Ameriška Domovi ima , j$9a hv/f ' n’ /V. y /Ir HM'E Rl EM-Ml— HO 1]^ AM€Ri€AN IN SPtMT im lanouao« oms National and International Circulation MOftMmeNSi&AMS NO. 75 CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, APRIL 16, 1969 STEV. LXVII — VOL. LXVII "Črna sila" se skuša vriniti med vojaštvo I)oslej še ni dosegla kakih posebnih uspehov. Oblasti njene poskuse pazljivo zasledujejo. N Novi grobovi Sylvester V. Sekne WASHINGTON, D.C. — Da se agentje “črne sile” pojavljajo v naših vojašnicah, pa tudi na frontah v Vietnamu in na naših ■Vojaških postojankah na tujem, fii za vojaške poveljnike nobena tajnost. Poskusi takih agitatorjev se praviloma ne obnesejo. Kadar se pa, pade v agitatorske bareže le mal odstotek črnskih Vojakov. Nevarnejši' je drug pojav: naborniki prinašajo s seboj že ustaljeno mišljenje o črnskem gibanju. Kdor pride s takimi nazori v vojašnice, postane hitreje plen agitatorjev kot drugi njegovi črni tovariši. Velikokrat daje povod uspešnemu agitiranju tudi prestroga disciplina, ki jo u Vajajo birokratski poveljniki. Do večjih incidentov pride le bedkokrat. Preiskave ugotavljalo, da bi jih ne bilo, ako bi se poveljniki pravočasno brigali za Pritožbe črnih vojakov. Mislijo bamreč, da se bodo napeti odnosi baed vojaki kar sami unesli. Ko Wdijo, da so se motili v svojem Pričakovanju, pa nastopajo pre-afrogo, kličejo takoj vojna sodi-aoa na pomoč. V Pentagonu so jim vse te zadeve znane, zato iščejo nepre-behoma načine, kako bi se konfliktnim položajem v armadi °gnili. Trdijo, da je njihova taktika preprečila že veliko število sPopadov. Vsekakor je pa treba Vpostevati, da načelo rotacije Pripelje v vojašnice letno okoli biilijona vojakov, ravno toliko lih pa odpušča v civilno življe-bje. Od teh je povprečno 10% drncev. Že ti odstotki opozarjajo ba potrebo, da vojaške oblasti skrbno pazijo, kaj bi radi uga-bjali agentje črne sile v naših Vojašnicah in na frontah v Viet-bamu. Pakistansko zavezništvo 2 2041 nespremenjeno RAVALPINDI, Pak. — Novi diktator Pakistana gen. A. M afiya Khan je odločen nadalje vati politiko svojega prednika in P aviti med Združenimi država-bii, Sovjetsko zvezo in Kitajsko, Pa četudi je Pakistan uradno Gan CENTO in SEATO, torej Veh neposrednih vojaških zvez z ZDA. Odkar so ZDA ostale v vo;i hern spopadu med Pakistanom 11 fbdijo leta 1965 nevtralne ... ustavile dobave orožja obema, J? Postali v Pakistanu do njih adni. Kaj je vredno zavezni-V° ZDA, če te nočejo Pakista-vU Pomagati v potrebi, so spra-bvali v Karačiju in se začeli od Jbikati od ZDA. Tako so tudi od-onili podaljšanje dogovora o a-eriškem komunikacijskem o-°risču in letališču v Pešavaru. naslednjih letih se je Paki-ab pomiril in zbližal z rdečo 1 ojsko in začel od tam celo do-blvati orožje. Preteklo soboto, 12. aprila, je umrl na ranah, ki jih je dobil od lahkega pehotnega orožja, ko bil na patrulji kakih 15 milj jugozahodno od Da Nanga v nokrajini Quang Nam v Južnem Vietnamu lance corporal Sylvester V. Sekne, edini sin Florijana Mary Sekne z 1144 Norwood Rd., brat Florence, por. Zazula Kaliforniji, vnuk Vinka in Anice Sladič na Vrhniki v Sloveniji. Pokojnik je bil rojen v Spit-tr.lu na Dravi in je prišel v Ameriko 1. novembra 1950 s starši star 11 mesecev. Obiskoval je osnovno šolo pri Sv. Vidu, nato pa Benediocine High School. Prostovoljno se je decembra 1967 javil k marinom in bil po osnovnem vežbanju poslan na Vzhod. Tekom svoje vojaške službe je bil preie trikrat ranjen in je zbolel tudi za malarijo. Smrt ga je doletela, ko se je komaj dobro vrnil iz bolnišnice. Pogreb bo v Clevelandu iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda, ko bo pokojnikovo truplo prispelo domov. Cas bo objavljen kasneje. — Dal je svoje mlado življenje za svojo novo domovino, ohranimo ga v častnem spominu! John J. Seketa V ponedeljek je umrl v Woman’s bolnišnici 83 let stari John J. Seketa s 14314 Westropp Avenue, rojen v Karlovcu na Hrvaškem, od koder je prišel v ZDA, ko je bil star 21 let, zaposlen do upokojitve pri U.S. Steel Co., mož Anne, roj. Maričk, oče Mrs. George (Kay) Peters, stari oče Janet in Garry j a. Pokojnik je bil član HBZ št. 99 in Hrvaškega kluba upokojencev na St. Clair Ave. Pogreb bo jutri ob enajstih iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. na Lake View pokopališče. Jerry Tomšič Preteklo nedeljo je nenadno umrl 62 let stari Jerry Tomšič s 4201 Martin Avenue, Detroit, Mich., rojen v Clevelandu, kjer je živel do pred 18 leti. Pokojnik je obiskoval šolo sv. Lovrenca. Bil je oče Jerryja, stari oče, pastorek Mrs. Rose Tomšič, brat Edwarda, Victorja in Angele Bogucki, po pol brat Anne Tomšič, Vivian Mismas in Frances Tomšič. Pogreb bo iz L. Ferfolia pogreb, zavoda v petek ob 8.30, v cerkev sv. Lovrenca ob devetih, nato na Kalvarijo. Truplo bo na mrtvaškem odru nocoj in jutri od 2. pop. do 10. zvečer. Theodore Fecole V torek zjutraj je nenadoma doma umrl Theodore Fecete z 877 E. 72 St., star 51 let, rojen v Clevelandu, zaposlen pri Universal Valve and Fittings Co. Zapušča prijateljico Mary Spech. Pogreb bo v četrtek ob enajstih iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda na pokopališče Kalvarija. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob dveh. Francoski stiki z Vietnamci so številni, pa tudi zanimivi PARIZ, Fr. — Francija ima še zmeraj živahne stike z Vietnam skim narodom, saj velja v Vietnamu še zmeraj za kulturno središče št. 2. 50 do 200 tisoč Vietnamcev živi še zmeraj na Francoskem, največ v Parizu in velikih pristaniščih. Z vietnamskimi oblastmi ima pa francoska vlada svojevrstne odnose. Redne diplomatske stike ima De Gaulle z vlado v Hanoiu, vendar pa hanoiski diplomatje ne uživajo zmeraj polne ravno-pravnosti v Parizu. Saigonska vlada pa nima rednih diplomatskih stikov, kajti De Gaulle je pristal le na diplomatske misije. Zato sedi francoska misija v Saigonu, saigonska pa v Parizu. Južnovietnamski partizani imajo v Parizu le “informacijsko pisarno”, ki pisarniškemu osobju ne daje nobenih privilegijev, ki jih uživajo lastniki diplomatskih potnih listov. Dokler se bodo vršila pogajanja za premirje v Vietnamu, ne misli francoska vlada, da bi to stanje kaj menjala. Lin Piao določen za Maovega naslednika Deveti kongres Kitajske KP je opravil prvi del nalog. HONG KONG. — V Peipingu je bilo objavljeno poročilo, da so posamezni odbori proučili poročilo Lin Piao in sprejeli njegove zaključke. To naj bi bil dokaz, da bo brez dvoma izbran za u-radnega naslednika Mao-Tsetun-ga. Nova pravila Komunistične partije postavljajo tej za osnovo nauke Marksa, Lenina in Mao-Tsetunga. Med nalogami partije je tudi nadaljevanje boja proti revizionizmu”, kar naj bi pomenilo, da se je kongres odločil nadaljevati boj z Moskvo. Odbori 9. kongresa Komunistične partije so podrobno proučili preteklost Partije vse od njenega začetka leta 1921 in dognali, da je imel “Mao vedno prav”, da je bila njegova linija vedno zmagovita. Odklonil in obsodil je stališča Chen Tuhsiu, generalnega sekretarja Kitajske KP, ki je izgubil svoje vodilno mesto leta 1927 in je sedaj v Sovjetski zvezi, pa tudi stališča Liu-Šao-čija, lani uradno odstavljenega predsednika Ljudske republike Kitajske. V prvih dveh tednih tajnega razpravljanja je 9. kongres postavil temelje novi partijski organizaciji, sedaj, kot pravi poročilo iz Peipinga, mora izvoliti še novo partijsko vodstvo. RUSI POMAGAJO ISKATI SESTRELJENO LETALO ZDA Iz Clevelanda in okolice Pri Sv. Vidu 40-urno češčenje— V župniji svetega Vida imamo koncem tedna slovesno češčenje Svetega Rešnjega Telesa. V nedeljo popoldne ob petih bo slovenska pridiga in sveta maša za Združene države so zaprosile Sovjetsko zvezo za pomoč pri iskanju pogrešanega izvidniškega letala, ki so ga sestrelili Severni Korejci nad Japonskim morjem v ponedeljek pri belem dnevu, češ da je kršilo njihovo ozemeljsko nedotakljivost. Rusi SO prošnji Ugodili. Washing- :caključek 