bil Yaoulou vežbanja vojaštva, idal(V izvoljen za ministrskega pred- sebnih čet, kot so V sednika, vedno z enim samim danes odločajo glasom večine. Point Noire se mu je zamerilo, zato je uredil poseben vlak, naložil nanj zveste poslance, njihove družine in pohištvo ter premestil prestolnico v Brazzaville. Oppangault je pozval napredne postajenačelnike naj ustavijo vlak, a Yaoulou je imel oboroženo spremstvo in Point Noire J a se nd izognil ne- so_ bili ^izgnani vsl^, jih oborožili, v kori» Kubanci so lahko, in s precejšnjim ker imajo med s,aD potomce nekdanjih sužnjev. Belci hodo vedno potomci zasj1® ^#^« Kuba je lahko izk®1 <1 $ iJ rei ooorozeno spremstvu m j<= . v - y njim je prevozil 512 kilome- psihološko posebno* j^uir ov pragozda. Z begorn iz korist in 8. avgus .j sv roint Noireja se nd izognil ne- so bili izgnani vsi ggira redom, ker ljudstvo je vedno valoi: Kitajci, Ru^> ci y bolj nasprotovalo njegovi po- in Francozi, zo Kuo s jv litiki v korist Francije. Prvi veliki neredi so izbruhnili februarja 1959 in so trajali 4 dni. V Brazzavillu so se spoprijeli pripadniki obeh struj ln bilo je 98 mrtvih, na stotine ranjenih in na stotine požganih stavb. Yaoulou Je izkoristil priliko in obtožil Op-pangaulta «spodbu1an ja k uporu, neredom in k ropanju«, in se ga zakonito iznebil. Upori kljub temu niso pojenjali; Yaoulou Je moral privoliti v takojšnje nove volitve ln 18. junija je presenečeno ljudstvo izvedelo, da je on dobil 51 sedežev na 61. Domačini so bili navajeni na potvarjanje volilnih izidov, toda, kaj takšnega niso mogli spregledati in začeli so se novi neredi. ostali in nadaljevali -delom. pofar Sadovi so se kin»JU■ J,fl> li. Del vojske se J® sembi Debatu, vrg®‘ 4 - nov°j Pfa vlado in postavil V državnem uclarjr. n0!®' sta 1968 je prišlo^? v . J* odločilnega preobrata p jf, ški zgodovini. Del je uprl ostali vojm je upri us um -g r (K vedla udar. Seveda v znal kubanski vpl*L voS. SV°i°,favno' v kateri Jterih še toliko bolj sprejemljiva, P« skora i Vtrkla rib, planktona ker je Zalivsld tok v globinah bolj Sffcvitev V\A0 T 0Sn0Vnitl nagel kot na površini. Seveda ' ' Ses Piccard f -PnSe prišel Zalivski tok v poštev le liskafu Z.400 lun poti v baje odolni -n' Franklin*, s katerim •baj 1* .‘^ bližine kalifornijskih [%anje J~'i3 in zaključil svoje iugovzhpa Pred dnevi kakih 480 km S p. dn° °d Nove Škotske. RVeno CC3rdom je odšlo na znan-aiaiist„pok)vanje pod vodo še pet 5S3ieznfrik°v’ ki so proučevali po-O^anog p?iave v Gulfskem toku. Rosaveiid ameriške mornarice ij je hod5-133 na Primer je rekel, fficta vD°d°enost pomorskega proton .Podvodni ali bolje glo-Bih nnj* °vbi> to se pravi v tovor- ■ail a-*' piči Vi V IAJVVJI.' ka j^riomicah. Do tega zaključ-Jlovhp lfr.Lsel na osnovi uspehov ki je . afa «Ben. Franklina*, cas plul na raznih glo-®sh poprečno v globina K~. in 310 metrov. Pic- •ovjj j lev kot smo že rekli, ugo-^fskem v Zalivskem ali v Biani riu ‘oku manj planktona in j« v nii-Lkkkrati so ugotovili, da ttvskj . im plasteh sicer topli Zase ie rinoi .Vebk° bolj hladen kot j* bU • ej l'ačunalo. Zalivski tok v*®' je znan predvsem p« '%jo0r-,„ ^Svojimi toplimi vodami Jat teče j/a^° klimo povsod, ko-‘|eine vndkoder se te ogromne ko- povsod, ko- voda--------ogromne ko- Ja Premikajo. Tudi zahod- S ktmo ,™ra t pripeti. sY°j° 0i irtieto ,tetnu toku, kajti sicer Veliko ostrejšo. kovani? ie ob zaključku svojega S dot?, da je njegov po- da 0nV ■ P0?501*1 uspeh. Povedal niso k'!1 nie8°vih pet sodelavce^ 5*! mkoli v tem obilnem j^jski P°dvodne plovbe v živ-So^^mosti. Pribil pa je. rak biti ves čas dolgega C^3 )hll Jj), *** zalivskem toku po-3 Pod S se nismo smeli spu-? batisl/V metrov globine, kajti t 4ie» al Pripraven za večje 'atd, ~~ je rekel Jacques Pie u vasolt,Vu1’k ameriške ustanove C MayT raziskave NASA Che-rjlarii Jd6 s sv°je strani posebej ?iil ga je močno prese- k ^tiih ,Padec temperature na thPt^ene?iijah- še Posebej ga patara , 0 dejstvo, da je tero-So D|..,.°de tako naglo padala. P0 ko U Pr°ti severu. St pesnem znanstvenem po-Pavcj f'ccard in njegovi so-i?00, ni ,redili tiskovno konfe-l!11! ča,n ltateri so se zbrali šte-Pji, ‘karji, predvsem časni-.. Med »Vod’j° znanstvene rubri-(!n°Sbtli f,2nimi novostmi in zani-tm-honio^0 j'h easnikarji zve-PJK'0 Ponovno omenili prese-2? tti vJ?,Vost' da v Zalivskem E™ Piortvo veej’h rib, razen ka-> Pa ,^ga Psa m tune. V glo jS, da dl Planktona ni, to se tljkenih ni kiste ogromne mase A. kot t?orskih organizmov, ki t..}Pdi Vo-hrana drugim manjšim k,(ia VDra0]1,m ribam. Ko so Pic-vtafekei jmli, kako si razlaga to, ^ ’ Qa za sedaj nima odgo- ^rial^ji®.švicarski znanstvenik sestav3.Je Zalivski ali Gulfski *Nnk Uetl iz več «stranskih v'....... D "Hllliiiin, Vedsko ®°8podarstvo ' t)(>rastu tiska povzemamo Zan Svecb"ki poslovni kro-s,0dtijoi7°Voljni z letošnjo pro-h °bftta 6a Prihodnje mesece pa k 80 but e, boljše. Po podatkih, °dst(yti,?bJavlj«nl te dni, nad _ Sedaj Vedskih podjetij transporte v njegovi smeri. Z druge strani pa se bo pomorščak tudi vprašal, kako si Roswell zamišlja n?, primer velikanske tankerje od 200, 250 in celo 500 tisoč ton na globini sto ali več metrov. Sicer pa to že ne spada več v prilož nostni obračun Piccardovega podviga. Vsakdanji prizor teh dni: vse, kar je starega, priteguje pozornost. In ob dobrem vodiču starine kar oživijo. lllllllll■llllll■llllllllllllllllllllllllllllllIlllllllllllIllIllllllllllllllllllllllllllllllll■lllllllllllllllllIlllIlllUllllllllllll^llllllllllllllrllllllllllllllllllllnlllllu■llllllllllllllll|||l^ ZAMISEL AVSTRIJSKEGA EKONOMISTA SE JE UVELJAVILA Sto let nespornih uspehov skromne poštne dopisnice V začetku se je praktična zamisel naglo uveljavila ■ Pozneje je začela dobivati vedno več konkurentov: telefon, razglednica itd. NOVOSTI NA KNJIŽNI POLICI Gerald Green: Zadn j i upornik v Polno paro«, ali da "XX, ^ rJe“- Lani ob tem času v°tkov tao zaPoslenih» le 50 H eseru bo doseglo vi-‘Th « *> vef podjetij, V i-atm!' kovlnarsldh podje-4» vt&llieniUna letos s krepkim O PiiLPIoizvodnje' kar P® •b deiu i° do izraza le v dru- Sr>Se kažeJo tendence po C Po tJr’roizvodnji, hkrati pa CN zmogljivosti za b^lfijl Pdst. skoraj pri vsej si, 4« 0»,. Gosp°darstvenlkl pa ■ 4 . ?°Zarintr, r.r* ________J ■%>lh 7 U eas». ko pa je V* Pren, ,edstev za večje na-V VuTal°- K temu dodajajo ta41!«, K,n° Pomanjkanje delov-O'13 u.„ bi zasedla nova Sivijo n sta- Nekateri se sicer W v®hdaf dotok tuje delovne I*'' kajti . s te ni vedno raču-%el°vne tedanjih 5 odst. tu-^ si*e j® za gvedsko ve- Danes je pošta nekaj tako enostavnega in razumljivega, da se nihče ne vprašuje, kako je nastala, kako posluje itd. Kvečjemu se človek razburja, če slabo posluje. Nekoč, davno davno, pa ni bilo tako, pa čeprav je hkrati tudi res, da je pošta delovala že pred tremi ali štirimi tispči let, morda celo še prej, le da se je tedanja pošta močno razlikovala od današnje. Pravzaprav je šele naš rojak Košir, ki si je omislil poštno znamko, odprl vrata Sodobni poštni služili. V prihodnjih dneh pa bomo slavili pomembno obletnico v zvezi s poštno službo. Gre za stoto obletnico, ko je' av- ‘ strijska poštna uprava dala v promet — dopisnico. Bilo je to 1. oktobra 1869. Uspeh dopisnice je bal izreden. Samo v času treh mesecev, torej do konca leta 1969, so avstrijske poštne oblasti razpredale več kot 3 milijone dopisnic... Avstrijskemu zgledu je takoj sledila Velika Britanija. In tudi v Veliki Britaniji je dopisnica naglo prodrla. Še več, v Londonu so pred glavno pošto morali postaviti celo policijo, da bi vzpostavila red med množico, ki je ho tela priti do dopisnic, katerih tisk se je bil nekoliko zavlekel. In tudi druge evropske države so se kmalu priključile Avstriji in Veliki Britaniji. Že 1870. leta so izdale svoje dopisnice nemška, luksemburška in švicarska poštna uprava. Naslednjega t j. 1871. leta so sledile še Belgija, Kanada, Danska in Holandska. Leto zatem je izdal svojo prvo dopisnico še Ceylon v Aziji, v Evropi pa še Norveška in carska Rusija; Fran cija je sledila ostalim državam 1873, leta 1874 pa so začele z izdajo dopisnic še Romunija, Srbija, Španija ter Čile kot prva država v Južni Ameriki. Istega leta je izdala dopisnico tudi pošta v ZDA. V začetku je mogla dopisnica služiti le v notranjem poštnem prometu posamezne države, tako da je za mednarodno pošto bila dopuščena še vedno le pisemska korespondenca. Ko pa so 1874. le ta podpisali na Dunaju mednarod no poštno konvencijo, je tudi dopisnica dobila potni list za v tujino. Sicer pa je leto 1874 leto mednarodne ^splošne poštne u-nije». Za znamko smo rekli, da si jo je omislil naš rojak Košir, pa čeprav se poštna znamka pripisuje drugim. Dopisnico pa si je omislil avstrijski ekonomist dr. Emanuel Hermann, profesor na politehnični šob na Dunaju in v Gradcu. Dr. Emanuel Hermann se je ukvarjal tudi s pisanjem strokovnih člankov za časopise in revije in 26. januarja 1869, ko je bil Hermann star 29 let, je dunajski list «Neue freie Presse* objavil njegov članek o prednosti »novega načina dopisovanja s posredovanjem pošte*, članek je prišel v roke direktorju avstrijskih pošt von Malyju, ki se je takoj začel zanimati za predlog. Dr. Hermann je v svojem članku sugeriral, naj bi bila poštna tarifa za dopisnice le dva krajcarja in ne pet krajcarjev, kolikor je znašala tarifa za pisma, in naj bi se znamka natisnila na samo dopisnico. Oba nasveta je vodstvo avstrijske pošte takoj sprejelo in dopisnica je doživela ogromen uspeh tako v Avstriji kot tudi po vsem svetu, kot smo že zgoraj navedli. In vendar ni bil dr. Emanuel Hermann prvi, ki mu je prišla na misel uvedba poštne dopisnice. Štiri leta pred njim je zamisel o uvedbi dopisnice sprožil direktor pošt severne Nemčije, ki pa ni pomislil na to, da more dopisnica služiti manj kot pismo, ker je pač manjšega obsega in hkrati odprta in da bi zato bilo treba znižati 1 poštno tarifo. Zato njegov predlog ni prodrl. Danes si je težko zamisliti navdušenje, ki ga je javnost pokazala za dopisnico v vseh evropskih državah, posebno še, če'pomislimo, kako so bile tedanje dopisnice po svoji zunanjosti skromne. Bile so tiskane na temnem skoraj plavem papirju, da bi se ne videli madeži, bile so bolj podobne kakemu uradnemu formularju kot pa sredstvu za dopiso vanje. Zato dopisnica dolgo ni prišla v poštev za dopisovanje med «damami», češ da to ni dostojno. Med drugimi, manj občutljivimi ljudmi pa je dopisnica naglo prodrla. In to tembolj, ko tedaj še ni bilo telefona, ki danes tako naglo in uspešno nadomešča takratno dopisovanje. Sicer pa je dopisnica — kot se je pozneje