Stev. 210. V Trstu, v soboto 31. julija IMS. Letnik XI. izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. Vrednittvo: Ulica Sv. Frančiška Asiškega št. 2yf iTađstr. — Vsi c opisi naj se pošiljajo i redništvu lista, Neirffigrana pis:na se ne sprejemajo in rokopisi se ne jMUitt. Jzdajateij in cdgovcms urednik Štefan Gcx|iiia.VLastnik konsorcij j sta .Edir.citi^. — Tisk liskarne .Edinostif,. zadruge z rrnejtriia poroštvom v T^-tu, ulica Sv. Franl^lk^jAsiškega št. 20. Tekion trtćr.i-tva in uprave Stev. h*57.r N«iOčnina znaša: 2a celo leto........K 24.— Za pr i k:a..................... za Ln ir.escce, . . , . ..................6.— z m nedeljsko izdajo za celo leto . 5.20 za pol ...................- 2.60 Posamezne številke .Edinosti" se prodajajo po G vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Sirokosti ene kolone. Cene: Ogiasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov .......* . T......mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst...... . . K 20.— vsaka nadaljna vrsta.......: . . . . 2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema in se rat ni oddelek .Edinosti5. Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trstu. L'prava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiški Asiškega šL 20. — Poštnohranilnični račun št. 811.G52. Rusi se umikajo, požirajoč m uničujoč vse za seboj. - Ruski napodi pri Sokolu. - Posamezni italijanski napad! pri Gorici in no dotordobski planoti odbiti. - Položaj ob Hareuu nelzpremenjen. Nov nasfcoK Francozov na linijo Liniekopf - Barrenkopf. - Odbiti francoski napadi v Soečeaiškem gozdu, Z aostrilsko-risketo Mlfti DUNAJ, 30. (Kor.) Uradno se objavlja: 30. julija 1915, opoldne. Po večdnevnem odmoru so prešli zavezniki včeraj med Bugom in Vislo zopet ra vsej fronti v napad. Zapadno \Vieprza do ozemlja Chuciela, je bila sovražna fronta prebita v širini nad 25 km. Avstrijski 17. armadni zbor je zavzel ruske postojanke severno Chuciela po 5 kratnem naskoku. Nemške čete so izvojevale zvečer linijo Piaski - Biskupice in železnico, vzhodno odtod. Tudi ori Kowa! - Belzyce, severovzhodno Krasnostawa In Wojs1a\vic. so zvezne armade udrle v sovražno liniio. Danes zjutraj so se pričeli Rusi umikati na vsej fronti, pri čemer uničujejo vse naselbine in zažigajo celo žito na poljih. Naše zasledovanje je v teku. Severozapadno Ivangoroda ]fl_ bil na obeh straneh izliva Radomkc dne 28. ju-I tja po težkih boiih izsiljen na vec mestih prehod preko Visle. Nemški in avstrijski pijonirji so imeli ob najtežavnejših razmerah priliko, da so zopet dokazali odlično sposobnost in požrivovalnoCHiJJolnovanje dolžnosti. * Ob gornjem Biigu so umaknili brani ci predmostia pri Sokalu svejo jugovzhodno fronto v sled napada številno močnejših sil za par sto metrov nazaj in so odbili tamkaj nadaljne sovražne napade. Sicer je položaj v vzhodni Galiciji nelzpremenjen. Namestnik seta generalnega štaba, pl. Hofer. fml. lvangorod. Avstrijske in nemške čete se nahajajo pred Ivangorodom in že grme težki topovi zaveznikov proti zunanjim utrdbam mesta. V resnici je Ivangorod mnogo manj mesto kakor veliko utrjeno taborišče, v katerem ima dovolj prostora daleč nad 100.000 mož. Ta ruska trdnjava, ki služi v svrho. da brani prodiranje proti Varšavi z jusra in ščiti križišče dveh važnih železniških linij poleg prehoda čez Vislo. je bila zgrajena šele 1. 1842. Poprej se je nahajala na mestu Ivangorod vas, z imenom Dernblin in tako imenuje domače prebivalstvo tudi sedanjo trdnjavo. Oficijalno ime Ivangorod je dobila trdnjava šele od takratnega namestnika na Poljskem. Ivana Paskjeviča. Naprave trdnjave so bile zgrajene na spoznanju, da je na tem mestu s nrehodom čez Vislo mogoče varovati tudi linijo ob \\ ieprzu med Vislo in Bugom, naziranje. ki se je po izkušnjah tekom sedanje vojne izkazalo kot popolnoma pravilno. Treba je namreč poprej oblegati trdnjavo, nredno se izsili prehod čez V ilo in \Vieprz in predno je mogoče pričeti prodirati proti Varšavi na vzhodnem bregu veletoka Visle. Upati je, da bodo zvezne čete to nalogo tudi rešile. Ivangorod je bil 1. 1855 razširjen. Popolnoma izgrajena pa je bila trdnjava šele ix) 1. 1879. V tem času so bili napravljeni sprednji torti. Danes ie Ivangorod kot južna točka poljskega trdnjavskega triko-ta Ivangorod - Nowogeorgijevsko - Brest-Litovvski. ena najvažnejših strategičnih točk na vzhodnem bojišču in padec te trdnjave bi bil velikega pomena za nadaljne operacije. Znotraj utrjenega taborišča / o v mirovnih časili ni bilo civilistov. Skoro vsa poslopja trdnjave služijo v vojaške svrhe: velike vojašnice, arzenali in vojaška upravna poslopja se grupirajo okoli citadele. Notranja trdnjava je obdana od bastijoniranega glavnega nasipa, o-koli katerega se nahaja devet manjših utrdb tia desnem brecu reke. Na levem bregu Visle se nahaja utrdba Gorčakov, močno 'utrjeno predmostje. in poleg nje še tri druge utrdbe. __ ž avilris-italM im DUNAJ. 