40-urnega češčenja. K ten preudarja, kaj naj ukrene proti Severni zaključni procesiji z Najsvetej- Koreii vab’i° ■5l°versk;e na_ J ‘ rodne noše, da s svojo pestrostjo WASHINGTON, D.C. — Ko je bilo očitno, da so Se- poživijo slovesnost. Več ko jih verni Korejci sestrelili ameriško izvidniško letalo EC121 z bo, lepše bo. 31 možmi posadke v ponedeljek nad Japonskim morjem, so jtok0borba— se Združene države obrnile na Sovjetsko zvezo, ki ima tam Jutri, v četrtek, zvečer ob veliko ladij in letal, naj pomaga pri reševanju pogrešanega osmih se bodo znova pomerili ietala in njegove posadke. Sovjetska zveza se je pozivu od- najmočnejši poklicni rokoborci zvala. Pri reševanju pomagata tudi Južna Koreja in Japon- v Areni na 3717 Euclid Avenue, ska. Vse kaže, da se je posrečilo odkriti ostanke letala, niso vioose Cholak in Johnny Pow-pa doslej uspeli rešiti še nikogar od posadke. Ker je voda v ars bosta nastopila proti Dicku Japonskem morju v tem letnem času sorazmerno mrzla, je The Bruiser in “BJackjacku” malo upanja, da bi ostal kdo živ, v kolikor ni v katerem od Lanza. Okoli tega glavnega na-treh rešilnih čolnov, ki jih nosijo te vrste letala vedno s se-j 3topa bo nanizana še vrsta dru-boj. Za vsak slučaj potrebe pripravljena druga pot MOSKVA, ZSSR. — Trenutno potujejo vojne potrebščine iz Sovjetske zveze še nemoteno preko Kitajske v Severni Vietnam. Sovjetska zveza kljub temu pripravlja drugo, neodvisno pot, če bi Kitajska le začela delati težave. Pentagon je sinoči objavil, da je P3 patrolno letalo odkrilo razbitine pogrešanega letala v Japonskem morju in usmerilo do njih dva ruska rušalca, ki sta bila v bližini. Letalo ni opazilo nobenih znakov ali sledi o posadki pogrešanega letala EC121. Iskanje nadaljujejo. Med tem je bil sklican za danes dopoldne Narodni varnostni svet, ki bo razpravljal o ameriškem stališču do tega novega izzivanja Severne Koreje. Vlada ZDA je zelo zadržana in po vsem sodeč ne misli gnati napada na letalo do kakega večjega mednarodnega spora. Vsak tak korak bi utegnil škodovati razgovorom s Sovjetsko zvezo, ki jih ima Washington v načrtu za letošnje poletje. Nixon in njegova vlada upata na pomoč Sovjetske zveze pri iskanju konca vojskovanju v Vietnamu, pri iskanju miru na Srednjem V slučaju kitajske zapore poti j po kopnem, bodo Rusi pošiljali vzhod’a in seveda tuul ?n bla: žitvi sporov v Evropi, kar naj vse skupaj privede do mirnejših in boljših odnosov med svobodnim in sovjetsko-komunistič-nim svetom. Nixon je tekom volivne borbe lani ostro prijemal vlado ZDA, vojne potrebščine v Severni Vietnam po morju iz pristanišč Daljnega vzhoda v Hajfong. Od tam je namreč v Hajfong bližje kot iz Baltika ali iz Odese v Črnem morju, ko je treba pluti okoli Afrike. ker ni nastopila odločno, ko je Severna Koreja zasegla na odprtem morju ameriško vojaško izvidniško ladjo Pueblo lani v januarju. Sedaj je Severna Koreja storila nekaj sličnega in Nixonu bo težko vso reč mirno požreti Odmevi v javnosti in v Kongresu na napad Severne Koreje na naše izvidniško letalo so različni. Tako je na primer načelnik Domovega odbora za oborožene sile kong. Rivers zahteval odločen nastop, če treba tudi rabo “atomskeg.. orožja”, da se Severni Koreji dopove, da ZDA ne bodo njenih izzivanj več trpele. Večina je za mirno presojo položaja. Poveljstvo vojne mornarice, kateri je letalo pripadalo, trdi, da je imelo to ukaz, raj se nikjer ne bliža obah Severne Koreje na 50 morskih milj ali manj. Trdi, da sta dve rdeči MIG 21 letali ameriško letalo sestrelili kakih 100 milj daleč pa Japonskem morju. Severnokorejske poročilo se h\ali, da je bilo ameriško letalo sestreljeno z enim samim strelom. Severna Koreja je predložila za petek sestanek vojaške komisije za premirje v Panmunjomu gih. Vsekakor program vreden obiska! Seja— Klub slov. upokojencev za .-enklersko področje ima jutri, v četrtek, ob dveh popoldne sejo v SND na St. Clair Avenue. Spet se oženil— Bivši mestni sodnik v Euclidu R. L. Steele, katerega žena je bila 9. januarja letos umorjena, se je preteklo soboto v Chicagu poročil z ločeno Mrs. Barbaro Schwartz, s katero se je po last-, nem priznanju seštajal še pred smrtjo svoje prve žene. Oblasti še vedno iščejo morilca Mrs. Marlene Steele. Nixon: Za Latinsko Ameriko ne bo več toliko denarja! gospodar- Veči Nv ..n0ma sončJio in toplo. JVl^a temperatura okoli 67. WASHINGTON, D.C. — Kakor hitro se je vrnil Kongres s počitnic na delo, se je oglasil tudi Nixon. Ni mu kazalo, kaj drugega, ker so ga že začeli kritizirati od vseh strani, in mu očitati, da politično ne vodi več dežele, kar bi moral storiti kot predsednik ZDA. Za svoj prvi nastop v javnosti si je izbral sejo diplomatov, ki vodijo znano Organizacijo a-meriških držav (OAS). Njegova izjava pred diplomati OAS ne vsebuje novosti, odkriva pa smernice Nixonove politike do Latinske Amerike. Nixon je naj prej e pohvalil svojega prednika J. F. Kennedy j a in njegovo Zvezo za napredek, toda takoj je dodal, da z uspehom Zveze ni zadovoljen. Vkljub vsem žrtvam in naporom Zveze za Latinsko Ameriko ni ta kontinent gospodarsko tako napredoval, kot bi bilo treba in kot je bilo predvideno. Gospodarski napredek Latinske Amerike v zadnjih letih je bil slabši kot napredek nekomunistične A-zije ali pa komunistične Srednje Evrope. Zato misli Nixon, da je treba najti nov način, kako pomagati Latinski Ame- riki do hitrejšega skega zaleta. Nixon se iz previdnosti ni spuščal v razmišljevanje, kaj je vzrok, da Latinska Amerika tako počasi napreduje. Ako bi bil to storil, bi moral opozoriti na dejstvo, da je Washington kolikor toliko resno in vestno izpolnjeval svoje obveze napram Zvezi, da pa tega ni mogoče trditi o državah OAS. So zmeraj zaostajale s svojimi prispevki in zamude utemeljevale z malo prepričljivimi dokazi. Nixonu ni šlo za to, da premišljuje o vzrokih za počasen gospodarski napredek v Latinski Ameriki. Porabil je to priliko, da je izjavil, da bo naša dežela mogla dajati Latinski Ameriki le toliko, kolikor bo Latinska Amerika sama žrtvovala za svoj blagor. Seveda je to povedal v zelo meglenih besedah, da ne bi pokvaril razpoloženja na seji. Sicer so pa diplomatje lahko pričakovali da bo Nixon izjavil kaj podobnega. Ne moremo namreč iti preko dejstva, da Nixona morijo iste težave kot Johnsona: voj- na v Vietnamu, inflacija, zločini in izgredi na domačih tleh, socijalne in finančne križe v naših mestih, razburkano življenje naše prosvete na vseh ravneh ipd. Povsod manjka javnim proračunom denarja, novih davkov se pa vsi branijo. Vse to bo prisililo Nixona, da ne bo mogel več toliko žrtvovati za tujino, kot so to delali njegovi predniki. Hočeš-nočeš se bo moral držati pravila, ki si ga je na seji sam postavil: Amerika bo podpirala gospodarski napredek Latinske Amerike le skupaj z latinskimi državami, ne pa posebej, kot je to delala do sedaj. Vprašanje je, ali bo Nixon to mogel storiti. Članice bodo začele takoj tarnati, da ne zmorejo bremen, ki so jih prevzele ob u-stanovitvi Zveze za napredek. Pritiskale bodo na Washington, naj svoje prispevke plačuje tako kot do sedaj, torej ne oziraje se na zavlačevanje domači h držav OAS. Kot zmeraj bodo opozarjale na komunistično nevarnost. Tiste grožnje s komunistič- no nevarnostjo niso trenutno vredne niti piškavega oreha. Gverilska gibanja v Latinski Ameriki so prišla na mrtvo točko, komunistična gibanja niso med seboj povezana, zato pa razbita na moskovska, kubanske in kitajske struje. Poleg tega vidi Latinska A-merika, s kakšnimi težavami napreduje Castrovo gospodarstvo. Dalje tudi Moskva ne bo voljna, da podpira socijalne revolucije v Latinski Ameriki, saj bi se rada znebila celo podpiranja Fidela Castra. Letni znesek kakih $300 milijonov niso tudi za Moskvo mačje solze. . Pritisk, ki bi ga izvajali bogataši in generali iz Latinske Amerike na našo administracijo, ne bi bil torej utemeljen in nevaren. Nevarnejši je pritisk tistih