izkazalo — služila predvsem močno zaposlenim ljudem, ki jim ni do formalnosti, do dolgoveznih besed in razlag in ki se zadovoljijo, da v nekaj besedah povedo vse, kar mislijo. Iz tega bi mogli tudi sklepati, da je dopisnica bila kot nalašč za lene ljudi? Tega nihče ne oporeka, vsekakor pa je gotovo, da je dopisnica prišla kot nalašč za modernega človeka, ki nima časa, da bi se zgubljal v dolgovezno besedičenje, kar je bilo v navadi nekoč. V zadnjih desetletjih, odkar je v rabi dopisnica, ji je v precejšnji meri odvzela vrednost poznejša iznajdba — telefon. Za telefonom pa je še bolj izpodkopala dopisnico — razglednica. V Avstriji so začeli z razglednicami okoli 1890. Leta 1894 pa so z mednarodno konvencijo dah tudi razglednici potni list, da sme čez nacionalne meje. Konec preteklega stoletja in v začetku našega stoletja se je skoraj po vsem svetu razširila nekakšna manija zbiranja razglednic. Kako naglo se je upeljala tudi razglednica, nam pove naslednji podatek: v Angliji so 1904. leta pošte nabrale v poštnih nabiralnikih kar 16 milijonov razglednic na teden. Kljub temu, da re je razglednica naglo razvila na račun dopisnice, je dopisnica vendarle o-hranila svoje mesto, posebno tedaj, ko so v nekaterih državah začele pošte izdajati tudi ilustrirane dopisnice. Še več pa je dopisnica pridobila v času prve in tudi druge svetovne vojne, ker so vojakom dajali dopisnice za poštno zvezo z domačimi. In čeprav telefon, telegraf, razglednica in druga sredstva izpodkopavajo dopisnico, se ta še drži in čeprav nima več tiste veljave, ki jo je imela nekoč, se šo vedno upira konkurenci. Obsežen roman malo znanega ameriškega pisatelja Geralda Greena ZADNJI UPORNIK, katerega nam je v slovenščini posredovala koprska založba Lipa, ima vse tiste lastnosti, ki tako delo napravijo bralcem priljubljeno. Roman prikazuje predvsem življenje zdravnika-praktika in sodi tako v vrsto zdravniških romanov, ki jih številni bralci še posebno radi prebirajo. Roman se dogaja v današnji Ameriki, v New Yorku, in je tako že po svojem okolju, ki nam ga odkriva, privlačen. Roman ZADNJI UPORNIK nam med mnogimi zdravniki, ki se pehajo predvsem za denarjem, odkriva tip drugačnega zdravnika, človeka, ki se upira vsem sicer spoštovanim vrednotam ameriške družbe in se drži starih idealov ter načel. Greenov pripovedni tekst nam predstavlja sivolasega zdravnika in njegovo borbo proti sodobni družbi, pa številnim nasprotnikom, borbo, v kateri skorajda uspe. Sicer pa nam ZADNJI UPORNIK ne razkriva samo zdravnikove težavne in borb polne življenjske poti, zdravnikovih idej in idealov, temveč nam predstavlja tudi nekaj vzporednih zgodb. Ker je pripoved zanimiva in dinamična je branje napeto in bralca pritegne. Zaradi vseh teh moralnih in literarnih vrednot, spričo za--nimive vsebine in prikupnega načina pripovedi, bo ZADNJI UPORNIK doživel uspeh tudi pri slovenskih bralcih. Roman ZADNJI UPORNIK pripoveduje o starem zdravniku Samuelu Abelmanu, potomcu židovskih priseljencev iz vzhodne Evrope, ki se je naselil v črnskem predelu New Yorka, sredi temnopoltih prebivalcev, sredi Židov tn revnih italijanskih ter poljskih priseljencev. Tu za dolar, dva zdravi male ljudi po uspešnih metodah starega praktika. Brez modernih tehničnih pripomočkov, drugače torej kot drugi zdravniki, ki jim gre predvsem za denar. Zato je vse življenje ostal skromen, ni si pridobil nobenega premoženja, s starim avtomobilom, toda cenjen in spoštovan od ljudi, čeprav mu tudi ti že uhajajo k specialistom z zvenečimi imeni, modernimi a-paraturami in visokimi računi. V romanu spoznamo življenjsko pot Samuela Abelmana, njegov težavni študij, neuspel poskus specializacije za kirurga, pa njegovo vseskozi premočrtno življenjsko načelnost, njegovo trmoglavost,, upiranje družbi. V tej borbi stari zdravnik tudi podleže, saj ga v razburjenju zadene kap, ko hiti na pomoč poškodovanemu huliganu. Vendar pa prej doživi uspeh: za potrebe reklame pripravlja televizijska družba novo oddajo o tipičnih Američanih in uglednih osebah, ki so dosegle uspeh v življenju. Po naključju pride izbira na Abelmana in v prvi oddaji nove serije naj bi prikazali tega človekoljubnega in poštenega zdravnika, čeprav je bistveno drugačen od tistih poprečnih in tipičnih Američanov, ki se potegujejo za denar, za slavo in zunanji blišč. Abelman postane osrednja osebnost televizijske skupine, z denarjem od te oddaje pa naj bi si pomagal stran iz neprijetnega okolja, v mirnejši predel mesta, kjer naj bi si kupil novo hišo. Toda smrt, tik pred oddajo, prepreči vse načrte. Pisatelj nam svojega junaka predstavlja retrospektivno in v odlomkih. Tako nam posreduje zdaj sodobno Ameriko, zakulisne spletke med televizijskimi delavci, pa črnski problem, problem huliganov, problem zdravniške e- tike, potem pa se v naslednjih poglavjih spet vrača nazaj in prikazuje posamezna obdobja iz življenja glavnega junaka. Tako spoznamo široko panoramo sodobnega ameriškega življenja in ameriške družbe, problematiko ameriške medicine, predvsem pa lik posebnega, godrnjavega, a plemenitega zdravnika, ki živi odmaknjen od družbe, za svoj poklic in nesebično pomoč bolnim. Zdravnika, ki zvest in dosleden svojim načelom, doživi moralno zmago, čeprav telesno propade. Številne zgodbe, predvsem pa osrednja zgodba o svojevrstnem zdravniku, enem zadnjih svoje vrste, je pripovedovana tako, kot smo to vajeni pri delih velikih pisateljev sodobne ameriške književnosti: plastično, zanimivo, živahno, z odličnim risanjem značajev, v standardni formi in z mojstrsko kompozicijo. Zato nas sicer obsežen tekst prav nič ne utruja, temveč nas tako priteguje k branju, da knjige ne odložimo preden se ne prebijemo do zadnje strani. Gre torej za lep roman, ki nas zadovolji, poplemeniti in nam vlije nekaj vere v pravičnost in poštenje. Sl. Ru. Festival čakavske pesmi Letos jeseni bodo v istrskem kraju Žminju priredili nekakšen festival čakavske pesmi. Prireditev bo dala poudarka dialektalni pesmi, ki se je tu rodila in umetniško močno razvila tudi drugod, na mnogo širšem, področju, koder je v rabi čakavski dialekt. Pobu> da je vsekakor zanimiva in če se bodo organizatorji potrudili, bo lahko letošnji festival le prvi tovrstni festival za uveljavitev čakavske poezije kot enega izmed izraznih načinov bogate hrvatske dialektalne literature Seveda bodo prišla na tej prireditvi v poštev ljudska dela, nič manj pa tudi poezije, ki so jih dali nekateri znani hrvaški literati, začenši z znanim istrskim pesnikom in znanstvenikom dr. Miom Mirkovičem, ki je kot pesnik znan pod psevdonimom Mate Balota, nadalje Drago Gervais, Žvane Črnja in drugi. Drzna Tereza Resovija Znana jugoslovanska pevka Tereza Kesovija je v noči od nedelje na ponedeljek doživela prometno nesrečo. V nedeljo zvečer je simpatična hrvaška pevka pela v Biogradu na moru na večernem koncertu na odprtem skupno s svojim možem Mirom Un-garom ter z neko pevsko skupino iz Splita. Po večerji sta se dva avtomobila s pevcema v e-nem in pevsko skupino v drugem usmerila proti Šibeniku. Nekaj pred Biogradom pa je mercedesu Tereze Kesovije zdrsnil na nekem ovinku s ceste in pevka je pri incidentu doživela možganska pretres, vendar pa drugih resnejših poškodb ni bilo Njen mož, Miro Ungar, ki je sedel ob Terezi, ni zadobil nobenih poškodb, vozilo pa je bilo močno Dotolčeno. Popularno pevko so takoj prepeljali v biogradsko bolnišnico, kjer računajo, da ne bo hudega in da bo še v tem tednu mogla zapustiti bolniško posteljo. Ko so pregledali kraj nesreče, so ugotovili, da sta za nesrečo krivi velika naglica in spolzkost ceste. I'S$J V////////«/. f fcš OVEN (od 21.3. do 20.4.) Uspešen, TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) dan za obrtnike in druge, ki oprav- Odločno zavrnite težavno nalogo, ki Ijajo neodvisne posle. Skušajte svo- j bi vam jo hoteli naložiti. Ljubezen je privatno življenje uravnati po solidnejši poti. BIK (od 21.4. do 20.5.) Ustvarila se bo možnost utrditve doslej ne najbolj gotovega položaja. Neki prijatelj vam bo povzročil precejšnjo nevšečnost. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Ne varčujte z napori, da bi dosegli smoter, ki si ga želite. Storite vse, da bi vas ljudje spoštovali. RAK (od 22.6. do 22.7.) Skušajte ugotoviti, kdo so vaši iskreni pri; jatelji. V neki čustveni zadevi še ni bila izrečena zadnja beseda. LEV (od 23.7. do 22.8.) Z osornostjo pri svojem sodelavcu ne boste dosegli ničesar. Mlajši bodo potrebovali večjo finančno podporo. DEVICA (od 23.8. do 22.9 ) Ne dovolite, da bi vam kdorkoli skušal vsiliti svojo voljo. Pripravite se do bro na svoj poletni odmor. vas bo umetniško navdihnila. ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.) Uredite si delo tako, da bi si lahko privoščili vsaj nekaj ur počitka. Ne nasedajte provokacijam. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Dan bo zanimiv predvsem zaradi nekaterih gospodarskih prednosti, ki si jih boste zagotovili. Sreča v ljubezni. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Noben čudež vam ne more posredovati energij, ki si jih želite. Raje popravite svoje živce. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Uspelo vam bo reorganizirati svoje podjetje in povečati dohodke. V druži-n- majhno nesoglasje. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Za svojo korektnost boste deležni priznanja tudi od strani nasprotnikov. Ves dan . boste izredno dobre volje. TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. narodne; 11.50 Harmonika; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Komorni koncert; 19.05 Otroci pojo; 19.10 Pesniški nazori; 19.25 Priljubljene melodije; 19.45 »Beri, beri rožmarin zeleni*; 20.00 šport; 20.45 Operna glasba; 21.10 Veseli utrinki; 22.10 Skladbe davnih dob. TRST 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 14.00 Wolf-Ferrari: »I quattro ru-steghi*; 14.30 Drobci iz arhiva. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 15.30, 17.00, 20.15 Poročila; 7.40 Glasba za dobro jutro; 8.40 Pisana glasba; 9.00 Pod senčnikom; 10.15 Glasbeni sprehod; 10.45 Znani pevci; 11.15 Nove plošče; 11.45 Zmenek s pevci; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.00 Domače kronike; 14.10 Glas beiri vrtiljak; 14.35 Fumorama; 15.00 Dva mladinska zbora; 15.20 Orkester Berlipp; 16 35 Pisana pa leta; 17.40 Nove plošče; 18.00 Popoldanski koncert; 19.00 in 20.30 Prenos RL; 20.00 Ansambel Intra; 23.10 Pisana glasba; 23.35 Nočni recital. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Po ročila; 8.30 Jutranje pesmi: 9.06 Zvočni trak; 10.05 in 11.00 Ura glasbe; 11.30 Sopranistka O. Mo- PETEK, 22. AVGUSTA 1969 scucci; 12.05 Kontrapunkt; 13.15 Poje Emilio Pericoli; 14.45 in 15.10 Plošča za poletje; 15.45 Najnovejše plošče; 16.30 Neapeljsko poletje; 17.05 Mladina in poletje; 19.13 Radijska priredba; 20.15 Montale o Montaleju; 21.15 Simf. koncert. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Po- 50v: 13;?° Kmetijski nasveti; 13.40 ročila 8.40 Plošče za poletje; 9.05 polja in potoke; 14.30 Pnpo Kako in zakaj?; 10.00 Roman; racaJ0 glas' 10.40 Telefonski pogovori; 13.35 ba- G1asbem lntermezzo. Zabavna glasba; R00 Juke box; 6.40 Medj.murska rapsodi a; 17.00 14.45 Za prijatelje plošče; 15.00 V-sak da"za v?f: !8.05 človek in ir nn T7hrnna elns- zdravje, 18.15 Koncert po željah, 19.15 Zvocm razgledi; 19.50 Na mednarodnih križpotjih; 20.00 Lahko noč, otroci!; 2015 Ansambel SLOVENIJA 6.00, 7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.30 Poročila; 7.50 Danes za vas; 8.25 Telesna vzgoja; 8.45 Inform. oddaja; 9.08 Operna matineja; 10.05 Pionirski tednik; 10.35 »Mor da vam bo všeč*; 11.15 Pri vas doma; 13.10 Glasba iz starih ča Nove plošče; 16.00 Izbrana glas ba; 16.35 Glasbene počitnice; 17.10 Pesmi z neapeljskega festivala; 17.35 Juke box poezije; 18.20 Poljudna enciklopedija; 19.00 Program s Silvano Pampanini; 20.00 Alberto Lupo in glasba; 21.00 Radijska črtica; 22.10 Bruno Martini. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 10.45 Glasba in slika; 11-15 Orglar Za naboni; 11.40 Sodobna ital. glasba; 12.20 Klavirske skladbe; 13.55 Glasba izven programa; Schubertov trio štev. 2; 14.45 Bachov Pasijon za solo, zbor in orkester; 17.20 Trio Caselli; 18.15 Lahka glasba; 19.15 Koncert; 20.30 Na mejah življenja; 21.00 Radijska priredba; 22.30 Avstralski pesniki. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.15 Odrska glasba; 10.20 Madrigali; 10.30 Mozartove variacije; 11.40 Violinist Guido Mozzato; 14.30 Chopin, Sonata št. 2. B. Kovačiča; 21.00 Koncert komornega zbora; 21.30 Dobimo se ob isti uri; 22.15 Oddaja o morju; 23.15 Plesna glasba; 24.05 Literarni nokturno; 24.15 Razpoloženj ska glasba. ITAL. TELEVIZIJA 18.15 Program za najmlajše; 19.45 Šport in ital. kronike; 20.30 14'^ Dnevnik; 21.00 Igra ne pozna me ja; 22.15 Posebna oddaja: Pred letom dni v Pragi; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 18.30 Športna oddaja; 21.00 Dnevnik; 21.15 Geminus — drugo nadaljevanje. JUG. TELEVIZIJA 21.00, 24.40 Poročila; 19.35 Las-sie -r film za otroke; 20.00 Po Sloveniji; 20.20 Naš globus; 20.50 Cik-cak; 21.35 Mladi možje — ital. film; 23.10 Poletni quiz — TV Beograd. DR. FRAN VATOVEC: Slovenska in jugoslovanska časniška beseda 5. V mednoviškem obdobju je splavala po vodi vrsta slovenskih publicističnih pobud. Pri nekaterih je bil France Prešeren uredniški kandidat. V bistvu gre za poskusne spopade z brezobzirno predmarčno cenzuro, ki jo je neizprosno poganjal Metternichov pohlevni oproda grof Sedlnitzky. Vzporedno pa se je zatekalo v tem času publicistično pero slovenskih piscev v tuje zavetje nemško pisanih periodičnih tiskov t ljubljanski, celovški in graški časmiški ter časopisni sredini «Kmetijske in rokodelske novice» (Ljubljana, 1843-1902) so drugi slovenski časnik. Pojav Bleivveisovih «Novic» je pregnal somrak mednoviškega obdobja. Osrednja postava je tukaj dr. Janez Bleivoeis, nosilec konservativne, oportunistične poti v slovenski politiki. Sedlnitzky je dovolil Kmetijski družbi izdajati časnik šele po triletnem trmastem zavlačevanju. Prvih devet let so bile tednik. V petletju 1852-7 prihajajo na svetlo dvakrat tedensko. Po Bleivveisovi smrti so pričele hirati, dokler niso 26. decembra 1902 bedno shirale. Pozitivne prvine. Kardelj opozarja, da pomenijo Bleiwei-sove «Novice» nov «korak dalje v političnem razvoju slovenskega narodnega gibanja«. Ne bi mogli odrekati Bleiweisu zasluge, da je uveljavil v slovenski pisavi gajico. S tem je presekal gordijski vozel zamotanih jezikoslovnih vprašanj. Razen tega se mu je posrečilo pritegniti k sodelovanju širok krog povečini pohlevnih in poslušnih člankarjev ter strokovnjakov vseh vrst. Negativne prvine. Zal je dobila Bleiweisova struja, kakor podčrtuje Kardelj, hkrati v svoje roke tudi «orožje proti demokratični struji«. «Novice« so šle po oportunistični poti najmanjšega odpora. Izgubljale so se v prakticizmu, v drobnih vsakdanjih vprašanjih slovenskega narodnega življenja. Niso pa imele pred seboj programa, perspektive, jasnih smotrov. Njihova politična taktika je bila v tem, da si slovensko ljudstvo s ponižno pokornostjo in sramotnim oportunizmom izprosi posamezne drobtinice. V času revolucionarnega marca so razvnemale strupeno protirevolucionarno gonjo. 10) BUJNA MARČNA RAST Iz predmarčnega somraka je končno posijalo sonce. Iz dotrajanega fevdalnega ogrodja je švignila svobodna, revolucionarna misel. Mračna senca je legla tedaj po krivdi reakcionarnega vodstva slovenskega narodnega gibanja na naš narod in ga hromila ob revolucionarnem poletu delavcev, kmetov in študentov. Odsevala je tudi v slovenski periodični publicistiki. Revolucionarni marec 1848 je v hipu odpihnil rdeče svinčnike neizprosne predmarčne cenzure. Tragika marčnega razpleta je zlezla tudi v slovenske časniške stolpce. Krotko je mahala z bednim časnikarskim peresom v protirevolucionarno smer Sicer je v toplem, prelomnem marčnem podnebju zares vzklila samorastniška časniška beseda. Rasla je. Razrasla se ni. Vzroki? Iz dvojne smeri prihajajo: iz pravljice o razglašeni tiskovni svobodi ter iz notranje podobe marčnih časnikov in časoaisov. Ne smemo prezreti, da je ostala od napihnjenega mil-ničnega mehurja zatrjevane tiskovne svobode le drobna pena. Nazadnje je ostalo v veljavi samo še dovoljenje za piiobče-vanje oglasov. Končno pa je segel sem tudi stakljivi avstrijski fiskus s svojo pohlepno roko. Prav v času, ko odpravljajo na pr v' Angliji davščino na oglase, jo v Avstriji šele uvajajo. Cesarski patent z dne 6. septembra 1850 pa je predpisal za vsak časniški oglas davčni delež 10 vinarjev. Nova zavora za nadaljnji razvoj periodičnega tiska. Notranja podoba časnikov in časopisov, ki so se utrinjali na marčnem in pomarčnem obzorju slovenskega periodičnega tiska pa nas prepričuje, da se oblikovalci slovenske publicistične besede niso zavedali presenetljivih možnosti, ki so jih bili ustvarili prvi utrinki razglašene tiskovne svobode. Edino izjemo pomeni prvih dvanajst izdaj celjskega tednika «Celjske slovenske novine». Vsi ostali naši periodični tiski so obračali svoja peresa v protirevolucionarno smer. Iz njihovega notranjega obraza se kremži spaka bedne usode; ti otroci revolucionarnega maica se spridijo v njegove blodne nasprotnike. Marčna uporna mdsel je splodila slovensko periodično besedo v osrčju in na obodu slovenstva. Toda le za krajši obstanek. Revolucionarni čas je vrgel na svetlo prvi slovenski tedenski mladinski časopis «Vedež» (1848-50). Urejeval ga je Janez Navratil, ki je zbral v tem publicističnem krogu nad 30 pesnikov in pisateljev. «Vedež» je pravzaprav prvi slovenski leposlovni list sploh. 11) Ob oznanilu tiskovne svobode je vzkli' prvi slovenski cerkveni list. Liberalni katolik prof. dr. Ivan Zlatoust Pogačar je oče <"“ ščini; ob 22.15 Avtobus Carlotta« v italijanščini fV ||iie «M» vozi iz BarkovelJ,^ prej V bolnišnice so prepeljali 93 ranjencev in prevozili skoraj 2.700 km Poročilo PSIUP pravi nato, da Deželno odborništvo za zdravstvo je objavilo podatke o delovanju nujne zdravstvene cestne pomoči v času med 14. in 18. avgustom. Kot je znano, je službo nujne pomoči ustanovila deželna uprava. Tudi ob velikem šmarnu se je ta služba dobro obnesla. V te podatke pa ni vključena pomoč, ki so jo nudili rešilni vozovi Rdečega križa in drugih podobnih ustanov na svojih področjih v mestih ali največ v pokrajinskem obsegu. V deželi je 19 središč nujne cestne pomoči in njihovi rešilni vozovi so prihiteli 124-krat na pomoč in prevozili skoraj 2700 km. V naj-bližnje bolnišnice so pripeljali 93 ranjencev, medtem ko je šlo v dveh primerih, v Trbižu in v Gra-dežu za takojšnjo smrt ponesrečencev, še preden je prišel na kraj rešilni voz. V 18 primerih so se morali rešilni vozovi vrniti prazni, ker so bili ponesrečence že položili v zasebne avtomobile in jih odpeljali v bolnišnico. Pri tem je šlo za hvale vredno pobudo, toda upoštevati je treba, da to ni ve dno v korist ponesrečencem, saj je znano, kako nevarno je voziti ranjence v bolnišnico z neprimernimi vozili. Tako je na primer bilo sprejetih v bolnišnico v Sacileju pet ranjencev cestne nesreče in nikogar ni pripeljal v bolnišnico rešilni voz centra za cestno pomoč. Rešilni voz Rdečega križa v Trstu, ki je dodeljen deželni službi, je prihitel 15-krat na pomoč, a v tržaški deželni bolnišnici so v omenjenih petih dneh sprejeli 26 ranjencev, petnajstim pa so nudili prvo pomoč na sprejemnem oddelku. Največ prevozov je opravil na V igri, ki bo v celoti podana v narečju, nastopajo: Aura Orisi (Piera), Pio Toffoletto (Garlo), Gi-gliola Oippolat (Berta), Luciane Volpi (Giigi), Grazia Gasperi (Ros-srna), Paolo Pellaschier (Mice!), Borma Rosa Baldo (FrancescaV Mary Delconte (Lidda), Renato Bel-iemo («Sapienza»), Marcello Rani-pazzo (čton Marchetto), Bruno Cap-pellettd (marešal javne varnosti), Maturo Paoletti (Giorgetto), Rodol/o Carlini (Župan), Ferdinande Alberti (Siilvestro), Delič Siilvanesi Onameščenlke konzulata ZDA), Paolo Prelog (občinski sel). Režija Renato Bellemo, scene Mario Rossi. Predstavi bosta točno ob 21. uri. Prodaja vstopnic pri UTAT v Pa šari Frotti in od 20. ure dalje pri blagajni na Gradiu. Posebni avtobusi od Potrte della Fabbra do Trga pri Sv. Justa pred in po predstavah. Veljavno so vse izkaznice letomščarske in turistične u-stanove. Razpis za prijave v slovenski dijaški dom tramvaja « 6» od Miramara predstavo in po njej. diii- Nazionale 16.00 »Una ragazza^ mata amore«. Marie Fran Serglo Gobbi, Annabella -^n oi0r. ra, Fra-ncois Leccia. Zastre*'^ «PSIUP ponavlja svojo negativno oceno, fci jo je izreklo lani o vojaški intrvenaiji na Češkoslovaškem s strani Sovjetske zveze in drugih držav varšavskega paleta. Dogodki v teh dneh — pravi poročilo — potrjujejo, da lahko samo takojšen umik okupacijskih čet omogoči komunistična partiji CSSR da obnovi poskus pridobitve množic za reševanje gospodarskih in političnih problemov socialistične družbe ter zavrne birokratske deformacije preteklosti in lahke elco-nomistične težnje, ki so prisotne v «novem kurzu«. /|*»- Vi / #88 račun dežele Rdeči križ v Vidmu