30. (Kor.) Uradno se objavlja; 30. julija 1915, opoldne Italijanski napadi, ki se še nadaljujejo na Goriškem in na robu planote, so le po-saraezai brezuspešni poizkusi sovražnih oddelkov, ki so naperjeni proti sprednjim oporiščem naših postojank. Tako so skušale italijanske čete vzhodno Zagraja in pri Redipugli pridobiti dalje na ozemlju. Bili pa so povsod odbiti. Posebno za Monte dei sel Busi, ki je trdno v naših rokah, se je zaman trudil sovražnik. Na drtitrih deliti fronte na jugozapadu rti st*tf*ti1ii nlr.esar histvtnefll'. Na komenski planoti je bil v zadnjih dneh en italijanski letalec zadet po obrambnem topu proti zrakoplovom in sestreljen. Pilot in opazovalec sta bila najdena pod gorečimi razvalinami letala mrtva. Namestnik šefa generalnega štaba, pl. Hofer, fml. Dogodki na morju. Italijani so napraviti pred kratkim na samotnem otoku Pelagozi, ki ni bil vojaško zaseden, brezžično postajo. Dne 28. t. m. je bilo postajno poslopje iste razrušeno po topovskem o-gnju naših torpedovk in ograjni jambor pre vrnjen. V zvezi s tem je bil v svrho konstatira-nja obsega sovražne okupacije odposlan majhen oddelek moštva naših torpedovk za strogo poizvedovanje. Oddelek je, ne meneč se za srditi odpor predrl preko sovražnega strelskega jarka do močno zasedene betonirane obrambne naprave sovražnika >n prizadejal sovražnikom, podpiran po artilerijskem ognju naših ladi), znatne izgube. Tako sta padla med drugimi poveljnik italijanske posadke in še en oficir. Po uspešnem rekognosciranju se je vrnil oddelek kljub veliki premoči sovražnika brez znatnih izgub zopet na ladje. Sovražni podmorski čolni so spijstili zaman več torpedov proti našim enotam. Brodovno poveljstvo. Komunike Cadorne. DUNAJ, 30. (Kor.) Iz vojnega časnikarskega stana se poroča: Poročila sovražnih generalnih štabov: 11 a 1 i j a, 2 7. j u 1 i j a. — V Val di Daone je bila okupacija višin na pobočjih med zasedenima Monte Lavanech in Cima Pissola, končana. Sovražna artiljerija je zaman skušala s sosednjih obvladujočih višinskih postojank motiti naše operacije. Po daljši artiljerijski predpripravi srednjega kalibra, je v noči na 26. t. m. izvršila infanterija, podpirana po močnem ognju strojnih pušk. napad, a je bila popolnoma odbita. V ozemlju Krna se je nadaljeval trdovratni boj kljub megli, ki je ovirala artiljerijsko delovanje. V ozemlju Plav se naše operacije, ki imajo za cilj razširjenje predmostia. razvijajo ugodno. Na kraški planoti se je nadaljevala bitka včeraj z veliko živahnostjo. Naše čete so prodirale na vsej fronti z velikim navdušenjem in pogumom. Posrečilo se jim je zavzeti na levem krilu izredno močno postojanko Sv. Mihaela, ki tvori večji del planote, vendar pa so se morale p.o srditem ognju številnih sovražnih baterij vseh kalibrov zopet umakniti za greben, kjer se nahajamo sedaj. V središču smo prodirali proti sedlu Sv. Martina, potem ko smo z napadi opolnoči očistili strelske jarke in zakope sovražnika. Proti večeru je dovedla sijajna a-kcija po popolnem sodelovanju infanteri-je in artiljerije do popolne osvojitve postojanke na Monte dei sei Busi, odkoder smo pregnali sovražnika iz njegovih trdnih postojank. Ujeli smo ta dan 3.200 mož, med njimi enega podpolkovnika in 41 drugih oficirjev in uplenili 5 strojnih pušk, 2 metalca min, mnogo pušk, provijanta, municije in drugega vojnega materijala. DUNAJ, 30. (Kor.) K uradnemu vojnemu poročilu italijanskega generalnega štaba z dne 27. julija se poroča iz vojnega časnikarskega stana: Modra usoda previdnosti je, da Italijani še nikdar niso dobili nobene bitke, da so tudi sedaj že zopet dva meseca v vojni, ne da bi imeli zaznamovati kak uspeh, kajti njihovo besedičenje bi bilo prerevno, da bi zamogli nadkriliti vse fraze, ki se jih poslužujejo danes povodom svojih neuspehov. Da z vojaškim izprehodorn na Dunaj ne bo ničesar, so jim pokazali že prvi dnevi vojne. Grenko prevaro pa jim je napravilo spoznanje, da so se naše čete zadovoljile z defenzivo in da se jim-ni treba ničesar bati, kakor hitro se umaknejo na protipostojanke. Naše naivno nazira-nje je iznašlo pregovor, da je počitek nazadovanje. To izkoriščajo Italijani in dokazujejo, da se naše čete ,ker počivajo, umikajo. Za Italijani pa pomeni okolščina, da smejo ostati na svojih mestih, velik napredek in le tako si je razlagati poročila Cadorne o stalnem napredovanju. Toda končno pride le čas, ko bodo zahtevali domovina in zavezniki kaj na dlani. Cadorna, ki se dva meseca izogibljt imenovanju krajev, da zakrije tajnost »rtalne"i orodirania«. se ie smatra! dne 25. julija, torej začetkom tretjega vojnega meseca vendarle prisiljenega, da upošteva splošno napetost. Kar so pričakovali njegovi rojaki, o tein seveda ni mogel poročati, niti o zavzetju Gorice. Zato je ser-viral rojakom zavzetje kapucinskega gozda, nekaterih zakopov pred Sv. Martinom na Krasu in zavzetje Monte dei sei Busi. »Boljša muha na zelju, kakor nobeno meso«, je menil zadovoljiv gost! Kar o-značujejo Italijani kot kapucinski gozdič, je menda ime dosedaj na nobenem