ameriških gospodarskih krogov, ki varujejo interese ameriških investicij v Latinski Ameriki. Ti pa imajo velik vpliv na Nixonovo administracijo. , Tako bodo naši stiki v Latinsko Ameriko ostali nespremenjeni, pa naj se Nixon tudi trudi, da bi jim dal ustreznejšo vsebino. Še enkrat bodo šteli glasove BEOGRAD, SFRJ. — Pri vo- Iz slov. naselbin MILWAUKEE, Wis. — Možje rare sv. Janeza pripravljajo za petek, 18. aprila, v cerkveni dvorani zabaven večer, na katerega vabijo tudi vse sosede, prijatelje in znance. JOLIET, 111. — Pretekli mesec, 25. marca, je umrl po dolgi bolezni v bolnišnici sv. Jožefa 84 let stari rojak John Grego-rich s 1700 Highland Avenue na Crest Hill, kjer je živel 56 let, rojen v Sloveniji, zaposlen do svoje upokojitve skozi 35 let pri Comion-Moore Corp., mož Mary, preje Kukman, oče pok. Stan-leyja, Mrs. Carl (Mary) Udovich (Plainfield), Mrs. John (Agnes) litvah zadnjo nedeljo v republi- Kolenc (Joliet) in Mrs. Anton ški zbor Srbije je bil izvoljen (Mildred) Lever (Crest Hill), nekomunstični kandidat Vuka- 10-krat stari oče in 9-krat pra-šin Mitič, čeprav je partijsko oče. Pogreb je bil : z Težakovega vodstvo njegovo kandidaturo ob-| pogreb, zavoda v petek, 28, mar- sojalo in pozivalo volivce, naj podpro enega od njenih kandidatov. Mitič je zmagal z le 39 glasovi in beograjska Borba je napovedala, da bodo glasove ponovno šteli. ca, v cerkev sv. Ane na Crest Hill, kjer je bila ob 9.30 dopoldne pogrebna sv. maša, nato na pokopališče sv. Jožefa. Le Monde bo izdajal Gomulka in Ulbricht se I lednik v an8Ie“ini bojita pomiritve ZDA FJARIZ'. Fr- ~.he Monde ie ■ned najvplivnejšimi in naj-S Sovjetsko zvezo uglednejšimi pariškimi dnevniki BERLIN, Nem. — Pretekli te- in velja za naslednika “Le den je nenadno prišel v Berlin!Temps”, ki je pred vojno večna obisk k vodniku Vzhodne krat odločilno vplival na franco-Nemčije W. Ulbrichtu vodnik sko politiko. Dnevnikov lastnik Poljske V. Gomulka. je sedaj sklenil, da bo izdajal Diplomati vzhodnih držav trdi- tednik v angleščini. List bo imel jo, da sta oba proti pomiritvi A- le 8 strani in bo posnetek poročil merike in Rusije, ker bi v tem iz dnevnika. Ne bo prinašal no-slučaju izgubila svoj sedanji po- benih slik. men in bi bila stisnjena med To je na evropskem kontinen-Zahodno Nemčijo in Rusijo brezLu zadnje čase edini poskus, ki vsakega pravega izhoda. naj ima namen, da informira —-----o------ “Anglosaksonce” o tem, kaj mi- Eno tretjino v Winnipeg!! I šiita Le Monde in Francija. Ne Eno tretjino vsega prebivalstvalbo pa poznal nobenega sovraštva pokrajine Manitoba v Kanadi ži-ldo Anglije in Amerike, seveda vi v njenem glavnem in največ-lpa obeh dežel tudi ne bo zalival jem mestu Winnipeg. |s simpatijami. Ameriška Domovina /%/V» * It I Cr/% [%1— HO n/l E 6117 iSt. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: g* Združene države: l $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: ^ $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: I $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 75 Weds., April 18, 1969 pozicijo lahko spravili na kant. Kongres je torej dal Mau to, česar ta preje ni imel: neomejeno oblast. Ali so Maovi zaupniki res nabrani tako temeljito, da ne bodo niti mislili drugače kot Mao, to se bo morda kmalu pokazalo. Ravno tako ne moremo še reči ničesar o statutu, programu in organizaciji prerojene partije. Ali bo vse držalo, kot pričakuje Mao z okolico, to bo pokazala šele bodočnost. Ali se bo kongres pečal tudi s kitajsko zunanjo politiko? Bo verjetno preveč obremenjen z drugim delom, da bi mogel kaj prida govoriti, kam in kako naj se usmerja kitajska zunanja politika. Sicer pa trenutno niso znani niti nosilci te politike. Politiko lahko usmerja partija, toda izvajati jo mora javna uprava. Sedaj je položaj tak, da je zaenkrat prerojena le partija. Državna uprava šele pride na vrsto. Dokler nove uprave ne poznamo, ne moremo trditi, kako se bo vrtela zunanja politika na Kitajskem. I BESEDA IZ NARODA Baragova nedelja pri Mariji Vnebovzeti si bile knjige dotiskane, je bilo dela naroda zaščiten z raznimi že visoki starosti. Najprej strogo povpraševanje po tej knjigi, ka- podporami pri zahodnem svetu centralistično upravo in potem tera je v resnici zelo zanimiva. J in se tako niti ne upa radio po- stopiti vse druge narode Jugo-Knjiga vsebuje 171 strani. Ko to'staja “Free Europe” ga v svojem‘slavij e v en narod. To je bilo že knjigo začnete brati, jo ne mo-programu uvrstiti med komuni-'v delu za časa Aleksandrove dik- Deveti kongres Kitajske Komunistične partije Dne 1 . aprila se je začel 9. kongres Kitajske Komunistične partije z zamudo celih 9 let. Že ta izredno dolga zamuda dovoljuje sklep, da kitajskemu komunizmu ni šlo zadnja leta vse po načrtu. Glavne težave je imela partija na svojem vrhu. Tam so se pojavila trenja, ki jih niti sam Mao ni mogel zatreti, saj ni imel zanesljive večine v glavnem odboru. Bil je celo v nevarnosti, da se bo moral umakniti s pozicije moči in se zadovoljiti le z reprezentativnim mestom na vrhu komunistične piramide. Pa se mož ni udal. Ni mogel držati v svojih rokah vse oblasti v javni upravi, v stranki jo je pa držal, akoravno velikokrat le s težavo. Vse to ga je prepričalo, da je treba stranko predelati z dna in da je treba iz nje pometati vso rdečo birokracijo, ki je dobila v roke vso oblast v stranki in državi. Ta posel naj opravi rdeča garda v imenu kulturne revolucije. Do tega sklepa Mao ni mogel priti hitro. Ko ga je napravil, ga pa tudi ni mogel izvršiti preko noči. Pravo razpoloženje za kulturno revolucijo in rdečo gardo je bilo ustvarjeno šele v letih 1965-1966. Takrat je bila stranka že tako zrahljana na znotraj, da se njena birokracija ni mogla več opirati na partijsko disciplino delov nega naroda. Ko je rdeča garda v znamenju kulturne revolucije in v imenu tovariša Mao začela “čistiti” med lokalnimi partijskimi voditelji, ni naletela na strnjen odpor. Kar je bilo odpora, se je moralo zanašati vsaj na simpatije vojaških krogov, ako že ne na njihovo pomoč. Tako je rdeča garda lahko divjala brez težav po vsej deželi. Divjati je morala, ker ni imela nobenega vodstva, ki bi mlade rdeče gardiste držalo na vajetih. Tako je rdeča garda podirala v stranki vse, kar je bilo slabo, pa tudi vse, kar je bilo dobro. Za seboj je puščala ruševine v stranki, pa tudi v javni upravi. Ruševine v javni upravi niso za tovariša Mao predstavljale glavne nevarnosti, zanj so bili še zmeraj vsi generali in ti so njemu na ljubo začeli sodelovati pri restavraciji u-pravnih organov in tako jamčili vsaj za silo mir in red v deželi. Težji je bil položaj v partiji. Tam se je razsulo res poznalo na vsakem koraku. Kamorkoli so se vgnezdili novopečeni zaupniki rdeče garde, niso znali obnoviti reda in miru, dočim so morali razvoj gospodarstva in socijalne politike prepuščati slučajem in usodi. Mao je to uvidel že proti koncu 1. 