iHmuifiinmiinniiiMHiiMiHiMiHHHnHiiiHHinniiiiiiiiiiiiimmiiMmiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiimiii« LEPA POBUDA NA TRŽAŠKEM KRASU (36). Sledijo Latisana s 16 prevozi, Trst s 15, Humin z 9, Tržič s 7, Pordenon s 6, San Daniele del Friuli s 5, Gorica s 5, Tolmeč s 4, Trbiž s 3, Maniago s 3, Gradež z 2, Avian z 2 in Palmanova z 1 prevozom. Nobenega prevoza nista opravili rešilni postaji v Sacileju in Krminu. Služba nujne cestne pomoči je bila ustanovljena na podlagi deželnega zakona št. 19 z dne 10. avgusta 1966, toda šele letos je začela popolno delovati, ker so morali dolgo čakati na dovoljenje ministrstva za namestitev radiotelc-fonov na rešilnih vozovih in radijskih centrov v bolnišnicah. Za izboljšanje te službe so odobrili celo nov zakon št. 20 z dne 28. julija 1969, ki že deluje. Po tem zakonu so nakazali za to službo za letos še 220 milijonov lir ter po 150 milijonov lir k letu in leta 1971. Podpis listine o ustanovitvi «zoološkega parka» pri Briščikih Prvi gost parka je že prispel: mladi medvedek iz nanoških gozdov Na fcraški planoti, nedaleč od Briščkov, bo v kratkem urejen nov in zanimiv «zoološki park«, v katerem bodo značilne živali s Krasa in iz Kamlje živele v »skoraj popolni« svobodi. Zamisel, ki se uokvirja v splošne načrte za zaščito Krasa, ima svojega Iniciatorja — tržaškega ljubitelja živali De Meia, ki je svoj načrt orisal predsedniku tržaškega podjetja «Lloyd Adriati-co» odv. Imeriju. Ta mu je zagotovil svojo pomoč, kar je postalo jamstvo skorajšnjega uspeha. Uradna listina o ustanovitvi ((Kraškega zoološkega parka« je bila podpisana včeraj v Briščikih, nedaleč od kraja, kjer bo «park». Gre za rezervat, 4 hektarje kraške fmajne, z nekaj dolinicami in vračam i, grmičevjem in drevjem v katerem se bodo kretale živali: srne, gamsi, fazani, zajci in druga divjad. V posebnih, zelo velikih klebkah bodo ptice roparice in dru-ke, ki obletavajo naše vasi ali tudi take, ki nam krajšajo čas s svojim petjem. Medtem ko bodo ptice v kletkah pa bo drugim živalim onemogočala Izhod le tri metre visoka mreža. Obiskovalci bodo lahko vstopili v ((zoološki park« svobodno, tako kot je sedaj v praksi v nekaterih večjih severnoameriških »rezervatih)). Prvi gost novega ((zoološkega parka« je medtem že dospel v naše mesto. Gre za mladega medvedka, k! so ga pripeljali z onstran meje. Doma Je namreč z Nanosa. Dela za ograditev parka opravlja podjetje inž. Piemonteja. tom v splošno bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili hud udarec v glavo ter odrgnine po desni roki. Poškodbe so tako resne, da se zdravniki še niso izrekli. Tržiška KPI je včeraj zahtevala od župana Romanija, naj skliče občinski svet. Uradna zahteva, ki so jo predložili komunistični svetovalci sledi tistima, ki so jiu Dostavili predstavniki PSIUP in socialistične stranke PSI. KPI je v svojem posebnem sporočilu ilzrazila mnenje, da bi bilo treba Sklicati občinski svet, ker bi z razprave lahko izšla rešitev politično - upravne krize, ki že dalj časa tare tržičko občinsko upravo. Najhujše so poškodbe Baldijeve, ki se je močno udarila v prsi ter zadoblla verjetne kostne poškodbe In ima sedal težave pri dihanju. Poleg tega se je potolkla tudi po levi strani obraza. Zaradi teh poškodb so jo sprejeli na oddelku za pljučno kirurgijo, kjer se bo morala zdraviti najmanj 10 dni. Približno toliko dni se bosta morali zdraviti tudi voznica avtomobila ln njena mati. Prvo so sprejeli na I. kirurškem oddelku zaradi globoke rane na levi roki ter udarcev In odrgnin po vsej levi strani telesa. Njeno mater pa so zaradi udarca v glavo, pretresa možganov ter rane nad desnim očesom sprejeli na nevrokirurškem oddelku. Lambretist v avto: pridržana prognoza S strogo pridržano prognozo so sprejeli včeraj zvečer na nevrokirurški oddelek splošne bolnišnice 21-letnega steklarja Salvatorea Minea, po rodu iz Trapanija, a stanujočega v našem mestu v Ul. Guerazzi 12. Mladenič se je okrog 22. ure peljal z lambreto TS 31771 po Istrski ulici proti Sveti Soboti, ko se je pri salezijanski cerkvi iz nepojasnjenih vzrokov silovito zaletel ob zadnji levi rob avtomobila fiat 850 z registracijo TS 84778, ki je bil pravilno parkiran na desni strani ceste. Po trčenju je nesrečni Mineo odletel več metrov vstran ter pri padcu na tla z glavo močno udaril ob cestišče. Nezavestnemu steklarju so takoj priskočili na pomoč mimoidoči, ki so bili priča pretresljivemu dogodku. Nek do se je podvizal k bližnjemu telefonu ter poklical Rdeči križ ter orožnike z bližnje glavne postaje. Minea so nekaj minut kasneje z vso brzino odpeljali z rešilnim av Kriza občinskega sveta v Tržiču Danes in jutri zvečer bo pod pokroviteljstvom Avtonomne turistične ln ietioviiščarsike ustanove nastopila na tržaškem Gradu dramska skupina Piccolo Teatio «Ladje-delniškega krožka« z narečno komedijo Danteja Cuttina v treh dejanjih «La vecia de San Giusto«. Gre za barvit, živahen in tudi presunljiv izrez iz tržaškega življenja, ambieotiran v stari hišici na Gri ču sv. Justa s pogledom na Spominski pank na griču na eni in s pogledom va čudoviti zaliv na diru-gii sitrani. Zgodba se vrti okreg Fiere, prodajalke «mušulov» pozimi in «atrgurij» poleti, zaščitnice dveh družim: sproži se krčevita o-bramiba pred izselitvijo zaradi podiranja hiše, zvrstijo se dramatični in obenem patetični trenutki vse pa se kot v pravljici srečno zaključi dediščina iz Amerike, nova hiša in nakup gostilne... za stare in mlade. Zakon za pospeševanje upravnega postopka pri javnih delih V prihodnjih dneh bo objavljen deželnem vestniku deželni zakon št. 29 z dne 14, avgusta 1969 o spremembah in dopolnilih deželnega zakona št. 22 z dne 18. oktobra 1967 o upravnih funkcijah glede javnih del, urbanistike in gradnje ljudskih hiš. Zakon so sprejeli po dolgem proučevanju u-pravnega potsopka pri izvajanju javnih del občin in pokrajin, da bi pospešili postopek. Zakon bo začel veljati dva tedna po njegovi objavi v deželnem vestniku. Včeraj - danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 21. avgusta 1969 se Je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo pa Je 8 oseb. UMiRLI SO: 87Jetnl Rodolfo Grandi«, 65-letna Rosa Schramml por. Po. rio-i, 67-letni Agostino Cvacchl, 55-Jetna Clemervttna Lorenzon por. Da nese, 75-letna Antonia Skilan vd. Wu tlnar, 71-tletni Carlo Micheli, 83-let-na Giulta Peterim vd. Cigottil, 90-letna Berta Blaž vd. CaDIgaris. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do II. ure) Vielmettl, Borzni trg 12. Centauro, Ul. Rossettl 33. Alla Madonna de! Mare, Trg Plave 2. Sv. Ana, Erta S. Aona 10. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 18.39 do 1.39) Biasoletto, Ul. Roma 16. Davanzo, Ul. Berninl 4. Benussl, Ul. Cavana 11. Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan) Narečna komedija na Gradu sv. Justa 1. Dijaki in dijakinje, ki nameravajo vstopiti v šolskem letu 1969-1970 v Slovenski dijaški dom v Trstu kot redni ali zunanji gojenci morajo vložiti prošnjo za sprejem na posebnih tiskovinah, ki jih dobijo pri upravi Slovenskega dijaškega doma v Ulici Ginnastica št. 72 ali Čampo S. Luigi 11 (avtobusa štev. 25 In 26) ali pri Podpornem društvu Dijaška matica v Ul. Geppa 9/11 (pri SPZ). 2. Prošnje za sprejem v Dijaški dom se sprejemajo neprekinjeno do izpolnitve vseh razpoložljivih mest. 3. Dijaki, ki niso v gmotnem položaju, da bi plačevali celotno vzdrževalnino, naj vložijo pri Podpornem društvu Dijaška matica posebno prošnjo. 4. Vsa druga pojasnila In navodila prejmejo prosilci pri naslovih navedenih v točki štev. 1 ali po telefonu štev. 93-167 (Slovenski dijaški dom). Prepovedano mladini P01* ^ Fenlce 16.00 »G oco d’azzardOL ^ ta Baldwin, Denis Morgan. color- ture Grattacielo 16.00 «Le avventv,ann> Ulisse« Bekim Fehmiu, ore. Berti, Renaud Veriey, Barbar gorini. Technicolor. , ES- Eden 16.30 «L'estate del leu mla4W sy Person. Prepovedano pod 18. letom. j.j dan- Excelsior 16.00 «La legion* “ nat.« Eastmancolor. ^.nste«"' Ritz 16.30 «Distruggete Fr*"%ndW| Technicolor. prepovedano pod 18. letom. -po ei' Filodrammatico 15.30 »Un pre-do per l’inferno». Techniro ^ povedano mladin- pod .jod* Alabarda 16.30 «Zorro a“ g, ff d’lnghilterra». D. Gallotti cas. Technicolor. , fant*- Aurora — Revija znanstve ”ogreli1’-stičnih filmov. 16.30 prepov5-Jane Fonda. Technicolor. dano mladini pod 14. le . jno ?ct Cristailo 16.30 «Un lungo s jst0p«. morire«. Technicolor - g leto® Prepovedano mladini P00 'no,?I11’ Capitol 16.30 «Un belliss"^ ferIet-bre». Gina Lollobrigida, ti, Andre Lavvrence. ‘c]4 jetoP-Prepovedano mladini P00 ,'eSSerr< Impero 16.0 «L’eta let«f Uipvi u 1V.V v--—. . J~ . Prepovedano mladini poo janc*- Urada Slovenske kultumo-gospodarske zveze tn Prosvetne zveze v Trstu, Ulica Geppa 9, sta v mesecu avgustu odprta samo v jutranjih urah do 13.30 Vittorio Veneto 17.00 «l prtpc1 morto«. Annie Girardot. mono». Annie vx““ , dano mladini pod 14. 11 milk deale 16.30 «L'arc‘-ere d«1 a«#*1 una notte«. Tab Hunter, Podesta. Technicolor. Abbazia 16.00 «1 pngiobf/',,^, Ji" ma trontiera«. R. Tushi ver Reed. Technicolor. Natečaj za l)Iagajn*^8 pri gledališču Verd* Avtonomna ustanova^ di v Trstu razpisuje javn^ z izpitom za eno mesto v “to |e|. MohnSta starost gledališča. Najvišja staro- ^ najnižja 21 let, razen izJe^„a j* predvideva zakon. - . matura nižje srednie,.rt.,c Potreb«3 ali strezajoča šolska kvab^^^ijejt Prošnje morajo biti d tono«f do 20. septembra 1969 3 S«' ustanovi Teatro Verdi, ti jr/ vembre 1, 34121 — Trst-. :g, ta-ge informacije glede nat ^ oP kor tudi primerki razPlsraZpol^ gramom za izpit, so na pri tajništvu ustanove. ZAHVALA Odbor Godbenega društva «NABRE2INA» se toplo zahvaljuje vsem darovalcem prispevkov ob priliki nabiralne akcije ter se priporoča za nadaljnjo blagohotno razumevanje za obstoj domače godbe. Potovalni urad »AURORA« priredi v nedeljo, 31. avgust® 1969 IZLET NA BLED IN NA VINSKO RAZSTAVO V LJUBLJANO Cena izleta je 3.800 Ur, v kar je vključena vožnja, ^ blejskega gradu, kosilo, ogled vinskega sejma in pokušnj . ooWi*» Odhod iz Trsta, Ul. Cicerone 4 ob 7.30. Potuje se s ^ listom (kdor ga nima, se lahko samo danes prijavi z® skupni potni list). Informacije in rezervacije pri potovalnem uradu AVB® — Ul. Cicerone 4, tel. 29-243. Šolske vesti Ravnateljstvo državnega trgovske ga tehničnega zavoda «2lga Zois« v Trstu, Strada dl Guardiella 13, obvešča, da se bodo popravni Izpiti za. čeli 1. septembra s pismeno nalogo ii slovenščine. Razpored pismenih izpitov Je objavljen na oglasni deski zavoda. Vpisovanja za šolsko leto 1999/79 so vsak dan od 19. do 13. ure In se bodo zaključila 29. septembra. Informacije