zemljevidu označenega Iesovja pred Sv. Martinom na Krasu, kjer je tudi »par zakopov«. Italijanom se je torej posrečilo, u-gnezditi se na pobočju pred postojanko naših čet na doberdobski planoti in hribu Sv. Mihaela, o čemer dosedaj ni nikdo dvomil. Edini pravi uspeh, zasedenje Monte dei sei Busi pa ni preživel poročila Cadorne, ker so se morali Italijani koncem druge bitke zopet umakniti iz teh postojank. Usoda pač hoče, da se morajo Italijani mesto z osvojitvijo avstrijskih postojank kljub svoji ogromni premoči zadovoljiti s »stalnim« napredovanjem, v olajšanje Ca-dorni, ki sicer pri resnični zmagi sploh ne bi vedel, kako naj bi pravzaprav opisal zmago. Mi bitko ob SočL Vojni poročevalec lista »Neue Freie Presse« je pisal 26. t. m. svojemu listu: Prošlo nedeljo se je pričela druga bitka na soški fronti pri Gorici, istočasno pa so Italijani tudi ljuto napadli naše postojanke v krnskem ozemlju na severu in ob robu doberdobske planote. Kakor je sedaj razvidno iz bojev zadnjih dni, je bil glavni napad neposredno naperjen proti goriškemu predmostju. Tu so bile, kakor povsod, naše postojanke pripravljene vrlo dobro in naša artiljerija ni oddala skoraj niti enega strela brez gotovega učinka. Najboljša opora obrambe ob vsej soški fronti so pa nepretresljivi živci vrlih vojakov, ki so vzdržali najgroznejšo točo v ogromnih množinah metanih sovražnih granat. Tako je bilo mogoče vedno zopet odbiti tudi pehotne napade, ki so se ponavljali v vsakem, še tako kratkem premoru v artiljerijskem ognju, in nikdar se niso Italijani niogli v eseliti kakega krajev* nega uspeha. Cel teden, od nedelje pa do sobote, je trajala druga bitka in dan za dnem, noč za nočjo so bruhanju sovražne artiljerije vseh kalibrov sledili v večkratni premoči valovi naskakujoče pehote drug za drugim. in vendar se jim ni posrečilo zdrobiti braniteljev. Tedaj je italijansko ar-madno vodstvo osmi dan napelo še enkrat vse moči in je porinilo nove artiljerijske mase v oni ozki prostor in je nakopičilo napadalno vrsto za napadalno vrsto, da bi izsililo predor pri Gorici in se polastilo predmostja. Drugo nedeljo bitke se je neprestano tuljenje topov čulo v okrožju sto kilometrov in z vso silo ste obe artiljeriji korak za korakom obdelavah kakih dvajset kilometrov širok pas ob Soči, toda zastonj si je prizadevala italijanska premoč, da bi nadvladala s streljanjem. Ob ogromni množini vrženih krogelj seveda skupni učinek ni bil odvisen od vrline sovražne artiljerije, in marsikatera granata in šibra je stala bolestnih krvavih žrtev. Se prošlo noč je sovražna artiljerija zapravljivo nadaljevala svoje drago delo, in zopet je bil odbit vsak napad. Ogromne sovražnikove izgube na moštvu in artiljerijskem materijalu se-nikakor ne morejo primerjati z doseženim uspehom. Nova faza druge bitke pri Gorici še traja dalje z nezmanjšano silovitostjo (bitka se je končala, kakor znano, po desetih dneh z ogromnimi laškimi izgubami), toda izkazalo se je že. tla ni moglo doslej ničesar opraviti napelje vseh moči italijanske napadalne armade. Nič mani ljuti niso tudi boji ni drugih mestih soške fronte. Kakor hitro dovoljujejo deževje in nevihte, ki nastopajo zopet bolj pogostoma, poizkušajo laški zrakoplovi in letala izrabljati prikladnost svoje operacijske baze. Več bomb je bilo vrženih z zrakoplovov na progo državne železnice brez posebnega učinka, aeroplani, večinoma dvokrovniki, ki se kažejo večji del v skupinah po štirje ali pet, pa trosijo velikanske množine železnih pušic, ki bi imele, vržene z višine 2000 metrov, najstrahovitejši učinek, če bi zadele žive ciiie. V Nabrežini so v bližini kolodvora en zrakoplov in štirje aeroplani vrgli vseh skupaj dvajset bomb. Dan nato je druga skupina letal vrgla osem bomb. Prebivalstvo se za časa nočnih ietal-skih napadov skriva v kleteh, vojaštvo pa v zaklonih. Ko se začuje brenčanje motorjev, se dajo svarilna znamenja in tako se doslej ni zgodila skoraj nobena nesreča. Na Trst sovražnik zadnje dni ni ponovil bombnih napadov. Tamošnji časopisi objavljajo oglase, s katerimi vabi neka zavarovalna družba k zavarovanju proti škodi po bombah. Italijanski ujetniki pripovedujejo, da vlada silen strah zaradi točnega zadevanja naše artiljerije, posebno pa zaradi raz-devajočega učinka težkih možnarjev. Dejstvo, da je treba naskakovati na skalovi-tih tleh brez kritja, je dalo povod stoterim Italijanom, da so se rajši vdali nera-njeni, kot pa da bi se izpostavljali ubojne-mu artilerijskemu ognju brez kritja. Civilno prebivalstvo se zopet vrača v Trst. V celoti se mora reči, da je boj, ki divja na soški fronti brez prenehaja, bolj vroč in bolj krvav, kot sploh na kakem bojišču sveta. Pri generalu Boroevifu. Vojni poročevalec »Tagesposte« poroča s fronte ob Soči: Poveljnik ene, na južnem bojišču boju-jočih se naših armad, general pehote Svetozar Boroevič, je sprejel dne 26. julija skupino vojnih poročevalcev pod vodstvom majorja Roulanda. General Boroevič, ki se je izkazal izvrstnega poznavalca