Posamezna Številka 10 vinarjev. M134. V Ljubljani, v torek, 13. jnnija IS16. Leto XLIV. == Velja po pošti: = Za calo leto naprej . . K 23-— za en mosoo „ . . „ 2-20 za Nemčijo cololotno . „ 29-— za ostalo inozemstvo . „ 35'— V Ljubljani na dom: Za coio ioto naprej . . K 24'— za on meseo „ . . „ 2'— V upravi prejemati mer.tino „ 1-80 — Sobotna izdaja: == za oelo leto ...... K 71— za Nemčijo oeloletno . „ 9-— aa ostalo inozemstvo. „ 12*— Drednlštvo je v Kopitarjovi ulioi štev. 6/1II. Rokopisi se no vračajo; nefrankirana pisma 8e ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Inserati: Enostolpna petltvrsta (72 mm širok« iu 3 mm visoka ali nje prostor) za enkrat . . . . po 3) v za dva- ln vočkrat . . 25 „ pri vočlili naročilih primeren popust po dogovoru. Poslano: Enostolpna pttitvrstapo 6t)vin. Izhaja vsak dan, izv. em&i nedelje in praznike, ob 5. uri pop. Redna letna priloga vozni red Opravništvo je v Kopitarjovi ulioi št. 6. — Račun roštne hranilnico avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, boBn.-herc. št. 75G3. — Dpravnlškoga telefona št. 188. M patliipif Krvavo odbiti - 2200 Lahov metih. - M podmorski Nezaupnica Salandru. Curih, 11. junija. (K. u.) V včerajšnji seji italijanske zbornice je izjavila zbornica Salandru povodom razprave o začasnem proračuna s 197 proti i'j8 glasovom nezaupnico. Pričakuje se, da Salandrova vlada odstopi. Razpravo je uvedel Salandra z obširnim pojasnilom mednarodnega in vojaškega položaja. Salandrov govor o položaju. Curih. 11. junija. fK. u.) Italijanska zbornica jc pričela včeraj v navzočnosti približno 450 poslancev razpravljati o začasnem proračunu. Ministrski predsednik Salandra podal sledečo izjavo: V zgodovinsko težavnem trenutku. Razprava zakonskega načrta glede na začasen proračun 1916/17 obsega vso politiko vlade, v sedanjem zgodovinsko važnem trenutku ji gre velika važnost, Za-kladni minister bo govoril o izrednih finančnih ukrepih, druga gospodarska in upravna vprašanja bodo pojasnjevati, ako se pokaže potreba, ministri resortov. Glede na upravičeno pričakovanje zbornice smatra vlada kot potrebno, da poda neglede na dosedanjo navado pojasnila o mednarodnem in o vojaškem položaju. Smeri zu;ianje politike. Pred dvema mesecema je zbornica z zelo veliko večino pritrdila poročilu zunanjega ministra Sonnina o smereh naše mednarodne politike. Te smeri se od takrat niso izpremenile, ker za to ni biio nobenega povoda. Smemo trditi, da je lojalna in delovna skupnost z našimi zavezniki v tej kratki dobi dovedia do popolnoma enotnih nazorov, kar se kaže s krepko kooperacijo. Dolga in težka vojska, ki je tako pravična, da je ne more nihče obžalovati. komur je kaj na boju za neodvisnost kulturnih narodov, ki se je zalo prevzela z vsemi vojnimi preizkušnjami, da se doseže zmaga z vedno bolj izpopolnjujočo se slogo duhov in orožja. Deliti moramo s svojimi zavezniki veselje in žalost in smo ju delili. Moramo, kar velja še več, skupno uporabljati neposredne in oddaljene smotre in orodja vojske, katerega uporaba prekaša vsako človeško previdnost in to se zdaj godi. Dajali smo in dobivali z enako aarežljivostjo vsakovrstno podporo. Salandra o silovitem našem napadu. Silovit napad sovražnika na našo bojno črto, ki veže zelo velik del njegovih sil, je omogočil zmagovit naval našega ruskega zaveznika proti skupnemu sovražniku. Upajmo, da zdaj sovražnik svojega ugodnega stališča osrednjih postojank ne bo mogel hitro izrabiti. Dogodki, kakor se razvijajo, dokazujejo, da veleva najvišja in trajna potreba slogo, ki postaja vedno dragocenejša. Sloga sc mora izražati tudi v manjših, a zelo važnih ukrepih gospodarskega in finančnega značaja. Posvet v Parizu. Te dni v Parizu sklicanega posveta se bo udeležil od italijanske vlade finančni minister. (Porogljivi klici na levici.) Na tem posvetu se namerava, kar zbornica zna, sklepati o končni pogodbi glede na gospodarske ukrepe mednarodnega značaja, ki bodo koristili med vojsko. Prouča-valo se bo tudi, s kakšnimi sredstvi naj se doseže za bodočnost tesno gospodarsko sodelovanje. Odločilo se pa o tem ne bo nič, preden ne bodo parlamenti zveznih narodov razpravljali in sklepali o po posvetu predlaganih predlogih. Salandra proti razširjevalcem vznemirja-jočih vesti. Vlada, ki smatra, cla je njena prva dolžnost, gojiti duha v deželi in mu vdahniti popolno zaupanje v se in v bojne sile, ki so pripravljene, da se branijo in vojskujejo s sovražnikom na suhem in na morju; timeva, da bi postopala napačno, če bi varala deželo o menjajočih se fatalnih dogodkih tako velike vojske in če bi deželi ne predstavljala vojaškega položaja takega, kakršen je v resnici. Le tako se more onemogočiti škodljivo, četudi nezavestno delo razširjevalcev hipnih vznemirjajočih in žalostnih novic, ki ubeže tem ložje pre-prečujočim in kaznujočim odredbam, ker se, žal, ne nahajajo samo med množico ljudstva, marveč celo v najvišjih socialnih in političnih krogih. (Veliko odobravanje.) Tako škodljivo delovanje se mora popraviti in zadušiti z neposrednim in močnim protinastopom okolice. Salandra o laških porazih. Medtem ko smo namerili svoj najmočnejši in najodločnejši napor proti vzhodu, da premagamo vztrajen odpor, katerega stavijo ovire in že dolgo časa pripravljene obrambne utrdbe, da bi dosegli tiste teritorialne smotre, ki so v neposredni zvezi s končnimi smotri vojske, je pripravil sovražnik, ki je izrabil tišino na ostalih bojiščih, proti nam močan napad tako, da je nakopičil v zagozdi Tridentinskega veliko izbranih čet in strašilo množino topov. Očividno se je sovražnik odločil za napad, na črti doline Lagarine in visokih planot ob Brenti, ker se je tu opiral na utrdbe Tridentinskega in sosednje zemlje, kakor tudi radi manj vrednih naših tamošnjih obrambnih postojank radi skrajšanega ozemlja gora in ker bi morebiti tudi ogrožal spodaj ležečo planoto. Ta točka jc najbolj ranljiva na meji, ki se je določila leta 1866., ker našemu dednemu sovražniku vedno, kadar se mu ljubi, odpira duri v našo hišo. (Splošno godrnanje. Klici: Zakaj niste duri zaprli?) Opisane neugodne okolnosti so omogočile sovražnemu napadu prve uspehe, ki jih ni mogoče tajiti. Možato se pa mora priznati, da bi se ta postojanka, ako bi jo bili bolje branili in če bi se bili bolje pripravili na napad sovražnika, vsaj več časa držala in da bi se bilo sovražno prodiranje zadržalo bolj v gorovju od dežele proč. (Glasno godrnanje. Klici: To je obtožba!) Umevam, da je to napravilo boleč vtis v deželi, ko se je izvedelo, da je po enoletni vojski izven deželne meje stopil sovražnik na sicer kratek, a svet kos naše dežele, ker je vsak kos domovine svet. Toda nahajamo se zdaj že v četrtem tednu, ko se je pričel vroč boj; reko zasedbe je zadržalo hitro zbiranje ljudi in sredstev, tako cla je sovražnik po svojih prvih, prelahkih uspehih mogel prehoditi le kratko pot. Kakor stoje zdaj stvari, bi bilo predrzno, če bi se trdilo, da je že premagan kritičen trenutek, ker sovražnik, katerega zadržuje junaška obramba kril, se pripravlja na naše osrednje postojanke na zelo mogočen napor, katerega konec pa lahko z mirno zavestjo pričakujemo. Nasprotnik ne bo uspel nasproti številnim, bogato preskrbljenim silam, katere smo mu postavili nasproti. Naravne pomanjkljivosti postojank, v katerih se mora razviti naša obramba, bo nadomestil nepremagljivi duh naših vojakov, njih odporna moč nasproti naporom in njih neustrašljivost. (Splošni, navdušeni živio-klici armadi.) Salandra svetuje, naj poslanci obiščejo bojišče. Kdor med vami, gospodje, obišče ozemlje, kjer se vojskujejo in kjer se z zgledno odločnostjo pripravljajo bodoči dogodki, se bo vrnil gotovo domov, kakor sem se jaz, z pogumujočim vtisom in bo sporočil domovini iskro tiste odločnosti, požrtvovalnosti in zavesti zaupanja, ki preveva duše njenih najboljših sinov, od voditeljev do vojakov, lfi se vojskujejo in ki umirajo. (Ponovni splošni, klici; Živio naši vojaki!) Zbornici priporoča laški ministrski predsednik zmernost. Če boste, cenjeni tovariši, zahtevali še obvestil, sodb in pojasnil, jih bo podala vlada v popolnem obsegu in resnično; iz-preminjala nc bo nobene resnice, a v listi meri, ki po njenem mnenju ne bi. škodovala koristim dežele. Sploh nc more nihče želeti, da bi koristile naše razprave sovražniku. Kakor v drugih parlamentih, bo tudi ta zbornica, o čemur nc dvomim, poznala meje, katerih se mora držati naša razprava. Neomejena je po njena pravica do kritike, in če hočete, lahko obsodite vlado, ki mora z vsemi silami delati na to, da dobita armada in mornarica sredstva, ki jih potrebujeta, da dežela prenese te:'! i I i dve lo!i njegovi tovariši in ki so ga neprestano