r 9 Vefca za vse leto S Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto * $7.00 Za inozenutro celo leto $7.00 n Največji alorenski dnevnik v Združenih državah $6.00 i List slovenskih delavcev v Ameriki« The largest Slovenian Daily in tike United Statoit lamed every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 93. — STEV. 93. NEW YORK, MONDAY, APRIL 22, 1935. — PONEDELJEK, 22. APRILA 1935 VOLUME XLIII- — LETNIK YT.TTT. HITLER JE OSTRO ZAVRNIL OBSODBO LIGE NARODOV Strahovit potres na Japonskem NEMČIJI PRAV DOBRO VE, DA MED DRŽAVAMI, KATERE JI NASPROTUJEJO, NI SLOGE Države nimajo pravice postaviti se za sodnika nad Nemčijo. — Hitlerjev odgovor je kratek, pa o-ster. — Zavezniki bodo povabili Nemčijo na prihodnjo mednarodno konferenco. — Hitler bo povabilo sprejel. — Svečanosti po vsej Nemčiji. Detroitski škof je poudaril, da se vsa katoliška duhovščina ne strinja s Coughlinom. — Skupščina zveze za so-cijalno pravičnost. BERLIN, Nemčija, 21. aprila. — Adolf Hitler, ki je obhajal svoj 46. rojstni dan, je povedal I 3 državam, ki so bile zastopane na seji sveta Lige narodov in so obsodile Nemčijo zaradi kršitve ver-saillske mirovne pogodbe, da nimajo pravice postaviti se za sodnika nad Nemčijo. Protest je bil vročen poslanikom vseh 1 3 držav, ki so bile zastopane v Ženevi. Hitlerjev protest kratek, toda zelo oster in se glasi: "Nemška vlada vidi v resoluciji sveta Lige narodov poskus prizadeti Nemčiji novo krivico in jo zaradi tega najodločnejše zavrača. Pridrži pa si pravico, da v kratkem oznani stališče, ki ga bo zavzela glede raznih vprašanj, o katerih razpravlja resolucija." Politični opazovalci smatrajo Hitlerjev odgovor za drzen diplomatični čin. Nemčija se niti za las ne umakne s svojega dosedanjega stališča in se tudi v bodoče ne bo vklonila določitvam drugih držav. Vendar pa ne omenja, da se Nemčija ne bo vrnila v Ligo narodov, ali pa da ne bi hotela pristopiti k mednarodnim pogodbam, ki bodo v prilog Nem--P" odobrava njegov 1 kontroli bogastva cije. Kot je iz odgovora razvidno, namerava Hitle-v kratkem povedati, kako daleč je Nemčija pripravljena sodelovati z drugimi državami za evropski mir in bo oznanil, na kateri podlagi se morej > države približati "Fuehrerju". Hitlerjevo stališče je, da je pripravljen pogajati se, ako so pogoji zanj sprejemljivi. Zavezniške države bodo najbrže povabile Hitlerja, da pošlje svoje zastopnike na prihodnjo mednarodno konferenco, ki bo v Italiji in Hitler bo najbrže povabilo sprejel. Detroit, Mich., 21. aprila. — Tukajšnji Škof Michael (i. Gallagher je danes z vso avtoriteto svojega urada odobril radio-govore katoliškega duhovnika Cbarlesa E. Cough lina, organizatorja National Union for So-eial Justice. Škof Gallagher je rekel po radio: — Nazore duhovnika Couglilina smatram za zdrave. Vsako besedo, ki jo zapiše ali izgovori* popolnoma odobravam. — Dokler ne bodo moji predpostavljeni drugače odločili, bom podpiral in navduševal duhovnika Ooughlina pri izsiljevanju božje volje. Izjavil je, da mu kot škofu ni treba vsega potrditi, kar zastopa duhovnik Couglilin, da boj proti BERLIN, Nemčija, 21. aprila. —V soboto je vsa Nemčija obhajala 46. rojstni dan "fuehrerja" Adolfa Hitlerja. Minister za propagando dr. Paul Goebbels je rekel, da ves nemški narod ljubi Hitlerja, ker se ču ■ ti varnega v njegovih rokah kot otrok v rokah svo je matere. Dalje je rekel, da je Hitler večji strateg kot katerikoli general in da pozna vsako puško in vsak top natančnejše kot katerikoli izvedenec v o-rožju. Dalje je rekel Goebbels, da je Hitler v svojem življenju zelo priprost, da vživa isto hrano ali sam ali pa na državnih banketih in da nosi samo eno odlikovanje — železni križec. Ves Berlin je bil v zastavah in celo cerkve so obhajale rojstni dan predsednika in kanclerja Hitlerja. — Zvečer je Hitler bil navzoč v gledališču pri predstavi drame "Minna von Barnhelm", v kateri je zadnjikrat nastopila Ema Sonnemann, ki je sedaj žena zračnega ministra Goeringa. ŠKOF SE STRINJA IHAUPTMANN S C0UGHLIN0M VLOŽIL PRIZIV Zagovornik Rosencrans navaja 143 pomot v sodnijski obravnavi. — Priziv bo vložil tudi pri najvišjem sodišču. Trenton, N. J., 21. aprila. — Zagovornik Bruno Richarda Ilauptmanna, Edgar Rosencrans je pri državnem tajniku in uradniku sodišča za pomote in prizive vložil prizivne listine, ki navajajo 14^i pomot v sodnijski obravnavi pred poroto v Pleniington. X. J., vsled česar prosi, da je smrtna obsodba zavrnjena. Rosencrans je rekel, da je za-govorništvo pripravljeno vložiti priziv tudi na najvišje sodišče Zdr. držav v Wash in g-tonu, ako najvišje prizivno sodišče v državi, ki bo razpravljalo o Hauptniannovi zadevi 20. junija, priziv zaVrže. Me drugimi "napakami" navaja Rosencrans, da je navzočnost slavnega letalca, col. Ch. A. Lindbergha pri obravnavi napotila porotnike, da so obsodili Ilauptmanna na smrt na električnem stolu, ker je Lindbergh vas čas obravnave kazal podobo žalostnega očetq, kateremu je bilo treba kot junaku dati Zadoščenje za izgubo njegovega sina. Rosencrans primerja razburjenje v Flem-ingtonu velikemu amfiteatru v starem Rimu, vsled česar porotniki niso mogli nepristransko in pravično razsoditi, kar jih je potegnilo za seboj razpoloženje trenutka. Rosencrans ni prizanesel niti predsedujočemu srnin i ku T. W. Trenchardu, in ga dolži, da je zastopal obtožnico na način, ki je moral prepričati porotnike, da je Hauptmann kriv u-mora Lindbergliovega sina. Skof je stavil nato več vprašanj in odgovoril nanje: — Ali govori Couglilin v imenu ameriške duhovščine? — Ne. Nekateri so proti njegovi doktrini, nekateri proti njegovim metodam, nekateri so pa osebno proti njemu. — Ali zastopa Couglilin katoliško cerkev? —V smislu, da je priznan duhovnik katoliške cerkve, jo zastopa. V sredo se bo vršila v De-troitu prva državna skupščina unije za socijalno pravičnost. JEZUSOVO PISMO NAŠLI Arabski princ ga je povabil, da ga ozdravi. — Jezus mu je obljubil o-zdravljenje. MOŽ ŽRTVE BO RABELJ Covington, Ky., 21. aprila. Šerif Louis Vogt je rekel, da bo naprosil moža bele žene, nad katero je storil silo 20 let stari črnec John Montjov, da obesi Montjoya, ako bo njegova pritožba proti smrtni kazni zavrnjena. Postava države Kentucky zahteva za itak zločin smrt na vislicah. Šerif Vogt pa je rekel, da ne bo pri obešen ju takih prizorov kot v Smithland, Kv, ko je bil obešen za isti zločin William De Boe. "Nikakor ne morem razumeti", je rekel Vogt, "kako so mogle sodnijske oblasti kaj takega dovoliti". Klopi more jelene. DEBELA PLAST SOU Salt Lake City, Utah, 21. aprila. — Plasti soli, ki meje BERLIN, Nemčija, 21. aprila. — Diplomatični I na Salt Lake, so 130 čevljev krogi so mnenja, da je mogel Hitler v svojem od-j^bcle 111 govoru tako odločno nastopiti proti obsodbi sveta Lige narodov iz sledečih razlogov: Livingston, Mont., 21. aprila. — Lovski čuvaji so v severnem delu Yellowstone National Parka našli 358 mrtvih jelenov, ki so jih pomorili večinoma klopi. MOSKVA MESTO DREVES 1. Hitlerju je znano, da francosko-ruska vojaška zveza še ne bo tako hitro sklenjena; 2. Hitler misli, da podonavske državi niso .edine; _ Moskva, Rusija, 21. aprila. Moskva, ki jr nekdaj bilo mesto cerkva, bo sedaj postalo mesto dreves. Po parkih in širokih ulicah bodo letošnjo pomlad posadili 15,000 jabolk,* hrušk in češenj. S tem ima vlada dvojni našo 130 čevljev men: drevje bo krasilo mesto, vsebljejo skoro čisto jesen pa bo tudi prinesla lep • pridelek sadja. London, Anglija, 21. aprila. Učenjaki proučujejo neko staro listino, ki vsebuje pismo, katero je baje Jezus pisal nekemu arabskemu princu v odgovor na njegovo povabilo, da ga obišče in ozdravi neke bolezni. Do sedaj ni bilo še nikakega sledu o kakem Jezusovem pismu, londonski župnik Desmond Morse-Boycott pa trdi, da ima staro listino, ki vsebuje tako pismo in pismo, s katerim vabi princ Agbarus iz Edess v Arabiji Jezusa, da pride na njegov dvor in ga ozdravi. Prins Agbarus pravi, da je slišal, da Jezus ozdravlja ljudi brez zdravil in zelišč. Dalje pravi, da je slišal, da ga židje sovražijo in strežejo