vojevanja po gorovju, je dobil sedaj zelo težko nalogo na južni fronti. Videli smo Boroeviča tekom bitke ob Sa-nu v vojašnici v Przemyslu.v sobi, pozimi ponovno v njegovi sobi v kornem poveljstvu v Košicah in na bojišču v dolini Ondavve. in slednjič, meseca maja tekom obleganja Przemvsla v njegovem glavnem stanu v Sanoku. Vedno nam je prišla nasproti ista krepost in samozavest. Armadni poveljnik, general Svetozar p. Boroevič, je pozdravil vojne poročevalce s sledečim nagovorom: Veseli me, da Vas vidim v območju moje armade. Drugo leto vojne je že in znano Vam je, koliko smo že prestali. Izjavljam Vam tudi tu, da nam ni treba ničesar skrivati In da boste videli lahko vse, kar je mogoče videti. Deset tednov je že, odkar smo v vojni s prejšnim italijanskim zaveznikom in druga bitka pri Gorici je prispela danes, deveti dan, do vrhunca. Pojdite vsi v najsprednejše linije in videli boste povsod vse v najboljšem redu. Bodite samozavestni in trdno prežeti s prepričanjem, ki preveva naše čete in naše tamkajšnje prebivalstvo. S soške fronte. 27. julija 1915. Cunjasto nebo je ležalo nad Krasom in sipalo tanke, poševne trakove dežja na razbeljeno skalovje. Težke, umazane plahte oblakov so se valile po kotlinah in zbrisale ostre silhuete čeri, raztrganih pobočij in skalnatih vrhov. Pritlikavo brinje-vo grmičevje se je stiskalo med skalov-ije in v majhnih borovih gozdičih je šumelo. Veter je kuštral zelene šope mladih jablan ob beli. v mehkih linijah se vzpenjajoči cesti, ki je izginjala za valovitimi hribčki. Skozi to, v vetru in dežju divje se zvi-jajočo pokrajino smo korakali. Globoko sklonjeni, zaviti v plašče, molče, molče. Trdo udarjanje naših podkovanih čevljev ob trdo cesto se je združilo s šumenjem dežja v ritmično, monotono pesem. Trudno so ležale naše misli v trudnih srcih. Tiho je korakala četa za četo in se vila po cesti na planoto. Le tupatam je za-žvenketala sablja, je zazvenela lopata ob bajonetu, je zapeketal mimo konj. Zdajpa-zdaj smo pogledali vsi kakor na povelje na rniljnike ob cesti in računali: še deset, še sedem kilometrov do cilja, kjer se od-počijemo in presušimo. Dež je ponehaval. Oblaki so se dvigali, Irgali in se valili naprej proti vzhodu. Pokrajina je ostajala pred nami kakor v reliefu v vedno jasnejših obrisih- Zagledali smo kraške vasi z nizko cerkvijo in benečanskim slogom, pokrite po dolinah, naslonjene na pobočja. Pod nami so se odpirale male okrogle kotline s črnordečo zemljo, z majhnimi žitnimi in turščinimi niivami. V dalji je zamolklo grmelo. Vmes je padel kratek, jedrnat pok iz puške, na zahodu so vstajali iz razritih robov stebri dima. Pred nami sc je počasi premikala dolga kolona. Rdeči fesi so se zibali nad obloženimi konji: Bošnjaki so peljali tren. Končno vendar zagledamo naš cilj: vas, razlito po pobočju kamenitega kraškega hriba. Onstran vasi že stoje naše rezerve, skrite v okrogli grapi, v katero dere med skalovjem v potokih voda. Polegli smo pod borovce, postavili straže, se okrepčali in zaspali kor ubiti. Pozno zjutraj so nas zbudili. Solnce jo že pripekalo z neba. Cist, prozoren zrak je ovijal kraško ohribje, posejano s krev-Ijastim hrastovjem in nizkimi borovci. Pod nami ie ležala vas, vsa čista in bela v jutranjih solnčnih žarkih. Globoko v dolini, onstran hriba, je blestela Soča, ki je bila silno narastla od deževja. Na njenem desnem bregu se je raztezala rodovitna Furlanska nižina in sc vzpenjala polagoma na Brda, kakor da bi iih hotela priviti nase. Tam daleč na zapadu je jasno reza! obzorje gorski pas Karnskili alp z navpičnimi, strmimi stenami. — Alarm! Pripravite se za odhod!Dva voda prve kompanije v rezervo, dva za-sedeta jarke na višini... V hipu smo se razvrstili. — Naprej! sem velel drugemu vodu in odpeljal svojih 60 mož po skalnih stezali na*postojanko v rezervo. Pred nami je ležala v rojili črti honvedska kompanija, mi pa smo polegli med grmičevje in skalovje, iz katerega je puhtela dušeča so-parica. •Vib'ižno dve uri smo ležali tu in se pekli na vročih kraških kamnih in v žgočem kraškem solncu. Vode nič. Dva moža sta omrfgala. a zganiti se nismo smeli, ker je laški aeroplan neprenehoma prežal nad nami. ZaČul se je glas: —• Gospod praporščak 1. voda! — Tukaj! K meni se je priplazil po trebuhu med razbitimi škrlji in ostrimi, visokimi skalami ordonanc in mi izročil povelje. — Zasedite vrh št..! Pridejo nove rezerve! . A z mesta nismo mogli: nad nami je so vedno visel aeroplan in se vrtel okoli svoje osi. Očividno je sumil, da so tu skrite rezerve. Nestrpno smo čakali, kdaj odpluje. Kazalec na moji uri se je pomaknil že za deset, dv ajset minut, pol ure naprej in aeroplan je še vedno mirno plaval nad nami. Mučno je bilo to čakanje. Tedaj sem ukazal patrulji,, naj se pomika na levi strani hriba nazaj. Hotel sem namreč zavesti opazovalca na napačno smer. In posrečilo se mi je: iz letala so opazili patruljo, spremenili smer in kmalu nato je odplul laški aeroplan hitro proti Furlaniji. Počakali smo še, da