hujskali. Ti ljudje nc smejo prevzeti vlade, ker če bi šlo tako kot so zahtevali, bi bilo zavzelo pustolovstvo Italije šc večji obseg, dasi niso mogli nili preprečiti, tla bi ne bil vdrl sovražnik v Italijo. Kadlkalec Alessio pripoveduje, zskai ni veii zaupal Salandru Racliknlec Alessio je pripovedoval, zakaj sc .je njegovo prejšnje zaupanje v vlado izpremenilo po izpremonjenem položaju v nezaupljivost. Ministrstvo je slabo gospodarilo, to dokazuje, ker jc mor?.! o novi ruski ofenzivi poročati. da varuje Italijo. Tudi vrhovno vojno vodstvo, žal, po enem letu vojske ni iz-previdelo, cla ho in kje da ho napadel sovražnik. Zdaj je potrebna taka vlada, ki ho zbrala vse sile narocla. Luciani predlaga zaupnico Salandru> Pristaš vlade, poslanec Luciani, je nato predlagal: Zbornica, ki zaupa delovanju vlado, pritrjuje zakonskemu načrtu o začasnem proračunu. Salandra zahteva posebno glasovanje o zaupnici, Salandra je nato prosil zbornico, naj glasuje o predlogu v dveh delih, in siccr pred vsem o prvem delu, ki izraža izrecno vladi zaupnico. Po izidu tega glasovanja namerava vlada uravnati svoje postopanje. Kar tiče rešitve zakonskega načrta o začasnem proračunu, jc to državna potreba, ki je popolnoma neodvisna ocl sklepov, ki jih bo morala morebiti skleniti krona. Govorniki strank o stališču nasproti Salandru. Ko je več poslancev označilo svojo stališče nasproti načinu glasovanja, jo izjavil radikalec Girardini, da kot poslanec Vidma in Furlanijc zaupa v končno zmago in da občuduje italijanske vojake, v imenu radikalcev pa mora zahtevati, cla so zastopane v vladi vse stranke domovine. Demokrat levice Leonarclo Bianclii je izjavil, da. odreka vladi zaupnico, ker sodi, da vlada ni dovolj odločna in ker ima premalo stika. z zbornico in z narodom. Nacionalist Medici jc izjavil, da odreka ministrstvu zaupnico, ker sodi, da mora pokazati vlacla najboljše sile in najbistrejše glavo naroda, ker se le tako zagotovi zmaga. Reformni socialist Barenini jc tucli rekel, da je potrebno za zmago, cia boljšo. moči vladajo in naj zato Salandrova vlada odstopi. Katoličan Mecla je izjavil, da njegova skupina prej ko slej zaupa Salandru. Giolitttijev pristaš poslanec Scha-ner je izjavil, da ne zaupa vladi, zato se pa morajo združiti vse silo. Dedni sovražnik mora iz mej Italije, ki hi bila smrtno ranjena, če jo v tej vojski ponižajo. Nova vlacla mora izražati slogo naroda. Fri glasovanju ne dobi vlada zaupnice. Nato se prične glasovanje; približno 80 poslancev je zapustilo pred glasovanjem zbornico. Prvi del Lucianije-vega predloga je bil odklonjen s 197. proti 158. glasovom, dva poslanca stal vzdržala glasovanja. Proti zaupnici so glasovali med drugimi Bissolati, Lucati Sacei, Torri in večji del zvestih pristašev Giolittija, ki sam ni bil navzoč. Začasen proračun s« odobri do konca julija. Ko se jc naznanil izid glasovanja, jc prosil Salandra, naj se glasuje tudi o drugem delu Lucianijevcga predloga. Z več strani so protestirali, dokler ni končno prodrl predlog vladnega pristaša desničarja poslanca Rubini, ki jo predlagal, naj sc glasuje za začasni proračun le do konca decembra. Nekateri poslanci pristaši vlade so zahtevali. na j se o tem glasuje po imenih. Skoraj soglasno so nato sprejeli Rubinijev predlog. Sejo so nato zaključili. Za sejo v ponedeljek obsega dnevni red lc obvestila vlade, kar pomeni, da napove vlada olicijelno svoj odstop. Italijanski kralj v Rimu. Curih, U. junija. (K. u.) Italijanskega kralja pričakujejo v Rimu danes zvečer ali pa jutri zjutraj. Ko pride kralj v Rim, sc prično običajni posveti o načinu, kako nai se reši kriza ministrstva. Zakaj so izjavili Salandru nezaupnico. Lugano, 11. junija. (K. u.) Naglaša se, da so izrazili Salandrovi vladi nezaupnico, ker niso bili zadovoljni z obotavlianicjn vlade in radi njene nezadostne izjave, ki je baje grajala vojno vodstvo; očitali so ji tudi, da ni dovolj odločna; na drugi strani je pa gledala zbornica na to, da ni bila za njen nastop merodajna avstrijska ofenziva in da upa na zmago. Intervencionistična skupina najskrajnejše je zato nameravala predlagati, da je potrebna velika in močna vlada, ki bi družila vse smeri in sile domovine, da se doseže končni smoter vojske. Glasovanje je dokazalo, da stranke ne sodijo enako o Salandrovi vladi in o novih potih. Listi pišejo, naj sc ustanovi tako-zvana narodna vlada, da tako oslabe vtis krize v sovražnem in zveznem inozemstvu. Salandra odstopi, Berlin. Salandrov kabinet najbrže odstopi, ker mu je zbornica izrekla nezaupnico s 197 proti 158 glasovom. Sodijo, da bo sestavil novo ministrstvo Bissolati, ki bo poveril zunenje ministrstvo Tittoniju. Francozi o laški ministrski krizi. Bern, 12. junija. (K. u.) Sinočni pariški listi so prepričani, da bo moralo vsako novo laško ministrstvo hoditi po potih sedanje vlade in da bo moralo izvesti vojsko do končne zmage. Francozi zahtevajo, naj ostaneta Salandra in Sonnino ministra. Lugano, 12. junija. (K. u.) Francoskemu časopisju italijanska ministrska kriza ni všeč. Listi, posebno Temo«, svetujejo, kako naj se reši kriza, nc da bi se ozirali na pravico samoodločitve Italijanov. Francozi zahtevajo, naj se nadaljuje politika vlade, ki jc odstopila in da naj ostaneta Salandra in Sonnino, katerima dovoljujejo, naj si pridružita druge ministre, če se že mora izpremeniti vlada. vojsia z nalilo. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 10. junija. (K. u.) Uradno. Odbili smo napade Italijanov na več točkah naše bojne črte med Adižo in B rent o. K številu do zdaj preštetih ujetnikov v napadalneu prostoru smo iznova ujeli še nad 1600 Italijanov, med njimi 25 častnikov. Pri tolminskem mostišču so zrušile naše čete po krepkem učinkovanju s topovi ovire in kritja dela sovražne bojne črte in so se vrnile z 80. ujetniki, med njimi 5 častnikov, z eno strojno puško in z drugim plenom. Dunaj, 11. junija. (K. u.) Uradno. Italijani so ponovili svoj sunek proti posameznim točkam bojne črte; povsod smo Jih hitro in krvavo odbili. Na Monte Lemerle so napadle naše žete tiste sovražne oddelke, ki so se držali blizu vrha, jih presenetile in se polastile vrha v popolnem obsegu in ujele nad 500 mož. Naši letalci so metali bombe na kolodvor Čedad. Dunaj, 12. junija. Uradno. Položaj na južnozahodnem bojišču se ni izpremenil. V Dolomitih in na naši bojni črti med Brento in Adižo smo vrgli Italijane povsod, kjer so napadli. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml. Dogodki na morju. Dunaj, 11. junija. (K. u.) Uradno: Neki naš podvodni čoln je torpedi-ral 8. t. m. zvečer veliko italijansko pomožno križarko »Principe Umfeerlo«, ki je imela na krovu čete in katero je spremljevalo več rušilcev; ladja se je potopila v nekej minutah. Dunaj, 12. junija. Uradno. Skupina pomorskih letal je obstreljevala z vidno dobrim uspehom ponoči od ii. na 12. t. m. železniško progo San Dona—Mestre in kolodvor Mestre, zadeta je bila večkrat remiza lokomotiv, tndi na arzenal v Benetkah smo vrgli več bomb. Kljub ljutemu obrambnemu ognju so se vrnila vsa letala. Poveljstvo mornarice. Laško uradno poročilo o potopu transportnega parnika »Principe Umberto^, Rim. 10. junija. (X. u.) Agenzia Štefani; Dva podvodna čolna sta napadla 8. junija proti večeru na spodnjem Jadranskem morju iransport čet in blaga na treh par-nikih, katere je spremljalo brodovje tor-pednih rušilcev. Podvodna čolna, dasi takoj napadena, sta le izstrelila svoje torpede, med katerimi je zadel eden parnik Principe Umbreto«, ki se je potopil v nekaterih minutah. Če tudi so hitro pomagale parni-ku druge ladje, ki so križarile, se je potopil v nekaterih minutah. Izgub še niso natančno doznali, a sodi se, da je utonila polovica vojakov. X V Parnik Principe Umberto so izpustili v morje 1909; obsegal je 7833 ton; stroji 9000 konjskih sil. Laško uradno poročilo. Rim, 8. junija. V zgornji Valtellina so razširili naši alpinci zasedbo alpskega go- rovja Volontari (3042 metrov), Ortlerja (3359 m) in Hochjochhtitte (3530 m). V dolini Chiesa je napadel sovražni oddelek našo postojanko Scorzade na Daone; naš protinapad ga je razkropil. V odseku dolenje Adiže dvoboj s topovi. Nase topništvo jc razkropilo male sovražne oddelke severno od Marco (dolina Lagarina) in v Vallarsi in je učinkujoče obstreljevalo sovražne baterije ob Pozzachio. Na bojni črti Posina-Asti-co je delo\alo od časa do časa topništvo. Na visoki pianoti Sette Comuni se je nadaljevala Ijuta bitka na ccli bojni črti. Sovražnik je ponovil zvečer 6. t. m. po temeljili pripravi s topovi svoje napade na naše postojanke južnozahodno od Asiago. Boj je trajal ljuto celo noč in se je končal zjutraj s porazom napadalnih