v tajništvu zavoda. Prosvetno društvo (Slavko Škamperle« priredi 7. septembra enodnevni izlet na Gorenjsko na Ljubelj in v Kropo. Vpisovanje ln pojasnila na telefon 70-834 od 9. do 13 ure tn od 16. do 20.30, Prosvetno društvo v Skednju pri. redi v nedeljo 24. avgusta 1969 izlet v Dobrno. Vpisovanje ob ponedeljkih, torkih, četrtkih In petkih od 19.30 do 21.00 na sedežu društva. Športno društvo Vesna priredi 24. t.m. Izlet v Tolmin ob priliki nogometne tekme 3 tamkajšnjim klubom. Vpisovanje v gostilni Ljudskega do-ma ter v tobakaml pri Zorotu Tret Jaku. Prosvetno društvo Tabor z Opčin sporoča izletnikom, da bo odhod v Škofjo Loko In Kamniško Bistrico v nedeljo, 24. t.m. točno ob 6. zjutraj Izpred Prosvetnega doma na Opčinah. Zamudnikov ne čakamo. SPDT obvešča, da Izlet na Veliko planino v nedeljo, 24. t.m. odpade zaradi premajhnega števila prijavljenih Izletnikov. DOSPELA JE TOLIKO PRIČAKOVANA KNJI°A JOHN BARBOUR: «STOPINJE na LUNI* OPREMLJENA S ČUDOVITIMI BARVNIMI POSNETKI STANE SAMO 2.000 LIR tiiaika TRST - Ul. sv. FrančiSka 20, tel. 6l-792, ODPRT JE NOV Kazino v Ljubljani Kazino na evropski rivnl v Jugoslovan* _ •Milanu* s sedežem v modernem, ova > izbran« In središčnem Hotelu Slon n°c’ Dve restavraciji, od katerih ena tipična/ . ni klub, dva bara, dve kavarni, slaščic® sladoledarna, snack-bar ROULETTE, BACCARA, CHEMIN DE FER/ BLACK JACK 16. AVGUST - DAN GROZE Pred petindvajsetimi leti so nacisti Požgali Mavhinje in okoliške vasi Plameni so tri dni osvetljevali pokrajino, prebivalce so izselili v Furlanijo, vasi pa pred požigom izropali Jl{(.j e >^orninjamo na razne o-hitrem imag nad nacifašizmom, m Ura u ie teta 1944 že bila smrt- pojedin, zalivanih z vinom, naropanim po kleteh, se je složno udeležil ves ekspedicijski oddelek. A o^i i,’ moraTao imeti tudi pred naših Kraševcev, vajenih naravnih *" .......... 1 neprilik, niso ta grozodejstva strla: Stot besnele. rom krvniki našega naroda ši- srn.; i?e' Prav taki zločini Oitnij erja okupatorja bi morali j0*nei« sP°mmu in v opozorilo ki trn J? generacijam; kazali naj liratizImSledice’ ith lahko ima ritl0v ^uravnovešenih avantu- Pinistrm 7? ambiciozne nakane šobe j-ar C1 so nameravali uničiti cem. Plemenitega pod son- 11 n£/ranc°*‘- Italijani in osta-tl in s° ‘tali svoj obolus, krva-)i/l doprinos na oltar svo- 0vin’ Slovenci, čeprav ma-«lo n ? aarod, se lahko uvršča-Hierrio fm? trpine, ki so soraz-to svoje .? d°Prlnesli za dose- svobode. Po našem ozem- ‘JU jq ru 7močili učeni' Seljenj-,e ^le ^te, ki so dovajale Mfi ^ Snov* *jekleni osi!» "tetrii/i , leh nadvse važnih pro-Vez ,ahko štejemo tudi ie-frjjč ^ogo Postojna - Trst ■ ^ v'oh 3e ,eta vezala Nem-5)os(jo Pfranem Primorju z notra-^eSrK, . ^e- Odsek proge Na H, hifiL-:Tr^t s svojimi mosto-istrainji-i.in Predori, je bil ena ,*?. na fcafero so po- to« Drw nost okupatorji in nji-S,i'*nomemiki- Med Vižovljami in Urili ,so namreč borci NOB iz-'olj nrprt00ne kompozicije, mini-*e dai;no°red 'n razdejali električ- komanda v Sesljann, ^itn * ttrePubUkinn in domo-llttiiie postojanko v Vižovljah, je lij|triji^JtePraviti konec tem par- •nnshm K°nec i er 'la jo.?1 akcijam; dne 16. avgustu nr,lJe ob 4.30 uri skle- ■Itn oh ■ 11 UK «ri sn.:c- cerooei- ■ ofc°l' Mavhinj, Vižovelj. Sele j/."1. Medjevasi, ki so tedaj frebjun, °“žno le četrtino svojega ‘'la jo ”*1- -MoSfci od 16. do 60. ‘ih ju ?“* mobilizirani, po zapo-,e miinternirani, doma so ostati. j>j tedoletniki, ženske in otro-"iti ,.n'- hudega sluteči nedotž ‘•utah r>ntli P°zvani. da v 20 mi-5°«e F^prabijo in naložijo na vo 'rhiej0 lP°trebnejše stvari in da % , Pp Pot brezdomcev. V za-,0 Da naselili v Sesljanu. na-% po raznih furtan- hoj ‘J^gerji,, so nato začeli 'ih to,p,fa!,fci Posel: po vseh šti-Siji,,, so Polili po hišah neke ** so j' ^ovi in prižgali kresove. 'POfUft 3"t dni osvetljevali njihov J sioM nad °mo imetje, a ker firiti . Prepočasi koracalo po Sl ga je oholi Nemec 7 Stilko P° hrbtu. Tedaj se Sa ( domači pes zagnal nad ,aPr mu zasadil zobe v be t„.-'i7tl čuvaja je Nemec s UL Sobe« a mu J« zvesta ti-Sj Jmte V ogrado ter se po i1 kam Prikazala v furlanski Si tni *e te družina zatekla. Šali rl <>Un*kl konferenci SZDL — svoje podatke Hkr « sedanJeg» bivališča. b?at* Pripravljalni odbor vabi vse te udeležence, partizan-in aktiviste NOB ter vse prebivalce na spominsko V ‘NOr , in Partizansko srečanje z odkritjem spomenika padlim 'V*U»ta i žrtvun fašističnega nasilja na Štjaku v nedeljo, 31. § 'etos ob 11. uri dopoldne, o v udeležbo na prireditvi bomo dostojno proslavilizna-“0tnn ““letnico in letošnji občinski praznik Sežane, hkrati pa i* 'K «« dah tudi tiho priznanje prebivalcem Štjaka in okoli-ricij^ "flhov veliki doprinos v boju za svobodo in zmago revo- Prlpravljalni odbor za proslavo na Štjaku pri občinski konferenci SZDL v Sežani OBVESTILO Vinška konferenca ZMS v Sežani obvešča vse bivše udele V s°bof°kr8^ns*ce konference SKOJ na Štjaku leta 1944, da bo ^ avgusta letos spominski pohod po partizanskih Štjak, kjer bo zvečer ob 20. uri tovariško srečanje in PfU.1 Ve4er ob tabornem ognju. Ce tem bo ob 19. url slavnostna seja občinske konferen-l'4SeR& s»*ana, na programu pa Je tudi literarni večer pesmi , Zbnr aSkcga pevca Srečka Kosovela. c tvj>i udriežencev pohoda in večerne prireditve bo v soboto, X !r8ta ob 13. uri na avtobusni postaji v Sežani, od koder 13 20 avtobusi odpeljali udeležence na zborno mesto za | H. Prot' Štjaku, od koder bo do cilja še okrog 4 km peš- i h»lnin v"e preživele udeležence konference SKOJ iz leta j Štjaku, da se prireditve udeležijo! | OBČINSKA KONFERENCA ZMS SEŽANA Beneška glasbena skupina na poročnem večeru v Pavii pri Vidmu (9. 8. 1969). Z leve proti desni: Mario Cendon iz Kosce —mladi harmonikar, Peter Medvež iz Gorenjega Marsina — tenor, Ely Cendon iz Kosce —alt, Renco Birtič iz Petiaha —bariton, Anton Birtič iz Me-čanc — vodja skupine in harmonikar. Ze od nekdaj Je znano, da sosedje Furlani zelo cenijo naša brhka dekleta iz hribov in dolin Beneške Slovenije. Zelo radi jim dvorijo jih zasnubljajo in ženijo. Tradicija mešanih zakonov Slovenke in Furlana sega daleč v preteklost. In prav zaradi tega imajo mnogi domačini beneški Slovenci sorodnike po najrazličnejših krajih Furlanije. Do poroke Slovenke in Furlana e prišlo tudi v preteklih dneh, ko je prikupno 20-letno dekle iz Gorenjega Marsina z imenom Marija Kukovac 9. avgusta letos poročilo 28-letnega Furlana Sergija Paulini-ja iz Pavije pri Vidmu. Praznovanje poroke je bilo na ženinovem domu. Udeležilo se ga je približno 90 povabljencev, od teh dobršna večina Slovencev iz Benečije, največ iz Marsina. Sorodniki poročenke so za to priložnost povabili tudi beneške pevce, ki so v sodelovanju Antona Btrtiča in njegove harmonike z velikim uspehom zabavali veselo družbo. Toplo ploskanje poslušalcev se je pričelo že ob prvi pesmi ansambla, nato pa so si sledile slovenske, furlanske, dalmatinske in domače beneške pesmi. Težko bi bilo reči, katere med njimi so žele največ priznanja navzočih a vendar lahko upravičeno trdimo, da so bili gostje najbolj pozorni ob večkratnem izvajanju že tradicionalno poznane Birtičeve pesmi iiDol-ince beneške«, ki opeva kraje, hribe in doline Beneške Slovenije. Izvajalci Renco Birtič, Peter Medveš in Toni Birtič-Meča-nac so jo ob spremljavi harmonike peli z ogretim domorodnim srcem, kar je posebno beneške udeležence poročnega večera izvabilo, da so jo peli vsi skupaj. ženitovanjski praznik Benečanke Marije Kukovac in njenega furlanskega ženina Sergija Paulinija iz Pavije pri Vidmu je bil lepo pripravljen. Velika druščina Slovencev in Furlanov je bila zelo zadovoljna in vesela. O tem nas je globoko prepričalo tudi splošno petje svatov, ki se je pričelo že ob mraku in doseglo svoj višek okoli polnoči. Tudi ta poroka Slovenke in Furlana nam dokazuje, da imata ti dve narodnosti močne medsebojne vezi in da imajo odnosi med Slovenci in Furlani že od davnega trdne temelje prijateljstva. Mladima zakoncema iz Gorenjega Marsina v Benečiji ln Pavije pri Vidmu želimo na njuni novi življenjski poti veliko sreče zdravja in veselja ter da bi v pravem družinskem zadovoljstvu dočakala praznovanje srebrne in zlate poroke Mladi nevesti pa še. da bi vedno nosila v svojem srcu zvestobo svojemu slovenskemu rodu. Anton Birtič nekako na sredi občine. Leta 1926 so jo priključili, kot tudi druge obrobne občine, goriški in tako je bilo domače avtonomije konec V Podgori- - je--dolga- deta- -županoval Anton Klančič in v tem članku hočemo-prikazati delovanje občinske-; ga sveta v Podgori v prvih mesecih leta 1903. Pri roki imamo zapisnike podgorskega starešinstva, ki so hranjeni v nekem goriškem arhivu, o sejah, ki so bile 4 .aprila, 16. junija in 24. julija 1903. Župan je bil Anton Klančič, podžupani pa Sigismund grof Attems, Anton Terpin, Lovrenc Gomišček, Alois Fogar, Franc Milduš, Ivan Fonzari in Miha Marinič. Člani star rešinstva pa so bili Josip Klanjšček, Josip Radikon, Anton Grav-ner. Anton Fiegl pok. Valentina, Angel Mikluš, Miha Brezigar, Miha Gravner, Anton Okroglič, Josip Kocjančič. Ignac Terpin, Valentin Kacafura, Janez Valentinčič, Anton Pintar in Josip Mašera Na seji četrtega aprila so, na predlog podžupana Mihe Mariniča, izvolili sedemčlanski odbor, ki naj bi odločil, kako naj bi se gradila cesta in most čez Pevmico. V odbor so izvolili Lorenca Gomiščeka, Antona Terpina, Ivana Fomzarija, Aloisa Fogarja, Franca Mikluša, Miho Mariniča, Jožefa Radikona in župana Klančiča. Na isti seji so razpravljali o zahtevi c. kr. okrajnega glavarstva, da bi občina Sentmaver in zasebniki plačali 860 kron primanjkljaja za kritje stroškov za obrambna dela pri šentmavru na soškem bregu. Na tej seji je prišlo na dan, da so občina Sentmaver in zasebniki dali 300 kron ter da nimajo in ne na meravajo dati drugega denarja. Na naslednji seji starešinstva so spet razpravljali o tej zadevi. Glavarstvo Klanjščka so sprejeli sklep o pre- lla••ll•••M«lll•l■«lll|||||*•■**■**val|l*l*alltalvat>l*VMla,lal>n*aCllttRI>tl>al,,>ll>l>l>,lll,ltal>,>al>>ll>,lfa>i>l>>>>,>la VČERAJ POPOLDNE V GORICI Avtomobilistka iz Števerjana podrla kolesarja iz Podpore Klančič si je pri padcu prebil lobanjo in je v bolnišnici s pridržano prognozo Podgoro, Pevmo. Sentmaver in Podsabotin, ki so razne stvari reševale kar doma. Ker smo že pri Šentmavru naj- omenimo-še, da je takrat glavarstvo zahtevalo od županstva odgovor, zakaj se ni zgradila mrtvašnica na- šentmavrskem. pokopališču: starešine so enoglasno odgovorili, da trenutno mrtvašnice ne bodo gradili. Občinski upravitelji so imeli o-pravka tudi s