se nam je patrulja zopet pridružila in kriti s ka-inenitimi ograjami in nizkim hrastovjem snio se splazili na odkazano postojank «. Komaj smo se tu dobro ustalili, že so otvorili Lahi na kraj, kjer smo ležali pFej, strašen artiljerijski ogenj. Granata za granato, šrapnel za šrapuelom. A mi smo iz dobrega kritja smejali in brili norce iz Lahov, ki smo jih na tako preprost način speljali na led. Poldrugo uro so obsipavali prazni prostor s šrapneli, potem je bil mir do večera. V mraku so nam prinesli-menažo, mladi kruški fantiči pa vode. Voda!Kaj me-naža! Deset dni bi ne jedli ničesar, satno da bi imeli vode. vode! Kot žejni psi sni • planili vsi naenkrat k škafom in pili, pili.... Okrepčani smo zopet polegli po suhi travi in kamenju in šaljivi Dunajčanjc s » se začeli zabavati s fantiči. Kar objemali bi jih! Bogve kod so se plazili po skalalt, po grapah, v vedni nevarnosti, da prileti granata ali šrapnel! Bogve, kako so pazili, da ne razlijejo niti kapljice vode, kor vedo, kako žge v grlu suhi kraški zrak :n vode ni in ni! Zdaj so se zadovoljno smehljali v našem jarku med našimi vojaki in se igrali z njimi! Ti zlato slovensko srce! Tako je mirno potekel ta večer pod gorečo zarjo zahajajočega solnca. ki je kot velikanski žaromet tipalo z rožnatimi trakovi po razžarjenih skalah. Noč je legla na zemljo. Južna, sanjava, zvezdnata noč. Vse je bilo mirno. Vas pod nami je že zaprla trudne oči in črički so se oglasili s polj v globini. V ozadju nekje so se oglasili zamolklo naši možnarji: zapazili so premikanje sovražnih čet. — Zbirajo se — so si šepetali moji ljudje. Pomnožil sem straže in jih razposlal nizko pod hrib. Ležali smo in čakali. Nad Stran II. EDINOST- štev. 210. V Trstu, dne 31. Julija 1915 nami so migljale zvezde kot žareče cvetke na 2rnem, brezmejnem travniku. Širok trak žarometa je prerezal zdajpazdaj nenadoma temo, magična luč je švignila po skalovju nad nami. Nato zopet tema. Izza skale je stopil star črno\ ojniški četo-vodja. Gospod praporščak, gredo! — je še petnil. A slišali so ga vsi. — Gredo, gredo! ust. — Pripravite se za boj! — sem zauka-zal in telefonirat v ozadje, da se bliža sovražnik. Angleška spodnjo zbornico. LONDON, 28. se spustili po hribu navzdol proti sovražniku, ki je strmel in — čakal. £ele, ko smo bili deset korakov pred njimi, je začel streljati. Nič zato! Naprej !Naprej! Naskok! _ Par orjaških skokov in že smo zadirali . bajonete . laška telesa, že jc brizgala CARIGRAD, 29. (Kor.) Iz glavnega sta- gerka kri po obleki, po obrazu, po rokah. | na se ^oroča: 7l S"! rezali pretresljivi klici ranjencev j Na k a v k a š k i I r o n t i so bili po ponoćno tišino. Razvila se je strašna borba novnih našHi napadih Rusi, ki so posku-moža z možem. Zažvenketal je bajonet ob i šali, podpirani po tolpah, priti našemu de- b; i :itiu. po glavah so treskala puškina snemu krilu za hrbet, vrženi polagoma k- ita, po licih so bile železne pesti, po proti vzhodu in so jim bile prizadejane tleli so se zvijala trupla. Nevzdržno kakor plaz so valili naši fantje laško črto preko čeri, skal in trupel v dolino. Lahi so se u-mikali v redu. dokler rri naenkrat nastalo neko gibanje v njih: — Ne v smrt! Nazaj! — je nekdo zaklical in ško proč in tretji dnih tovarn. V par mesecih bi zamogle te delavnice preskrbeti armade Velike Britanije tđko. kakor so opremljene najboljše armade Evrope. S turških bojišč. izgube. Dne 25. julija smo vrgli v bitki, ki se je razvila na višini Grebodo, zadnje oddelke teh sovražnih sil dalje proti vzhodu, pri čemer smo ujeli 300 Rusov, uplenili en nepoškodovan top z municijo in muni- • v ■ i. »"—"j- --------------------ncpusn^Hnjvan t muii.v jv ... ------- zlu žal. in za njim jc vrgel drugi pu- cijsklmi zaboji, dva municijska vozova in M.oč in tretji, četrti... stoti. Stal sem mn0žino orožja. Bežeči sovražnik se ie na ^ka!i in streljal za njimi. Pod menoj ie! pomotoma zapletel v boj z oddelkom, ki lež;a!a Mackensena pričele zopet z o-j fenzivo. Postojna, 26. julija 1915. Od c. kr. namestnlštvJL Donite mil O italijanskem — »izprehodu«. V svojem ooročilu od 30. aprila je avstro - o- m vojni sili. Na prigovore Christoia-nija je izjavil Albricci, 'da Avstrija niti mobilizacije ne more zvesti! Albricci da je vednma govoril neresnico, sklicevaje se pri tein na narodna nasprotstva v Avstriji. Vkljub ccsarski milosti in visokim odlikovanjem, vkljub velespoštovanju, ki je je užival v družbi, in vkljub pravemu tovariškemu sprejemu je Albricci — tako zaključuje Dan. Armee-Zeitung svoje poročilo — gojil neugasno, tajno in zavidno sovraštvo proti nam. — Le v tem sovraštvu je mogel napisati trditev o »italijanskem izprehodu c do Dunaja — trditev. ki je pomenjala — kakor kažejo dogodki — zavajanje italijanske vlade, kralja in javnosti, katero se sedaj britko maščuje nad Italijo in italijanskim narodom. Sanje o izprehodu do Dunaja so menda že definitivno odsanjane in le redkokedaj je resnica koga tako kruto postavila na laž, kakor je tu