jx> življenju, zato ga vabi k sebi, češ, da ima sicer zelo majhno deželo, ki pa je dovolj velika za oba. V odgovor je Jezus pisal princu Agbarasu naslednje pismo : "Bodi blagoslovljen, o, Agbarus, ki si, ne da bi me videl, veroval v mene. Kajti pisano je o meni, da oni, ki so me videli, ne bodo verovali v mene, da pa bodo oni, ki me niso videli, verovali v mene in bodo živeli. Toda z ozirom na to. kar si mi pisal, da naj pridem tja, je potrebno, da izpolnim vse tukaj,- za kar sem bil poslan. In kadar bo to izpolnjeno, bo zo pet sprejel On, ki me je poslal. In ko bon? sprejet zgoraj, ti bom poslal nekega svojega učenca, da te ozdravi bolezni in da bo dal življenje -tebi in vsem onim, ki so s teboj". Cerkveni pisatelj Eusebius, ki je umrl okoli leta 340 po Kr. in ki je pisal zgodovino prvega krščanstva, omenja v neki svoji knjigi, da je našel obe pismi v Edess i in ju prestavil iz sirskega jezika. Kot poroča Eusebius, je po Kristusovem vnebohodu apostol Tomaž poslal v Edesso Tadejo, ki je, da je izpolnil obljubo svojega Učenika, ozdravil princa Ag-barusa v letu 340 Seleucidae, ki odgovarja letu 29 po Kr., kar smatrajo z godovinarji za pravo leto Kristusove smrti. NA BEGU PRED KITAJSKIMI KOMUNISTI Amerikanci in drugi ino-zemci beže iz Čengtua. Oblasti upajo da bo komunistična vojska u-s ta vi jena. TRITIS0Č OSEB USMRČENIH, NAD ENAJST TISOČ RANJENIH TAIHOKU, Formosa, 21. aprila. — V največjem potresu, kar jih je v teku stoletij doživel japonski otok Formosa, je izgubila najmanj 3000 o seb življenje, nad enjast tisoč jih je bilo pa več ali manj poškodovanih. V nedeljo zjutraj se je začela tresti zemlja. Potresne sunke sta spremljala smrt in razdejanje. Na stotine gosto naseljenih mest in vasi je uničenih. Oblasti sodijo, da je potres 'uničil nad 16,000 človeških bivališč. Bati se je, da je število žrtev še večje kot je bilo prvotno .poročano, kajti z mnogimi kraji je prekinjena brzojavna in telefonska zveza. Podrobnosti o katastrofi bodo le počasi prišle na dan. Nesreča je največja izza strahovitih dni leta 1933, ko je potres razdejal mesti Tokio in Vokohamo ter zahteval skoro stotisoč človeških žrtev. Glavna cesta, vodeča proti Taichu, je razdejana. Maki ne morejo voziti, ker je tir skriv-ljen ali drugače poškodovan. Veliko predorov, ki so bili zgrajeni z ogromnimi stroški, je porušenih. Iz japonskih mest prihajajo cele armade zdravnikov in bolniških strežnic. Vodstvo potresne opazovalnice poroča, da je bilo središče potresa pri Toyohari, sedem milj pod površino zemlje. Formosa je doživela velik potres meseca marca leta 1906, ko je bilo usmrčenih 1300 oseb. Čengtu, Kitajska, 21. aprila. Tujci in domačini trumoma za-pušeajo mesto in oblasti se pri-J pravijajo na obrambo proti prihajajoči komunistični vojski. Četudi je narodna vlada prepričana. da bo od vrnjena preteča nevarnost, so se vendar Angleži in Amerikanci, večinoma misijonarji, pridružili kitajskemu prebivalstvu, ki beži v Cungking ob Jangce reki, 250 milj proti jugu. .300 .tujcev v mestu je sklicalo sejo, na kateri je bilo sklenjeno, da zapuste mesto. Takoj so pričeli s pripravami in se odpeljali v avtomobilih, z aeroplani in s čolni. Le malo prebivalcev je še o-stalo, ker una jo, da bo armada generala Can g Kaj-šeka zadržala prodiranje kakih 40.000 komunistov, ki so že prekoračili reko Cjaling v severovzhodnem delu province Seč-van in so dva dni hoda oddaljeni od Oegtua. Vojaške oblasti so poslale v AVSTRIJA ZAPIRA SOCUALISTE Dunaj, Avstrija 20. aprila. Sodišče je nad 21 častniki so-oijalističnega^ republikan>kega mesto velike zaloge riža in ' obrambnega zbora izreklo stro- drugega živeža ter so se pripravile na trimesečno obrambo mesta. Ker so vladne čete zapletene v boje s komunisti na meji med provincama Kvejčov in Sečvan, je poveljnik severne komunistične armade postavil za svoj cilj Čengtu. Poročilo z dne 15. aprila naznanja, da so komunisti zavzeli več manjših mest, vsled česar je Čengtu, ki je glavno mesto prestolice Sečvan, v neposredni nevarnosti pred komunisti. 3. Po njegovem mnenju Mala antanta ni tako trdno pod okriljem Francije, kot se splošno domneva, in — 4. Nemška vojaška in zračna sila je močnejša 1 kot pa je znano zunanjemu svetu. AEROPLAN S PERUTI Moskva, Rusija, 20. aprila, j Prvi polet z umetnimi peruti se je posrečil na letališču v Moskvi. Gregorij Schmidt je skočil z aeroplana v višini 4900 čevljev in je imel na sebi peruti iz lahkega platna, in s pahljačami iz aluminija, ki so mu bile pritrjene na roke. Vrtil se je v krogu, dokler ni prišel do višine 2000 čevljev, ko je odprl padalo. NEMŠKA AEROPLANA NAD FRANCIJO Metz, Francija, 21- aprila. — Francoske obmejne oblasti zatrjujejo, da sta dva nemška vojaška aeroplana preletela francoske obmejne utrdbe. Vojaške oblasti pravijo, da sta aeroplana preletela mejo čez Luksen-burg in opazovala več milj o-zemlja. Aeroplana sta nosila swastika znake ter sta priletela najbrže z letališča v Koblen-cu. go zaporno kazen. Poleg zapornih kazni morajo tudi plačati sodnijske stroške, kar pomeni, da bodo njihove družine izgubile vse svoje premoženje. Major Aleksander Eifler, ki je ustanovil obrambni zbor, je dobil 18 let, stotnik Loew 15 let, Franz Musil 12 let, štirje so dobili po 10 let, dva po 8 let, dva po 7 in eden pet let, ostali pa krajše zaporne kazni. POBOTANJE V SMRTNI CELICI _________ lib. bSŽtb . Boston, Mass., 21. aprila. — Veliko sovraštvo, ki je dolgo časa vladalo meti bratoma Ir-vingom in Murtonom Milieu ter Abrahamom Faber, ker je Faber priznal zločin, vsled katerega so bili vsi trije obsojeni na smrt. je bilo poravnano, ko se bliža ura, ko bodo morali vsi trije umreti na električnem stolu. Vsi trije so bili obsojeni na smrt, ker so pri bangnem ropu v Needham, Mass., lansko leto ustrelili dva policista. Umreti bodo morali 28, aprila. .' Vi _ -j GLAS NARODA ''G L A 8 H A RODA1 NEW YORK, MONDAY, APRIL 22, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A. II Glas Naroda" nd PvbiUtMd bp SLOYKNIC PUBLISHING COMPANY U Corporation > Frank' Sakser, President L. Benedik, Treas. Plan® ot bnlBMi m the corporation and apTa officers: W W- I«** Strehi, Borough of MantaUUm, New York C*ty, N. V. -yLAS NARODA" ■__Ohlae at the P—pla)_____ Day Except Smdiyn and Holiday* •a celo leto valj« a« ta pat Wt.......... Cl|trt leta ... 90.00. $34» •••••• Za New York i| celo lato Za pat leta ................... Kt lopipiTTo aa celo loto ...... Za pol leta •••<.•••••••••«••»•• SotoacripttoD Yearly $6 00 ▲dvertleeawnt no Agieenent **01aa Naroda" btoaja vaakl dan Isrienii nedelj lu pramlkor. boplal bres podpisa ln osebnosti ae ne prlobčujejo. Denar naj se bUforoll poAlljatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se um tudi prejšnje bt vallate naznani, da hitreje najdemo naslovnika. ■tiLAS NAHODA", ti« W. UUi street. Mew Terb. N. CHela»,l—ItM KONFERENCE IN POGODBE Evropske države se bolj in bolj odtujujejo TT: "vn 1;:; 1 • IH1 i IIIUII 111 1U t^ti itllHHiiUmii^g DENARNE POŠILJATVE | y^™"^**!