krdel. Včeraj popoldne je sovražnik zopet ljuto napadel naše središče in naše desno krilo. Goste množice pehote so naskočile po običajni pripravi s topovi naše postojanke južno od Asiaga in vzhodno od Val Campo Mulo, a smo jih vselej vrgli s strašnimi izgubami za nje. Na ostali boini črti do morja nastop s topovi in običajni napadi naših oddelkov. V odseku gore Sv. Mihaela je naš dobro merjeni ogenj povzročil v sovražnih črtah požare in eksplozije. Rim, 9. junija. V odseku doline Adiže dvoboj s topovi. Naše topništvo je povzročilo požare in eksplozije zalog streliva v Angbebeni (Valarsa). Na bojni črti Posina-Astico so nastopila zvečer 7. junija med S. Umbaldo-Velo-d' Astico zbrana krdela sovražne pehote na napad proti Monte Brazone, a jih je takoj razkropil dobro merjeni ogenj naše pehote. Na visoki planoti Sette Comuni se ljuto nadaljuje bitka. Zvečer 7. t. m. so se razvijali Ijuti boji za naše postojanke vzhodno od Val Campo Mulo do okolu 11. ure ponoči. Naša pehota je klala napadalce. Na bojni črti neke stotnije smo našteli 203 mrliče. Včeraj, ko so došla nova ojačenja, je sovražnik po prejšnjem besnem obstreljevanju s težkimi topovi ponovil napad v odseku vzhodno od Asiaga in od Val Campo Muli. Alpinci in pehota so odbili večkrat sovražna krdela z ljutimi bajonetnimi napadi. Naši so se umaknili zvečer, da se izognejo ognju s topovi, v nove postojanke, ki leže nekaj sto metrov vzhodno od prejšnjih postojank. V dolini Sugana so delovali topovi. O posrečenih napadih z naše strani se poroča iz odseka Podestagno (zgornji del doline Boit) in od črnega Rienza. V Karniji in ob Soči ie delovalo topništvo in so se bili Ijuti boji z bombami, 10. junija. Po svojem težkem porazu in po strašnih izgubah 8. t. m. se je omejil včeraj sovražnik na ne posebno ljute akcije s topovi. V odgovor so podvzele naše čete na več točkah bojne črte protinapade in so izsilile ž njimi nastop močnih sovražnih sil, na katere smo nato namerili učinkujoč ogenj naših topov. Nekoliko smo napredovali v zgornjem delu Vallarsa, v odseku Monte Novegno (potok Posina), v dolini Astico in na zahodnih strminah Monte Cengio. Metodično prodiranje v zgornji dolini Boite in Ansiel smo nadaljevali. Na ostali bojni črti do morja običajni dvoboj s topovi, boji z bombami in mali napadi naših čet. Sovražni letalci so metali bombe v več krajev beneške ravnine; ranjenih je bilo 7 oseb, tudi nekaj škode so provzro-čili. Laška skupina Capronijev je obstreljevala sovražne tabore in obrambne postojanke v dolinah Assa in Astico. Laške laži. Dunaj, 11. junija. (K. u.) Iz vojnega tiskovnega stana: Laško dnevno poročilo 5. junija je trdilo: V dolini Daone so napadli 3. junija sovražni oddelki našo prednjo postojanko blizu Malga Staboletto, Ko so došla ojačenja, smo s protinapadom pregnali sovražnika. Glede na to pribijemo: Dne 3. junija je napadla naša poizvedovalna četa 20 mož na levem bregu Chiese pri Oraculu stoječo stražo, ki je štela 20 mož. Italijani so takoj zbežali na desni breg, enega moža so naši ujeli, drugega ustrelili in pokopali. Sovražnik ni izvedel nobenega protinapada in se od takrat ni več pokazal na levem bregu. Izgub nismo imeli nobenih. Pri Malga Staboletto še ni bilo nobenega Italijana. Dne 6. junija so poročali Italijani, da jc razkropil ogenj italijanskih baterij v zgornji dolini Cordevole avstrijsko krdelo, ki je korakalo iz Pralongia proti Monte Sief. Kar so trdili Lahi, je laž. Na fronti pri Gorici. Sobota, dne 10. rožnika 1916. Lah nadaljuje z obstreljevanjem naših vasi krog Gorice, Seveda ne brez žrtev od strani našega civilnega prebivalstva. Lahi so pričeli zopet intenzivnejše z akcijami letalcev, kot pred vsemi večjimi dogodki. Tudi naši letalci živahno hodijo za laško bojno črto. Na celi fronti te dni močno grmenje topov. Brezuspešni italijanski protinapadi. 17. vojnega tiskovnega stana javljajo poročevalci z dne 10. t, m.: Med Adiško in Sugansko dolino so včeraj Italijani na ve-čih točkah napadli, pa so bili povsod odbiti. Avstrijske čete so med temi napadi ujele nad 1600 Italijanov, vsled česar se je število od 15. maja ujetih povišalo na pri- bližno 45,000, Pri tolminskem obmostju je j neki avstrijski oddelek po artiljerijski pri- I pravi napravil sunek proti italijanskim po- I stojankam. porušil sovražne ovire in jarke in ugrabil ujetnike ter zaplenil vojni materija!. | Zopet dva laška generala odslovljena. | Rim, 10, junija. (K. u.) Uradno se poroča, da je odslovljen gener ilni major Trm- ! i>etti. Lugano, 11. junija. (K. u.) Resto del Carlino poroda: Generalni poročnik Hugo Brusati je zapustil svoje mesto kot prvi kraljev pobočnik. Brusatija, o katerem se trdi, da je pristaš nevtralnosti Italije, so že več časa prej napadali, kakor njegovega pred kratkim upokojenega brata. Vojsko z Risi. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 10. junija. (K. u.) Uradno. V protislovju s predvčerajšnjim dnem so se včeraj uneli zopet na celi severnovzhodni bojni črti boji, ki so bili najskrajnejše Ijuti. Med Okno in Dobronovcem smo odbili na nekem mestu 8, na nekem drugem mestu pa 5 težkih napadov, ob tej priliki so se posebno odlikovali naši vojaki 16. šlezijskega bataljona. Močne ruske sile so po ljutam bo« renju potisnile ob spodnji Stripi naše čete z vzhodnega na zahodni breg. Veliko ruskih napadov smo odbili severnozahodno od Tarnopola. Pri Lucku so se bojevali zahodno od reke Stir. Preprečili smo prehodne poizkuse Rusov pri Kolkih in severnozahodno od Čartoriska. Dunaj, 11. junija. (K. u.) Uradno: Sovražnik je pridobil predsinoči s tremi polki vzhodno od Kolkov levi breg Stira. Obkoljujoči protinapad avstrijskih čet ga je vrgel zopet čez reko; ujeli smo ob tej priliki 8 ruskih častnikov in 15G0 mož in zaplenili 13 strojnih pušk. Severno zahodno od Tarnopola smo iztrgali s protinapadom sovražniku višino, katero si je bil priboril z velikimi izgubami. Nad vse ljuto so se zopet vojskovali v severnovzhodnem delu Bukovine. Pritisk premočnih sovražnih sil, ki so nastopile z brezobzirno izrabo ljudi, kakršni tudi pri tem sovražniku ni zgleda, je povzročil, da smo se tudi tam razvozlali od sovražnika in da smo se umaknili. Dunaj, 12. junija. Uradno: V severnovzhodni Bukovini smo se ločili od sovražnika v trdih bojih zadnjih čet. Sovražno krdelo, ki je prodiralo iz Buczacza proti severozahodu, so vrgli s protinapadom nemški in avstrijski nolks ujeli so ob tej priliki 1300 Rusov. Na višinah vzhodno od Wiesnie-wczyka se je danes zjutraj v ognju naših topov zrušil močan ruski napad. Vzhodno od KozIowa so naše poizvedovalne čete pregnale sprednjo postojanko Rusov. Severnozahodno od Tarno pola se neprestano ijuio bore Večkrat navedene postojanke pri Vorebiovki so opetovano menjala gospodarja. Ob Ikvi in v Voliniji je bilo včeraj primeroma mirno. Zahodno od Kolkov so naše čete odbile Ruse, ki so skušali prekoračiti reko. Tu kakor povsod drugod so v brezobzirnem nastopu sovražnih mnO' žic odgovarjale tudi izgube sovražnika. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 10. junija. (K. u.) Veliki glavni stan. Pri nemških četah se ni zgodilo nič važnega. Berlin, 11. junija. (K. u.) Veliki glavni stan: Nemški poizvedovalni oddelki so vdrli južno od Kreva v roško postojanko, katero so zrušili; ujeli so nad 100 Rusov in zaplenili eno strojno puško. Berlin, 12. junija. Veliki glavn stan: Nemške in avstrijske čete armade grefa Bothmerja so zopet vrgle ruske oddelke, ki so prodirali severnozahod no od Buczacza ob Stripi. Ujeli smo nad 1300 Rusov. Položaj nemških čet se ostalem ni izpremenil. Vrhovno vojno vodstvo. reirograa, 9. junija. Uradno: Zahodno bojišče. Bitka v Voliniji in v Galiciji se nadaljuje. Nemci so poizkušali, da zadrže naše prodiranje na bojni črti Pripjet. Dognali smo, da so prišle nemške sile iz pokrajine severno od Poljesja, med ujetniki je veliko Nemcev. Kljub ljutemu odporu sovražnika na več točkah napreduje naš napad na celi bojni črti od Pripjeta do rumunske meje. V mnogih odsekih jc napadalo sovražnika naše konjeništvo. O podrobnostih se poroča, da je neki kozaški švadron pri Bucku (24 km severovzhodno od Lučka) napadel sovražne utrdbe zadaj in vzel ob tej priliki sovražniku 2 topova 8 voz streliva in 200 zabojev streliva; naši poizvedovalni oddelki so zaplenili pri Bora-tynu (10 km južnovzhodno od Lučka) dva 10 cm topova in ujeli 14 častnikov in 160 mož. Pri Dobratynu cb Ikvi (11 km ob reki navzgor od izliva Ikve v Stir) smo zapleni-i en 10 cm top in 55 voz streliva. Poleg drugega smo zaplenili še 30 posod dušlji-vega plina. Naše mlade čete tekmujejo glede na hrabrost s starimi, preizkušenimi polti. Polki neke deželnobrambovske divizije so