nodpolkovnika Albriccija in Italija se more sed^» prav lepo zahvaliti temu — blamiranemu Evropejcu. Odpovedi stanovanj. S 1. avgustom stopijo v veljavo novi predpisi o vlaganju sodnih odpovedi stanovanj. Tem povodom se opozarja, da od 1. avgusta dalje odpovedi stanovanj ni več vlagati v dvojnem izpisu, marveč v trojnem. Ako se ne zadosti temu predpisu, se utegne zgoditi, da se odpoved ne dostavi pravočasno. Dva izpisa je — kakor doslej — kolkovati z eno krono, pri 14-dnevnih odpovedih s 24 vinarji, dočim tretjega ne treba kolkovati. Isti predpisi glede kolkovanja veljajo tudi tedaj, če se odpoved poda na zapisnik na soiniji. Občinske volitve na Reki so končane iako kakor niso mogle drugače, dokler in ajo znani mogotci ves volilni aparat v rokah, radi česar tudi Hrvatje niso sodelovali na teh volitvah. Izvoljeni so oficijelni kandidatje takozvane »zmerne stranke« — sami Italijani in dvanajst Ma-djarov. Ali kaki Italijani so to! Evo ne-Koliko imen, pošteno po naše pisanih: Zeletič, Rurnac, dr. Rudan. Vasic, dr. Ne-gvetić, Osojnak, Slović, Valenčič, Korc-šac. Rublnič, Prodan, Brus, Pagan, Dui-nič, Deskovie, Dumičič, Persič, Stnpičić, Kozulič, dr. Mavko, Kučič, Saperina. Zvok teh imen ie najbolji odgovor na italijansko trditev, da se je šele v nainoveji čas nekaj Hrvatov priselilo na Reko. Saj nosijo celo njihove italijanske patricijske rodbine — hrvatska imena in so še Ie hrvatski odpadniki tista enojka, ki daja veljavo — ničli reškega italijanstva! Tudi v tem pogledu pride na Reki do izpremembe, ali ne potom volitev, ampak še le po smotre-nem, intenzivnem delu reških Hrvatov na narodno - vzgojnem polju — predvsem pri mladini. Tu mora Že zastaviti privatna požrtvovalnost rodoljubv, ki naj reškemu hrvatstvu da, česar potrebuje najprej, — zadostne narodne šole. Razglas natečaja. Začetkom II. tečaja šolskega leta 1914/15 podeli se ena štipendija iz ustanove škofa dr.a Jurija Do-brile letnih 224 kron. K uživanju so poklicani dijaki iz sorodstva ustanovnika, in sicer najprej najbližji, potem bolj oddaljeni. V slučaju, da ne bo takih prosilcev, se odda lahko štipendij tudi drugemu dijaku iz Istre, v katerem slučaju imajo prednost sinovi ubogih kmetskih družin slovanske narodnosti Sicer pa veljajo glede podelje-nja tega štipendija obstoječi zakoni in naredbe. Pravica do uživanja prične s prvim gimnazijskim razredom In traja do konca študij. Pravico podeljenja ima c. kr. namestništvo v Trstu. Prc^ilci za štipendij morajo vložiti svoje prošnje najkasneje do 30. avgusta 1915 pri c. kr. name -stništvu v Trstu in priložiti krstni list, 'i božni list, spričevalo o cepljenju koz, spričevali dveh zadnjih semestrov, zakonito potrdilo eventualnega sorodstva z ustanovnikom in sploh vseh gori imenovanih zahtev. Poštena lekcija. Vojni zapovednik mesta Lvov, generalmajor Rimi, je izdal ta-le proglas: „Opazil sera, da je ruske vjetnike za časa Sokolom in sestram Sokolicani ter vsem prijateljem in znancem najsrčnejši pozdrav In jim IdiČe svoj bratski „Na zdar!". Njegov naslov je: Josip Pučnik, Odbor za nabavljanje sadnih konserv — kakor praženega sadu, marmelade, sadnih sokov — je tudi letos začel svoje delovanje. V minolem letu mu je prišlo obilo j mm ■ a MALI OGLfitS I 11 □□ 1 «c rafinr.ajo po 4 atot. betedo. j Mastno tiskane te^aJe se ra6a-1 najo enkrat reč. — Nujniaajfla I r prietojbina znala 40 »totink. : □1 d p b Aflffff se svetla meblirana soba v't sredini mesta, UUuU pri sami osebi. UI. S. Laz/aro 14, IIL 331 darov "na sad j 117 "slad kori u." og^ ju! čašjn de- KUPUjCRI ^t^^vEL" iS narju, da je mogel 10.000 kg sadnih kon* r uaiju, uti jc IIJI'&CI i\I.VI\j\J ivg iciumu r\i/n- « serv izdelati in brezplačno oddati bolni-, .................. šnicam Za ranjene na Dunaju in v pro-if ^J ^^^^^ j Q ranjene na Dunaju m v pro vincijalnih krajih kot dragocena živila, ki so bila dobrodošli milosrčni darovi ranjencem. Ta odbor se je obrnil do županstev, župnih uradov in poljedelskih kor-poracij v deželah, ki goje sadjarstvo, s prošnjo, naj darujejo v imenovani namen sadja, ali naj podpirajo nabiranje darov. Kakor pa uči izkušnja, mora odbor vkljub obilim darovom vendar še kupovati različne materijalije, potrebne za izdelovanje konserv ter pokrivati troške prevažanja in pošte. Zato se obrača do poedin-cev in tvrdk z nujno prošnjo, naj s prispevki v denarju podpirajo to splošnoko-ristno akcijo. Pošiijatve sadja in sladkorja do najmanje 50 kg teže prevažajo brezplačno vse avstrijske državne železnice, če se porablja vozne liste, ki jih podpisuje in oddaja rečeni odbor. Naslov odbora, ki naj se mu pošiljajo darovi in ki daja tudi pojasnila na tozadevna vprašanja, je: Odbor za nabavljanje sadnih konserv za bolnišnice na Dunaju T.. Annagas-se št. 5. X z In brez teliuti, zlate krone in ebrobki | VILJEM TUSCHER ♦ konces. zobotehnlk ! TRST, ul. Caserma št. 13, II. n. Z Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečer^J Mno-fofotfoflčnl etelje Trst ulico del R!vo it 42 (pritličje) Trs! ►♦♦♦i Izvršuje vsako fotograf ifi no delo kakor tudi r&zgleđe, posnetko notranjost lokalov, porcelanast« plošče za vsak o vrst. spomenike. POSEBNOST: POVEČANJE tu VSAKE FOTOGRAFIJE :n Kadi udobnosti gosp. naročnikov sprejema naročbe in jih fi vršnje na domu, ev. tuai zun-'j mesta po najzmernejših cenah. Trsi, ul M Rluo štev. 42 Lučanje kamenja. 