1967 in začel misliti, kako bi ukrotil rdečo gardo. Da doseže ta cilj, je začel sestavljati “revolucijonarne komitete” v vseh 29 provincah. Glavno besedo v njih so imeli vojaški delegatje, z njimi so navadno glasovali zmerni in solidni partijci starejšega rodu, dočim so zaupniki rdeče garde igrali podrejeno vlogo. Na ta način je bila nekoliko obnovljena vsaj javna uprava. Ker ni trenutno nobenega drugega upravnega organa na rapolago, so revolucijonarni komiteti še zmeraj uradni predstavniki centralne vlade in imajo pravico, da v njenem imenu vladajo, v eni provinci bolj posrečeno, v drugi manj. Vsekakor je javna uprava pod vodstvom komitetov neprimerno boljša vkljub vsem svojim pomanjkljivostim, kot je bila prejšnja, ki so v njej šarili le zaupniki rdeče garde. Težji je bil položaj v stranki. V njej je prevladal popoln razkroj. V nobenem organu ni bilo število članov kompletno. V vsakem organu so bili partijci, ki so bili pravilno izvoljeni, pa tudi taki, ki so bili postavljeni kar “od zgoraj”. Kakšen je sedaj program partije, kako naj bo ta organizi-iana, o tem ni bilo nobenega merodajnega stališča, ne uradnega ne izvenuradnega. Kdo je še spadal v partijo, tega tudi ni nihče vedel. To stanje v partiji je nosilo vse znake nevzdržnosti. Mao je bil prisiljen začeti najprej z reorganizacijo partije, potem šele javne uprave. To delo je bilo izredno težko, ker je bilo treba začeti reševati vsak problem prav od začetka. Kakšen naj bo na primer program stranke, kakšen naj bo statut, kakšni naj bodo pravilniki, kakšni naj bodo organi stranke, kakšne naj bodo njihove pristojnosti? Vse to so bila in morda so še odprta vprašanja, ki more dati nanje odločilen odgovor le Mao sam. Tako stanje je sililo tovariša Mao, da misli na sklicanje kongresa, ki naj bi stranko obnovil, prerodil pa tako, da bi njemu osebno bila oblast tako zavarovana, kot je na primer Titu v Jugoslaviji. To delo je Mao s svojo okolico opravil primeroma hitro, v nekaj manj kot poldrugem letu. Seveda je pri tem večkrat postopal nenavadno. Tako je na primer za kongres kar sam skušal nabrati nad 1.500 delegatov, češ da volitve sedaj niso več potrebne. Ravnotako je sam dajal navodila, kako naj bodo sestavljeni razni dokumenti, ki naj jih kongres izglasuje. Pri takem položaju je jasno, da bodo v partijske organe izvoljeni le Maovi zaupniki. Ne sme se namreč pripetiti, da bi vanje prišli komunisti tipa Liu-Šao-Či, ki bi rete odložiti iz vsa prečitana. rok, predno ni Ijajo v DARILNIH PAKETIH svojim prijateljem, sorodnikom in upokojencem; ta visoka carina, ki je očitno višja, kot je blago vredno, naj se odpravi zaradi sledečih razlogov: 1. Visoka, pretirana carina je velik udarec na staro tradicijo,! stične režime v Evropi. Zato tature, česar pa Aleksander ni V to knjigo je napisal svoje vtise tudi prejšnji senator iz Ohia Frank J. Lausche. Dalje župan mesta Sheboygana itd. V tej knjigi se najde zgodovina naših Slovanov, nato zgodovina ]Jugoslavije, dalje opisuje navade Slovencev, življenje sloven- po kateri so Slovenci pomagali svojim sorodnikom ^ v .starem k.h izadj y Ameriki> slo_ kraju s pošiljanjem danlnih pa- ionirie) v Ameriki roje- ketov, od kar so odšli v Amen- ane slovence itd 0pisu. ko; je tudi te, ki so po vojni prišli v Ameriko, dalje slovenske naselbine in njih rast, razne zaslužne duhovnike, tudi prvi izlet članic Slovenske ženske zve.ze v staro CLEVELAND, O. — Zadnjo nedeljo, 13. aprila, so bili pri Mariji Vnebovzeti v Collinwoodu pri vseh slovenskih in pri vseh angleških mašah govori o našem velikem misijonarju in škofu Frideriku Baragi. V prezbiteriju v cerkvi je bila izpostavljena in lepo okrašena njegova slika. Na impozantnem svečniku pred sliko je bila postavljena sveča, manjša kopija Noa-Baragove sveče, katero sem lani ob tem času slovesno prižgal v naši cerkvi. Tudi ta manjša kopija Baragove sveče je bila vlita lani v Salzburgu v Avstriji in romala pot katoliške vere pred 1200 leti iz Salzburga h Gospej Sveti k Slovencem in to vero je prinesel Baraga Indijancem okoli Velikih Jezer v Ameriki. Vse naše farane iskreno prosim in pričakujem, da bodo prihodnjo nedeljo, ki bo Baragova nedelja, velikodušno darovali za stroške za Baragovo proglašenje blaženim, za katero sedanji škof v Marquettu Charles A. Salatka tako vneto dela. Dar oddajte v kuverti, ki ste jo zadnjo nedeljo prejeli. Ako nimate kuverte, dajte v navadni kuverti, na katero napišete zunaj samo BARAGA, znotraj pa zapišite svoje ime in naslov. Ves denar in vsa imena pošljemo Baragovi zvezi v Marquettu. Molimo za uspešen potek Baragove svetniške zadeve, zatekajmo se k našemu velikemu prijatelju v nebesih za priprošnjo v svojih potrebah. Naj bo Baraga mogočen priprošnjik naših očetov, naših mater, naj bo vzornik naše učeče se mladine in ga prosimo, da nam poskrbi svetih duhovnikov, kakor je bil on sam. Viktor N. Tomc, župnik 2. Staro blago ni konkurenčno novim oblekam na jugoslovanskem slovenskem trgu; 3. Zaradi visoke carine ameriški slovenski darilni paketi gre- , . , , . „• , , , v, , , I domovino, dalje da priznanje do v druge kraje na škodo sorod- . • mkom za vec milijonov dolar-TrCDm v,aW jev; nima smisla, da bi Slovenci v Ameriki pošiljali pakete v Indijo, Korejo, Afriko ali v druge kraje, ko imajo svoje lastne sorodnike ali družine v Jugoslaviji, ki lahko rabijo obnošene o-bleke za delo v tovarnah ali na poljih itd. 4. Želimo da se ta resolucija pošlje Upravi za carino v Beo- i pisateljem in sploh vsem, kateri so se brigali, da je slovenski narod prišel na višjo stopnjo. Ta knjiga vsebuje vse, kar je i pripomoglo slovenskemu naro-|du, da je danes na isti lestvici kot ostali narodi. To knjigo zelo priporočam ne samo našim starejšim slovenskim rojakom, ampak tudi njih otrokom. Lepo je, i da ima mladina nekaj zgodovine gradu, Iz s e 1 j e niški matici v. prednikov. Knjiga je $4.25 Ljubljani in na druga pristojna c T.QVlWn in mesta. S spoštovanjem Wm. Kennick, predlagatelj in tajnik Federacije upokojenskih klubov v Clevelandu. s poštnino. Lahko se jo naroči pri vseh tajnicah Slovenske ženske zveze ali pa na moj naslov: 527 N. Chicago St., Joliet, 111. Lep uspeh mlade rojakinje Mesečna sefa Kluba slov. upokojencev v Eudidu Donna M. Žele RICHMOND HEIGHTS, O. — V soboto, 15. marca 1969, je prejela na Ohio University “bachelor degree” iz vzgojne stroke znanosti gdč. Donna M. Žele, hčerka g. Josepha in ge. Edith Žele, 24719 Dundee Dr., Richmond Heights. Gdč. Donna, ki je graduirala na Memorial School in na Col- “SLOVENCI SIJAJNO ZMAGALI!” Dne 1. aprila, je bil dan, ki se je dobro izkazal za nas Slovence v Jolietu. Sijajno so zmagali Mr. John L. Jevitz za občinskega “clerka”, Dick Težak ; “supervisor j a”, Norman Lilek za “auditorja”. (Njegov oče je bil ponovno izvoljen za cestnega komisarja), Val Galle za kolektor-ja in Paul Breize za člana odbora za parke (njegova žena je Slovenka). Lepo je, da se narod vpošteva, pa naj šibo republikanec ali demokrat. Glavno je, da pridejo naši Slovenci v mestne in občinske odbore. Nastopili bodo 20. aprila, na dan, ko bodo zapriseženi. Želimo vsem slovenskim kan-didatom-zmagovalcem uspehi in srečo v uradih. Pozdrav vsem čitateljem! Joseph Erjavec Spominski večer S.P.K. borcev Tabor i CLEVELAND, O. — Spomladim spominski večer S.P.K. kralj evnega društva Tabor je prav 'blizu in je že določen za soboto, 19. aprila. Te spominske večere in druge linwood High, je bila na deka- . , , *• • • m novi listi vzornih dijakov. Proje fPommake svečanosti prireja la- 0 P\ /~\ v* \r H r\/ vo i ko H t 7 O I O'VO n je z družino živela na 451 E. 152 St. v Clevelandu, sedaj pa poučuje na osnovni šoli na Richmond Heightsu. Mladi rojakinji k njenemu u-spešno končanemu študiju in za- i četku pok li c nega dela naše F (Cev, VioVo0'°U V 3' - Skrene destitke z žeijo po pnla 1969, je bila na mesečni se- , . v . . . voljstvu in uspehu! ji Kluba slovenskih upokojencev An v Euclidu, Ohio, na kateri je bilo! navzočih preko 200 članov, sprejeta sledeča resolucija za odpravo ali znižanje jugoslovanske carine na ameriške darilne pakete z rabljeno robo: Mi upokojenci, člani Kluba u-pokojencev (slovenskih) v Euc- bor v pobožen in hvaležen spo min našim največjim žrtvam, pobitim borcem po komunistih ,v borbi za svobodo Slovencev. ITaki spominski večeri naj bodo tudi tolažba za preostale matere, očete, vdove in sirote teh mučen-da obstoja del svobodnega za 0 našega naroda, združenega v Taboru, ki nikakor noče prenehati s hvaležnim spominom na 15,000 TT” "j šj , nasilno, brez sodbe, po komuni- \l Slovenije M® Amerike stih — brati Slovencih pomor-?!i Tret!? f lovenia ienih junakov — rešiteljev še Jo America’ vsaj v doglednem času niti upanja ne moremo gojiti, da bi zahodni svet prisilil komuniste doma na moralno in še posebej na pravno dolžnost za poravnavo strašne škode po komunistih. Torej ostane samo še moralna hvaležnost svobodnih Slovencev, da ta hvaležnost do mrtvih junakov vsaj, kolikor je mogoče, celi globoke rane preostalih svojcev. Ta pomoč je tudi pred Bogom odgovorna, ker to je pač največja žrtev, ki kriči po pomoči, kadar kdo za svojega brata da celo svoje življenje. Naša iSlovenska vojska je že doma celo pod okupatorjem pod najtežjimi pogoji razvila slovensko trobojnico in branila svobodo našega naroda, da ni popolnoma poginil pod kladivom in srpom komunističnih krvnikov s požganimi domovi. In končno, ko smo zapuščali naše domove in se zatekli v svobodo, so nas ščitili naši domobranci prav do zadnje postaje, kjer smo bili varni in svobodni.. Prav je utemeljil naš član in borec prof. dr. S. Baraga v svoji razpravi v listu Tabor, str" 15, 1. 