n. pr. vrgli z odločnim napadom sovražnika čez Stir in so zavzele med zasledovanjem mostišče Rozijszcze (19 km severno od Lučka). Ujeli smo približno 2500 Nemcev in Avstrijcev, vzeli strojne puške in napravili bogat plen. Naše čete so prekoračile Stripo in so dosegle potok Zloty 5 im zahodno cd spodnjega teka Stripe. V t;sn bojih je bil nevarno ranjen general Nikulin, ki je vodil neko naše napadalno krdelo, Število ujetnikov vedno narašča. Sovražno topništvo je obtreljevalo 7. t. m. zvečer najskrajnejše besno naše postojanke bolj severno; ponoči 8. t. m. je napadel sovražnik z močnejšimi silami. Odbili smo vse njegove poizkuse, da bi se približal našim utrdbam. Pri kolodvoru Molodeczno jc vrglo sovražno letalo 4 bombe. Pet nemških letal je preletelo Logišin (26.5 km severno od Pin-ska), vrgla so 50 bomb. Naši topovi so sestrelili en aparat, ki je padel v nemške črte. Petrograd, 10. junija. Njegovo Veličanstvo vrhovni gospod vojske je sprejel včeraj sledečo brzojavko francoske ljudo-vlade: »Velika zmaga, katero je priborila Rusija z dobrim operativnim skupnim sodelovanjem z generalnimi štabi zaveznikov, mogočno prispeva k skupnemu uspehu, Memtem, ko se upira francoska armada pri Verdunu hrabro in nepremagljivo proti napadom Nemcev, s katerimi so zopet pričeli, so zadali hrabri vojaki Vašega Veličanstva našim sovražnikom krvav poraz. Razveseljena po srečnem naznanilu prosi Francija Vaše Veličanstvo, naj sprejme naše najodkritosrčnejše čestitke tako Vašemu Veličanstvo kakor tudi hrabri armadi Raymond Poincarž.« Čete generala Brusilova so nadaljevali prodiranje in zasledovanje sovražnika. V boju s sovražnimi zadnjimi oddelki so prekoračile naše čete severno in južno oc1 Lučka Stir. Oddelki, ki so prekoračili reko, preganjajo sovražnika, ki se poizkuša držati v zadaj ležečih postojankah. V prostoru Hladki-Gebrov, severozahodno od Tarnopola, se še ljuto bojujejo za nekatere višine, ki trajno menjajo gospodarja. Belgijski oklopni avtomobili izborno služijo našim četam. Dne 10. junija zgodaj zjutraj so vdrle naše čete v Buczacz, Med napadom ob Dnestru so osvojile vas Scianka (16 km južnozahodno od Jazlo-wic). Ob bojni črti pri Dvini na mnogih mestih boji s topovi. Ponoči na 9. junija so pričeli Nemci v velikem obsegu delovati s topovi in z metalci min proti nekaterim pocl-odsekom postojank pri Dvinsku. Pri Krovu in južno od Smorgona je izkušal sovražnik večkrat približati se našim postojankam, a ga je vselej pregnal naš ogenj. Ob prekopu Ojinski mestoma živahen boj s streljanjem, NAJVEČJI DEL RUSKE ARMADE ZBRAN MED BRODYJEM IN TARNO-POLOM, Kakor poročajo »Times«, jc pisal Wiegand iz Berlina listu »World*, da se ruska ofenziva razteza na približno 200 milj dolgi črti od zahoda Brodyja do Črnovic. Največji del ruske armade je zbran med Brodyjem in Tarnopolom. Rusi so tu koncentrirali tudi skoro vso artiljerijo. Na nekaterih točkah se zdi, da imajo neizčrpne municijske zaloge. Artiljerijski ogeni mora biti nekaj strašnega. Spominja na avstrijski predor pri Tarnovu in Gorlicah. Zdi se, da Rusi uporabljajo enako metodo. RUSKE MNOŽICE V EESARABIJI. Bukarešt, 12. junija. Iz Rusije došle osebe trdijo, da proti severni Besarabiji neprestano odhajajo čete, in sicer v smeri proti Lipkanom. Te čete cenijo na 300,000 mož. V Besarabiji so ceste proti severu kar posejane z municijskimi oddelki. RUSIJA ZAKRIVILA SVETOVNO VOJSKO. Kolin. Dr. Szeps, glavni urednik »Fremdenblatta«, je objavil v »Koln. Ztg.« članek, v katerem pripoveduje, da je obiskal 30. junija 1914 angleškega veleposlanika Bunsena, ki je rekel, da je položaj resen, a da brezupen ni. Tako optimistično, kakor pred dvema dnevoma, pa več ne sodi o položaju, ker ga je obvestil njegov ruski tovariš, da jo Rusija mobilizirala. Rusija je torej mobilizirala 29. junija, najbrže pa že prejšnji dan, dasi je ruski generalni štab to zanikaval in je zamenjaval car brzojavke z nemškim cesarjem, ki je posredoval na dunajskem dvoru To jc objavil, pravi Szeps, zato, da prispeva k resnici v polemiki, kdo je provzročil vojsko. RUSKO RUMUNSKA MEJA ZAPRTA. Frankobrod, 11, junija. Iz Bukarešta poroča »Frank, Ztg.« »Utro Russij« brzo-javljajo iz Petrograda, da so ustavili ves osebni in tovorni promet med Rusijo in Rumunijo, a le za kratek čas, dokler bodo prepeljavali čete in strelivo. Boji na zafioi. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 10. junija. (K. u.) Veliki glavni stan: Na zahodnem bregu Moze smo učinkujoče nadaljevali boj s sovražnimi baterijami in z utrdbami. Naše čete so nadaljevale napade na vzhodnem bregu reke. S trdimi boji smo vrgli sovražnika na pobočju južnozahodno od utrdbe Douaumont, v gozdu Charpitre in na grebenu Fumin iz več postojank. Bavarski lovci in vzhodno pruska pehota sta vzela zahodno od trdnjave Vaux močno utrdbo sovražnika na polju, ob tej priliki so ujeli posadko, katera je štela še nad 500 mož, in so zaplenili 22 strojnih pušk. Od 8. junija dalje smo ujeli 28 častnikov in nad 1500 mož. Nemška patrulja na Hartmanns-weilerkopfu je pripeljala iz sovražnega jarka več ujetih Francozov. Berlin, 11. junija. (K. u.) Veliki glavni stan: Na obeh straneh Moze ljuti boji s topovi. Plen, o katerem smo poročali, ob napadu vzhodno od reke, se je še pomnožil za 3 topove in za 7 strojnih pušk. Nemška patrulja, ki je vdrla zahodno od Markircha v irancoske jarke, je ujela enega častnika in 17 mož. Berlin, 12. junija. Uradno: Nemški poizvedovalni oddelki so Vdrli v Champagni severno od Perthes v francoske postojanke, po kratkem boju so ujeli 3 častnike in nad 100 mož ter zaplenili 4 strojne puške, nato so se vrnili po načrtu v lastne jarke. Živahen topniški ogenj neizpremenjen na obeh straneh Moze. Vrhovno vojno vodstvo. Francosko poročilo. Pariz, 9. junija ob 3. uri popoldne. Francozi so, ponoči na levem bregu Moze odbili dva mala napada Nemcev na postojanke južnozahodno od višine 304. Na desnem bregu Moze so Nemci nadaljevali svoje ljute napade na približno dva kilometra široki bojni črti vzhodno in zahodno od sedla Thiaumont. Med sedlom in gozdom Caulette so vdrli v francoske jarke, a po znatnih izgubah za nje smo ustavili vse njih poizkuse na zahodni črti. Pri Saint-Mihiel smo z ognjem pušk razkropili nemški oddelek, ki je poizkušal vzhodno od Bislee doseči francoske črte. Ob 11. uri ponoči. Nemci so podnevi ponovno napadali naše postojanke na višini 304; dva napada so naperili na zahodni del višine, ostala dva pa proti jugozahodu. Napade je spremljalo metanje gorečih tekočin. V našem zapiralnem ognju in v ognju naših strojnih pušk so se vsi napadi popolnoma izjavili. Zelo živahno se je streljalo s topovi v celi okolici sedla Thiaumont, v gozdu Clvapitne, v gozdu Fumin in v odseku Damloup. Pehota podnevi ni nastopila. Ogenj pušk jc razkropil v Vogezih močan sovražni poizvedovalni oddelek na IIartmanns\veilerkopfu. 10. junija ob 3. uri popoldne. Z ročnimi granatami smo razkropili močan nemški poizvedovalni oddelek v Champagni zahodno od Mont Tetu. Obstreljevanje sc nadaljuje na desnem bregu Moze v gozdu Avocourt. Topništvi obeh strani sta nadalje liuto delovali na des- nem bregu v okolici utrdbe Thiaumont in gozdov Chapitre in Fumin. V odseku Souville-Tavannes je bilo obstreljevanje precej ljuio, a pehota ni nastopala. Angleško poročilo. General Haig poroča: Angleži so napadli presenetljivo sovražne strelske jarke južno od Neuve-Chapelle in so zaplenili eno strojno puško. Sicer nobenega boja pehote. Naši težki topovi so zrušili železniško postajo' Saloms in so obstreljevali nekaj utrjenih krajev za hrbtom sovražnika. Na raznih točkah je zelo delovalo topništvo in so se razstreljevali podkopi. Pariz, 10, junija ob 11. uri zvečer. V Belgiji je povzročil uničevalen ogenj našega topništva na obrežju v nemških utrdbah dva požara, katerim so sledile eksplozije. Na bojni črti severno od Verduna se nadaljujejo zelo živahno boji s topovi. Pehota podnevi ni delovala nikjer na bregih Moze, Naši topovi so obstreljevali sovražne oddelke severno od vasi Douaumont. Ogenj naših strojnih pušk je vrgel v njih jarke nazaj nemške oddelke v Vogezih južno od Col St. Maru, ki so se približevali po besnem obstreljevanju našim črtam. Belgijsko poročilo: Izvzemši navadnega delovanja s topovi nič posebnega. Pred Verdunom, Geni, 12. junija. Pariški »Eclair« poroča z verdunskega bojišča, da Nemci z najtežjimi topovi obstreljujejo fort Tavan-nes, ki leži južno od Vauxa. Nova črta pred Verdunom je kljub izdatnemu nemškemu artilerijskemu učinkovanju še nedotaknjena. Francoski poslanec Coutant med po-grešanci na bojišču. Bern, 12. junija. (K. u.) »Temps« poroča; Od kar so bili boji pri Cumieres, pogrešajo poslanca