12 letna Josipina Be-gučeva, stanujoča v ulici del Mollno a Vento št 74 je včeraj popoldne ob polišestih pri hitela na zdravniško postajo: imela \e precejšnjo krvavečo rano na desni roki, o kateri je povedala, da ji je bila prizadeta po kamnu, ki jej ga je zalučal nek pobalin. Zdravnik ji je desinficiral rano in ji obvezal roko Nezgoda na delli. Antonija Majcnova, _ „ . _ — „ m stanujoča na Vrdeli v hiši št. 136, je delala TfSf, Plgl&Sa >■ * v Dreherjevi pivovarni kjer je bila zaposlena | S^^1® ^ na pranju steklenic. Včeraj popoldne se ji vre=Ei ifshrOY ln kadi ?0dgekov, lopat, refiet, tU 1» je pa ena Steklenica strla V rokah, vsled bsirkoTretiiili keflev, jerbaaev in raetel ter ras. .*o česar se je Majcnova porezala po le*-'i roki. Moraia je na zdravniško postajo. Kri to btroko jredmetov. Darovi. XII. Izkaz darov, došlih c. kr. namest-ništvenemu predsedstvu za okrepčevalnico ranjencev Štanjel-Kobdilj: tvrdka D. Jeroniti K 25, paroplovna akcijska družba „Dalma-tiau K 100, generalni rav. M. Šarič K 20, ravnatelj Ludovik Pollack v poč. spomina Onorine grofice Sordina K 30, Ivan Capon K 6, Albin Mazzuchin K 3, Anton Dejak ml. K 50, Ernestina Erhold K 20, J. Marinitsch K 20, g.a Aleksander pl. Manussi K 100, Kimon baron Ralli K 100, Rudolf Roti 10, „Zipflertiscli4* v hotelu „Evropa" K 6, tvrdka „Haecker in Meissher K 200. Skupaj K 890. Doslej izkazanih K 7386. Svota K 8276. XIII. izkaz darov, došlih c. kr. namest-ništvenemu predsedstvu za begunce iz Fur-lanije ln Soške doline : Zbirka ces. komisarja (24. in 25. izkaz) K 510, Rudolf Englander, rav. kreditnega zavoda v Pragi K 250, Jakob Serges K 3, aprovizacijska komisija za Trst in za Primorsko K 2000. Skupaj K 2763. Doslej izkazanih K 72759 96. Skupna svota K 75522-96. XXVI. Izkaz darov, poslanih cesarskemu komisarju na korist beguncem iz Furlanije in Istre: Aleksander Marangoni K 20, Karel Naumann K 50. — Skupaj K 70. — Prej Izkazanih K 42.796-40. Skupno K 42.866*40. i V počaščenje smrti g. Pavla Gorinija, je izročil dr. Peter de Favento cesarskemu komisarju K 10 za vdove in sirote padl;h v vojni. — Za okrepčevalnico v Kobdil-Štanjelu je pre>! cesarski komisar od Paskvala Bene-dettija K 5, od g. N. D. Carusso K 100. Feuchte Eckefl v hotelu „Vol- spsjtajo&ik predmetov. svojo trgovino b knhlujšAO posodo V3ake vrrte bodi od pero*! zemlja eznaUa. kosita rja ali oinka. nadalje pasr.mantorjo, kletko itd. Za gosfellni&jrjo pip«, krogce, se>idje in stekleno posodo za vino. ags^ireg^_ II S8£SiiSSi^3Sa BBI I JOSIP STRUCKEL g Trst, vogal ul. Nuova-S. Caterina Nov prihod volnenega blaga za moške, in ženske, zefir, batist in perljiva svita za jopice. — Svilenina in okraski zadnje novosti, velik Izbor izgotovljenega perila in na metre, spodnje srajce moderci. Vezenine in drobnarije, preproge, zavese, trliž po izjemno nizkih cenah. ^ea lJ L C3G Trst, ul. Carducei 14 (ex Toprente) Zaloga kož Velika izbera potrebSCfn ?a čevljarje. - Specijaliteta k mi ntm — Omizje pich* je poslalo cesarskemu komisarju K 100 j njihovega transporta po ulicah en del ob- za vojake na jugozapadnem bojišču, činsiva, posebno židovskega, zasra- --V počeščenje smrti g. Pavla Gorinija moval in tepel s palicami. To vedenje je j je prejet cesarski komisar od dr. Jurija in nedostojno kulturnega naroda Emilije Nicolich K 30 za brezposelne, in krši določbe mednarodnega prava. Dajem, — Potom upiavništva lista „Osservatore na znanje, da takih najstrožje prepovedanih I Trie5t;noa je bilo izročenih K 3 54 za sirote • • i ■ av • m . . I » -M____ _ - J l rt- .a a U. m išče za takoj fotograf Oton Sadar m ■ ■ j » ■ ■ ■ »- ----■— ^— -— ——----— -—— dno odtod. Ujetih je bilo več tisoč mož in uj>ienjeni 3 topovi. IIUhIUJUI, UU JV J .........J ataše na Dunaju opisoval situvacijo tako, da pojde le za italijanski izprehod do Du- —-------- ------------- to poročilo je omenjeno v ne- 1 a vspeh, kakor tudi prodiranje avstri- javno priobčeni »Rdeči knjigi našega hOi'h in nemških čet tik vzhodno Visle in n,-mistrstva za vnanje stvari. Po nepre-pru-r;i: «ardnih čet v ozemlju \VcHslawic, stanih neuspehih italijanske ofenzive je so omajali rusko fronto med Vislo in Bu-; bila ta konstatacija za gospodo v Italiji goni. Danes zjutraj so izpraznili Rusi seveda jako neliuba in so italijanski listi svoje postojanke na vsej liniii. Drže se le v lej zadregi najodločneje oporekali, češ, da so pon>čila vojaških atašejev strogo tajna in zaupna in da torej ne more nikdo vedeti, kaj in Kako je poročal vojaški ataše. Avstrijski listi na so odgovorili, da ! so v Italiii ravno rečeno poročilo izrabljali v to, da so podžgali javnost za vojno. Sedaj pa