1969, življenjsko potrebo ustanovitve domobrancev, v kateri razpravi logično pribije to potrebo takole: “Jaz pa vam povem, ako bi domobranci tri dni pred koncem predali oblast, bi mi vsi, ki živimo v svobodi, bili že pod rušo.” Ali ni po tej modri ugotovitvi prof. dr. S. Barage na dlani naša dolžnost na moralni osnovi lajšati strašno gorje našim bratom trpinom, svojcem naših mučenikov. In s tem lajšanjem se trudi društvo borcev Tabor že od vsega začetka in mora biti hvaležno vsem, ki so neustrašeno pomagali do že prav lepih uspehov pri napornih dobrih delih za največje žrtve našega naroda. Od časa obstoja je društvo, kakor sem zvedel, zbralo drobtine v glavnico nad 20,000 dolarjev in ob nesebičnem neplačanem donosu dela ta znesek v letih tudi razdelilo med najbednejše naše žrtve komunizma. V tej razpravi prof. dr. S. Barage “Junaki slave” tudi beremo modro ugotovitev poleg drugih zlatih naukov, ki imajo za obstoj in borbo našega naroda pravo trdno zlato podlago. Ta ugotovitev se modro takole glasi: “Krivi nauki in zmote idejne frčijo mimo nas kakor ptice po zraku. In če nisi buden, takoj padeš Imreže krivih prerokov.” Taka mreža krivih prerokov naj bi bila še v isti številki povedana po dopisniku iz domovine, ki opisuje, kako so prvi začetki uničenja slovenske narodnosti že pridno na delu. Ta dopisnik opisuje to mrežo takole “Prvi začetek stopiti našo narodnost v ‘JUGOSLOVANSKO NA RODNOST’ nam že pove ljudsko štetje iz leta 1961. Kdor temu u niče van ju ne verjame, naj si nabavi “Atlas svojeta”, druga izdaja od 1. maja 1963. Tam bomo našli tabelo, da se je pri zadnjem ljudskem štetju nabralo že 317,125 takih novih Jugoslovanov, med njimi 2,784 Slovencev, ki so tudi zavrgli svojo narodnost in uradno prevzeli JUGOSLOVANSKO N ARODNOST.” In s kakšnimi argumenti prihajajo tile krivi preroki. Vojak, ki je bil zaposlen z ljudskim štetjem, pokaže menda omahujočemu rekrutu zemljevid in mu s prstom označi piko, ki naj predstavlja Slovensko zemljo, potem mu pa pokaže celo Jugoslavijo, ko pokaže veliko krpo zemlje. Prevara je dosegla uspeh in Slovenec je že zapravil svoj narod in jezik. Pri tej burki in igračkanju s slovenskim narodom pa vas, dragi Slovenci, moram ostalega naroda. Za povračilo škode povzročene —— ! našemu narodu po tem strašnem JCLIET, II.. — Tako se ime- uničenju dela našega naroda je lidu, Ohio, prosimo in predlaga- nuje knjiga, katero je spisala pravdo in moralno odgovoren mo, da jugoslovanska vlada od- dobro poznana, spoštovana, de- komunistični del našega naroda, pravi carino na ponošene obleke, lovna in priljubljena rojakinja Toda ta komunistični režim do-Maovo katere Ameriški Slovenci poši- Mrs. Marie Prisland. še predno ma je kljub pokolju svobodnega'bom še morda razširil kljub moji bil vsega zla poskusa sam kriv. Torej iz moje uradne službene prakse naj vam služi delo krivih prerokov za zgled, kako moramo biti Slovenci budni, ako se nočemo ujeti v pogubne mreže. Ko sem bil zaposlen kot bilancist za mesečni pregled dohodkov in izdatkov, sem vsak mesec zaključil to delo z naj večjo žalostjo. Prometa je bilo vsak mesec prečo milijardo dinarjev. Pregled realnih dohodkov je znašal nekoč v naj slabšem mesecu trgovine — februarju — 192 milijonov, poraba 120 milijonov in prav 72 milijonov je bilo treba preko narodne banke odkazati sicer na tekoči račun, toda ta videz poštenosti se je izkazal v tem, da se je s tega tekočega računa vrnilo v Slovenijo toliko, da so pacijenti na primer v državni bolnici ležali na hodnikih in na tleh. Medtem, ko se je po južnih krajih obnavljalo javne naprave na pretek, četudi ni bilo potrebno. Kako bi čutil takratni slovenski minister za zdravstvo potrebo po bolnici, ko je bil po poklicu mesar in gostilničar. Tudi ta primer spada k naši večerji, da s polno dvorano dokažemo našemu narodu sposobnost skrbi za narodne potrebe in uspešno narodno' življenje. Iz tega zelo skromnega mojega podatka o gospodarstvu in narodnosti pridnih Slovencev, ki uporabijo vso svojo nadarjenost za dvig lastnega naroda morate spoznati načrte krivih prerokov in biti tudi zelo budni, da nekoč ne zdrkne naš narod v mreže, ki bodo samo še v kakem muzeju razstavljene, da so nekoč živeli neki Slovenci. Upoštevajte požrtvovalnost še živečih borcev in njihovih žena in mnogih njihovih otrok za napore pri izvrševanju ljubezni dr bližnjega in vam ne bo težko sh udeleževati naših prireditev izvršujoč geslo bivše močne Ciril Metodove šolske družbe “Mal položi dar domovini na oltar”. Nihče naših žrtev in borcev za svobodo naj bi ne trpel radi komunizma pomajnkanja. Ali naj matere, ki so še žive, naših mučencev, na starost trpe pomanjkanje zato, ker so odgojile zdrave sinove v može in sposobne za borbo za svobodo in postali mučeniki naroda. Naš narod doživlja, recimo, pravo tragedijo, Kosovo polje in mnogo smrti naših mater, ki so enake “SMRTI MAJKE JUGOVIČEV”. Brez oklevanja priznajmo še enkrat, dokler naš celokupen narod ne bo priznšl dolžnosti hvaležnosti do našega modernega Mojzesa škofa Gregorija, gene^ rala Rupnika in do njegove narodne vojske domob ranče v-mu-čenikov, ne moremo za naše napore pričakovati božjega blag0' slova. Dobra dela opravljamo v korist naših trpinov tako, da tudi v žepu čutimo. Za taka dela bomo prejeli mnogo blagoslova za sebe poedinca, za naše družine in za ves naš narod. To* di take Slovence imamo hvala Bogu med nami, ki ob vsakem dobrem delu tudi čutijo zgub0 za potrebe lastnega življenja-Poiščite jih v časopisju in p1’0' udarite njihovo stanje in pošne-majte jih in vprašajte jih in b°' ste dobili odgovor “že še gre Tak odgovor boste dobili od vsa-kega, ki je v srcu čutil potreb0 f po dobrem delu za olajšanje ve--’ like stiske pri svojem bratu trpi' nu. Naj zaključno izrečem povabi lo za spominski večer s potnem nim geslom Abrahama Lincolna-“Če nam je od vsega začetka jaS no, kjer smo in kam hočem0- spomniti, da ti krivi preroki ni-jbomo lažje presodili, kaj in ka 0 so od danes. Samo skromen pri-'moramo delati, mer iz mojega življenja naj vam| Bog, narod, domovina bo zadosten. To moje doživetje sldvenski pozdrav! Rudolf Lukež st in leP npOOUUOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOt JEAN GIONO: ŽETEV DOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC Potem se je spustila noč, gosta kakor grahova juha. Toda kljub temu je bila prijetnejša od prejšnjih kamnitih noči s svojimi venci zvezda. Mehko in nežno se je priplazila in potem je bilo slišati skozi temo šumenje potoka in cipres in nenadoma nekaj, kar bi človek v drugem letnem času imel za lisičje bev-kanje. Kmalu je Panturle zaspal. Truden je bil. Niti sam ni vedel, zakaj je truden, kajti že nekaj dni ni odšel na lov. Ni bil truden od garanja, temveč zdelo sp mu je, kot bi mu navrtali luknje V roke, v noge in kot bi mu iz njih iztekla vsa moč. Da, in kakor da bi mu namesto te m o č i nalili v žile mleka, v katerem so bili kuhali šatrajev cvet. Mleka. Čuti, kako mu kroži to mleko po 'sem letesu in to ga ščegeta in sili v smeh. Toda truden je, pa kmalu zaspi. Nenadoma ga je iztrgal iz sna — tedaj je moglo bili polnoč ali še kasneje — divji krik. ki mu je kakor kamen udaril v uho: “To je Mameche!’’ V dveh skokih je bil zunaj, ne da bi videl vrata. Spam c mu je še lepil oči. Zares, to je bila Mameche. Stala je tam gori na hribu in držala baklo v rokah. Dvigala je roko in baklo. Panturle jo je vi del od peta do glave. Na glavi je imela svojo črno ruto. Dim njene bakle se je dvigal proti severu. “Kaj ti je?” je zavpil Panturle na vso moč. “Nič.” “Si bolna?” “Ne.” “Ampak?.. Za trenutek ne odgovori: človek bi dejal, da zbira moči, da bi mogla kričati, govoriti čim glasneje. S svojo plamenico kaže proti jugu: “Od tam prihaja, od tam prihaja!” “Ali se ji ni malo zmešalo?” se vpraša Panturle. Potem se pa še sam obrne Proti jugu. Kako se je vse spre-nienilo od sončnega zahoda: neka prožna in dišeča moč dirja skozi noč kakor mlada spočita žival. Nekaj toplega, grenkavega kakor dih mlade živali. Panturle srka zrak, ki diši kakor razcve-ten glog. To prihaja v skokih z juga in vsa zemlja naokrog šepeta o tem prihodu. Pomladanski veter! Zjutraj je Panturle na široko odprl vrata osvobojenemu svetu. To je življenje, lepo življenje, ki se je vrnilo s svojim* gibi in skoki. Ves gozd pleše, z dvignjenimi rokami, velik omamen ples. Velikanske ladje senc plovejo z §riča na grič. Let oblakov se pre-kva z ene obale neba na drugo, krokar se izgubljen predaja Vetru, ki ga premetava kakor nrrtev list. Panturle je odvezal Karolino, ^h! takoj odskaklja kakor cu-rek vede; kakor \/al bele volne je videli na travniku. Posta-vUa se je pokonci pod cipreso, ji ‘S trenutek pretila s svojimi ro-S°vi, potem pa nagio oddirjala v ^ssprotno smer .'n trava ji je zvižgaje udarjala po nogah. Morda je to hoiela povedati Mameche. In končno, kaj je v ,eJ stvari? To je pomlad, da, videti je.” Vendar se Panturle vzpenja Pr°ti vasi, da bi se prepričal. V Mamechini hiši ni nikogar, "-oba prazna. Slamnjača je 2vita- Miza in stoli so pomaknjeni k steni, kakor bi stanoval-a za delj časa r.ekam odpoto-Vala. Na mizi pa leži popolnoma !10Va rjuha, pgevidno zložena ... Pisno je, da je nalašč tja položna. Panturle to rjuho dobro pozna kakor vsakdo: to je rjuha, katero vse stare ženske nerablje-no hranijo na dnu svojih omar, xer žele, da bi jih vanjo zavili, na koncu... Panturle se vrne na prag in rriči: “Oj, Mameche!” Tako jo je iskal vse do poldneva po vsej vasi; v vse hiše je stopil, med vse razvaline in podrtije, ki jih je napravil zadnji veter. “Mameche, oj, Mameche!” Potem se je vrnil v njeno hišo, ki je bila še vedno prazna. Na mizi pa je ležala nova rjuha. Končno si je dejal: “Stopil bom še na planoto in tam pogledal.” In odšel je na planoto. Na planoto ljudje ne hodijo pogosto in prostovoljno. To je pusta, v daljavo sprožena ravnica, porasla le s travo, s travo in spet s travo, brez slehernega drevesa. Pušča. Kadar gre človek prek nje in vidi nad travo samo sebe, ga prevzame neprijeten občutek. Zdi se mu, da je popolnoma brezmočno prepuščen zlobnim sunkom vetra ali kake druge stvari. Raven se začenja že pri tistih aubignanskih hišah, ki so sezidane na najvišjih ob-onkih, in od tamkaj se zdi, kakor da bi se raztezala v neskončnost. V resnici pa se vleče samo do vasi Blaine, dva in štirideset kilometrov ravne črte, toda kako naj človek to ve, ko nobena rled ne kaže na kak človeški cilj Prav v daljavi, tam doli, je videli kakor siv, peščen zid, ki potuje z vetrom. Na planoti ni ničesar: samo veter.. . veter, ki se je naznanil preteklo noč: ta veter-znanilec pomladi. Glej ga, tam gori; tam doli s svojim prahom; povsod naokoli; tamkaj v trav;; veter je povsod. “Mameche, Mameche:” Ničesar. Veter prihaja, da bi videl, kaj naj pomeni ta krik, potem plane naprej. Pamurlu je grlo že popolnoma hripavo od tolikega kričanja. “Kaj se je zgodilo s to žensko? Kdo bi le mislil,, da bo tudi ona odšla, tudi Mameche?” Vrnil se je v vas. Večer je. V Mamechini sobi ožarjajo poslednji žarki dneva belo rjuho na mizi. Panturle je zapri vrata in odšel na nasip, da bi še enkrat pregledal vso pokrajino; čreda gričev, dolgi, sivi, puščobni rob visoke planote; njegov pogled je objel vse razpoke in izbokline na desno in levo. Za njegovim hrbtom leži zapuščen; Aubignanc. Pregledal je vso pokrajino do njenega poslednjega dna in glasno vzkliknil: “Tako! Zdaj sem pa popolnoma sam.” ONLY SLOVENIAN MEN’S SOCIAL ORGANIZATION SLOVENIAN MEN'S ASSOCIATION OF AMERICA Organized 3rd of June 1938 in Barberton, Ohio Incorporated 13th of March 1939 in State of Ohio SUPREME OFFICE CLEVELAND, OHIO MODERN SOCIAL, SPORT & CULTURAL ACTIVITIES Mo Medical Examination Necessary Acceptance from I to 50 yrs. SUPREME BOARD: President: JOHN DOGANIERO, 931 E. 248th St., Euclid, O. 44123 I. Vice-President: JOHN LESKOVEC, 28 Steele St., Girard, Ohio II. Vice-President: WILLIAM J. KENNICK, 2675 Rockefeller Rd., Wickliffe, O. 44092 (Secretary: JOHN DOGANIERO 931 E. 248 St, Euclid, Ohio 44123 Recording Secretary: FRANK SAJN, 509 Karl Dr. Richmond Hts., O. 44121 Treasurer: FRANK M. PERKO, 1092 E. 174th St., Cleveland, O. 44119 BOARD OF AUDITORS Pres.: JOSEPH PONIKVAR, 27601 Fullerwood Ave., Euclid, O. 44132 II. Auditor: DAMJAN TOMAZIN, 18900 Kildeer Ave., Cleveland, O. 44119 III. Auditor: HAROLD J. VOLPE, 21430 Wilmore Av„ Euclid, O. 44123 For INFORMATION Call or Write to Slovenian Men’s Association, John Doganiero, 931 East 248th St., Euclid, Ohio 44123. Telephone 261-2546. Publication Organ: AMERICAN HOME, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. 44103. železarne v Sloveniji delale z izgubo Vse tri velike slovenske železarne, na Jesenicah, na Ravnah in v Štorah, so lani deiaie z izgubo, čeprav se je delavstvo trudilo na vse načine, da bi povečalo proizvodnjo. Delavstvo je zaskrbljeno in očita odgovornim oblastem, da se premalo brigajo za vprašanja slovenskega železarstva in njegove bodočnosti. Zveze Kopra s svetom Ladje slovenske Splošne plovbe vzdržujejo zveze s potovanji okoli sveta, z Afriko in z Južno Ameriko. Zveze s Severno Ameriko, ki so najbolj donosne, so bile dodeljene pred nekaj leti hrvaškim pomorskim družbam. Sedaj se Mednarodna slovenska pomorska agencija Interagent zopet prizadeva za uvedbo novih, neposrednih zvez Kopra s Severno Ameriko. Med tem je prišlo do razprave v sami Splošni plovbi, ali je ku- 170.000 ton nafte, več kot še enkrat toliko kot lato preje. Za letos imajo v načrtu predelavo 200.000 ton surove nafte. Ta prihaja v Lendavo večinoma s hrvaških petrolejskih polj. Ona pri Lendavi so že ped leti usahnila. Največ vpisanih V šolskem letu 1968-1969 je bilo vpisanih na univerzi v Ljubljani skupno 9,414 slušateljev in slušateljic. V to število niso V beli svet jih vleče Kompas v Ljubljani je napovedal organizacijo izleta po deželah Daljnjega vzhoda, to se I pravi vse do Tokia na Japonskem. Cena potovanja je 9500 novih dinarjev ali $750. To je za slovenske razmere in tamkajšnji zaslužek že kar lep denar. Kljub temu se je že v prvih tednih prijavilo za potovanje blizu 40 oseb. Kompasu se ja posrečilo organizirati tudi poseben izled za nagrajence tovarne Gorenje na Havaje v okviru ugodnosti Britanske prekomorske letalske družbe BOAC. — Ti so se ameriškim Slovencem, ki so i:h srečali na tem potovanju, tožili, da so mogli vzeti s seboj na tako dolgo pot ie $30 — seveda poleg vseh plačanih potnih stroškov, to je: prometnih sredstev, hrane in prenočišč. Kljub skromnim sredstvom so bili veseli, da so mogli iti na pot v beli svet pogledat, -kako žive na bajnih Havajih. TONY KRISTAVNIK PAINTING AND DECORATING Telephone: 946-8436 z vključitvijo rdečih Tudi v Moskvi poznajo inflacijo MOSKVA, ZSSR. — Seveda o njej ne smejo govoriti, vidijo je pa le. Tako so se zadnje dni cene za zlatnino dvignile za 80%, za srebrnino pa za 50%. Navaden zlat prstan 14 karatov stane že $77. Pri vsem tem je zavladal v Moskvi pravi naval na vse trgovine, ki prodajajo zlatnino, srebrnino, dragocene kamne in podobne redkosti. Vietnamu v vlado v Saigonu. Z drugimi besedami se to pravi, da je še vedno vsaj dve tretjini Ameri-kancev, ki se zanimajo za Vietnam, proti prepustitvi Južnega Vietnama rdečim. Moški dobijo delo Male Help Wauled Excellent pay & ftinge benefits. A. M. CASTLE & C O. Steel Warehouse 26800 Miles Rd. Bedford Heights (77) Inex Adria Pri glasovanja delavstva “Adria” avioprometa o priključitvi k belgrajskemu podjetju Interexport so skoraj vsi glasovali za priključitev. Tako se odslej ljubljansko letalsko podjetje imenuje “Inex Adria”. Drago maslo V marcu so prodajali surovo maslo v Mariboru po 22 novih dinarjev kilo, v Ljubljani pa celo ]>o 27. Za 1 ameriški dolar je uradno 12.5 novih dinarjev; v Ljubljani je torej funt surovega masla stal nad en ameriški dolar! Potrošniki so se jezili, ker je bilo surovo maslo v Sloveniji precej dražje kot v sosednji Avstriji, kjer so zaslužki dosti večji. Moški dobi delo Iščemo delavca za delni čas, dopoldne. Kličite 431-8982. (77) Help Wanted — Male Garden Center, full or part time, mornings, sales and delivery. 