clepartementa Seine Henry Coutant, ki se je nahajal na bojišču kot poročnik. Herve prerokuje. V »La Victorie« piše Herve glede na padec Vaux: Naši listi trde, da niso razvaline Vauxa nič vredne. Trdim, da je narobe res; saj so naši že tolikokrat pred-bacivali tem listom, da lažejo. Padec Vau-xa boli, ker dokazuje, da napadajo Nemci hrabro in močno in da počasi napredujejo. Končno pravi Herve, da se bo Verdun še držal, ker se more pričeti prodiranje v zadnjem trenutku drugo. Sončno stavi Hervč, da se bo nahajal Verdun L avgusta še v rokah Francozov. Francoska zbornica. Pariz, 9. junija. (Kor.) Kakor poroča »Petit Parisien«, se bo vojni odsek v eni prihodnjih sej bavil s predlogom poslanca Sixte Quenina, da naj se duhovniki, ki so se doslej uporabljali kot sanitetno moštvo, uvrste v frontne čete. Vojni posvet v Londonu. Pariz, 11. junija, (K. u.) »Agence Havas«; Min. predsednik Briand in general Joffre sta došla v London z vojnim ministrom Roques, s trgovskim ministrom Cle-mentel in z ministrom Denys-Cochin. V palači Buckingham sta jih sprejela kralj in kraljica. Briand, Roques in Joffre so se udeležili vojnega sveta, v katerem je predsedoval Asquith. Posveta so se udeležili tudi prvi lord admiralitete Balfour, zaklacl-ni kancler Mac Kenna, kolonijalni minister Bonar Lavv, municijski minister Lloyd George ter generala Rorbertson in Haig. Obe vladi sta v vojnem posvetu bili popolnoma edini glede na različna vprašanja. Samouprava Irske. London, 11. junija. (K. u.) Reuter: Lloyd George je predlagal glede na rešitev irskega vprašanja, naj se takoj upelje homerule (samouprava Irske), a s sledečimi omejitvami: Irski člani angleškega državnega zbora obdrže vsi svoje sedeže. Šest grofij dežele Ulster ostane podrejenih neposredno državni vladi. Državni posvet bo sestavljen po vojski z zastopniki vseh dominijev, ki bodo sklepali o vprašanjih bodoče vlade države z izločitvijo irskega vprašanja. Narodni svet je soglasno protestiral proti nadaljevanju vojnega stanja in je zahteval, naj se postopa z vsemi ujetniki upora kakor se postopa z vojnimi ujetniki. Dogodki na Balkon«. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 10. junija. (K. u.) Uradno. Naš ogenj je razkropil ob spodnji Vojuzi italijanske patrulje. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Bolgari Srbom. Sofijo. 11. junija. »Echo dc Bulgarie« piše o načrtih entente, ki hoče zadnje ostanke srbske armade porabiti za prednjo stražo proti Bolgarom: »Ententa jc po-gubila celo Srbijo in sedaj se prav nič ne obotavlja in žrtvuje zadnjega Srba. Toda Srbi čutijo instinktivno, da je njihova usoda nepreklicno zapečatena. Svojo vojaško dolžnost so izpolnili do zadnietfa in zHai imajo samo še to dolžnost, da mislijo na bodočnost svojih družin, žena in otrok, ki jih s hrepenenjem pričakujejo. Mi smo pripravljeni Srbe sprejeti kot prijatelje ali sovražnike, kakor bodo pač sami postopali. Če opuste nesmotren boj, tedaj zopet lahko vidijo svoje vasi, polja in vse, kar jim jc pri srcu. Lahko začno zopet z mirnim delora in tako ozdravijo svoje trpljenje in pod varstvom naših zakonov zopet pridejo do blagostanja.« Francozi zasedli otok Tasos, London, 10. junija. (K. u.) Reuter poroča iz Aten, da so Francozi zasedli otok Tasos. Kaj pravi grška vlada. Atene, 10. junija. Vladno glasilo »Neon Asti« piše, da hoče ententa Grško prisiliti v vojno, toda igra je preveč nevarna, ker narod, ki bi ga gnali do obupa, bi se le težko vzdržal. Grška se noče dati prisiliti v vojno. Grška ni demobilizirala. Dunaj, 11. junija. Reuter jevo brzojavko je treba po vesteh iz brezpogojno zanesljivega vira popraviti v toliko, da Grška 12 letnikov ni razorožila, ampak samb začasno poslala na dopust. V slučaju potrebe jih tedaj lahko zopet vpokliče. Vse pa vendar kaže, da Grška noče aktivno poseči v vojno, Ententin pritisk na Grško. Bern, 9. junija. (Kor.) Kakor poroča »Le Nouvelliste« v Lyonu, je grškega pristaniškega poveljnika v Solunu nadomestil francoski mornariški častnik. Obenem se je odredila zaplemba vseh grških ladij v francoskih pristaniščih. Grška proti ententi. Atene, 10. junija. (K. u.) »Times« poročajo, da je ententa vkljub delni demobi-lizaciji Grške sklenila, da ostane pri svojih pomorskih odredbah. Atene, 10. junija. »Siidsl. Karr.« poroča, da z le delno demobilizacijo odkriva odločno stališče proti ententi. Ta je namreč zahtevala, da naj se Grška z armado ustavi bolgarskemu prodiranju. Tako bi Grška bila v vojni. Delna demobilizacija pomenja, da je Grška ententino zahtevo za vojaški nastop proti Bolgariji odklonila. Ententa v Atenah. Ženeva, 10. junija. Pariško časopisje piše skoro soglasno, da je treba Grško z brahialno silo pripraviti do pameti. Blokada je edino primerno sredstvo. Rumunski kralj se vrnil v Bukarešt. Bukarešt, 12. junija. (K. u.) Kralj, ki je potoval po Donavi, se je vrnil danes ponoči v Bukarešt. Naš poslanik v Rumuniji na dopustu, Bukarešt, 10. junija. Poslanik grof Czernin nastopi štirinajstdnevni dopust, Ta čas bo vodil posle baron \Vodianer. Turčije v vojski. TURŠKO URADNO POROČILO. Carigrad, 11. junija. Uradno: Po boju, v katerem smo premagali Ruse in jih prisilili, da so se morali umakniti izpred Hanikina, so vkorakale naše čete, ki so zasledovale močne švadro-ne kozakov in konjenice in jih potiskale nazaj, ponoči od 8. na 9. junija v Ka-sri Širin. Carigrad, 11. junija. Uradno: Iraško bojišče: Naše topništvo je 10. junija obstreljevalo v odseku Fella-liie razne po sovražniku zasedene točke. Dve sovražni topničavki, ki nista mogli pobegniti, sta zleteli v zrak, ker je eksplodiralo na krovu se nahajajoče strelivo artiljerije. Potopili smo tri velike transportne ladje, katero sta vlekli navedeni topničarki in ki so tudi vozile artiljerijsko strelivo. Popolnoma sino razstrelili štiri velika skladišča streliva ,ki so se nahajala na obrežju. Eksplozije krogel v teh so povzročile požar v taboru nekega sovražnega bataljona. Tabor je popolnoma uničen. V boju s sovražnikom pri Šemdnianu smo skoraj popolnoma uničili sovražno konjenico, ki je štela nad 1000 mož; le malemu delu sovražnikov se jo posrečilo, da se je rešil. Zaplenili smo živino, material za telefon in za zgradbo mostov kakor tudi veliko pušk in streliva. Ruski poraz pri reki Zanpe. — Letalni napad na Smirno. Carigrad, 1". junija. (K. u.) Uradno: Kavkaško bojišče: V krajnih bojih na levem bregu in na desnem krilu smo ujeli več sovražnikov in smo zaplenili veliko pušk, telefonskih aparatov in materiala za utrjevanje. Boj, o katerem smo poročali včeraj, v katerem smo uničili približno 1000 mož ruske konjenice, se je bil blizu reke Zappe, južno od kraja Čevlemrek in vzhodno ocl kraja Amadien. Dopoldne 11. t. m. je vrglo pet sovražnih letal približno 50 bomb v Smirno. Ubitih in ranjenih je nekaj mož, žena in otrok, nekaj hiš so no-1'ušili. Kako je umrl Kilcftener. Strašne podrobnosti o potopu križarke »Hampshire«. London. (Reuter.) Dopisnik lista >Dai« ly Mail « v Aberdeenu je objavil sledeče: Parniki, ki prihajajo v Aberdecn, poročajo: Kitchener se je pripeljal s svojim štabom po železnici do skrajnega severa Škotske. Tu so sc vkrcali na krovu križarke »Hampshire«, ki sc je odpeljala v ponedeljek okoli 7. ure zvečer. Ob obali je bil močan veter. Nesreča se je pripetila okoli 8. ure zvečer med Marvvickhead in Broug-head severno od zaliva Ekail na zahodnem obrežju največjega otoka otočja Orkney. Ob 8. uri 35 minut je poročal nek patruljni čoln, da gori v bližini neka bojna ladja, a da niso culi nobene razstrelbe; dvajset minut pozneje se je potopila križarka. Ljudje zbrani na obrežju so videli, da je izpustila križarka v morje štiri čolne, ki so se razbili ob skalah. Na morje so se odpeljale na pomoč ladje, a niso našli več niti sledi vojne ladje in nobenih mrličev. Kapitan-sko šalupo je vrglo morje prazno na obal. Na obrežje je bil vržen tudi velik rešilen pas, katerega se je držalo 12 mož. Bili so zelo izdelani, a nekateri med niimi so le šepetajo povedali, da je bil Kitchener na krovu vojne ladje, nato so zaspali. Na skalah so našli 60 do 80 mrličev, nekateri so bili še topli. V strašnem boju z morjem je bila nekaterim iztrgana vsa obleka s teles, drugi so izgubili vse nohte na rokah in na nogah, ko so plezali na skale. Uradno poročilo o potopu > Hampshire«. London, 10. junija. (K. u.) A ' '~?.liteta izjavlja: Zdaj je gotovo, da se otopil »Hampshire« 5. t. m. ob 8. zvečer v desetih minutah, ker je zavozil na mino. Kri-žarko sta spremljali dve rušilki, ki sta jo zgrešili radi viharnega morja med vožnjo. Natančne poizvedbe po štirih čolnih, o katerih se trdi, da so zapustili »Hampshire«, niso ničesar dognale. Ne upa