^*—^ T"""?"""' js Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. Vaš Prodajalec v Soseščini Vas bo založil z RUPPERT'S BEER "MELLOW WITH AGE" in v vsem drugim, kar potrebujete za vaš party Dr. Henrik Turna umrl. V Ljubljani je umrl znani slovenski odvetnik, politik in pisatelj dr. Henrik Tunia. Do svetovne vojne je - imel svojo pisarno v Gorici. Rojen je bil leta 1858. Smrtno ranjena v naročju mrtvega ljiibčka. Bliskovito se je 10. aprila raznesla po Ptuju vest o ljubezenski tragediji dveh mladih src, kakršnih bolj malo beleži ptujska kronika. Novica je Ptujčane zelo osupnila, ker so skoro vsi poznali 19-lctno Va-grandinovo natakarico Viktorijo (Jabrčevo in njenega izvoljenca 26-lenega šoferja Franca Janžekoviča. Na državni cesti blizu Velike Nedelje so našli davi okrog treh mrtvega Janžekoviča. v njegovem naročju pa smrtno nevarno ranjeno Viktorijo. Kaj je ]k)gnalo mladega šoferja, ki je že več let zvesto služil svojemu gospodarju av-tozvoščku Stanku Vesenjaku v Ptuju, in njegovo izvoljenko v obup. je skrivnost, ki jo nosi v svojem srcu Viktorija. Že pred leti sta se seznanila in je bilo splošno znano, da se imata zelo rada. Nikdar se nista prepirala in sta bila vdano zvesta drug drugemu. Ko pa sta sedela skupaj v gostilni, so nekaj teri ljudje opazili, da je nekaj skalilo njuno ljubezensko srečo. Viktorija je bila precej potrta in je bilo videti, da se bojuje sama s seboj. Neki gost je celo opazil, kako je Viktorija skrivaj spravila v svojo ročno torbico v papir zavito steklenico. Ob dveh zjutraj je počakala na svojega izvoljenca, s katerim se je izpred Osterberger-jevega hotela odpeljala v avtu Na krovu nekega francoski iz Ptuja proti Ormožu. ga luksuznega parnika. ki pre- Kaj se je med vožnjo med važa potnike na progi Alžir— njima odigralo, ve samo smrt- j Marseille, seje te dni odigrala 110 ranjena Viktorija. Na državni cesti blizu Velike Nedelje j*' okrog 3. ure zjutraj opa- Mecl njim in žensko je nastal kratek spor. Neki natakar je slišal samo besede: 44Xi prav, da tako postopaš z menoj, to je nevredno mojega položaja!'7 Besede je izreke! Kervalla. Sle dili so usodni streli. Ko je ladijski kapitan zaslišal nevarno ranjenega majorja, je Kervalla prosil: 44 Pustite jo na miru. vsega sem jaz kriv". Žensko pa so kljub temu izolirali od ostalih potnikov ter jo v Marseillesu izročili policiji. Peter Zgaga ZGODBA 0 ŽENSKI česar izdati. Bil je pri zadnjem naboru potrjen, te dni bi moral odriniti k vojakom. Sel pa je najbrž k dekletom po slovo, pa mu je tekmec z nožem preprečil vasovanj«*. Morilčeva izpoved. < »rožnikom se je ] m »sreč ilo jiopoliioma razjasniti umor nad urarjem Francetom Ter-tinekom. Aretirali so Maksa Gašperja iz Smart na pri Slo-venjgradcu. ki je priznal, da ic umor izvršil. Izpovedal je. da je presenetil Tertineka. ko i«* popravljal uro. Pograbil ga je z roko za vrat in ga potem tri- ki at udaril s kolom po glavi. Ko je videl, da je Tertinek mrtev. je vzel iz predala H> Din in srebrno uro. Prestrašil pa se je tako zelo, da ni več ničesar iskal, ampak da je pobegnil. Prenočil je pri posestniku Matevžu Verdinšku v Spodnji Vižingi. v jutru naslednjega dne pa se je odpeljal v SI oven j -gradeč, kjer je več dni popival po raznih gostilnah. Pri aretaciji so našli pri njem dotično srebrno uro i:i krvavo obleko. Gašperja, ki priznava krivdo, in to, da izvršil umorstvo iz koristoljubja. so izročili nin-renbeiškemu sodišču. J JUBAVNA DRAMA NA LADJI NEVARNA ENAKOST IMEN Pri nekem znanem pariškem draguljarju .ia Boulevaru des Itn liens sta vstopila te dni dva moža. K«len med njima je imel loko v obvezi, očitno njegov sluga, pa mu j»> bil v pomoč. Mož z obvezano roko. ki je bil zelo odlične zunanjosti, bi rad biserno ogrlico. Izbral si je končno zelo lep komad. 44 Koliko?" je vprašal. t47n frankov". je odgovoril draguljar. Kupcu se je videla cela malo previsoka, pa bi ogrlico vseeno kupil. Dejal pa je odkrito, da ni računal s tolikšno vsoto in je zato nima pri sebi. Toda pomoč je bila lahka: 44 Poslal bom slugo k svoji ženi'", je dejal. 44Ali bi bili tako prijazni, da bi napisali nekoliko vrstic za-nie ,'4 * Pokazal je na svojo obvezano roko. "Z veseljem", je odvrnil draguljar in je po »lik-tatu napisal pisemce: 44 Draga, Bila je krasna ko roža. vsa mladostna in sveža, toda živ-I jen je je že okusila, in zato je bila tudi nekoliko izbirčna. Kaj nekoliko? Zelo izbirčna je bila in nezadovoljna. — vse ženske so izbirčne in nezadovoljne. Hotela ji* imeti obleko, lepo obleko, da bi sama sebi ugajala v nji in svojemu drugu. Toda kakšna obleka bi se ji najbolj prilegala.' To, prijatelj, je pa nadvse težavno vprašanje. V takem oziru ni mogoče ženski svetovati. Sama mora odločili. < V prav odloči ali narobe, je nazadnje njena stvar. Oblek, po kakršnih je hrepenela. je bila sicer dosti, toda bile so samo ene vrste. Vse zelenkaste barve, in v velikosti je bilo komaj pol inča razlike. Toda ženska zna izbirati, sa mo če ima kaj. Pokaži ji deset parov čevljev, ist«* barve in velikosti, iz istega usnja, pa bo izbirala, nazadnje ho pa !«• rekla, da bo jutri prišla. Pa je običajni« ni, ne jutri, ne pojutrišnjem, ker gre izbirat drugam, drugi teden pa zojiet drugam, in tako je vse njeno življenje ena sama izbira. To- pošl Ji mi po tem slugi 7000 , .... ', . • * i • «. da usoda p |e pisana ze vna- t ran ko v. ki jih potrebujem ta- . . . . 1 koj. Gre za lepo majhno prese-j nečenje. Tvoj Jacques". Oba Za ? JUGOSLAVIJO $ 2.75 .................Din. 100 % 5.25 .................. Din. 200 $ 7.30 ________________ Din. 300 $11.75 .................... Din. 500 $23.50 $47.00 Din. 1000 Din. 2000 Za 100 ▼ ITALIJO $ 9.35 .......... Lir $1&25 _____________Lir 200 $44.40.....................lir 500 $885» .........- Lir 1*00 $176.— .......... Lir 2000 $263.— ............. Lir 3000 KER 8E CENE SEDAJ E1TBO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE POPVRŽENE SPREMEMBI GOBI ALI DOLI 8a tjpladllo TečJUi sneakor kot zgoraj navedeno, bodM j 41nar^m ali Uran doreči u Jemo ip.koUo pogoje. I I.— BMrato pedali $10.— $15^— $ 8.7$ $10— $21.— zil neki potnik osebni avto. (Sumljivo se mu je zdelo, čemu stoji avto na cesti. Šel je pogledat in nudil se mu je grozen prizor. V avtomobilu je sedel Zii volanom s prestreljeno glavo moški, v njegovem naročju pa mlado dekle, ki ji je curljala iz prsi kri. Takoj je obvestil ptujske reševalce, ki so prihiteli na kraj strašnega dogodka in sjloznali v nesrečnem mladeniču Vesenjakovega šoferja Janžekoviča, v mladenki Vagrandinovo natakarico. Janžekovič je bil že mrtev, Viktorijo pa so smrtno ranjeno in popolnoma nezavestno takoj prepeljali v bolnišnico v Ormož, kjer so zdravniki storili vse, da bi ji ohranili življenje. Nočni napad z nožem. V ljubljansko bolnišnico so pripeljali 22-letnega Franceta Petka iz Kandrš pri Vačah. Ima hude poškodbe z nožem. Kdo ga je? Okrog polnoči so zaslišali Petkovi, ki so bili že pri počitku, pred liišo obupno stokanje. Gospodar se je odpravil z lučjo pred liišo in našel sina vsega v krvi, nezavestnega. Že ua vse zgodaj je Petek naložil sina na voz, ter ga potegnil preko Vač v Litijo k zdravniku dr. Ukmarju. Ta je iepral Francetu nevarni rani na vratu ter odredil prevoz v bolnišnico, tlanjeenc noče ni- Pwjemalk dobi t * ta rem kraja lspUčllo v SLOVENK PUBLISHING COMPANY ..........................111 ———— . J.'A. J- j' krvava drama ljubosumji. Minilo je že sedem ur, odkar je ladja zapustila alžirsko pristanišče. ter so se | H >t 111 ki jell zbirati v jedilnem salonu k večerji. Tik preden so natakarji servirali predjed. p?i ji' nastala na ladji zmeda. Počilo je zaporedoma več strelov ua pro-niciiadnem delu ladje in ljudje so odhiteli tja. Xa krovu so našli v mlaku-ži krvi ležečega štiridesetletnega moškega v smokiugu. Poleg njega je ležala na tleh pištola. iz katere se je še kadil dim. V bližini moškega pa je stala dama v večerni toaleti. Dala se je uikleniti in odvesti brez najmanjšega upora. Šele zdaj so mogli potniki rekonstruirati ozadje tragedije. Na nekem plesu v neki majli-in alžirski garniziji se je leta seznanila žena bruseljskega bankirja van Varmeerena z majorjem Kervallo. Iz tega poznanstva se je med obema razvila velika in strastna ljubezen. Bankir jeva žena je zapustila svojega moža in svoja dva NMRJXPJLLEJ Zoper vse bolečine mišic zahtevajte »veto vnosi«vni PAJN^E^^LER otroka, ki jih je rodila v tem zakonu ter se je pridružila majorju KervallL S svojim Ijubčkom je živela napi tj v Boncju, pozneje v Phillippevillu. V tej provinei-jalni garniziji pa se je major naveličal monotonega življe- nja. Pričakovano napredovanje v službi je izostalo po krivdi pobegle žene belgijskega bankirja. Majorju >o vsi prijatelji obrnili hrbet, in mož si je moral nekega dne priznati, da ži- vi sredi družbe, ki ga popolnoma prezira. Sklenil je torej, da se bo ločil od ženske, ki mu je zaprla pot do kariere in družabnih stikov. Ko je ljubica spoznala, da se je major odločil potovati v Francijo, ga ni pustila niti za trenutek več samega. Sledila mu je pri vsakem koraku in je upala, da ga bo le pregovorila, naj ostane. Kratko, preden se je major vkrcal na ladjo, ga je prišla pozdravit. Kervalla si je globoko oddahnil, ko mu je z resignaeijo voščila srečno pot. Zato ga je silno osupnilo, ko se je iz kajute napotil v jedilnici k večerji in je na krovu srečal ljubico, ki mu je pre-stregla pot. gospoda sta s smehom ugotovila. da se imenujeta Jacques, nato sta pismo zaprla, sluga jr ž njim odšel. Četrt ure pozneje se je vrnil s 7'HMl franki, draguljar jih je sprejel, izročil o-grlico in spremil kupcu — takšnega nimaš vsak dan — z mnogimi prikloni do vrat. Zvečer je draguljar v najboljši volji dospel domov. Tudi žena ga je sprejela z radostnim licem: "Nu. kakšno je pre-sečenje, ki si mi git pripravil?" 