685 E. 185 St. (78) Podpora Nixonove vietnamske politike je nekam negotova , , PRINCETON, N.J. — Gallup všteti slušatelji teološke fakul- je ugotovil; da podpirajo res 3 od tete, ker so to po vojni ločili od ostale univerze. Od vseh vpisanih jih je 7.3% iz drugih republike Jugoslavije, 1.1% pa iz tujih držav. “Naš tednik” v Ljubljani Po dogovoru med predsednikom Narodnega sveta koroških Slovencev z odgovornimi ljudmi v Ljubljani tekom zadnjega uradnega obiska koroških Slovencev v Ljubljani prodajajo povala ladje dovolj preudarno'sedaj “Naš tednik” tudi v Slove- in po skrbnem premišljanju o njih vrsti in obsegu. Pokazalo se je namreč, da tudi nekatere nove ladje ne odgovarjajo trenutnim potrebam mednarodne pomorske plovbe in je zato nevarnost, da ne bodo prinašale tistega dohodka, na katerega so računali, ko so jih naročili. Več nafte so predelali V kolektivu INA-Nafta v Lendavi so predelali Jani blizu ni ji. Doslej kot glasilo katoliških Slovencev na Koroškem v Sloveniji ni bil dobrodošel. “Novi časi terjajo nove rešitve,” trdijo v Celovcu in v Ljubljani! 5, ki imajo določeno mnenje, Ni-xonovo politiko v Vietnamu, toda 3 od 10 v tem vprašanju svojega mnenja še nimajo ustvarjenega ali pa ga ne marajo povedati. Povpraševanje je pokazalo, da odobrava Nixonovo vietnamsko politiko 44%, 26% jo odklanja, 30% pa se o njej ne more ali noče izraziti. Gallup pri objavi teh podatkov omenja, da je bivši predsednik L. B. Johnson užival pomladi 1965 nekake slično podporo javnosti v vietnamskem vprašanju, da pa je podpora za Johnsonovo vietnamsko politiko padla marca 1968 na 26%. Sindlinger & Company je posebnem pregledu 9. aprila dognala, da je 47.5% proti vojne- Dražja vožnja po železnici S 1. marcem so podražili cene voznim listkom na žeieznicah v mu naporu v Vietnamu, 37.6%, Sloveniji za nekako 12 odstotkov. Čeprav so povišanje dolgo pripravljali, je bilo menda v prvih tednih precej zmede. ga podpira, 14.9%> pa nima jasnega mnenja. Dve tretjini po-vprašanih, ki so odgovorili, sta se izjavili proti rešitvi spora III. Brusač Gedemus stopi iz trafike v Saultu. Kupil je šest zavojčkov “rumenega”. Stiska si jih k prsim, ko zapira vrata prodajalne. “Ali se bojiš, da se bo nenadoma podražil7” kriči Reboulin 7. druge strani ulice, “pa se zdaj zalagaš s tobakom?” “Pošardja,” pravi Gedemus, “kadar hočeš ti kaditi, napraviš le tri-korake, pa si v štacuni, jaz bom pa odšel jutri na pot. Saj si videl, da je prišla pomlad? Štiri dni ne bom videl trafike.” Pa si tlači zavitke v žepe. Enega obdrži v roki, ga odpre in si, stopaje čez ulico, zvija cigareto. “Daj še meni malo,” nravi Reboulin, “svoj tobak sem pustil na ogniišču.” “Narahlo zagrabi; bajati mi mora osem dni.” “Ali boš potreboval osem dni, da boš prekoračil planoto?” (Dalje prihodnjič) Female Help Wanted Female help wanted Assembly and soldering of precision electronic instruments. Prefer experienced intelligent girl. P P M, INC. 361-4720 7016 Euclid Ave. (77) Female Help Wanted Clerk Typist interesting work in advertising dept. Good opportunity. Pleasant surroundings. Good salary. Employee benefits. 5 day week. Near E. 72 St. and Shoreway. Call 361-2922. (77) MALI OGLASI V Euclidu 2-družinska, zidana, po 2 spalnici, dvojna garaža, pri E. 200 St. 2-družinska, 3 spalnice spodaj, 2 spalnici zgoraj, aluminijasta obloga, dvojna garaža, pri E. 222 St. POTREBUJEMO HIŠE za prodajo KINKOPF REALTY 531-6346 - - - ' (76) -- 1 .... .... ,ii» . - .i Išče stanovanjc Iščem 4 ali 5 sob in garažo od E. 68 Sh, do E. 60 St., ali pa kupim hišo. Kličite vsaki čas 391-4349. —(75) V najem Pet lepih sob, blizu vsega 7 Collinwoodu se odda starejšim ljudem. Kličite GL 1-5850. 15900 Holmes Ave. (75) Hiša naprodaj Zidan bungalow, pri Chardon Rd., 6 sob, polna klet, lazvedril-na soba, 'zaprt porč, dvojna garaža. Kličite IV 1-5565. -(79) Female Help Wanted Stenographer Interesting work in sales dept. Congenial surroundings Good Salary. Employee benefits. 5 day week. Near E. 72 St. and Shoreway. Call 361-2922. (77) Ženske dobijo delo Hišno delo Iščemo čistilko en dan v tednu v Collinwoodski okolici. Kličite po 6. uri ali v soboto ali nedeljo KE 1-3911. (77) Iščemo snažilke Po 5 noči na teden Dobra plača. Oglasite se pri: ADVANCE CLEANING CONTRACTORS 2249 Payne Ave. 241-1727 (75) Kuharica dobi delo Iščemo izkušeno kuharico za delni čas, y četrtek, petek in soboto od 5. do 10. zvečer. Kličite med 3. in 4. uro pop. za sestanek 731-9689. MIHELICH S HOME TOWN RESTAURANT 830 Babbitt Rd. (75) Ženitna ponudba Slovenec, star 34 iet, lepe zunanjosti, izobražen in pošten, z dobro službo, bi želel spoznati slovensko dekle, ali slovanskega porekla, v svrho ženitbe. Ponudbe s sliko poslati na: Ameriško Domovino, Box 371. — v 16,18,23 apr) Stanovanje išče Slovenec brez otrok išče sodobno tri do štirisobno mirno stanovanje v okolici Sv. Vida. Kličite 391-0850. Rojaki pozor! Izvršujem splošna zidarska in mizarska dela, tudi pleskanje. Poceni in dobro. Kličite: 361-3428. — (11,16,18 apr.) V Euclidu 2-družinska, zidana, po 2 spalnici, dvojna garaža, pri E. 200 st. 2-družinska, 3 spalnice spodaj, 2 spalnici zgoraj, aluminijasta obloga, dvojna garaža, pri E. 222 St. 2-družinska zidana, 1 spalnica spodaj, 2 zgoraj, dvojna garaža. Pri E. 200 St. POTREBUJEMO HIŠE za prodajo KINKOPF REALTY 531-6346 (78) TJt •. iifi i - s feri . lili! IB' "r - - IllisSiS?: ''V i **** k* „ » , ^ ---- ■ ''k' 'Tisavjii IZ NEKDANJIH DNI? — Ne, na Tegernsee v Nemčiji so priredili letošnjo zimo tekme s konji in sanmi. Na sliki vidimo posnetek s te tekme. GRDINOVA POGREBNA ZAVODA 17002 Lake Shore Blvd. 1053 East 62nd Street KEnniore 1-6300 HEnderson 1-2088 Grdina trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235 GRDINA — Funeral Directors — Furniture Dealers KAREL MAUSER: ROTI JA “Rotija”, je dihnil T:ne, ko je Tinetovec zaprl vrata za seboj. “Ali si te vse pozabila? Nisi več huda name? Bajto it-.iam prebeljeno nekaj svtia bom še kupil, lepo bi živela. Oba bi delala za Jurčka, ki bi imel nekoč svoj dom in lep spomin na očeta.” Rotija se je igrala s Tinetovo roko. Besede, ki jih je poslušala bolj z dušo kakor z ušesi, so sladko zvonile vanjo in bilo ji je kakor tisti dan, ko ji je Tine prvič rekel, da jo ima rad. Takrat je morda lagal, danes pa prav gotovo ne. Rosne oči ima in solze mu teko za obvezo. “Saj sem te vedno imela rada, le za otroka sem se bola, da bi ne bil nesrečen, ako Li bila jaz preveč srečna. Zato zem se ti izmikala”, se je trgalo iz Rotije. “Jaz pa sem mislil, da me sov-lažiš. Takrat si mi spuliia otroka iz naročja in nič ni pomagalo, da sem te klical.” “Zdaj ne bom več taka. Jurček te ima rad in večkrat te kliče. Ko se boš dodobra pozdravil in se boš vrnil na Prtovč, bova pa .. Rotiji se je zataknil glas in zaman so bile vse Tinetove prošnje, da bi povedala do konca. “Povej, kaj si hotela reči.” Rotija je odkimala. “Bova pa šla v mojo bajto”, je skušal Tine