se nič več, da bi se bil še kdo rešil izven tistih dvanajstih, ki so se rešili z rešilnim pasom. S Kitchenerjem utonilo tudi 8 laških častnikov. Rotterdam, 12. junija. Iz Londona brzojavlja jo, da je s »Hampshire« utonilo 8 italijanskih generalštabnih častnikov. Volitve preiiseiilia ZMenili držav. Amsterdam, 11. junija. (K. u.) Reuter iz Chicaga. Republikanski konvent je proglasil za predsedstvo Združenih držav skoraj soglasno Hughesa. Progresisti so proglasili vzklikoma Rosevelta. Kandidat republikancev za mesto podpredsednika je Faierbank; Hughes je združil 919 glasov, nakar so ga kandidirali soglasno; Hughes je sprejel kandidaturo. Chicago, 11. junija. (K. u.) Resevelt je. brzojavil konventu progresistov, da zazdaj odklanja kandidaturo za predsednika Združenih držav in da priporoča, naj se kandidira kot kompromisni kandidat senator Lodge. Washingion, 11. junija. (K. u.) Hughes je ob proglasitvi njegove kandidature za mesto predsednika Združenih držav odsto-kil kot sodnik. \Vilson je potrdil odstop. Hughes o Wilsonovi politiki. London, 11. junija. (Kor. ur.) Reuter poroča iz VVasliingtona: O politiki Wil-sona je izvajal v brzojavki s katero je naznanil, da sprejme kandidaturo za mesto predsednika Združenih držav: Odgovorno vodstvo diplomatičnega zbora v inozemstvu je bilo vedno odvisno od strankarskih pomislekov. Svetu smo nudili poniževalno igro nespretno-sti in zakasnjenih ukrepov, ki niso zadoščali, da bi zopet pridobili tako nesrečno izgubljeni vpliv in naš prestiž. Modro govorjenje je vsled neodločnosti izgubilo svojo moč. Želim, naj se zopet izboljša naša diplomacija in dvigne na visoko stopnjo. Naj so že rojeni Američani tu ali če so poameričanjeni, naj li pripadajo katerikoli pasmi ali veri; vsi imamo le eno domovino in no moremo niti trenutek trpeti obotavljanja glede na našo lojalnost. O stališču naprednja-kov se še poroča iz Chicaga: Konvent je izvolil, ko je proglasil podpredsedniškim kandidatom Parkerja, odbor, ki naj zasede vsa prosta mesta. To so ukrenili za slučaj, če bi odklonil Roose-velt kandidaturo za predsednika. Ro-osevelt je pozneje brzojavil, da pogojno odstopi od kandidature in je prosil, naj sc o tem obvesti narodni odbor. Če odbor sodi, da bi volitev Hughesa koristila deželi, naj se smatra njegova odklonitev za definitivno. Razno poročilo. Holandska pripravljena za vojno. Haag, 9, junija. (Kor. ur.) Nizozemski glavni slan je razposlal časopisju dolgo poročilo, v katerem pravi z ozirom na vpra-Snnie. ali ie holandska armada zadostne K ruski ofenzivi. pripravljena 7,a slučaj vojne, da lahko z zaupanjem gledajo vojni nasproti. Poročilo nato podrobno našteva vsa dela za oboro-ženjc. Poroka v štirisporazumu. »Temps« poroča: V kratkem se bo najbrž uradno razglasila zaroka angleškega prestolonaslednika z najstarejšo hčerko italijanskega kralja Jolando. Potovanje vojvoda Connaught v Rim jc bilo s tem v zvezi. Rusija zgradi 35.000 vrst železnic. Petrograd, 11. junija. (K. u.) petrograj-ska brzojavna agentura javlja: Ruska vlada namerava v bodočih petih letih počenši z januarjem 1917 zgraditi v evropski in v Azijski Rusiji 35.000 vrst novih železniških prog. ' Vojaške zadeve. Odiikovanja. Vojaški zaslužni križec 2. vrste z vojno dekoracijo je dobil divizijski poveljnik, podmaršal Hugon Kuczera. — Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo so dobili: nadporočnik 87. pp. Štefan Scho-mann, stotnik top. štaba Karel Petschenig in stotnik 97. pp. Franc Maurer. — Najvišje pohvalno priznanje so dobili: stotnik 10. pp. Franc Gladnigg, nadporočnik 97. pp. Valter Spielhofer, poročnik 97. pp. Franc Otič, asist. zdravnik garn. bolnice št. 11 Ludvik Kramberger, nadporočnik 17. pp. Dominik Lušin, nadporočnik, poveljnik avto-kolone Bočen št. 4 Josip Gaberščik in nadporočnik polj. železnice št. 1 Josip Germ. — Zlat zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje sta dobila: voj, oskrb. oficijal pri voj. bolnici št. 7/14 Rupert Lorenčak in višji zdravnik 7. polj. top. p. Herman Lichtenegger. — Zlat zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje je dobil poročnik, prov. častnik 4. bos.-herc. p. Ferdinand Vončina. — Srebrn zaslužni križec s krono na traku hrabrostne sveti nje sta dobila: narednik oskrb. skladišča v Gradcu Lcnard Grolič in rač. podčastnik rez. bolnice št. 1 v Mariboru Filip Slavič. Padli častniki. Kadet Glantschnig Karel, 4. dom. p.; podpolkovnik Konscneg Ivan, 58. pp.; tit. narednik, enolet. prost, Rothel Ivan, 27. pp. Imenovanja. Za nadporočnika avdi torja sla imenovana tit. predmojster dr. jur, Franc Magjarevič in topničar Slavko Milic, oba pri 7. polj. top. p. Za nadporočnika avditorja je imenovan nadporočnik 87, pp Toplak Josip. — Dopust je dobil za tri rae-sece polk. zdravnik 27. dom. p. dr. Robida Ivan. Velik polar v Brusnlcoti na Dolenjskem. Poroča sc: Niso sc šc zacelile rane, ki jih je zadal požar 24. junija 1911 v Gabrijah, pa bi bila kmalu zadela enaka nesreča Velike Brusnice. Binkoštno soboto ob 6. uri zvečer jc zvon naznanil ogenj in preden so se ljudje zavedli, kje gori, je bilo že celo poslopje Franceta Hrastarja v plamenu in požar je skakal od strehe do strehe dalje. Bil je močan veter. Orožništvo je sporazumno z g. županom poklicalo vsa bližnja gasilna društva na pomoč. Odzvali so se mogla le iz Orehovice, Št. Petra in Kandije. Najbolj ?e je odlikovalo gasilno društvo iz Kandije s svojo parno brizgalno, ki jc delovalo in gasilo do pol 4. ure zjutraj. Zabeležiti moramo, da je grofica M. hotela gasilcem zabraniti prehod preko mosta, ra kar se pa gasilci niso ozirali. Usmiljenim bratom iz Kandije pa vso hvalo, ker so takoj dali konie na razpolago. Na kraj nesreče je prihitel tudi naš dež. poslanec g. Zurc ter se prepričal o škodi, ki ni aajhna. Zgoraj navedenemu Francu Hrastarju je zgorelo vse; Jerneju Volčjaku je ostala samo hiša; Francu Golobu jc ogenj istotako uničil vse razen hiše; vse je pokončal ogenj posestnikom: Matiju Kranjcu, ki je bil malo prej plačal zavarovalnino, Janezu Deželanu in Francu Banu mlaj.; Tomažu Lumpert je zgorel kozolec poln mrve. Sedmim gospodarjem so zgorele 4 hiše in 5 drugih poslopij, razen tega 8 prašičev in 30 kokoši, mnogo vozov in drugih priprav. Škode je okoli 50.000 kron. Zažgal je otrok, ki je zakuril pred podom. Od župnega urada brusniškega smo dobili prošnjo, s katero se obrača do čč. gg. duhovnih sobratov za mile darove! Dobra srca, na pomoč ubogim pogorelcem! KnjiZevoosi. dr. Fr. Štele, Viktor Steska, dr. A. Švigelj, Ivan Šubic, Ivan Vrhovec, dr. Val. Žun. Knjiga je namenjena sicer obrtnim šolam, pa jo bo s pridom čital vsak naobra-ženec, da si svoje znanje izpopolni, zlasti ker se je urednik vedno oziral na domače razmere in nabral toliko snovi, ki zanimajo vsakega Slovenca, da je redko katera knjiga mikavnejša. Zato na uspelem delu čestitamo uredniku in slovenski mladini, za katero je v prvi vrsti določena. Zanimanje za naše vojake je ena izmed najlepših dolžnosti vseh, ki so ostali na svojih mestih v domovini. Čimbolj zasledujemo njih dejanja, tembolj jih občudujemo, tembolj pa tudi čutimo v sebi neko potrebo, da se jim skazujemo hvaležne in da zanje skrbimo, kjer le moremo. Želimo jim zdravja in srečnega povratka. Z isto silo pa jim tudi želimo, da bi vsi ostali neokuženi od nečistovanja, ki se — kakor znano — le prerado vtihotaplja med vojake posebno tedaj, ko se oddajajo potrebnemu počitku ali se nahajajo v službi za bojno črto. Naši vojaki — zmagovavci proti tolikim sovražnikom — naj bodo tudi zmagovavci nad nečistovanjem, da se neokuženi od njeda na duši in na telesu povrnejo zopet v svoje družine in tukaj ustanove nov zarod, zdrav pred Bogom in ljudmi in močan, ker bi Bog sam bil ž njim. To je preiskrena želja nas vseh. Da se to zgodi, mora vsak sodelovati. Temu namenu služi tudi knjižica »Resna besede vojakom«, napisana od visoke duhovske strani goriške nadškofije z veliko ljubeznijo do vojakov in naše domovine. Sezi vsakdo po tej knjižici in jo pošlji vojakom, naj se nahajajo kjerkoli! Knjižica stane izvod 10 v i n.; 100 izvodov 8 K; še več izvo-dovskupajcenejepodogovoru. Prodaja se v Katoliški Bukvami ter prodajalni Kat. tisk. društva (H. Ničman) v Ljubljani in Knjigarni Kat. tisk. društva v Gorici. Slovenska čitanka ra državne obrtne šole. Sestavil Henrik Podkrajšek, c, r, profesor. S 45 slikami. Cena vezani knjigi 3 K 40 vin. V c. kr. zalogi šolskih knjig na Dunaju. Str. 331. Mnogo čitank imamo, toda vse so namenjene za ljudske ali srednje šole, zato jc njih vsebina večinoma leposlovna. Pričujoča knjiga pa je namenjena strokovnim šolam, zato je njena vsebina drugačna. Knjiga je razdeljena na deset poglavij. Prvo