4'Kakšno presenečenje?** je vprašal mož začudeno. Skratka. v dveh minutah je draguljar ugotovil, da je postal žrtev dveh premetenih lopovov, ki jima je prodal ogrl'co za svoj denar. Žena se je seveda zanesla na njegovo pisavo in njegov podpis. Izkazalo se j^ da ta draguljar ni edini, ki so je ujel na ta •trik. Toda za lopovoma nima policija nobenega sledu. Gena DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovenskG Berilo KNGLISH SLOVENE KEADEB STANE SAMO Naročit* ga pr% — KNJIGARNI 'GLAS NARODA 216 WEST 18th 8 T BEET New York City. GAD V ŽELODCU Kmetu Ohnhauserju iz okolice Plznja je obolel prašič, tako da so ga morali takoj za-klati. Ko so preiskali prašičev želodec, so našlli v njem na pol razkrojenega gada. Svinjak so postlali z gozdnim listjem. Xi dvoma, da je med tem gad spal svoje zimsko spanje, prišel je tako v hlev in ga je prašič tu požrl. Meso zaklane živali so proglasili za neužitno. Važno za potovanje. Kdor jo namenjen potovati v $tari kroj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh »tvarek. V tied naie dolgoletne škuinje Vam eamoremo dati nujboljia pojasnila m tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato se sanpno obrnite na nas aa vsa pojasnil. Mi preskrbimo vse, bodiH prošnje ua povratna dovoljenja, potne liste, vise jo in sploh vse, kar je ia potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, ea najmanjše stroške. Nedriavljani naj ne odlaiajo do tadnjeg/i trenutka, ket predno se dobi is Washingiona povratno dovoljenje, RE-EN-TBY PERMIT, trpi najmanj en mesec. Pišite torej takoj ea brezplačna navodila in e*notavljamo Vam, da boste poceni m udobno poiowut. SLOVENK PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street NewYoytN. Y. | prej. kot je pisana vsakemu izbi ičnežu. da nazadnje le izVii-rek dobi. Ženska, o kateri pišem, je bila svojeglavim. Brez konkurence takorekoč. Naročeno ji je bilo, da mora imeti primerno obleko, in o-na je zelo hrepenela po nji. Vzela je eno in jo pomerila. — Predolga je, — je dosti predolga. — je razsodila. — Saj bi se mi krave smejale, če l»i me videle v nji. Druga je bila prekratka, tretja nekoliko preširoka, četrta malce preozka. Toda pomerja-la je vseeno, od jutra do večera. Z vsako, ki jo pe pomorila, je bila deloma, toda le deloma zadovoljna. Vse ženske >o take. Z«*nska iztakne napake, magari če jih ni. Lepa njena lastnost je pa tudi. da zna morebitno napako tako spremeniti, in prikriti, da je nihče ne opazi. V mojem primeru je bila edinole ta težava, ker so bile vse obleke, ki so ji bile na razpolago, skoro iste v velikosti, približno istega kroja in doma hi iste barve. Gospodar, v čigar prostoru je izbirala, je postajal nestrpen. — Reci ji, naj hitro izbere — je velel služabniku — kajti večer je že in bo treba zapreti. Služabnik je odšel in sporočil. Ona se pa ni brigala za slu-žabnikovo opozorilo, četudi se je solnce že nagibalo k zatonu. Izbirala je, pomerjala ter slednjič izmed stoterih oblačil odbrala «tri ali štiri in jih položila na stran. Toda ni se mogla odločiti. Kakor rečeno: eno je bilo prekratko, eno predolgo, eno preveč, eno pa premalo široko. Toda čas se je bližal koncu. Hiteti je bilo treba. Odločila se je za najmanjše in za najkrajše. — Kar je rečeno, da mora biti, naj bo, — je rekla in se šla pokazat svojemu možu. Mož ni rekel ne tako, ne tako, kajti mož mora biti zadovoljen, kar žena izbere. Ženska, o kateri sem pisal, je bila Eva, ki je\izbirala figova peresa. Tn reči moram, da se niso izza časa, ko je Eva živela, pa do današnjega dne, ženske skoro nič izpremenile. Iz Slovenije. 'O L A S NARODA" NEW YORK, MONDAY, APRIL 22,1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A. MOZ CEZ KROV Pr«'«| šestimi ilnevi smo s«> l»i-j uiti diliuiti. S težkimi koraki mogoče pa je bilo, da bi barko' "i odpeljali iz Siugapurn s tn-1 Ma nato odšla kapitan in kr- prisilili v kako določeno smer. j voroin za v Hongkong. Že prvo j mar. Naglo sta zgrabila zem j '"Sidro ven!" je zakričal' nue je nastal vihar — nato pajljevid. "Rtič Kambodja," je kapitan. Hipoma smo slnšali j»- bila vihra neprestano dan zumnnral kapitan. " Rtič Kam-' povelje. Vrerige so zarožljale, za dnem. Našo malo barko je ; Ixtdja f Ali -niso koj pred njim Ogenj se je bližal. Z njimi pa premetavalo ko orehovo lupi- tiste grozne čeri, ki vse uniči- >o se bližale grozovite čeri. A no. Valovi so poškodovali i joKrmar je prikimal, slone-' , že je zgrabilo sidro. Barka j«* litra tekočine, kave, juhe, vodi itd. Tega naj se drži tudi srčno bolni, ki naj bo s pijačo čim l»olj zmeren. Pri tem pa» spet ne sme pretiravati. Nekak \ šno izpiranje telesa. Z vsako-1 kratniini uiajlorimi množitnami j v«k!i» ali Ae bolje s sadjem, k« i vsebuje dovolj vode za vsako '/a jo, ,ie zanj celo zelo koristno. ir;i«I zeiilljevHlom. "Tu je zazuumenovauo, «!•« | Vsi smo se odd« je svarilni ogenj v bližini,"" je ' noč. je bihrala hurj odvrnil. "\';i levo j<* treba kr«- I j«- bilo močno. Zjutraj je vse niti." I i tiliinilo. Konee s«' je prikaza < >l»a sta planila na krov in ho. Zmagoslavno se je blestela liikor bi hotela z očmi prebo>*i j njegova zlata luč po morju, poj , , , . . « . . i-« --i i '.meni bclokozec, mati le tudi; temo. Kesmriio sta zapazila o-. neštetih penečih se grebenia}, , ^ ^ , . \ gen j. Slehernih trideset sekunl ] \>eh teh čeri, ki so bile ko no m- je zasvetlikal pre«I njima.1 ži in komaj sto nietmv oddalj«- Barka jo plula naravnost tja kaj. Kapitan in krmar sta se vsa presunjena spogledala. Že ^j'«'t je na vso moč butnila burja in pognala harko bliskovito naprej ko izstreljeno pšieo. X«' \<*č domov. zeiuljevi«lue naprave in razln :i kompas. N'enu>goee j<* bih» kje pri-tati. Noči so l a i I * - črnsko oglj«*, podnevi pa so >«' vlii-čile težk«« grmade oblakov p<> nebu. Dobro sum ve«leli, da j ' naša barka '/.«• zgrešila pravo smer. Ko se je sedmega dne zve-čerilo, se je morje Že nekoliko umirilo. Kapitan in prvi krmar sta skušala iznova dognati. kje >mo prav za prav, za kiij, kapitan >«* ni maral zan«*-sti le na kazalo nadome-tneg i kompasa. Ln tako je plula barka kar nekam v temo, eeš, ko se bo zdanilo, se bo tudi nebo zjasnilo. Potolažili sllln se in s« u legi i v svoje kabine. Le straža je čula k«» zmeraj. A ko kiiio 1«- tnalo zadremali, je s kr«>\*i zadoiiel hripav krik: "Mož če/, krov!" Vnm planili na krov. \Y t«*r, ki j<* iznenada priliruuiel s strani, je sukal barko s«>m in I tja. Drugega krmarja, nekeg-i Petra Brandta, je pri tem za gnat«> v morj«'. Noč je bila t«»m j '-utku za natiuični čas, ga lahna, brž smo vrgli vrvi in r«-ši!