sosednjimi občinami. Na pritožbo domačina Janeza Vogriča iz Pod gore so razpravljali o potoku «na Volacuti« na meji podgorske in ločniške občine Ta potok je bil stalno prenapolnjen z materialom. Vogrič je zanteval naj županstvo' poskrbi, da se potok izčisti ker so v primeru povodnji zemljišča v nevarnosti, da Jih poplavi voda. Starešine so županu dal' nalogo r.aj skupno z ločniške občino stvar uredi. Si prešine so tudi ugodili prošnji kurata v Pevmi, ki je zahteval naj občina na svoje stroške napravi vodnjak v farovžu. Istočasno so izvolili konrsijo (kurat Ivan Humar, starešine Aloj Fogar, Franc Mikluš, Anton Pintar, Anton Grav-nar, Miha Brezigar, Angel Mikluš. Anton Fiegl, Josip Klanjšček), ki je imela nalog baviti se z načrtom za gradnjo nove cerkve v Pevmi, ki na! bi bila zgrajena na občinske stroške. Na eni izmed imenovanih sej so zavrnili prošnjo Štefana Makuca iz Krojne in podgorskega občinskega čuvaja Janeza Terpina, da bi dobila v najem občinski gozd v Krojni. Vest smo objavili, ker najdemo tu izraz «Krojna» medtem ko se danes temu kraju pravi «Grojna». Na predlog starešine Josipa Včeraj popoldne ob 15.45 se je pripetila v Drevoredu XX. Septembra v Gorici prometna nesreča, pri kateri je doba hude telesne poškodbe 57-letrU samski delavec iz Podgore Evgen Klaučič, ki stanuje v Ul. San Giusto 7. Z rešilnim av tam Zelenega križa so ga odpeljali v splošno bolnišnico v Gori cd, kjer so mu ugotovili udarec v lobanjo z verjetnim prebitjem ter zlom leve noge in levega komolca. Tako so ga operirali in pridržali s pridržano prognozo na zdravljenju. Ob tisti uri se Je peljala 21-letna Ana Koren, doma iz števerjana, Uklanci 3 z avtom fiat 500 od pevmskega mostu proti Gorici, namenjena na delo v Stando. Pri hiši številka 97 v Drevoredu XX. Septembra pa Je z avtom trčila v kolo, s katerim se je peljal Klaučdč, kd je pri padcu treščil z glavo ob pločnik. Izvidnioa cestne poddedje iz Gorice, ki je napravila zapisnik, ni mogla ugotoviti točnega vzroka ne sreče. povedi pranja oblek in drugih stva ri v Kalu. kjer se živina napaja, ker se voda onesnaži. Kršilci bi morali plačati kazen 5 kron. Na naslednji seji so odobrili enako prepoved za vse potoke na ozemlju občine. Sklepe je občinski ob-hodnlk razglasil pred cerkvami po nedeljski maši. Janeza Drufovko so imenovali, na predlog Mihe Mariniča, za poljskega čuvaja za občino Podsabotin. Dmfovka je dobil letno plačo 120 kron. vsaka tri leta eno redarsko obleko, ob nedeljah pa je moral vršiti službo redarja. Starešina J. Klanjšček pa Je protestiral, ker pismonoša ni prinašal pisem v Pevmo ob nedeljah. Starešina Mašera pa Je protestiral pri županu, ker je ta dal dovoljenje za ples v šentmavru. Dejal je, da so še vedno isti vzroki proti plesu, kot pred leti, ko »o plese prepovedovali. Na to interpelacijo je župan dejal, da bo ples dovoljen, ker večina šentmaverskih prebivalcev ples hoče. želi pa, da se ne bo na plesu razgrajalo. V krajevne šolske svete je starešinstvo imenovalo: v podgorskega Sigizmunda grofa Attemsa ln žu pana Antona Klančiča, v pevmskega Josipa Klanjščka, v podsabotinske-ga Miho Mariniča ln v Sentmaver skega Ivana Fonzarija. Na že omenjenih sejah so sr are-šine razpravljali o celi vrsti zadev osebnega značaja. Sprejemali so ali zavračali zahteve po domovinski pravici, razpravljali pa so tucB o prošnjah za odprtje krčem ali gostiln. Takrat so namreč gradili bohinjsko železnico in pod šentmav-rom je bilo zelo veliko število delavcev Zaradi tega je bilo razumljivo, da so številni krčmarji hoteli imeti obrat na tem kraju. Ivan Pavlin, ki je že imel gostilno v Pevmi, Je hotel odpreti krčmo v šentmavru za ves čas gradnje železnice, ker pa prošnja ni bila pravilno sestavljena, so odgodili razpravo o njej. Prav tako so začasno zavrnili prošnje dveh Goričanov, Franca Mučiča in Alojza Cressman-na, to pa z utemeljitvijo, da bodo dali prednost domačinom. Gostilne pa so verjetno dobro nesle tudi v Podgori, kjer so izrekli pozitivno mnenje o prošnjah dveh domačinov, grofa Attemsa in Andreja Perka, ki sta hotela odpreti novi krčmi v Podgori. Starešine pa niso spreleli prošnje kavamarja Andreja Simšiča, prav tako v Podgori, ki je hotel, proti plačilu takse ene krone za vsako uro, imeti odprt svoj obrat čez polnočjo Prošnjo so zavrnili, ker so se bali neredov VESTI IZ DOBERDOBA Učenci za prvi razred osnovne šole Občinska uprava iz Doberdoba nam je poslala v objavo seznam šolo obveznih otrok te občine, ki se morajo vpisati v šolskem letu 1969-70 v prvi razred osnovne šole. šola v Doberdobu: (12 otrok); Dario Lavrenčič od Alda, Ul. Roma 8; Katerina Lavrenčič pok. Karla, Ul. Lago 18; Marino Ferfoglia od Marija, Ul. Boneti 10; Igor Juren od Branika, Poljane 11; Walter Devefcta od Julija, Poljane 1-b; Valteb Juirc pok. Bruna, Ul. Giar-dino 8; Marta Frandolič od Amal-da. Ul. Vallone 13; Manuela Ger-golet od Jožefa, Ul. Vallone 13-a; Patricija Frandolič od Srečka, Ul. Lago 11; Mirjam Ferrari od Guida, Ul. Bonetti 1: Paolo Vescovi od I-vana. Ul. Redipuglia 2; Vera Ger-golet od Franca, Ul. Trieste 11. šola v Jamljah: (6 otrok); Ka-terina Sobani od Evgena, Jam-lje 41; Pavel Kobal od Riharda, Jam-lje 1-a; Katerina Ferfoglia od Jožefa, Jami je 22; Ivan Pahor od Marija. Jamlge 14; Lucijan Pahor cd Emila, Jamiije 30 in Klara Žago od Rina, Jamlje 37. šola v Dolu (samo ena učenka): Roza na Visi«ti n od Ivana, Mikoll št. 40. Nesreča na delu Včeraj se je ponesrečil na delu v Tržiču 23-letmi Silvij Sfiligoj iz Ronk. V tržiški bolnišnici so mu ugotovili opekline druge stopnje na desni roki in na nosu s prognozo okrevanja v 10 dneh. Sfiligoj ni hotel ostati v bolnišnici ter se bo adravil doma. Avto zavozil s ceste Včeraj so sprejeli za 15 dni na zdravljenje v tržiško bolnišnico 21-lebnega Gluha Zina lz Ogleja, 24-letnega Giorgla Tominlja iz Ogleja ln 17-letnega Flavija Orslnija iz Scodovache. Vsi trije so se peljali z avtom ob treh Zjutraj po cesti iz Ogleja proti državni cesti št. 14. Tamasonl, ki je bil pri krnil-lu, pa je zaradi prenagle vožnje izgubil kontrolo nad vozilom ter zadel ob ograjo ob cesti. Menični protesti na Goriškem Nocoj sestanek športnikov v Sovodnjah Odbor športnega društva sSovod-nje» vabi vse svoje člane, da se udeleže sestanka, ki ga odbor sklicuje nocoj ob 21. uri v prosvetni dvorani v Sovodnjah. Pogovorili se bodo o bodočem delovanju društva. Odbor vabi vse zainteresirane, da se sestanka udeleže. DEŽURNI LEKARNI GORICA Danes ves dan ln ponoči je odprta lekarna D’Udlne, Trg sv Fran čiška 5, tel. 21-24. TRŽIČ Danes ves dan ln ponoči bo odprta lekarna Centrale«, odr. Sitz in Enneri, na Trgu Republike 26, telefon 72-341, V goriški pokrajini so v drugi polovici preteklega julija zabeležili 496 meničnih protestov, število protestov je še vedno visoko in pomeni nekako nelikvidnost, zlasti pri nekaterih kar na hitrico ustanovljenih tvrdkah. Po občinah so protesti takole razdeljeni: Krmin 18, Doberdob 8, Fara 5, Foljan 7, Gorica 223, Gradiška 28, Gradež 25, Mariano 1, Me-dea 1, Tržič 95, Moša 2, Romans 5, Ronke 51, Zagraj 6, San Can-zian 3, števerjan 1, šlovrenc 1, San Pier 1, Sovodnje 1, štarancan 7, Turriaco 6, Villesse 1. V Doberdobu so imele protestira-ne menice naslednje vrednosti: 5 tisoč, 10 tisoč, 9 tisoč, 82 tisoč, 15 tisoč, 10 tisoč, 250 tisoč, 100 tisoč. V Sovodnjah je bila protestirana ena menica za 30.000 lir, v štever-janu pa ena za 182.630 lir. Najvišjo vrednost protestirane menice beležimo v tem času v Gorici (600 tisoč lir), drugo pa v Tržiču (500 tisoč lir), vendar je, kot običajno, cela vrsta posameznikov, ki imajo po več protesti ranih menic v večmilijonski skupni vrednosti. VERDI. 17.30—22.00: «1 due Kenne-dy», dokumentarni film v režiji Giannija Bisiacha. CORSO. 17.00—22.00: «Cinque figli di cane», G. Eastam in G. Granata. Italijanski barvni film, mladini pod 14. letom prepovedan. MODERNISSIMO. 17.00—22.00: «Mil-le dollari sul nero«, A. Steffen in J. Garko. Italijanski kinema-skope v barvah. Mladini pod 14. letom prepovedan. VITTOR1A. 17.15—21.30: «Summit», G. M .Volontč in M. Dare; italijansko - francoski barvni film, mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE. 17.30—21.30: «Le teste calde«, L. Jefries in S. Bladn; francosko - španski barvni film. Tržič AZZURRO. 18.00: «1 disperatl di Sandor«, J. Gorbe, kinemaskopski film. EXCELSIOR. 17.30: «Agente 007 — Thunderball«, S. Connery. Barvni film. PRINCIPE. 18.00: «La vendetta di Fu Manciu« Cr Lee, in F. Frank. Aorri (toncu SOČA (Nova Gorica): «Nevama linija 7000«, ameriški barvni film — ob 18.30 in 20.30. DESKLE: aRevolveraši apaškega klanca« Ameriški barvni film — ob 20. uri. SVOBODA (Šempeter): «Ljubezenin bolničarke«. Angleški barvni film — ob 18.30 in 20.30. ŠEMPAS: Prosto PRVACINA: «Krivda». Francoski barvni film — ob 20.30. RENČE: ((Ljubezen moja, ljubezen moja«. Zahodnonemški film — ob 20.30. KANAL: ((Invazija vesolja«. Japon-j skl barvni film — ob 20.30. ...>:'•*>im m$£ ■&&&$£$&%$ KOLESARSTVO SVETOVNO AMATERSKO PRVENSTVO V BRNU PREJŠNJO NEDELJO PRI BARDCAH POD MATAJURJEM Danes ekipna vožnja na kronometer Nogometni turnir Jutri ženske na 69,705 km dolgi progi Start Jugoslovanov ob 15.51, Italijanov pa ob 16. uri BRNO, 21. — Svetovno amatersko kolesarsko prvenstvo v dirkališč-nih panogah se je zaključilo sinoči z oddajo zadnjih naslovov. Brez dvoma je bila prav ekipna zasledovalna vožnja med Italijani in Sovjeti najbolj privlačna točka večera. Domači gledalci so glasno navijali za Italijane, ki se takega spodbujanja ne bi nadejali niti od gledalcev v Vigorelliju. Kljub temu pa so morali kloniti boljšim tekmecem, ki so si popolnoma zaslužili naslov, saj so v polfinalu zabeležili tudi najboljši čas prvenstva. Brez dvoma se bo še dolgo 'govorilo o presenečenjih na letošnjem prvenstvu. Zveneča imena so izginila še predčasno s tekmovalne arene, manj znani kolesarji pa so prišli do naslovov, ki jih morda niso niti pričakovali. Italijan Borghetti in zahodni Nemec Krait-zer sta morala položiti orožje v disciplinah, kjer so vsi menili, da sta nepremagljiva. To velja budi za Francoza Trentina in Danca Fred-borga. Tako so kar čez noč postala slavna druga imena kot n. pr. Italijana Sartorija, zmagovalca v kilometrski vožnji in vzhodnih Nemcev Otta in Gesohka, ki sta si o-svojila mavrično majico svetovnih prvakov v tandemu. Francija je na amaterskem polju po osvojenih kolajnah še vedno svetovna velesila, vendar je ta premoč začela prav v Brnu nevarno škripati. Se slabše pa so se obnesli Danci. V ženski konkurenci so sovjetske kolesarke pobrale vse kar je bilo na razpolago. V zasledovalni vožnji Obodovskaja, ki je vrhu tega dosegla v vožnji na 3 km nov svetovni rekord, ni imela resnih tekmic, v hitrostni vožnji pa so sovjetske predstavnice pobrale vse tri kolajne. Edino presenečenje predstavlja zmaga najmanj znane sovjetske tekmovalke Careve, ki je pustila za seboj bolj izkušeni Jer-molajevo in Kiričenkovo. Svetovno prvenstvo se bo nadaljevalo jutri in sicer v cestnih vožnjah. Jutri popoldne bo ekipna vožnja na kronometer na 96.900 km dolgi progi, v soboto se bodo ženske spoprijele na 69,705 km dolgi pirogi (5 krat 13,941 km dolgo krožno progo), v nedeljo pa bodo oddali naslov v cestni vožnji amaterjev. Ti bodo 13 krat prevozili 13,941 km dolgo krožno progo za skupno 181,233 km. Italijanski tehnični komisar je že določil kolesarke, ki bodo nastopile v soboto v cestni vožnji. Te so Maffeis. Tartagni, Cressari, Mar-chesini, Pecchenind ln Bosio, medtem ko Je Longarijeva rezerva. Ekipne vožnje na kronometer na 96.900 km dolgi progi se bo udeležilo 26 dTžav, ki bodo star-tale v presledku treh minut. Prva bo šla na pot ekipa Zahodne Nemčije (ob 16. url), zadnja pa Švedska (ob 16 12). Vrstni red starta je naslednji: 1. Z. Nemčija (ob 15. uri) 2. Bolgarija 9. Sovjetska zveza 10. Mehika 11. Poljska 12. Španija 13. Norveška 14. V. Nemčija 15. češkoslovaška 16. Francija 17. Danska 18. Jugoslavija (ob 15.51) 19. Holandska 20. Madžarska 21. Italija (ob 16.) 