poglavje obsega blažilne, poučne in zabavne spise. V tem poglavju je čitanka podobna drugim svojim vrstnicam. Drugo poglavje pa že kaže, da ie čitanki namen strokovni pouk. Naslovljeno je: »Narodno gospodarstvo« in govori o delu ,kartelih in trustih, o pomenu strojev, o denarju, kreditu, zavarovanju, o bogastvu, zadrugah, mezdi, tujskem prometu in občilih. Tretje poglavje prinaša članke c zdravstvu, zlasti o obleki, jedi in pijači, o kvarnem vplivu alkohola, o odvračanju nezgod v delavnicah, varnostnih napravah, prvi pomoči ob nezgodah in o javni skrbi za zdravje. Zelo zanimivo je četrto: zemljepisno poglavje, ki razpravlja o gospodarskih razmerah v Angliji, na Francoskem, Nemškem, Ruskem in v Zedinjenin severoameriških državah; najbolj se pa ozira na naše domače razmere ter popisuje avstrijske železnice, turško železnico, Dunaj, Trst, Ljubljano, Postojnsko jamo, notranjsko burjo in pomen mornarice. Zgodovinsko poglavje (5.) nam odkriva zaveso starih časov in nas seznanja z vero starih Slovanov, z zadrugami, s slovenskimi verskimi šegami, z uredbo nekdanjih obrtnih zadrug itd. Najobšir-nejše je šesto poglavje: Priroda, obrt in umetnost. Prirodnc sile si. je človek usuž-njil, da mu pomagajo pri delu. Kot gradivo služijo človeku: les, kamen, malta, glina. Poleg tega potrebuje premog in kovine. O vseh teh nas poučujejo posebni spisi. Gozd nam daje les, ki ga obdelujejo tesarji, mizarji, kiparji. Lesna obrt je dokaj razvita in oskrbuje dela za domačo potrebo. višje stopi umetna obrt. Umetnost nam pojasnjujejo članki o stavbarstvu, stavbnih načrtih in slogih, o slikarstvu in kiparstvu. Papir daje priliko, da jc govor tudi o tiskarstvu in časnikarstvu. Moderni izumi: električna razsvetljava, brzojav, fotografija in telefon zaključujejo to poglavje. Sedmo poglavje razpravlja, o državoznanstvu in prinaša temeljne pojme o ustavi, uredbi oblastev, o občini, volilni pravici, vojni dolžnosti in obrtnem šolstvu. V osmem poglavju gledamo vzornike na polju obrti in izumov: Fuiton, Stephenson, Valvasor, Tonnies, Samassa, Peter Majdič in Iv. Ma-thian, nastopajo pred našimi očmi. Sloven-sko-nemški slovarček zaključujeta delo. V čitanki je nanizanih 149 spisov raznih pisateljev, Več spisov je posnetih iz raznih del mnogo jih jc profesor H. Podkrajšek sestavil po raznih knjigah in sestavkih, ker v slovenskem slovstvu ni dobil primernih proizvodov, nekaj spisov pa je nalašč za to čitanko sestavljenih. Izmed pisateljev strokovnih člankov so poleg urednika, ki ie nosil težo dneva, najbolj zastopani: Fran Erjavec, J. Flis, Maks Klo-dič pl. Sabladovski, dr. Fr. Lampe, A. Mi-kuš, And. Perko, Maks Pirnat, Jos. Stare, Primorske novice. Pomožna akcija za Gradiško in Gra-diščansko. Na namestništvu se je vršila včeraj pod predsedstvom barona Fries-Skeneja seja deželne pomožne komisije za Goriško in Gradiščansko, ki so ji prisostvovali dvorni svetnik baron Glanz in pa člani komiteja, med njimi deželni glavar Faidutti in član gosposke zbornice baron Locatelli. Namestnik je najprej poročal o pripravah, ki so bile že ukrenjene, da se v organizatoričnem in tehničnem pogledu zagotovi izvršitev akcije za zopetno obnovitev po vojni prizadetih, krajev. Komisija se je nato v daljšem posvetovanju bavila s številnimi prošnjami za podporo, ki so došle iz krogov goriškega prebivalstva in goriškjh beguncev. Pri tem se je naglasilo načelno stališče, da se mora usoda onih sodržavljanov, ki so vsled vojnih dogodkov zašli v stiske, po možnosti olajšati, in sicer v okviru razpoložljivih kreditov za enkrat na ta način, da se prizadetim od slučaja do slučaja dovoljujejo nizko obrestovana posojila, ki se odmerijo po individualnih razmerah vsakega posameznega prosilca. Dekanijska konferenca činiške deka-aije. V ponedeljek, dne 19. junija se vrši prvič kar traja vojna z Italijo zopet konferenca duhovščine črniškega dekanata, in sicer v Sv. Križu. Začetek ob 10. dopoldne. Odlikovanje. Cesar je v priznanje iz-bornega službovanja precl sovražnikom podelil poštnemu uradniki! Hugonu Kralu zlati zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje. Rczpaščeni občinski zastopi v Istri. Za gerenta v Poreču je imenovan c, kr. gozdarski svetnik Bart. Fava; za gerenta v Cittanovi pa vpokojeni višji komisar finančne straže Henrik Bartosch. Obdelovanje polja na Goriškem. Obdelovanju polja na Goriškem posveča vojaška uprava veliko pozornost. Pri obdelovanju pomagajo ruski ujetniki. Častnik za obdelovanje sklicuje tozadevno pogostokrat zastopnike občin k posvetovanju. V Sv. Križu na Vipavskem se je vršilo tako posvetovanje v nedeljo, dne 4, junija. Iz Komna. Občina Komen je dala drugega vojnega posojila 2000 K. četrtega 3000 K. Kmečka hranilnica in posojilnica tretjega vojnega posojila 11.000 K, četrtega 10.000 K. Premožnejši posestniki so se tudi udeležili vseh štirih vojnih posojil. — Za Rdeči križ se je nabralo 1602 K 23 vin., med katerimi je 140 novih udov Rdečega križa. _ Dne 19. maja t. 1. so razstrelili p,-i Komnu italijanske bombe, ki niso eks- plodirale, ko jih je vrgel laški zrakoplov. Teden pozneje nas je Lah zopet obiskal v zraku in vrgel dve bombi, ki so z velikim pokom razpočile — i niso prizadele nika-kc škode. Doprsni kip cesarice Elizabete so 10. t, m. ob navzočnosti najvišjih civilnih in šolskih dostojanstvenikov odkrili na vrtu dekliške ljudske in meščanske šole v ulici Madonna del Mare v Trstu, ki nosi ime nezabne pokojne cesarice. Za italijanske begunce v Lipnici je izdal goriški deželni odbor »Koledar« za 1. 1916, ki ga je založilo graško na-mestništvo. Koledar je raznovrsten in dobro urejen, pisan v laškem in furlanskem jeziku. Za slovenske begunce, ki so duševne hrane tudi potrebni, se nihče ne zmeni. Iz Gorice. Zadnjič ste poročali o nekaterih novih žrtvah. Temu dostavljamo: Tudi na »Via Alveres« je vrgel sovražnik mnogo granat, a bilo je tam brez nesreče. To je bilo dopoldne. Ob eni in pol pa so prišle štiri granate v ulico Duomo št. i na dvorišče v hišo kjer ima trgovec Batjel trgovino. Ubilo je 15 let. staro dekle Elizabeto Furlani iz Gorice in uslužbenko, katera je služila pri Lenasiju že 20 let, Katerino Gutzeling, doma iz Celovca, staro 36 let. V omenjeno hišo je prišlo že kakih 40 granat in bile so že tudi velike žrtve. Res se lahko pripozna goriškemu meščanstvu velik pogum, da vztraja na svojem mestu. Zaplemba premoženja. Vojaško sodišče je odredilo proti bivšemu izdajatelju >Piccola« Teodorju Mayerju, proti muni-cipalnemu asesorju in državnemu poslancu dr. Giorgiu Pitacco in proti tajniku ljudskega vseučilišča dr. Attiliju Tamaro — vsi v Trstu, a sedaj odsotni — zaplembo vsega premičnega in nepremičnega premo-žeuja, ker so osumljeni zločina proti vojaški moči države po § 327. voj. k. z. in zločina po § 58. c k. z. Umrla je v Trstu gospa Ana Stopar. — V Trstu je umrla gospa Josipina vdova Dolenc. Razpuščen občinski zasiop. Tržaško namestništvo je razpustilo občinski zastop Soča, okraj Tolmin ter v sporazumu 7, deželnim odborom imenovalo za voditelja občinskih poslov trgovca Jožefa Flajs. Gorenjepoljcem, vojakom od modro-zelene Soče! Večkrat se oglašajo Gorenje-poljci in okoličani v »Slovencu« ter povprašujejo o svojcih, ki so jih pustili doma na desnem bregu Soče. Na podlagi pisma, ki je bilo odposlano iz »Oropa« v Italiji dne 17. aprila 1916, bi bilo stanje prebivalstva na desnem bregu Soče med Pia-vami in Kanaiom sledeče: Gorenjepoljci so bili do 15. oktobra 1915 doma. V noči od 15. do 16. oktobra so jih laški banditi odpeljali v m Oropa«, okraj Novara na švicarsko mejo. Tu ie sneg pa zima doma. Aprila je bilo letos tam še polno snega. Tukaj sc nahajajo tudi Gorenjevasani (Gorevžani), nekoliko Ročinjcev, med temi družina Stergar v sorodstvu z g, obč. tajnikom iz Kanala. Dalje veliko Bricev iz Cerovcga in okolice. Prebivalci iz Ložic, Plavij, is Zamedvejega in del Anhovega so v Turinu. Prebivalci iz Goljevice in Kamenic so v Diano Marini, okraj Liguria, Del Anhovega, pa Skaljani in Krestenič-ini se nahajajo še vedno na domu ob Soči. G. Rogač iz Gorenje vasi sc nahaja v Marinnisi, okraj Caserta. Župnik iz Ročinja, g. Otilij Med-veš v Ventotene, okraj Napoli. Kurat iz Gorenjega polja g. Ivan Franke ic v Nar-cao, okraj Cagliari, Sardegna. Družine iz Gorenjega polja, bivajoče v Oropa, povprašujejo o sledečih osebah, ki se nahajajo v vojski: Anionu MedvešČek (Laver-čev), Josipu Rahotin (Ročinčev), Andreju Goljevšček (Hrustov), Martinu Stanič, Josipu Gabrijelčič (Plavčev), Josipu Boltar (Krčmarjcv), o družini Vuga itd. Gorenjepoljci se torej nahajajo vsi v ; O r o p a , provinca d i Novara, 11 a 1 i a« ter pozdravljajo svojce voiake. — Osebna vest. Dr. Ivo Zuccon, odvetnik in deželni odbornik, sc je vrnil v Pulj, kjer bo imel odslej svoje stalno bivališče. Zahvale. Prejeli smo od tolminskih beguncev na Češkem tri dopise, v katerih i Potopljena angleška bolna ladia »Oueeu Mary«, se prisrčno zahvaljujejo preč, g. dekanu Rojcu, da jih je obiskal v njihovem begunstvu, jih lepo tolažil in osrčeval ter jih spovedal in obhajal. Vsi mu vedo zato najglobjo hvalo in prosijo ljubega Boga, da bi mu obilo povrnil z zdravjem in dolgim življenjem. Podpisani so begunci v Potvo-rovi oziroma vsi tolminski begunci na Češkem. — Po šestnajstih mesecih se oglasil. Zopet nov slučaj, ki bo dal marsikateremu novega upanja. Te dni se je oglasil iz ruskega. ujetništva Janez Vrčon iz Dobravelj na Vipavskem. 