- j k< izve po telelonu. Pokliee done pasove v vodo, krieali smo | l«»«"ono številko in iz jn>štne c«*n-— a Petra -nikjer. V tem vre- | t rale se mu oglasi preko pomenu ni bilo moči spustit i kakega čolna na jnnnoč, mimo t«*-ua |»a j«» |m»vso<1 kar mrgolelo samih morskih volkov. P.i /bogom Peter Brandt ! — Njegov brat Karel <«• je kot navaden pomorščak peljal z nami. Nismo ga nmgli najti ua krovu. S težkimi koraki je stopa! kapitan po stopni«*ah navzdol. Karl Brandt je pokonei s«>»l"! \ svoji kabini in buljil v nas. Kapitana je dušilo, beseda mu obtičala. OCE IN MATI BELA. OTROK \ * 4 ' * ' 1 ČRN Zadeva, ki jo obravnava naj ! •Iinili še vso francoski «lra i i rja, a shlro j mat.!ki avtor' Gll,tr>- vj svoji v»iseloigri "B«»h» m orno". s«4 je obravnavala v prak si t«« dni prati pariškim civil nim sodiščem. < >č<» je v t«'in ]>ri ne ml nas. (V bi bilo Petra Brandta le za pol minute k<»>-n« je vrglo v morje* Ik bila naša barka vsa razmesarjena. In i:;kngar izmed nas bi ne bilo "DEKLE Z ZLATIM GRLOM' i.i mogla iz grla. Karel pa .j«* zamahnil z roko in votlo dejal: "Vem. Brata mi j«1 vrglo \ morje." — Vsi smo leseno pri Kimali. Nato molk ko v grob:*.. Vihra j«' liesnela, barka je sto-1 ;«la v razpokah. V Lmidoiiu. Manehestrn i*i k«- v ožjo izbero, ki jo bo ini"-Brist«»lu hoče angleška poštna j 1:» posebna žirija in pri kateri i-prava preizkusiti novost, ki jo j bodo morale napraviti Še pose-uvede potem po vsej Angle^ks, j ben glasovni izpit. Pri vseh teh ee se ho dobro obnesla — in to ; izlierah in Izpitih pa tekmoval-bo gotovo. Ta novost j" J ke n«' stopijo nionla osebno "govoreea ura". Angl«'ž, ki bi ! p»'tnl razsodnike iz vrst poštne hotel izve«leti v tem *rn tem trt1-; oblasti, glasovnili strokovnjakih iu občinstva, temveč bodo govorile z njimi po telefonu. Tako bodo najlažje i>re.-«xlili vpliv idealnega gla.su in žirije ebne naprave z električnimi se n<* bo moglo pramotiti kaj zvočnimi ploščami "idealni i drugega, n. pr. mična zunanjo glas", ki mu p«»ve tto zbuditi veliko zani-! sili tekmovalk so določene na-maiije že v naprej, to pa z j?; rade: 10 gvioej prejme "go-razpisom nagradnega nate«"aja J spodična z zlatim grlom". 5 za dekle z idealnim glsom ali j yvrnej druga najboljša itd. A "zlatim grlom", ki bi dalo to pred vsem čaka inietniee uaj-urlo na razpolago za posnetk" j lepših glasov m«*«-l angleškimi «"aso\*ne napove«li na plošč«'. - - ' telefon istkam i le]»a kari«*ra. Pre«Ivs«'m >«> uufotovili z nmo- I Siečne zmagoval-k«> se morajo pripraviti pravočasno na naval žemtbenili ponudb. Že do (Janes ui bilo malo telefonist k, kj so si s svojimi idealnimi gla sovi dobile nič manj i«leahie može. Pri tem tekmovanju pa pride ta zaključek še tem bolj v poštev. gimi poskusi, da je ženski glas za takšno stvar primernejši od moškega. Gre pa tudi med ženskimi glasovi za tistega, ki j « najeitejši po tonu in izgovorjavi ter polil 11 r i rojem- draže-' sti. Po njem se bodo ravnal > j angleške ure. I ln tako je razpisala poštna i uprava tekmo iiun! teh-fonist kaini, ki so v ta namen pač i najbolj primerne. Vseh tele-i tonistk j«» samo v Londonu lo Kapitan nas je resin* pogl --, tisoč, potem si lahko mislimo, dal in zašepetal: "Zmešalo se kako dolgotrajna bi vsa pro-, rnu je..." Karel Brandt se ji? eedura, če bi hoteli izbero pre \ čialno nasmelniil, rekoč: "Ka- pustiti samo nokoliko ljudem, pitan, motit« se. Naši materi se Stvar pa'bo organizirana tako, j Je prikazalo. Videla j«\ kako je oa bod«> poediui poštni načel-Pet«»r n«»k<* temne noči utonil tiiki sami v sv«>jem področju pri rtiču Kambodja. Saj nam 1cl«»foiiistk<* ki bodo p svojem 44 Iščete, kj«* >mo, kapitan f" je vprašal nato Karel s liripa-vim glasom. "Jaz vem. Na višini rtiča Kambodja smo." ZMERNOST V JEDI IN PIJAČI .ie povedala iu ni'koli nis«*m mogel p(»zabiti tega iint»na. Seve- glasu vredne, tla se udeležijo druge izbere. Ta se bo izvršila da smo >e ji te«laj vsi smejali, s pritegnitvijo dveh strokov-Z«laj, z«Iaj >«' je zgtxlilo." i lijakov iz «»bčinstva. Po drugi Ko ohromeli s«> nismo upali strogi izberi pridejo kondidat- GOVORNIKI NA ZBOROVANJU ZA DRŽAVLJANSKO SVOBODO N«hlavno se je vršila v Madison Square Ganlen v New Yorku skupščina zveze za drzavljans ko svobo«lo. Kot govorniki so nastopili (z leVe na tlesno): metod i stični škof Francis Mc-Conn^U, profesor Counts s Columbia University, kongresnik Marcantonio, pisateljica Mary Kleek, Harry Ward, predsednik ameriške legije proti fašizmu, in kongresnik K vale iz Na zborovanju je bilo a&d dvajset tisoč oseb. Osebe, ki bolehajo na srcu učakajo lahko, kakor vemo, Metuzalemova leta. Sevtnki pa j« potrebno, «la žive zelo ]>re-viduo Ln si čuvajo srce. N-1 smejo mu na]>rtiti tlela, ki ga zmore samo zdravo srce. Pod tlelom je umeti tudi delo, ki ga mora srce «>pravljati v zvezi s prebavo. . Ce preveč obremenimo prebavila, obremenimo s tem tntli srce. Pametna jožrešcu naj ne bo. Prav tako naj preveč ne pije. Čim več pijemo, tem več tekočine pride v kri in s krvjo skozi telo v obisti, iz obisti pa kot seč iz telesa. To poganjanje tekočine skozi telo mora o-pravljati seveda sree in čim vec pijemo, tem več ima potem dela. Zdrav čl vek popije v 24 urah normalno poldrag do dva bele kože, otrok je pa zamor č«»k. Ttxla zakon j«* zakon in je! menda storil prav hudomiiš- [ ii«»ž, ki je za«VI v starih časih: slikati Pravico z zavezanimi! tičnii. O tem s«» je tudi znova \ • prepiieal Parižan Ar man« I Bo-ties, trg«»vski f»otnik po pok I i «*u. Trg»jvski potnik j«* eesto na potovanju, kar nam tudi pove. zakaj je Botiesova žena vča-ih iskala razv«'drila in utehe v svojem slamnatem vdovstvu. Posledica tega je bila, da je čez nekaj mesec«-v rodila otroka. Botier je bil najsrečnejši oe«» in vse svoje prijatelje j«* tele-foničiio obvestil «» radostnem dogodku, da se mu j** rodil sin. Njegova rad«»st se je spre menila v grozo, ko j«» prvič za gledal svojega sinčka, kajti bil je črn. Boties je brž izračunal, kako je bilo s presledki med njegovimi potovanji in potem j«» Š'e manj razumel ta čudež matere narave. Končno so 11411 manj naivni prijatelji odprli oči. Njegova žena si je bila izbrala za ljubčka zamorca, saksofonista v jazz or kes 1111 na Moutmartrn. To ljulwivuo razmerje ui ostalo brez posledic, ki jih j«> moral naivni mož tu-T di sam priznati, saj je ležal dokaz na dlani, odnosno v zibelki. Bn pa vemlarl«- pozna izjemo, za katero ima dotlatek, glaseč s«-: "Vendar .pa lahko mož tnlreče očetovstvo, če dokaže, tla je nastala v času od 300. do 80, »lne-va pitni rojstvom otroka bodisi zaradi trajne tnisotnosti ali kakšne nesreče fizična nezmožnost zbližanja z njegov«» ženo". Toda v primeru našega trgovskega zastopnika ni prišla v pošte v nobena izmed teb dveh možnosti in tako je veljal pred zakonom za i zamon evega očeta on. Zaman je zagovornik tožeče stranke dr.. Manrice Darras dokazoval črno; na belem, da Hjegov iklijents svetlolasi Boties, ne more biti, oče malega zainorčka. ;Vsi fiziolo-j ški razlogi so naleteli na gluha ušesa pisanega zakona, sodišče je moževo tožbo aavrui-V) in mu prisodilo očetovstvo, j Boties je po razglasitvi razsodbe baje tudi izpremenil barvo^ samo da ni postal.orn, temveč zelen od jeze. 1 -u <■ fmroSte u fm "GLAS 19ABODA " atovšiuiki d%+vmk v 99 KNJIGARNA "GLAS NARODA 216 WEST 18th STREET * ' NEW YORK, N. Y Znanstveni in . . • . .... Poučni Spisi AHVS NEW AMERICAN INTERPRETER. — NOVA VKMKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA Tnia voz. -VJ struni. Cena ..............1.40 strani. Cena ........................1-*>* rCua knjigi za N*em<« in za «»ue, ki so nem- T«, j«- uaj|x»iiolm*jSn zmwji. v ljena |m» uajlwljiih araltskib iu ogiplovskib A.MEKIKA IN AMERIKANCI. Spisal Rev. J. virih. S slika in i. M. Trunk. (JOS strani. Trda v.-z. Cena......5.— OJAt'EN BETON. 1 Si stnmi. Vesiaiio. Cena.. Opis iHisameenlh držav; priseljevanje Sl»»- IT-na knjisra s slikami za stavbne obrtnike, vem-ev: njihova društva in iJru^e uarcKlne or r»rt-I,F.TNKT DR. JANEZA EV. KREKA — ustanove. Bojrato ilustrirano. Cena .......................... ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. Sestavil «lr. Napisano v sih.iujii možu. ki je prvi med na- F. .1. Keru. Vezano. Cena ................3.— ml uspešno propagiral veliko idejo jugo- Bl'RSKA VOJSKA. UT> strani. Cena...........1« slovanstva. BALKANSKO TIKSKA VOJNA. 1st sir. Cena .80 OBRTNO KNJIGOVODSTVO. JT^ strani. jO :zrt jvo .35 BONTON. strani. Cena ................ Knjiga o lepem vedenju, govorjenju iu oblačenju v /.as«'btu>m življenju. BODOČI DRŽAVLJANI naj narobe knjižico — ''How to beetnne a citizen of the United States". Cena .......................... BREZPOSELNOSTI IN PROBIJ£MI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 75 strani. Ceua ____ BOJ NALEZLJIVIM BOLEZNIM. Spisal dr. Jos. Hear. 153 strani. Cena .................. «>pisi važnih kužnih bolezni z navodili za n<*go bolnikov. S slikami. CERKNIŠKO JEZERO IN OKOLIC Spisal -M. Kabaj. Trda vez. 75 strani. Cena ......I.'