22. Kuba 23. Švica 24. Finska 25. švedska (ob 16.12). zadnji rundi borbo in prisodil zmago Italijanu s t.ko. španska boksarska zveza je vložila pri evropski boksarski zvezi pritožbo zaradi «škandaloznega sklepa« sodnika Kurta Rada, češ, da je samovoljno ustavil dvoboj 1 minuto pred koncem, ko je bil sicer lažje ranjeni Calvo v vodstvu po tačkah. 11. SLOVENSKE ŠPORTNE IGRE V nedeljo v Nabrežini povratna tekma mladinskega turnirja Gaja-Kontovel V nedeljo, 24. t. m., bo na na-brežinskem igrišču povratna tekma mladinskega turnirja 11. Sšl Gaja - Kontovel. Tekma se bo začela ob 9. uri. Prva tekma turnirja, ki je bila 10. t. m. se je končala s 3:2 v korist Gaje. NAMUNi TENIS V ponedeljek tečaj v Trstu 3. Luksemburg 4. Romunija 5. Libija 6. Avstrija 7. V. Britanija 8. Alžirija Na stadionu «Prvi maj* se bo v ponedeljek, 25. avgusta, začel 10 -dnevni namiznoteniški tečaj, katerega se lahko udeležijo igralci in igralke zamejskih športnih društev. Vpisnina znaša 1.000 lir na osebo, vpis pa bo na stadionu «Prvi maj* 25. avgusta ob 10. uri zjutraj. Tečaj bosta vodila Edi Bole in Adrijan Tavčar. Udeleženci tečaja naj se zberejo v ponedeljek ob 10. uri na stadionu «Prvi maj* (Vrdelska cesta 7, tel. 96-548), kjer bodo dobili vsa potrebna navodila. TENIS RIM, 21. — Letos se bo teniškega turnirja za pokal švedskega kralja udeležilo 17 ekip. Italija ne bo nastopila v prvem kolu, ki bo 26 oktobra, v drugem pa bo imela za nasprotnika ČSSR. Dvoboj bo verjetno v Pragi. BOKS BARCELONA, 21. — Italijan Tom-maso Gali! je osvojil naslov sv ropskega prvaka peresne kategorije. Dvoboj s Špancem Manuelom . Calvom je sodnik, ker Je bil do-I mačdn ranjen, prekinil v 15. In 11EDNAR0DNE M0T0DIRKE rUn NAGRADA-PRIX M NOVE GORICE v— 31. AVGUSTA !969obl4 TRST, 21. — Svetovni prvak srednje kategorije Nino Benvenuti, ki se v tržaški okolici pripravlja za dvoboj za svetovni naslov z Američanom Prazderom Scottom, je izjavil, da bi bil pripravljen nastopiti proti nasprotniku tudi v ZDA. Dvoboj bi moral biti 27. septembra v Neaplju. Ker Benvenutijev menažer Amaduzzi ni dosegel sporazuma z neapeljskimi organizatorji, je sklenil iskati drug sedež, Če v Italiji ne bi našel primernih pogojev, ni izključeno, da bi sprejel boljše ponudibe iz Amerike. ATIBTIKA za pokal Sovodenj Nastopila so moštva iz Sovodenj, Matajurja, Mašer in Barnasa - V nedeljo fmale za 1. in 3. mesto Prejšnjo nedeljo se je v Bukuju pri Banicah pod Matajurjem na senožeti Turin začel hredicional-ni nogometni turnir za pokal So-vodnje. Letos so se turnirja udeležila moštva iz Matajurja, Sovodenj, Mašer in Barnasa. V uvodnem dnevu sta bili izločilni tekmi Matajur - Sovodnije in Mašere - Bamas. V prvi tekmi so zmagali bolj izkušeni Sovodanj-ci nad mladimi nasprotniki, ki so se kljub vsemu dobro ohranili. Dvoboj se je zaključil s 6:2 (5:2) v korist bolj uigranega moštva. V drugi tekmi, ki je potekala pod dežjem, zaradi česar so se gledalci porazgubili in iskali kritje pod senikom, je Bamas premagal Mašere 7:2. V nedeljo, 24. t. m., bo ob 15. uri v istem kraju finalni del turnirja. Bamas ln Sovodnje se bosta potegovala za prvo mesto, Matajur in Mašere pa za tretje. Benečani imajo namen sestaviti iz teh moštev enajsterico, ki bo nastopila na nogometnem turnirju 11. Sšl. Nadja K. ŠPORTNE VESTI Z ONSTRAN MEJE Od 14. do 21 septembra skoki za 4. jadranski padalski pokol Uspeh koprskih plavalcev v Kranju - Priprave nogometašev Izole in Nove Gori« V Sečovljah so se že začele pri prave jugoslovanskih padaloev za 4. jadranski padalski pokal. To tekmovanje, ki velja kot neuradno svetovno prvenstvo, bo na sečoveljskem letališču do 14. do 21. septembra. Trener jugoslovanske reprezentance je kapetan prve klase Slavko Vampovec, ki je bil nekdaj eden izmed najbolj znanih tekmovalcev. Za seboj ima 580 skokov, trenerske in sodniške tečaje ter tudi naziv mednarodnega sodnika. V Sečovljah pripravlja tri moške in eno žensko ekipo. Novinarjem je Izjavil, da bodo največ pozor- milim,,,.........mimmiiimi.....lunini.........milini..............................................mmimmiii NOGOMET ITALIJANSKI POKAL 1969-1970 V GORICA, 21. — V soboto bo po cestah Poljana, Zagraja, Fare in Gorice tekmovanje v hitri hoji zna no pod imenom «Po cestah slave«, ki se ga bodo udeležili najboljši atleti. To tekmovanje na 30 km dolgi progi bo izbirnega značaja za določitev atletov, ki bodo na stopili na evropskem prvenstvu v Atenah. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO — TRST z namenom da vzbudi med mladino zanimanje in ljubezen do gorskega sveta in narave sploh, razpisuje NATEČAJ za najbogatejšo zbirko razglednic gorš in gorskega cvetja, s točno označbo pogorja in slovenskim imenom cvetja. Veljavnost natečaja do 10. oktobra t. 1. Tri najboljše zbirke bodo nagrajene. soboto in v nedeljo tekme 1. kola turnirja MILAN, 21. — Nacionalna nogo-15. skupina: Brescia • Atalanta metna liga je objavila razpored 1. in 2. kola turnirja za nogometni pokal Italije 1969-1970. Prvo kolo bo v soboto in nedeljo, tekme drugega kola pa v sredo, 3. septembra. Razpored tekem je naslednji: 1. kolo V soboto, 30. avgusta 3. skupina: Milan - Varese (ob 21. uri) 9. skupina: Cesena - Modena (ob 21.) V nedeljo 31. avgusta 1. skupina: Arezzo - Fioremtina (ob 21.) Bari - Livorno (ob 21.) 2. skupina: Catanzaro - Cagliari (ob 17.30) Palermo - Catanda (ob 17.30) 3. skupina: Como - Verona (ob 17.30) 4. skupina: Genoa - Sampdoria (ob 17.30) Piša - Intemazionale (ob 17.30) mm.....mm........m.....m....Hlinim..... PLAVANJE iiiiitioi V štirih evropskih mestih V soboto in v nedeljo tekme za evropski pokal V Dubrovniku tekmovanje žensk druge skupine V soboto in v nedeljo bodo v štirih mestih naše celine plavalne tekme za evropski pokal. Tekmovanja se bo udeležilo 16 držav, ki so razdeljene v A in B skupino. V A skupim so Sovjetska zveza. Zahodna Nemčija, Vzhodna Nemčija, Švedska, Velika Britanija, Madžarska, Francija in Holandska. Plavalci bodo tekmovali v Warz-burgu (Zahodna Nemčija), plavalke pa v Budimpešti (Madžarska). Zadnji dve reprezentanci bosta za prihodnjo izvedbo tekmovanja za evropski pokal izpadli v B skupino. V B skupini pa so Poljska, Jugoslavija, Italija, Španija, Romunija, ČSSR, Finska in Avstrija. Moški bodo nastopili v Varšavi (Poljska), ženske pa v Dubrovniku (Jugoslavija). Prvi dve reprezentanci se bosta uvrstili v A skupino. Evropski pokal v skokih v vodo pa bo v Bocnu. Zal na letošnji četrti izvedbi ne bo predstavnikov držav vzhodnega bloka, kjer je precej dobrih skakalcev. Med temi je treba omeniti olimpijsko prvakinjo Čehinjo Dučkovo. Sovjetski in drugi tekmovalci se ne bodo udeležili tekmovanja zaradi trmastega vztrajanja prirediteljev tekmovanja, da ne bodo igrali himen in niti dvigovali zastav zmagovalcev na drog Na letošnji izvedbi tekmovanja, ki se bo začela danes tn se bo za ključila v nedeljo, bodo nastopili skakalci iz Finske, Francije, Velike Britanije, Holandske, Jugoslavije, Španije, Švice, Švedske in Italije. (ob 21.) 6. skupina: Piacenza - Torino (ob 21.) Monza - Lanerossi Vi. (ob 21.) 7. skupina: Fogjgia - Casertana (ob 17.30) Reggina - Napoli (ob 21.) 8. skupina: Perugia - Lazio (ob 17.30) Temana - Roma (ob 17.30) 9. skupina: Bologna - Reggiana (ob 21.) 2. kolo V sredo 3. septembra 1. skupina: Fioremtina - Bari (ob 21.) Livorno - Arezzo (ob 21.) 2. skupina: Cagliari • Palermo (ob 21.) Catanzaro - Catania (ob 17.30) 3. skupina: Varese - Como (ob 21.) Verona • Milan (ob 21.) 4. skupina: Sampdoria • Irotsr (ob 21.) 5. skupina: Atalanta - Juventus (ob 21.) Mantova - Brescia (ob 17.30) 0. skupina: Torino - Monza (ob 21.) Piacenza • Lanerossi V. (ob 21.) 