uganiti konec stavka. Rotija je bila rdeča kot potonika, toda čeprav ni odkimala ne prikimala, je vedel, da je pravo zadel. “V troje ne bo ‘/eč tako pusto, kakor je sedaj”, je bil Tine srečen in je držal Rotijo za obe roki. Ko bi ne bilo toliko ljudi, bi naredil še kaj drugega. Tako se je pa brzdal. In tudi Tineto- vec je že koračil po sobi. Moško se je razgledoval na obe strani in ne'el klobuk v roki. V bolniški sobi je skoraj tako kakor v cerkvi. Trpljenje posvoti strop, stene in tla. Koj je opazil, da je Rotija bolj zgovorna kakor ob prihodu. Tine je prosil za štrukelj, ki mu ga je precej dala. Tinetovec je brž odrezal še nekaj svinjetine, da jo je prigrizoval. “Kar močnejšega se počutim, ko vaju gledam”, je Tine momljal s polnimi usti. “Tako lepo po prtovško dišita, malo še po snegu, toda tudi že po prsti: ko se sneg skomajsa, boste kar kmalu zorali, škoda, da me do takrat še ne bo. Da bi le ne bil predolgo tako zanič.” Pogovor se jim je lepo odvijal. Drug drugemu so jemali besede iz ust. Po štruklju in mesu ga je Tine še kozarec zvrnil. Koj se je poznalo, da je črnina močna. Obiskovalci so počasi odhajali. Ura nad vrati je že kazala tri. “Počakajta, dokler vaju ne naženo”, je prosil Tine in neprenehoma segal po Rotijini roki. Tako sta se še za čas zasedela, dokler ni prišel strežnik in oba vzdignil. “Obiski so končani”, je hotel CHICAGO, ILL MALE HELP CHICAGO, ILL HOUSEHOLD HELP MOTHER’S HELPER & Cooking. Young pleasant girl to live in South Stuburban home. Call 11 to 3 PM. 257-7453 (75) CLEAWNG WOMAN WEEKLY New Modern Ranch Home Lincolnshire - References Ph. 787*-2244 ext. 30 (75) COOK — Experienced for Pastor. 5 days a week 11 AM — 7 PM1 Must speak English Ph. RO 4-0015 bet. 9—5 PM. (75) PAPER COMPANY HAS OPENINGS for WAREHOUSEMEN Excellent Company Benefits 376-0355 biti oster. “Saj precej greva”, gn je pogovarjal Tinetovec. "Od daleč sva in ne moreva priti vsak teden.” “Takole no", je Tinetovec del prazen oprtnik na roko in se zagledal v Tineta. “Brž se pozdravi in zdravnike ubogaj. Ne prenagli se vstati. Kadar buš prišel, boš pa prišel. Najprej se dodobra počeli, fant. Potlej boš pa na drugo mislil.” “Bog plačaj za vse, gospodar”, se je Tine zahvaljeval, toda z J trenutku, očmi bolj objemal Rotijo kakor gledal Tinetovca. “Zbogom, Tine”, mu je dala roko še Rotija. “Mirno leži, pa na staro pozabi.” “Jurčka pozdravi”, je hotel Tine še to in ono naročiti, toda strežaj je postal res pust. “Zbogom, pa srečno”, jima je še zamahnil z roko, ko sta se obrnila po sobi. Pred vrati sta se še enkrat zasukala, toda Tine se ni mogel dvigniti, da bi ju pozdravil. Vse v njem je pelo in vriskalo. Kar vesel je bil, da se je veriga pretrgala in da so ga hlodi podsuli. Brez tega bi se Rotija nemara nikoli ne odtajala. Težko, da bi se je upal sam še lotiti. Preveč je bila trda z njim. Saj mu do besede še pustila ni in izmikala se mu je povsod, kjerkoli bi ga imela srečati. Popolnoma je bil že obupal. Na, pa se je vse tako lopo razvozljalo. Kdo bi si mislil? “Je bila to vaša žena?” se je obrnil sosed na desnici k Tinetu. Šfruklji so mu zadišali. “Nekaj takšnega, da”, je zabrundal Tine in mu vi gel čeden kos štruklja. Sosed je utihnil in ga ni -;eč spraševal. .Tipe je mlatil prtovške dari in še ovakrat prosil strežnja, da mu je natočil vina. V dobri črnini je toliko sanj, da se ji res ni mogel upirati. Ko je Rotija zagledala Prtovč, I se ji je kar zasmejalo Precej temno je že bilo, toda Tinetbva [ bajta se je belo svetlikala, kakor bi bila potresena s srebrnim I drobirjem. Nekaj vdanega ‘ je čakalo v oknih in zaprta vrata so strmela v v večer, kakor da čakajp ria nekoga, ki jih bo pd pri. Pod kapom je ležal umazan sneg, ki se je še upiral soncu. Ko sta se s Tinetovcem ločila, je za trenutek postala pred Tinetovo hišo. Zdelo se ji je, da v bajti nekaj diha, da so okna za-sopljer.a, da v njej živi že tisto blaženo življenje, do katerega je danes pritipala. Todle bo sedel Jurček, je z ljubeznijo ošinila samotno klop, teh češpelj sad bo jedel, od grozdja na tej trti bo imel lepke roke. Tinetova bajta se ji ni zdela še nikdar tako lepa kakor v tem S praznim cekarjem v roki se je obrnila proti Škovincu. Tiho je stopila v vežo, kakor da bi se bala zbuditi sanje, ki so se ji polegle v duši. Marjeta je sedela na tnalu pred pečjo in pestovala Jurčka. “Ma-ma, ma”, je zavriskal ctrok in stegnil ročice proti njej. Vzela ga je v naročje in ga trdo pritisnila k licu. “Ti revež, ti”, je bila vsa mehka. Z Marjeto sta bili brž zmenjeni. Preveč se ni hotela razgovoriti. Večerje pa ni cdklonila. Počemu bi doma posebej kurila. Kar v kuhinji je pojedla žgance z mlekom. Teknili so ji kakor že dolgo ne. Po vasi se je koj razneslo, da je Rotija obiskala Tineta v bolnici. Jaskova Mica je poskrbela, da je prišla novica tudi v Pod-lonk in v Drabosiovico. Rotija se ni hudovala. Saj je bila res v Ljubljani. Pa bi še šla, ko bi ne bilo tako od rok. Sicer pa se je bila docela umirila. Da le Tine ne bo umrl. Ozdravel bo in čeprav bo malo šepa,st, nič zato. Še raje ga bo imela. f Dalje prihodnjič) MAPLE HEIGHTS POULTRY & CATERING 17330 Broadway Maple Heights Naznanjamo, da borno odslej nudili kompletno postrežbo (catering service) za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve. Za prvovrstno postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razpolage vseh vrst perutnina. Se priporočamo: AHDY HOČEVAR in SINOVI Tel.: v trgovini MO 3-7733 — na domu MO 2-2912 (76) LANDSCAPING — MEN — Full or part time West Suburb, area Ph. 543-4591 (75) WANTED RELIABLE MEN for Landscaped maintenance. Good | pay. Year end bonus. Call after 5 966-3281 (76) VEČER HARODHIH IH UMETHIH priredi PLESOV KRES v soboto, 26. aprila ob 7:30 v SND na St. Clair Ave. LANDSCAPE HELPER Some Experience. Must have car Ph. 345-4990 (75) CHILD CARE — Mature woman who needs home in exchange for baby sitting with 3 small children. Small salary. 2 days off during wk. Call OR 5-1005 OR 6-0300, Jean (77) CLEANING WOMAN — 1 to 2 days a week. Transportation provided. Salary open. Barrington area. 438-7010 (75) REAL ESTATE FOR SALE BLIZ.U 50 CESTE IN LA CROSSE Zidana dvonadstropna Georgian hiša, 6 sob (3 spalnice) poploščena kopalnica, poploščena kuhinja, plinska gorkota na pihalnik, preproge od stene do stene, dvojna lesena 1 garaža; vse v dobrem stanju. Cena | $20,500. Kličite za sestanek. STANLEY W. ROPA 1618 W. 18th St. Chicago HA 1-5502 (77) HELP WANTED — LIVE AND WORK IN SUNNY FLORIDA — We Have Excellent Openings For: Programmers - Infernal Auditors Systems Analysts - Medical Systems Analysts Accountants All Levels - Computer Personnel Send resume to: Nick Powell, Personnel Services or Call (collect) 813-588-4131 UNIVERSITY OF SOUTH FLORIDA 4202 E. Fowler Avenue Tampa, Florida 33612 V BLAG SPOMIN OB TRETJI OBLETNICI SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA, OČETA IN STAREGA OČETA, JOHN ŠPORAR ki je umrl 16. aprila 1966. leta. Minilo je že leta tri, odkar si nas zapustil Ti. Ali nismo na Te pozabili; spomine svetle v nas budiš, vljubečih srcih nam živiš! Žalujoči: MARY — soproga JOHN, WILLIAM, RAYMOND — sinovi ELSIE, ISABEL — snahi VNUKI IN VNUKINJE OLGA SINKOVIČ — nečakinja Cleveland, O., 16. aprila 1969. Zadovoljstvo je električna odeja ali karkoli električnega. Morda mešalec, pralnik ali sušilnik, televizor. Električne naprave opravljajo za vas delo, vas zabavajo, vam nudijo ugodje. Ne samo, da je obrat vaših električnih naprav poceni, od leta 1940 stane električni obrat povprečne enote v vašem domu dejansko celo 28% manj. Vaš električni račun je eden od najboljših kupov. In ni tudi to drobec zadovoljstva? Ji i lili : sl fe§ 1 : : i- . '4 r IZ PLASTIČNEGA MATERIALA — Na mednarodni razstavi v Bruxellesu so imeli v oddelku Evroplastica razstavljen avto, kot ga vidimo na sliki. Zgrajen je iz plastičnega materiala in naj bi ne bil nič dražji od jeklenega.