.'« V knjigi je lil slik iu en /.eudjevid. na in pritN>vetrani. Cena .........................80 iH-liarni problem je zel«, znpleten In težaven in ira ni uiok«mV storiti vsakomur jasnega. Pisatelj, ki je znan eeški naro«Ino-gospi»lar-ski strokovnjak, je razširil svoje ilelo tako. da bo služilo slehernemu kot orientaeni spis o denarju. DOMAČI ŽIVINOZDRAYN1K. Spisal Franjo Dolar. S slikami. J7N strani. Cena ..........1.25 DOMAČI A"RT. Spisal M "Tumtk. 'JTM str. Cena I.?0 Splošno vrtnarstvo; posebno vrtnarstvo; sadno drevje; kako vrt krasimo; navodila za sobne rastline. 1U2 sliki. DOMAČI ZDRAVNIK. Spisal S. Kneipp. 240 s«r. Trda vez. Cena ......1.50 Broš. eena 1.25 XuvimIUu slovite^ župnika, ki je zdravil najrazličnejše bolezni z navadnimi priiiomoeki. «>pis bole/ni. Slike. DO ORHIDA DO BITOI^IA. Iti«; strani. Cena ZanimiT |M»t>»pis s slikami tistih krajev unso stare domovine, ki s«. Sluveneem le malo znani. CiOVElNIRfU.V. SpissiI It. I>"4Tart. 143 strani. S slikami. Cena ............... GOSPODINJSTVO. Spisala S M. Pnr-aj. Š .slikami. strani. Cena ............. Knjica se Otllikuje |M> sv«,ji izbrani vsebini in veliki koristi, ki jo nudi že runu ;n dekletom v vseh vprašanjih gos|>odinjsrva. GOSTILNE V STARI LJI BLJANI 51 strani. Cena ............ iVIiolM-n opis starih ljubljanskih gostiln, s katerimi je v gotovi meri zvezana zgodovina slovenske prestoli«»e. GRŠKA MITOLOGIJA, .tli strani. Cena ...... Opis božanstev, v katera so verovali stari Grki. JO .60 .80 Knjijia je namenjena v prvi vrsti ?a stavbno, umetno in strojno kljuOavniearstvo ter železo] i va rstvo. ODKRITJE AMERIKE, spisa! II. MAJ Alt. Trije deli: !(»-. 141. strani. Cena mehko vez. Cena vezane 1 Vljuden in nataueen opis odkritja novega sveta. Spis eita kakor zanimiva jmvest ter je sesijivijen najboljših virih. PO (iL1NAU. Spisal Pavel Kunaver strani. Cena ........................ V knjigi ><» opisane le|»»te naše slovenske domovine. Kras«* j<» krasne slike naših najlepših krajev. PRAKTIČNI KAČI NAR. Trda vez 2T.I str... l'rir«M~ua knjižba. ki vsebuj«- vse. kar je pri nakupu in prodaji p-.trebnn. PRAVILA ZA OLIKO. 1strani. Cena ...... Nasveti in navodila, kako s«- jt. treba obnašati v družbi. PROBLEMI SODOBNE FILOZOFIJE Spisal dr. I". Velter ."U strani. «Vnn ____ Knjigo toplo |>ripf»ro«"*;tiiio v LAGI. Spisal Ivan ltobida. strani. Cena Strok« i\ n jaška razpra\a o jNtsh^lb-nh preobi-b-ra zj:uživanja alkohola. RISK I REALIZEM. Spi>al dr. Ivan Prijatelj. 4Ig strani. Cena .......................... V knjigi so «>pisani |ire«lh«Nlniki in idejni ute-m»'ljitelji te svojevrstne rusk«- stmje. RADIO. 1144 strani. tVna .................... Kdor s»» zanima za radio aparate, ne more te knjifie jH.^re^ati. Spisal j,> je strokovnjak, profesor Andree. S olikami. RAČI NAR. strani. Vezano. Cena ........ S ptinioejo to knjige vam je mo^o^p nairlo iz-ra«"ijiia'i obresti <«| jh.i «-l>r..tka do dvanajstih ods|,.tkov. Vs»«luije Uidi dotlatek o meri in teži. lJiO STAN LEV V AFRIKI. J strani. «•.•,„, ...... I»oži\ljaji slavnega r.tziskovab-a. ki je prvi raziskal "'»'riii kontinent". SPOMINI. (.Spisal Jož.- i.avtižar.j l!4.': strani. Cena......1.50 \ tej knjiri obuja naš znani fnttopls^- župnik 1-avtižar sin»niine na svoja bn-zštevilna ]m> tovanjn. SVETO PISMO STAREGA IN NOVEGA ZA- KONA. 7!in JTK strani. Trda vez. Cena 3.__ SADNO VINO IN SADJEVEC. Spisal M. Htunek. 70 .«5 .70 .75 1.W 1.75 .75 j»o i.?o .«0 IZ TAJNOSTI PRIRODE. s:; strani. Cena ---- Poljudni spisi o naravoslovju in zvezdoznan-stvn. IZBRANI SPISI ZA ML.\DlNO. Spisal Frane l^evstik.. JJO strani. Cena ................ Levstik. li"Jft strani. Cena broš. ..^0 vez. JtrGOSLAVIJA. Spisal Anton Melik. Prvi in drugi del obsegata 321 strani. Cena: I. Del.....80____II. Del Zemljepisni pregled; natančni podatki o prebivalstvu. gorali, rekah. ik»Ije«leistvu. KRATKA SRBSKA GRAMATIKA. 6S strani... KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV. !»5 strani. Cena ........ KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (Urbani.) Vez. KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU, lil str. KUBIČNA RAČUNICA. Tnia vez. 144 str. Cena Navodila za izračuna nje okroglega, rednega in tesanega lesa. LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI, poexije. :»*> str. Cena...... LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI. strani. Cena V teli tr«'h knjigah je zbrano vse književno delo našega velikega kritika. i»esnika. pisatelja in jezikoslovca. LIBERALIZEM. Spisal V. Ilobhouse. 126 str. Politična študija, ki nazorno prikazuje smernice nekoč tako važne angleške |Kilitične stranke. MISTERU DUŠE. Spisal ilr. Frane Goestl. — 275 strani. Cena ........................ Razprava o blaznosti in iiosledicah pijančevanja. MATERIJA in ENERGIJA. Spisal dr. I-avo Čer- . uielj. S slikami. 100 strani. Cenit .......... Nauk o atomih, molekuli h iu elektronih. Poljudno pisana razprava o izsledkih moderne znanosti. MLEKARSTVO. Spisal Anton Pevc. S slikami. 108 strani. Cena ........................ Knjiga za mlekarje in ljubitelje mlekarstva sploh. .50 .90 1.10 .80 .30 .30 1.35 .75 .70 .50 .40 30 .40 12N Strani. S slikami. Cena .............. Na v« w I, kako «a izdelujemo in kako Z njim ravnamo, da dobimo okusno iu stanovitno pijačo. SLOV.-ANGLESKI IN ANGLE^KO-SLOVEN- SLOVAR. 14N strani. Cena .............. SADJE V GOSPODINJSTVISpisal M. llumek. Kratek navod o ravnanju s sadjetu, o domači sadni u]>orabi in o konserviranju sadja in ze-lenjadi. Pojasnjeno s 15 barvnimi prilogami in 42 slikami. SLOVENSKO-NEMŠKI SLOVAR. 14S str. Cena I>rug:i j n ilovica knjige vsebuje neniško-slo-venski slovar in kratko slovnico slovenskega in nemškega jezika. SPRETNA KUHARICA. 24S strani. Vezana. Cena 1.45 V knjigi je nad Seststo najvažnejših kuharskih navodil. -50 SPOL, LJUBEZEN, MATERINSTVO. Cena ... .50 Knjižico je spisal prof. dr. Zahor ter je namenjena deklicam v starosti Štirinajstih let. SPOLNA NEVARNOST. Cena ................ ^ Na šestnajstih straneh je dr. Franc IHrgauc nakratko pojasnil nalezljive s(>olne bolezni. .70 UČNA KNJIGA LAŠKEGA JEZIKA. 147 str. Cena .60 Knjiga vsebuje tudi sluviii<-o in kratek slovar. UČBENIK ANGLEŠKEGA JEZIKA. — Slovni- uica in slovar. 2J>5 strani. Cena broš.......1J55 Vezano......1.50 UVOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Franc Veber. 352 strani. Cena ........................1-50 VELIKI SLOVENSKI SPISOVNIK. 4:57 strani. Vezano. Cena ...........-..............3^5 Zbirka pisem, listin in vlog za zasebnike, trgovce in obrtnike. VELIKI ASEVEDEŽ. 144 strani. Cena ....... Zbirka zanimivih in kratkočasnih spretnosti ; burke in šaljivi poskusi; ve«leževalna ta-hela; punktiranje; zastavice. VOŠČILNA KNJIŽICA. I« strani. Cena ...... Zbirka voščilnih listov in pesmi«* k godovom, novemu letu in drugim prilikam. VOJNA Z JUGUROTO. 121 stranL Cena...... VALENTINA VODNIKA IZBRANI SPISI. — 100 strani. Cena ........................ 1.25 J>0 -50 NASVETI ZA HIŠO IN DOM. 410 strani. Cena 1.— VALENTIN VODNIK SVOJEMU NARODU. — Ta knjigp nudi nasvete, kako ravnati v raznih vprašanjih in. neprilikah, ki se dnevno pojavljajo v delokrogu gospodarja in gospodinje in je torej rvesi svetovalec v vsakem domu. NAROD, KI IZUMIRA. 101 strani. Cena ____ Poljuden opte jqfcjs«vernejšega naroda na svetu* njegove Šege ln navade. NAJIVEČJI SPISOVNIK. 150 strani. Cena---- Knjiga vsebuje-veliko zbirko ljubavnih In " • Senatnih pisarn. NASA PRVA KNJIGA. Spisal Pavel Flere. 60 straaL T^rda ves. Cena .................. .75 To je nekak slovenski abecednik, sestavljen po uzorcu ameriških učnih knjig. S slikami. Primerno za otroke, katere hočete naučiti slovenskega pravopisa. -50 .30 J55 48 strani. Cena -........................ V prvi knjigi so fiesmi in basni, d oči m ga nam je v drugI knjigi predstavil Vodnika dr. Ivan Pregelj kot pesnika, zgodovinarja, govornika, glasbenika in časnikarja. .41 VODNIKOVA PRATIKA za leta 1937. 128 str. Cena......„.j5# Zbirka zanimivih spisov, ki so trajnega po-.75 mena. VODNIKI IN PREROKI. 