navaja > Danzers Armee-Zeitung uprav klasično pričo za resničnost onega poročila avstro-ogrskega poslanika. Je to sotrudnik Danzers Armee-Zeitung, ! Ugo Christofani. ki je bil do izbruha vojne — kraljevi italijanski poročn-k v rezervi!! Po izbruhu vojne se je pa od nove dal italijanskemu naslovu, italijanskim častem in italijanskemu dr- ekscesov ne bom trpel. Oni, ki se proti temu pregreše, bodo z mesta zaprti in izročeni c. kr. policiji, da jih kaznuje. Generalmajor Rimi. Z levega brega tihega Dnjestra — nam piše g. nadporočnik, geometer Pertot — pošiljam Vam in vsem znanim tržaškim Slovencem prisrčne pozdrave. Tu sedimo pod zemljo zakopani že teden dni in prežimo na sovražnika, ki je 400 korakov oddaljen. Glave ne smemo pokazati iz lukenj, ker darilce ne izostane. Seveda se tudi sovražnik ne pokaže ^b.rloga::Topov;ska godba pa nas^vsakidan[^^ (pšeni?DJL meimna z ^^ in vdove padlih na bojišču, nabranih m. o učenci italijanske šole na Vrdeli. — Cesarski k misar je prejel za potrebne družine vpoklicanih K 4*31. nabranimi z javnimi nabiralniki v hotelu Abbazia. — Na korist vojakom na jugozapadnem bojišču je prejel cesarski komisar od gosp. Josipa Valentina (hotel Abbazia) K 10, od g gospe Ide Schroder pa K 100. ZDRAVNIK Ked. Dr. Knroi Pmilil erdinfra od 11-1 pop. Trst, ulica Glulia št. 74 E (zraven Dreherjeve- pivovarne). Cene rcznia živil v Trstu. (Dne 30. julija 1915.) K 2- kg še »everno Hrubešowa. Vrhovno armadno vodstvo. Z zenafincto BERLIN. 30. (Kor.) Veliki glavni stan, 30. juHTa »915: Zapadno bojišče. Pri Perthesn, v Šampanji. so bile na o-bc-' straneh razstrcljene mine, pri čemer moo razrušili krilne jarke severozapadno kr^ja. \ Svečeniškem gozdu se ie francoski nar d na obeh straneh Croi* des Carmes, ItalljansKim casiem m uanjun^cu.u u,-ra/: I v ognju imanterije in artil>eri)e žavljan^t\ u ter se priglasi kot vojni do-—ftviram. brovoliec v našo vojsko in je danes kadet- • ,, T » , * v n HOK2 1 ri-eiiiruiu ijicmuh i. muuj • • . M. - - kratkočasi, posebno p oti večeru. Ponoči pa; Moka ^ kahinjsko rabo>......K —96 kg regij rjo puške ob vsaki najmanjši prikazni, sladkor..............K 1-— kg Na Vtselo svidenje? Meso (goveje »I*einji deli O uprava najvišjih cen za krompir, izšla pre J našimi ovirami. V Vcgezih je sovražnik včeraj popoldne znova napaief linijo Lingekopf-Bar-resfcepf. Boji mo^ proti možn postojanke ni^> zakliučeni. Dva angleška leialca sta se morala v I pirant v polku Hoch- und Deutsch-meister, zadobK-ši avstrij;*ko državljan-za posest stvo. Christofani torej ie že pred več meseci — tako poroča Dan. Armee-Zeitun pripovedoval, da \e presni) itaGjansK? bližini obrežja spjistiti v m^rje in sta *i!a \o$a$ki ata^e na Dunaju, podpoikovnik Albricci v ožjem krogn — v navzočnosii Vrlicvno arrnadno vou>tvo. ' Cl ristofanija — jako nepovollno o na- je niinisterijalna odredba, s katera se raz- j Mgso kosuunovo veijavija naredba od 19. decembra o dolo- sianiaa fsoijcna) čitvi najvišjih cen za krompir. Ta odredba se je ukrenila z ozirom na to, da je bil pre širi naredbi namen, da se za jesenski (pozni) krompir iz leta 1914 določijo najvišje cene. ki ga pa sedaj ni več v zalogah. Za tako j vani zgodnji krompir, ki prihaja sed j na trg, prejšnja naredba že v naprej ni bila namenjena. Da se prepreči vsako neopravičeno obremenjenje konsuma glede krompirja, se izdado pravočasno nove, razmeram odgovarjajoče odredbe. Član rojanskega Sokola, Josip Pečnik, se nahaja v bolnišnici v Trentu na Tirolskem, ko je prelil že drngič svojo kri za domovino. Prvikrat je bil ranjen v Karpatih v desno stegno, sedaj pa j« bil na tirolskem Pesa bojišču rinjen v levo nogo, ki so mu jo Malancan« morali odrezati B3d kolenom. V vseh mukah in boleč nah se spominja svojega ljubega 1 rojanskega Sokola ter pcšil^a vsem bratom ; oij« (najceneje; .K 368, 408 k£ znanji „ K . . . 4-32, 4 72 k^ ^eso telečje...........K 8 — K K 2 40 do 2 60 k-. . 4.40 do 5.4«) kg , .... K 12 — kg .... K 6-— kg K 7 — do 8-50 ena Gnjat, kuhana Maslo širo-* o . Kokoši . • • ...» Piščanci ...... Polenovka suha . . . „ namočena Fižol ........ Bob......... Ječmen....... Fižol Cstročji) vinarjev Grah Ercmp r n Paradižniki Radič S .i Lita česen „ Čebula - ZOBOZDRAVNIK Dr. J.Čermak se je preselil in ordinira sedaj v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste. !M3Bi5ietiQvtira!!ol8iin2.P]oiiiliiraDi2. iJM£T§^ ZOBJE. 6 K 3 — do 4 — eden H . . . K 2 *20. 2 40 kg V \ kn ifal ■ ;, Zaloga tu in hiozeiiiskili vin, špirita, liker- i\ i . : iav ;n rn7nr(ui.^ia tis drtilmn l .... . . K 12 &0 .... 48 kpr ! ; ! * 20, 40 ks Trst, Via cifiiSa ficciss št. 6 . ... 36 40 4i lig 4 Jo G merica j (Nasoroti Ca»ć Centrale). »» .......................? nnt jev in raiproti.nsa na drobno in debelo imk&h Parha^ic • • . • ,0 „ . i.cmii nraicv. vsana naroeha st tako! izvr«! P .z- - h'So^ ,p05"ia SCr0P0VZCm' Ceniki n^ah.cvo ta Lnlo. o do r J itonaau , 4 do koeoad Razprodaja od pol IHra naprej. ;; k 2 60 liter Eflil tIBSflfIK9HI