7. skupina: Casertana - Reggina (ob 17.30) Foggla - Napoli (ob 17.30) 8. skupina: Roma - Perugia (ob 21.) Temana - Lazio (ob 17.30) 9. skupina: Cesena - Bologna (ob 2i.) Reggiana - Modena (ob 17.30) Obstaja možnost nove spremembe razporeda. Na sedanjem razporedu ,je tudi Casertana, ki je v disciplinskem postopku. Če bi klub kaznovali ali oprostili, ne bi bilo nobenih sprememb, v primeru pa, da bi Casertana izpadla v C ligo, bi njeno mesto prevzel Taranto, zaradi česar bi bile nujne malenkostne spremembe. RIM, 21. — Direkcija Totocalcia javlja, da tekma Milan-Varese, ki je na stavnem listku št. 1, ni veljavna, ker jo bodo odigrali v soboto. MILAN, 21. — Zaradi številnih «napak» v razporedu tekem nogometne B lige, je moralo vodstvo nacionalne nogometne lige objaviti nov razpored. Napak je bilo precej: predvsem bi istega dne igrali na istem igrišču tekmi A in B lige Sampdoria in Genova, Livorno bi moral odigrati na tujem kar tri zaporedne tekme, Ternana pa bi igrala v povratnem delu prvenstva na tujih tleh 11 od 19 tekem. Zaradi tega so morali spremeniti razpored 8 kol in sicer 2., 6., 10., 12., 13., 17., 18., in 19. nosti posvetili psihofizičnim pripravam ter tehniki izvajanja skokov. Za 4. jadranski padalski pokal se je prijavilo 15 držav (moške e-kipe). Razen Jugoslavije bodo nastopile še Belgija, Švica, Sovjetska zveza, Avstrija, Italija, ZDA, češkoslovaška, Bolgarija, Poljska, o-be Nemčiji, Madžarska, Turčija in Mehika, ki je novinec na tem tekmovanju. V ženski konkurenci bodo tekmovale ekipe Jugoslavije, Nizozemske, Francije, Sovjetske zveze, Mehike in Švice. Nizozemske in mehiške tekmovalke bodo tokrat prvič nastopile v Portorožu. Spored bo še zanimivejši na zadnji prireditvi in občinstvo bo vsekakor prišlo na svoj račun. Skakali bodo iz višine 1500 metrov, posamezni skoki v morje iz višine 600 metrov in nova disciplina, štafeta treh padalcev iz višine 3500 metrov. Posebno zanimivi bodo a-traktivnd skoki za pokal Portoroža, ki jih bo ocenjevalo tudi občinstvo. Vsega skupaj bo nastopilo 25 e-kip s približno 120 padalci iz že navedenih držav. Jugoslovanske moške ekipe bodo nastopile kot jugoslovanska zvezna reprezentanca, slovenska reprezentanca in armadna reprezentanca, ženska ekipa pa bo nastopila kot reprezentanca SFRJ. Izmed slovenskih padalcev bosta nastopila Janez šolar in Štefan Pesjak v zvezni reprezentanci. Jugoslovani se vestno pripravlja jo in upajo, da se bodo v močni konkurenci dobro uvrstili. Zenska ekipa pa je še razmeroma mlada, z majhnimi izkušnjami, toda kljub temu bo skušala pred domačim občinstvom prikazati kar se največ da. HELSINKI, 21. — Mednarodno sezono evropskega nogometa so danes uradno otvorili v Helsinkih s prvo izločilno tekmo turnirja za 15. evropski pokal prvakov Tutrku Palloseura (Finska) — BK Kopen-hagen (Danska). Dvoboj se je končal z 1:0 (0:0) v korist danske enajsterice. Povratna tekma bo 28. t. m. v Kopenhagnu. Ta tekma je bila potrebna zaradi zmanjšanja števila udeležencev od 33 na 32, ki jih bo nastopilo v šestnajstinkah finala. Zmagovalec tekme Turku — BK Kopenhagen bo igral proti portugalski Benfici. dT& hrbtno s časom 2’41”. Tura pr^ bližnji začetek republiške^ bi- stva. Izolčani so gostovali ' ,\ ijo v Kopru in prema: gali ekipo s skromnim izidom per je nastopil s skoraj^ j8j j! nim mladinskim moštvom. 11 igralcev prvega most'’, pilo v druge klube. Kb so bili Koprčani ves zaslužili ne- vredni in bi —.......... —Tla kom< izid. Izola ni nastopila ^ y in je zato po tej tekmi tež*« kako pripravljen*^, v dl ti prvenstveno sezono 3. j p Pe- rica nadaljuje s skrbnmu ^ vami, predvsem pa z 'rl"‘ jjjjji novih igralcev. Nekaj nal — gralcev je namreč pre.f0<^p» * ljubljanski Olimpiji, i>n®dei]o devet novih. Prihodnjo n ^ prva večja preizkušnja, -* domače moštvo pomeri'0 en rekord in sicer na 200 metrov I SanfAngelo Iz Milana. Italijan Nistrl je na evropskem mladinskem plavalnem prvenstvu, ki je bilo prejšnji teden n* jl^ zmagal na 200 m hrbtno pred jugoslovanskima dvojčkoma Predragom in Nenadom Milošem ' Jugoslovana sta zasedla prvo in drugo mesto na 100 m hrbtno : ....................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... GEORGE SAND Indiana 49. Imela je občutek, da se bo razodela njenim očem onkraj daljnih valov In meglic čarobna prikazen novega sveta. Včasih se ji je zdelo, da tvorijo oblaki na obali zanjo čudovite oblike: zazdelo se ji je kdaj, da se vzdiguje dz valov belo rezilo in reže velikansko črto v podobi louvrskega pročelja, včasih sta se mahoma izvili meglam četverooglatl tančici, ki sta spominjali na notredamska zvonika v Parizu, kadar vstaja od Seine gosta megla, ki objema njuno vznožje, in sta videti, kot da visita na nebu; drugič zopet so bili kosmiči rožnatih oblakov spremdnjastih oblik in so predstavljali vso stavbarsko muhavost neizmernega mesta. V duhu je zasnula v prividih preteklosti, srce ji je od radosti utripalo ob pogledu na ta prividni Pariz, ki je v resničnosti zaznamenoval najnesreč-nejšo dobo njenega življenja. Tedaj se je je lotila čudna vrtoglavica. Visela je precej visoko nad ravnijo obale, in ko je gledala, kako bežijo spred njenih oči soteske, ki so Jo ločile od oceana, ji je bilo, kot, da je z naglim sunkom odrinjena v ta prostor In hodi po zraku v slepeče mesto svoje domišljije. V tej sanji se je krčevito oprijela skale, na ka-tero se je naslanjala, in če bd kdo videl njene lakomne oči, njena nedra, ki so zasoplo dihala od nestrpnosti, ter strašno govorico radosti, ki je bila razlita po njenem obrazu, bi menil, da kaže vse znake blaznosti. Toda to so bile ure, ko je uživala edini srečni trenutki, za katerimi je v upanju hlepela ves dan. Ce bi ji mož v svoji muhavosti prepovedal te samotne sprehode, ne vem, od katere misli bi še mogla živeti; pri njej je bilo vse v neki zmožnosti ustvarjanja, v vnetem prizadevanju za oporiščem, ki ne bi bilo ne spomin ne pričakovanje ne upanje ne obžalovanje, ampak poželenje v vsej svoji pogoltni lakomnosti. Tako je preživljala pod tropskim nebom tedne in mesece ter ljubila, poznala in božala zgolj senco, le poglabljala izrodek domišljije. Ralpha pa so mikali sprehodi na zavarovana mračna mesta, kjer ga niso mogli doseči morski vetrovi; pogled na ocean se mu je namreč prav tako priskutil kot misel, da bi se še kdaj vrnil po tej poti. V spominu njegovega srca je bila Francija prekleta dežela. Tam je bil tako nesrečen, da bi ga moral miniti vsak pogum, čeprav je bil vajen nesreče in potrpežljiv v prenašanju gorja. Z vso močjo svoje volje jo je poskušal pozabiti; dasi je bil namreč razočaran od življenja, se je bil namenil živeti tako dolgo, kolikor se mu bo zdelo, da je potreben. Skrbno se je torej izogibal vsake besede, ki bi utegnila biti v zvezi z njegovim bivanjem v tisti deželi. Kaj bi bil dal, če bi lahko Iztrgal gospe Delmare-jevi ta strahotni spomin! Toda tako malo si je laskal, tako malo zmožnega se Je čutil za to, da je rajši bežal od nje, kot da bi jo poskušal razvedriti. Pretiraval je svojo obzirno zadržanost, da se je postavljal na zunaj vedno bolj s hladnostjo ln sebičnostjo. Odhajal je daleč stran, da je prenašal svojo bol; kdor bi ga videl, kako trdovratno rine po hostah in hribih in se lovi za pticami ln žuželkami, bi ga bil imel za prirodoslovnega lovca, ki ga Je prevzela nedolžna strast in popolnoma odmaknila od srčnega gorja, ki je pretresalo njegovo okolico. Toda lov in učenje sta bila samo pretveza, s katero je zastiral svoje grenke in dolge sanjarije. Stožčasti otok Je proti podnožju po vsem okrožju preklan in skriva v svojih odprtinah globoke soteske, po katerih prelivajo reke svoje bistre in vrvrajoče vode; ena teh sotesk se imenuje Bernica. Slikovit kraj, nekakšna tesna in globoka dolina, skrita med dvoje navpičnih sten, katerih površina je posejana s skupinicami pečdnskih grmičev in gručami praproti. Po žlebu, ki se oblikuje ob srečanju teh dvoje sten, teče potok. Kjer se neha razmaknjenost med njima, strmoglavi v strašne globočine ln tvori na dnu slapa jezerce, obdano s trsi in zagrnjeno z vlažnimi hlapi. Okoli bregov in na robovih vodnega traku, ki nastaja pri prekipevanju Jezerca, rasto bananovci, leči in oranževci, ki prekrivajo notranjost soteske s temnim in močnim zelenilom. Tja se je zatekal Ralph pred vročino in družbo, vsak sprehod je usmeril proti temu izbranemu cilju; tam se je uspavala njegova otožnost ob hladnem in enakomernem šumenju slapa. Kadar se ihu je srce vzburkalo od skritih, dolgo potlačenih, kruto nepriznanih tesnob, je tam izlival nekoristno moč svoje duše in zgoščeno dejavnost svoje mladosti v neznanih solzah in tihih tožbah. Da bi bolje spoznali Ralphov značaj, vam moram povedati, da je preživel vsaj polovico svojega življenja na dnu te globeli. V zgodnjih otroških letih je hodil tja, da si utrdi pogum proti krivicam, katerih žrtev Je bil v svoji rodbini; tam Je naprezal vse moči svoje duše proti samovoljnosti usode in se navzel stoičnosti v taki meri, da je postala njegova druga narava. V mladeniški dobi je nosil tja tudi malo Indiano na ramenih; položil jo Je v obrežno travo, medtem ko Je v bistri vodi lovil rake ali poskušal plezati po skali, da bi odkril ptičja gnezda. Edini gostje teh samot so bili galebi, strakoši, čme liske ln morske lastavice. V breznu si videl te vodne ptiče, ki so se neprenehoma spuščali ali vzdigovali, plavali ali se vrteli in sl izbirali za gnezda zaroda luknje in razpoke nedostopnih sten. Proti večeru so se zbirali v nemirne jate in napolnjevali zvočno brezno s hripavimi in krutimi kriki. Ralph jih je rad sledil na njihovem mogočnem letu ln poslušal njih žalostni glas. Učil Je svojo malo učenko njih Imena in njihove navade, ji pokazal lepo madagaskarsko krepljico z učil T it oranžnim trebuhom in smaragdnim hrbtom, jo ut-‘‘ ju vati let faetona z rdečimi slamicami v repu, ki se Ji« bi na teh obrežjih in v nekaj urah preleti nebo 0 . France do otoka Rodrigue ter se vrača po postoj®1^gfi. dvesto milj po morju vsak večer pod baržunovec, ^0\t ^ svoje gnezdo. Tudi viharnica Je včasih razgrinjala ® ostrena krila nad temi skalami, in morski orel, 151 » z veličastnim repom, skrilasto operjen, z vrezani# 1 V ki tako redko pristane, kot da je zrak njegova dpJL gibanje njegova narava, je prevpil vse druge s svoJitfJ^Fj ustrašili, ko so prihajali; in ko je Ralph dosegel mm krikom. Očitno so se ti divji gosti privadili ki sta se vrtela okoli njihovih bivališč, ker so se. J"^jo. kateri so domovali, so odleteli v črnih vrtincih ih stje ^ posmeh spustili nekaj sežnjev nad njim. Indiana se J ^ jala njihovim premikom, in nato previdno odnašala ku iz riževe slame jajčka, katera se Je Ralphu posre°'^ ir niti zanjo, včasih se je moral tudi pogumno bojev proti krepkim zamahom kril velikih ptic dvoživk. Takšni spomini so se Ralphu vračali trui so ga neznansko skeleli, kajti časi so se korenito in dekletce, ki je bilo vedno njegova družica, je n se -jo njegova prijateljica, ali vsaj ni imela nekdanje P srca. Dasi mu je zopet naklonila vso svojo vdanost in skrb, je med njima ostalo nekaj, kar ralo medsebojnemu zaupanju, spomin, okoli kate*--vrtela kot okoli osi vsa razburjenja njunega življe^pjl, ^ je čutil, da tja ne more poseči; samo enkrat si )e . kega nevarnega dne, in njegovo pogumno dejanje leglo; če bi se zdaj še vrnil, bi to bilo hladno 0 fijj ln Ralph bi se rajši odločil braniti Raymona, človea^jji*" je na svetu najmanj cenil, kot da bi še povečal bolečino, Če bi ga po pravici obsodil. (Nadaljevanje tX klls UREDNIŠTVO: TRST — UL. MONTECCHI 6, vnaprej, četrtletna 2.250 Ur, polletna 4.400 Ur, TT —m on« It, (u rih postni nrodai 559 — PODRUŽNICA: GORICA: UUca 24 Maggio 1/1, Telefon 33-82 — UPRAVA: TRST — UL SV. FRANČIŠKA št. 20 — Telefon 87-338, 95-823 — NAROČNINA: enesetnO ^ c;,oZfTl00 rn- SFRJ posamezna števUka v tednu in nedelji 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni teko« račun: Založništvo ^ nri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cen« oglzsov: Z. vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, flnančno-upravnl 250, osmrtnice 150 Ur_ - Mali ^ Oglasi