128 stranL Cena .... J6t Knjiga je izSla v založbi Vo izbruhu vojne1 je odrinil kol niedieinei* na 1 »o j išče. Vojna je .pretrgala študij • i in ga tudi napotila, da se ni ( takoj po premirju vpisal na u- • piverzo. marveč je postal trge-vet s premogom. Podjetje pa' se je končalo s pasivo 400,000, Din.Šele .po tent neuspelem po-! izkusu se je zopet oprijel me- J dieine in je dovršil študij ter: Stara domovina kliče! OhWitf drirlo svojca rojstva! • Xajh it rrjša Pot v Jugoslavijo Brenen - Europa Ekspresni vlak ob parniku v Bremerhaven zajamii pripravno potovanje do LJubljane Ali potujte z znanimi ekspresnimi parniki : DEUTSCHLAND HAMBURG NEW YORK ALBERT BALLIN Izborre Železnike zveze od Cher-bourga ali Hamburga Za p»jiisnik v|«r:tš;« jft* lok.-ilneiri agentu ali HAMB1RC-AMERICAN LINE NORTH GERMAN LL0YI 57 BtOADWAY NEW YORK Hajmo pride do skale, čije strme stene skoro navpično . , padajo proti jezeru, po pobočju pa vodi steza. Posamezni kam- Pr»k*°- A P»«'den se je prik<»-j ni se pesnejo pod lovčevimi čevlji in se ropot a je kotalijo v1 l,aJ -1« ™°ral ponav-J globino. Z vročimi očmi gleda Hajmo za njimi. S svojim po- skuknjn 1Z fiziologije, za- SMRT V KOPALNI KADI MRTVI V LASTNEM BLATU SLOVEN1C PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU ti« WUI 11th STREET NEW IOBK, M. I. piAite nam za cene voznih listov, rezervacijo kabin, in pojasnila za po-tcvanje SHIPPING NEWS gledom je mogel zasledovati ropotajoče skoke, dokler ne ob ležijo na pesku na obrežju jezera. — Tam doli vsakdo najde mir! Vsakdo! Sedaj pa pobere kamen za kamnom in ga vrže, ter posluša padanje, ki se je pričelo z velikim ropotom, ki pa je vedno pojemalo. In vsak padajoči kamen mu govori: — Tako bi1 zabaviščih, tudi ti mogel utihniti, svojo kričečo srčno bol. Vrzi se doli!] Nobenega glasu ne da več od sel>e. kadar leži tam doli! Prime se konea skale, se skloni naprej, da mu eelo telo visi nad prepadom. Skalnati robovi, ki mole iz strmih pečin, se mu zde kot tisoč kameni tih rok, ki se stezajo proti njemu. Tu v zijoči globočini leži jezero kot veliko, okroglo oko; gleda proti njemu in ta pogled mu govori: — Vidim te. Samo pridi! Glej, čakam! Dalje se sklanja Hajmo, mraz spreleti njegove ude, kolona se mu prično tresti, na roki, ki se je oklenila skalnatega roba, že drgečejo prsti, kot bi se hoteli razkleniti. Tedaj pa zadone mehki, plavajoči zvoki skozi zrak proti njemu. V cerkvi sv. Jerneja zvoni zvon k prvi maši. Hajmo prebledi in se vzravna ter se prime za eelo, kot bi hotel pregnati hude sanje. Oddahne se in prekriža ter naglih korakov gre čez skale. Prijetno se mu zdi, ko zopet pride do gozda, čegar vrh je blestel v svitu vzhajajočega solnca. Že iz daljave sliši mukanje planinske živine. — Kaj mora biti tej govedi * — se vpraša. Mogoče pogreša planšarieo, si misli. Najbrže je prejšnji dan šla doli v samostansko vas, da bi bila pri procesiji. Toda to bi vendar morala povedati pastirju. Več kot stokrat je prejšnji dan Hajmo pri skalah, ali na pašniku, ali v jrozdn slišal pastirja klicati: — Ceneaaa! Hojoooo! Tvo pride Hajmo ua pašnik, vidi krave nemirno cepetati ob tihi koči; mukajo, tulijo in mahajo z repi. Vimena so jim napeta. Živali trpe bolečine; mleko jih peče. Počasi prihajajo krave proti lovcu, ki se bliža koči. puhajoč stezajo glave 'u ena obliže njegovo roko z raskavim jezikom. Pogladi jo po čelu in z ropotajočim zvoncem teče za njim do koče. Stopi skozi vrata. Koča je prazna. — Ccnca! — zakliče Hajmo. Nobenega odgovora. Palico nasloni na steno, odloži lok in sede na rob ognjišča. V pepelu še živo oglje; podrgne ga na kup, naloži trske in piha v žerjavico. Plamen prične plezati čez les, prasketajoč raste ogenj in Hajmo nalaga na kuj) polen ček za polenčkom, zatopljen v sanjave misli. Nič več ne sliši mukanja krav in ropota njihovih zvoncev — vedno mu še šumi v ušesih: — Juhuhu! Srce mi je veselo! Daleč tam, v oni drugi planinski koči, tudi najbrž že gori ogenj na ognjišču in Renot sedi pri svoji Gundi in jo objema, jo pritiska na prsi hi se smeje: — Kot liermelin so gladke tvoje bele roke. Hajmo si z rokami zatisne oči, kot bi hotel pregnati podobo. ki ga. je mučila in zasramovala z vriskajočo sreče. Popolnoma izgubljen v samega sebe sedi in ne sliši, kako «e zunaj krave drenjajo na skupen prostor; ne opazi, da njihovo glasno mukanje pojenjuje; ne sliši naglih korakov, ki se bližajo koči; samo dozdeva se mu, kot bi nagk) zatemnela vrata. S tr/idniml očmi pogleda. Tn tedaj ga zadene kot blisk. Skoči na noge, z zadušenim glasom iztegne roke in zopet stoji kot okamenel! Ali je bilo res, ali pa samo sanje? Ali je bila zares Ona, ki je stala mini vratmi, vsa pokrita s prahom, v belem krilu, čegar rob je bil odtrgan, in ki je viselo čez gole, od grmovja opraskane noge, z lasmi, zavezanimi okoli vratu, z izmučenimi potezami, toda s smej očimi se ustnicami in žare-čimii čini? Sedaj se premaknejo njene ustnice in zakličejo: — Hajmo! — Gitli! — krikne Hajmo. In zletita si nasproti, tiščita ustnice na ustnicah ter se držita v tresočih se rokah tesno sklenjena, kot se ne bi hotela več izpustili. — Hajmo! — Gitli! Samo to moreta govoriti med poljubi in poljubi. In kot bi se bila sreča razlila nad njima, tako velika in težka, da je nista mogla več prenašati na svoji slabotnih ramah, tako omahneta na rob ognjišča. In Gitli l>oža Hajmov obraz z obema rokama in šepeče: — Kaj ne, sedaj mi ne boš več umrl ? — Umrl ? — Od veselja ? — Kar je hotel še dalje povedati, utihne v vročem, žejnem poljubu. Oenca stoji na vratih s stisnjenimi pestmi in kot apno belim obrazom. Pogleda na to razburjeno srečo ni mogla prenesti, Hripavo se nasmeje, „se obrne, zbeži kot blazna čez pašnik, si s pestmi bije po čelu in kriči: — Ali je se na svetu kak norec, kot sem jaz! Ubiti bi jo morala v tej noči! Vreči bi jo morala v vodo! In sama sem sla po njo. Tak norec! Tak norec, kot sem jaz! radi katere je njegova prva žena izvršila samomor. Preselil se je v Berlin, poslal godbenik ter nastopal z nekim jazz-bandom v nočnih V enem prvih dunajskih ho- V Berlinu so sodniki :Uler-telov se je primerila te dni tra- no Šarloto .1 ueucmanuovo, ki g i on a smrt neke gostje, ki j" mudila s svojim možem v j Avstriji ua oddihu. I Danski konzul v Lodžu Ei sort se je pripeljal v avstrij je pustila svoje tri otroke v kletnem stanovanju umreti od gladu, ol»sodili na smrt. I Proces je nudil vpogled takšen primer človeške po , , . . . , ,, kvarjenosti in brezčutnost , >ko prostornico na obisk. Moii , , *. . - ,- «- 1 kakršnih »normalni ljuoj Tudi to življenje ni trajalo dolgo. Na berlinski univerzi je napravil doktorsko skušnjo'""" „J """ . , " ~""", kakršnih »normalni ljudje jm . .. , m /ena sta si ogledala mesto,'. . ... * . odnesel diplomo v Gradec, m .... . . .... . . '.izjavi samega zdravniškega iz ... , - .. . rodila v gletlalisee in na kon- , . , jo dal tam nostriticirati, po- , . . vedenea, ne morejo vee »Ion-1 1 - , vi- i .r eerte, zveeer J »a sta s«' zabava-] .. - . ..... . tem pa se jo otabiiral v ller- , , meti. < list veno življenje ob . . • t» i Ia v barih. Poeiitila sta se do- ... . . , nalsu pri Dunaju. Praksa mu . . , „ .... I-ojenke in nje socialni eut st.i! . . . . , " . . . uro. S« m kaj prida usjievala m moral se je zateči k dvomljivemu za-slnšku. Tako je n. pr. tudi od- v petek zvečer sta bila sknjiaj v baru in ko sta se vrnila »lomov, sta šla vsak ... - , i • i svojo spalnico, kateri je ločila stranjeval eloveski plod prino- , . -v, - , , . . . 1 i- i kopalnica seeili ženskah in si je zaradi , teh posežkov naprtil proces, ki: je aia|>ravil konec njegovemu] < M» večernem slovesu je kon-zdravniškemu udejstvovanju.? zul opazil, da je njegova žena Z nespretnim znanjem v medi-; zelo trudna, ni bil j>a zaradi eini jo namreč povzročil smrt j tega prav nič v skrbeh. Mirno neke paeijentko in sodišče ga' >e jo \ legel v posteljo in zaje obsodilo. j spal. Ob osmih zjutraj jo v »ta i - i________, I kakor ponavadi in stopil v ko- I rest a I je kazen, vzel in»t , - , , • , , , paluico, da hi se okopal. \ ko- od groze za- je Kazen, vzel jiot pod noge, šel v Perzijo, se j>o- ... ;r , ; i'alinei pa mu je tipal nekaj časa po Teheranu!' , . - s:.., i i: .. i i , - : >taJ korak. Kojtalna kad je bi živel tudi v Isjmhaini 111 ko je* ' J spoznal, da se ne more ustamo J la do vrha napolnjena z vod' viti v tujem svetu, se je zopet vrnil na Dunaj. V Purkerdorfu s<» je seznanil z neko zascbnieo, ki ji j«1 na t vezi I, da čaka na službo v nekem seinerinskein sanatori-ja. Pravil je, koraj nage, brez koščka kruha, brez kaplje vode. Mali Bernhardt ki je začel že uino-vati t«», kar se je dogajalo o-l»urjenje. Hotelsko osebje krog njega, jo je zaman prijel je le z največjo težavo pomiri - j /iX krilo in jo skušal pridržalo. Pozvana jtolieijska kmUija ti. Odrinila ^ra je, zalojnitnili je Ugotovila, da so bile kopal- ' vrata, obrnila ključ in odšl«. liC priprave še nedotaknjene, počenjati to, kar je Jiočenjala ti'ko do so zdi, du se je konzu- \es čas, od kar je stala samo-ou še njen nakit, vreden^o"l;iin v H:ivr<* s. Wa^liiii^toii v Havn- B*'rt>n»:iria v 1'horlMiiirg 1'ri'iiicn r I'rt'incn 11. 1'aris v I In vrv ('"lile tU Savoia v <;«*p» t l.~i. Ai|lll*niii:i v <"lnTlM»urg 17 Kiir:i v ISrpuni Sni tirni.-i v Tr.-t IS. 1 »h- Fr.-im-e v Ilnvrp -J. Majcstif v ClH-rliiHir« Muiilialtan r Ilavre eii:i topla in v Havre ltt'X v lifiuia Hrt>iucn v Urt-niPii -i. I4*"r«"ii^:iri:i v l'In-rlKmrg JI'XIJA: 1. Ij»favi-tlc v Iliivre A<|iiit»tii:i v CtM'riMturx \V:isliin^t4iii v Havre T. NormniMlie v Havre 5. Ktir<>i>a v Urt*meii (*i»nt<* tli Savoia v fleiirlH>urs 14. l.ri-tiK'ii v liri-inoti l.~». lJcx v Oeima <'liain|»Iaiii v Havro 1!». Manhattan v Havre iteren^aria v ('lierbfnirs Normaiitlie v Havre Aipiitattia v t"lic'ln»tir^ H. lin-tiirn v Iin-mou Clianiplain v Havre U*'X v Cenita Iti. Norman«lie v Havre Atpiitania v ClierlMinrg HS. l'urop:i v Ilremt'ii 17. t*«»nte Cramle v Oeona ^laj«-sl i«- v Clierl>our5 Mantiatlan v Havre !!«• »le Fran«-e v Havre 'S\. Coiite
  • a Beren^aria v riierlnjurg Br»-uifij v iSn-iaeu -7. < "ha m plain v Havre «1. Wasliinston v Havre Aipiitaiiia v t'lierlwiurff Norma m lie v Havre ko bančno uradnico^ ki mu j<4 zaupala svoje prihranke ter ga \ tlrla v usta. \z*lrževala eelo s predujmi v dobri veri, da jo bo vzel za že-' Raatelesenje pokojniee je no. Policija, ki ga je na ovad- j>okazalo, tla je vzela konzulo- bo slednje prijela, je našla v va žena tudi neki prašek. Ker Stanovanju dr. Rotha obilno ni vzroka za -amomor, gre ne- korespoinlenco raznih žensk, iz dvorano za nesrečo, katero je katerih izhaja, da je izrabljal plačala nesrečna ženska z živ- tudi druge. Nekemu zdravniku 1 jen jem. Njena smrt je tem jc n. pr. izvabil drobnogled, na- bolj tragična, ker sta prav na mestu da bi ga popravil, pa ga dan materine smrti dospela na je prodal. Z vsemi temi grehi Dunaj tudi dva konzulova o- obremenjenega imajo zdaj tir. troka, ki sta hotela preživeti Rotha pod ključem. Izročili gn rek a j dni na Dunaju v očetovi bodo sodišču. t in materini družbi. jokali doma, se tresli od strahu in iuraza, prosili kruha — II«' »le Krami- v Havre Majestic v riu-rUmrs Klimi*? v llremen foul«- «li Savioa v Ceinm JULIJA: I.iTi'imaria t t"lierl«otir;;: \Vasliin»t«iii v Havre Sat urn ia v Tr>t nekakšno okostje z belo kožo na glavi, z tičini globoko v lobanji, okostje, ki se je se malo gibalo — lienihartl. Mož je odnesel dečka takoj \ bolnišaieo, kjer je bil j»a /.<• \ >:ik trii«! zitma>n. **< >b«lukcija j«* liirotovila, da j«* lni?e telita !a '» wi j»ol kilograma, Wolfgang 7 kir. Bernhard 10 kilo-gianiov,*T so pisali li-ti. "Do jenček je imel bronhitis z gnitjem, Wtdfgang katar v >red njem ušesu, Benihard težko vnetje pljuč. Te bolezni pa so VA 2 N O ZA J NAROČNIKE Poleg naslova je razvidno dš kdaj imate plačano naročninn Prva številka pomeni mesec, dru-fja dan in tretja pa leto. Zadnje opomine in račune smo razpi% slali za Novo leto in ker bi želeti, da nam prihranite toliko nepotrebnega dela in stroškov, zato Vas prosimo, da skušate na-ročni no pravočasno poravnati Pošljite jo naravnost nam ali ja pa plačajte našemu zastopnik* v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopnikov, kojih imeni so tiskana z debelimi črkami• ifr^r so opravičeni obiskati tudi \druge naselbine, kjer je kaj na-r lih rojakov naseljenih. zaman, nihče jih ni slišal. Mi-, trpljenje samo povečale, smrt pila je noč, prešel naslednji J<- pa nastopila zavoljo gladu dan, prešla sta še dva dneva, in žeje. Telesca so bila jm»jk»|-najmanjši otrok je že umiral, noma izsušona..." Tedaj se je vrnila mati z tla M«*d tem, ko je zverinska rovi: ne s kruhom ali s toplo j mati z (brezskrbnim obrazom obleko, ki bi jim ogrela pre- • skakala po plesiščih, pila vino mrle ude, temveč s podobica ? likerje, jedla torte, napa- STAVKA V M EXICO CITY mi. lil s j k* t je odšla.. . In spet so minevali dnevi in noči: :H). januar, 31. januar, 1., 2., lebruar — Inge iu Wolfgang sta že davno umrla. Bombard jo -bil že 200 ur brez jedi in toplote, dolge dni v družbi mrtvega hraitca in sestrice, ko je končno vdrl skozi okno svak Juenemainnove. Pogled, ki j mu je nudil v vlažnem >taim-vanju je bil strašen: na )K>ste-lj: Inge in Wolfgang, na tleh (Dalje prihodnjič.) Ko so zastavkali uslužbenci poulične železnice v glavnem mestu Mehike, je družba najela stavkokaze, katerim je pa slaba predla. Stavkarji so se v takih množinah zbirali na progi, da je bil vsak promet onemogočen. Slednjič je kom-panija morala ugoditi zahtevam stavkarjev. jala godce, si kupila bluzo, d.i bi bila na prihodnjem plesu še bolj elegantna iu obiskovala svoje ljubimce... Ko so razglasili obsodbo, jo je sprejela l-rerbrižim in topo. "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje. to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane |7. — V I Italijo lista ne pošiljamo. NA SEVERU VEČ DVOJČKOV Že preti časom so postavili ruski učenjaki trditev, tla je na severu več dvojčkarskih |m»-lodov nego v južnih deželah. I prav tako trdi angl. konserva Itivni parlamentarec Sliaw, da . imajo plavooki starši več dvojčkov nego temnooki, v severnih deželah pa je. kakor znano, več plavookili ljudi nego na jugu. Po Shavvovih podatkih ima Norveška prvenstvo glede števila dvojčkov, kajti tu |>ride na vsakih 37 jio-roilov en j>orod dvojčkov, na Švedskem na (>4 porodov, na Škotskem na 6f». Dr. Gimnard Dahlberg dostavlja k tem številkam še sledeče: Na Finskem en poroti dvojčkov na 70 porodov, na Danskem na 73, v Madžarski na 78, v Franciji na 90. CALIFORNIA: San Francisco. Jacob Lai COLORADO: Ptiehlo, Peter Coll«. A. Safttft Walsenlmrg. M. J. Basalt INDIANA: Imlinniipoliw, Lootj Banlch ILLINOIS: Chicago. J. flerW. J. LnkanMi Ci<-er«», J, Faltian tCbltago, Clcera III Illinois) Jollet. Xlarj Hamhicb. Jose|tb Hr». ▼at I^ Salle. J. Sfielich Mascoulalt. Frank Aneustfn Nortli Cblctigo, Jože Zelene KANSAS: CJiraril. Acnes Motnfk Kansas City. Frank Žagar MARYLAND: Kitzniiller. Fr. V(n1oi»It«? Steyer. J. feme («.a Poena. W. Va. in Md.> MICHIGAN: lH»tniit. Frank Slolar MINNESOTA: Cbisholm, Frank Gonfe Ely. Jew. J. Pesbel Evelet h. Lonia (>oti2e Gilbert. I^uis Vessel nibbinR. Job? PovKe Virginia. Frank Ilrvatleb MONTANA: Roundup. M. M. Panlan Washoe, L. Cbamiia NEBRASKA: Omaba. P. Broderlck NEW YORK: Gowamla. Karl Strnisha Little Falls, Fiwk Masla OHIO: * • Barl>erton. Frank Troha Clerelaml. Anton Bobe k, Chaa. kir linger, Jacob Resutk. Jobn Sla polk Girartl. Anton Nas«*le Lorain, Louis Baiant, John Turn1 še Warren. Mrs. F. Raebar Yonngxtowo. Anton Klkel] OREGON: Oregon City. Ore.. J. K obla r PENNSYLVANIA: Brongbton. Anton Iparec Claridge, Anton Jerina Conemaugb. J. Brexoree Export, Louis SopantM Farrel, Jerry Okorn Forest City. Malh Will Greensbnrg, Frank Novak Jaknstown, Jobn Polanta ^ Knyo, Ant. TaulelJ Loreme, Frank Balloeb [ Manor. Frank Demabar Midway, Jobn žnat Pittsburgh. J. Pogačar Presto, F. B. Demsbar Steelton, A. Hren Turtle Creek, Fr. SeUfrer West Newton, Joaeob Jovaa WISCONSIN: Mllwankee. West All!*. Frank Skat Sheboygan. Joseph Kakei WYOMING: Rock Springs. Loots Tat Diamoodrille, Joe RoUch rojw UPRAVA "GLA8 NARODA