16 mesecev ni bilo od njega glasu, čeravno piše, da je pogosto pisal. Ranjena sta bila 4. t. m. popoldne lia severnem bojišču v protinapadu učitelja: Kadetni aspirant Vekoslav Črni-goj iz Sv. Križa-Ceste na Vipavskem in enol. prostov. četovodja Andrej Kenič iz Slavine pri Postojni. Dsievsie novice. '+ Iz seje deželnega odbora kranjskega dne 10. junija 1916, Deželni glavar prebere brzojavno zahvalo Nj. Veličanstva za čestitke dežele Kranjske povodom sijajnih uspehov naših junaških armad. — Okrajni poizkusni vrt in okrajna drevesnica v Črnomlju se pod gotovimi pogoji podeže-lita. — Mobiliziranim učiteljem-samcem se prizna 25co draginjska podpora od polovične temeljne plače z veljavnostjo od 1. maja 1916 dalje. — Podaljšanje vodovoda za Bled in okolico v vasi Želeče se dovoli. — Zastopnikom deželnega odbora v mestnem šolskem svetu v Ljubljani se imenuje Janko Jeglič, nadučitelj v Ljub-mjani, namestnikom pa Avgust Pire, učitelj na II, mestni deški ljudski šoli v Ljubljani. — Zastopnikom deželnega odbora v deželnem zdravstvenem svetu za Kranjsko se imenujeta dr. Franc Dolšak, dež. zdravstveni tajnik in začasni vodja deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani, ter dr, Ivan Plečnik, prosektor v dež, bolnici v Ljubljani, — Slovenskemu planinskemu društvu v Ljubljani se glede na izredne razmere dovoli enkratna podpora 2000 kron, -f Orožno bratstvo. Na Nemškem, na Dunaju in v Budimpešti so se v zadnjem času ustanovila pod imenom orožno bratstvo« tri društva, ki bodo pospeševala kulturno zbližanje vseh treh držav. Znani ogrski državnik grof Andrassy pravi v svojem oklicu, da so si vse tri organizacije na jasnem, da je kulturno delo mogoče le na narodni podlagi, in sicer samo takp, da ra z v i j a iz narodnih tal poganjajoče prvotne sile. Ogrski grof ima prav in mi želimo, da lo načelo res zmaga za vse narode osrednjih sil. Pri grofu Andrassyju nas moti le to, da je še pred tremi tedni v Monakovem poudarjal, da morajo v Avstriji vladati Nemci, na Ogrskem pa Madžari, Grof Andrassy pozna v svoji državi samo en »narod«, čeprav jih je nekaj več, a ne madžarskih. — Dva kadeta Slovenca padla na laškem bojišču. Dne 6. junija 1916 je padel na tirolsko-laškem bojišču kadet F r, Kastelic, doma iz šentvidške župnije na Dol. Zadele so ga granatne šibre v glavo in vrat. Bil je na mestu mrtev. Pokojni je študiral na kn.-škof. gimnaziji v Št. Vidu nad Ljubljano. Bil je eden najboljših in naj-marljivejših dijakov. Na bojišču je bil nepretrgoma 11 mesecev. Na Podgori mu je sovražna krogla prestrelila uhlje, pa čez 10 dni je bil že zopet pri polku. Za boje na Podgori in Oslavju je bil odlikovan s hrabrostno svetinjo II. razreda. Maja t. 1. je pa bil za svoje hrabro in strumno vedenje povišan za kadeta. Vsi smo imeli radi vedno veselega fanta. Spavaj, dragi tovariš, sladko v Bogu, kateremu si na zemlji zvesto služil. — Padel je v bojih proti Italijanom pomožni učitelj in c. kr. kadet g. Franc Čatar. Služboval je na Gomil-skem, Šmartnem pri Gornjem Gradu in na Ponikvi. — Smrt za domovino. V trdnjavski bolnici I v Tridentu je dne 10. t. m. umrl kadet Ivan Zavašnik z Gline pri Ljubljani, Dne 31, maja ga je na tirolski fronti zadel strel v glavo. Pokopan je bil dne 11. t. m. popoldne. Lani je na ljubljanski gimnaziji dovršil maturo. — Slovenec invalid Brešan došel iz ruskega ujetništva. — Poročila o slovenskih častnikih. Dobili smo naslednje poročilo: Dne 7. junija prispevši s skupino invalidov iz ruskega ujetništva vojak 97, pp. Valentin Brešan prosi, naj bi se mu sporočilo. kje se nahaja njegova žena Katarina Brešan, stanujoča pred vojno v Paljulinu št. 72, pošta Tolmin, oziroma njegov brat Andrej Brešan, stanujoč pred vojno v vasi Čadra št. 42. Valentin Brešan piše, da se nahaja sedaj popolnoma zdrav razen majhne otekline, na nogi v Mostu — Bn'ix —• (Bohmen), k. is. Reserve - Spital Neues Gymnasium, kjer ostane v karanteni najbrž še cela dva tedna, kajti predpisana karantena traja 3 tedne za vojake in 1 teden za častnike, — Dalje prosi, da objavimo imena sledečih gg. častnikov Slovencev, kt se skupaj nahajajo v mestu Arza-mas, nižnegorodskaja guberniia, so vsi po- polnoma zdravi ter najsrčnejše pozdravljajo vse znance: nadpor. dr, Janko Pikuš 87. pp.; por, prof. Mirko Kmet 87, pp,; por, dr. Ivan Perne 27. d. p.; por, b. ur. Tujec 8. d. p.; por. st. iur. Adolf Doslal 4. tin p.; por. Srečko Brezigar 5. d. p.; por. Barle (iz Zagreba) 78, pp.; prap. abs. iur. Jaka Božič 27. d. p.; prap, abs, iur. Anton Dobnik .10, pp.; prap. žel. ur. Nanut 47. pp.; prap, st, tehn. Sprynar 45. pp,; prap, sc. iur. Anton Abram 97. pp,; prap, st. mont. Boris Černe 2, r. B. p.; prap. učitelj Štraus 17. pp.; prap. žel. ur. Trtinek 27. pp.; prap. učitelj Cezar Sancin 5. d. p.; prap. st. iur. Robert Zalokar (iz Metlike) 15. pp.; kadet st, iu*-. Ivan. Šlibar Pez. pp. Razun tega je v ujetništvu v Rusiji srečal še sledeče gospode, za katere pa ne ve, kje se sedaj nahajajo, a so drugače tudi popolnoma zdravi bili ob času, ko se je ž niimi srečal: stotnik Schmidt 17. pp.; stotnik Šuflej 17. pp.; prap. VI. Kobler 27. pp,; nadp. dr. Ivo Ples 2. r. B. p.; por. dr. Zdoljšek; por. Mario Zlobec 17. pp.; por. Peršič 27. d. p.; prap. Gruden 4. B. r. r.; prap. Lepold Štibil 96. pp. (Ljubljana); prap, Vidic 27. d. p. Gospod st. Josip Rus, 27. d, p., se nahaja popolnoma zdrav v mestu Kerenskj, gub. Penza. — Po karanteni Valentina Brešana najbrž pošljejo na Dunaj v ortopediški zavod, da mu po možnosti napravijo nekaj novih prstov na rokah. — V Mostu se nahaja tudi enoletni prostovoljec Ivo Metlika. — Č. g. Jo žel Krainc. Zibiški župnik v. pokoju vlč. g. Jožef Krajnc je nevarno zbolel. Se priporoča čč. gg. sobratom in vernikom v pobožno molitev. Smrtna kosa. Umrl je 6. t. m. v Ino-mostu g. dr. B e r 11 P i k 1, c. kr. nad-zdravnik in poveljnik bolniškega vlaka št. 28. Naznanila o smrti nam je pošta še-le danes dostavila. —- V Solnogradu je umrl Leopold Porenta, pešec 27. domobranskega pešpolka. Pokopan je bil 12. t. m. — Umrl je c. kr. četovodja L o j z e V i d r i h. — Umrl je včeraj v Zagorju ob Savi g. Anton J a n, poduradnik pri rudokopu v starosti 52 let. Pogreb je danes popoldne ob 5. uri. — V Šikolah je nenadoma umrl tamoš-riji gostilničar in mesar Franc Žel. — Umrl je v Kamniku na Kranjskem, kjer se je zdravil, enoletni prostovoljec Simon Č a k a r u n iz Splita. — Karol vitez Pokorny umrl. Dne 6. junija je umrl. na Dunaju bivši predsednik poštno-brzojavnega ravnateljstva za Štajersko in Koroško, dvorni svetnik Karol vitez Pokorny v 65. letu svoje starosti. — Obiskovanje bolnikov v civilnih bolnišnicah in V sličnih civilnih oskrbove--iiščik. Deželna vlada nam je doposlala naslednje obvestilo: Vsled odredbe ministrstva za notranje zadeve se mora od 20. junija t, 1. vsak, kdor hoče obiskati v civilnih bolnicah ali v vsakovrstnih sličnih civilnih oskrbovališčih kakega bolnika, oziroma oskrbovanca, izkazati z zdravniškim potrdilom. da je bil tekom vojne usoešno cepljen proti kozam ali ponovno cepljen, sicer mu vratarji ne smejo dovoliti vstopa v zavodove prostore, Izjeme so dopustne, samo v posebno nujnih slučajih (n. pr. kadar žele od daleč došli svojci obiskati kakega umirajočega), toda le, če to izrečno dovoli načelujoči oziroma službujoči zdravnik v zavodu. Občinstvo se na to že sedaj opozarja, da si preskrbi pravočasno potrebno potrdijo in se tako izogne neprilič-nostim. — Težke opekline je utrpela 9. t. m. 54 let stara dekla pri baronu Lazarini, Marija Kristan v Smledniku, Ko je kuhala za prešiče krmo in je pritegnila k sebi v naglici kotel, napolnjen z vrelo vodo, se je voda razlila ter jo oparila po životu. Zdravi se v deželni bolnici. — Umrl je 11. junija nekdanji avstroogrski veleposlanik v Berlinu grof Szo-gyeni-Marich. — Prošnje za dodelitev vojnih ujetnikov, in sicer za poljedelska in gozdarska dela, je naslovljati na deželni urad za nakazovanje delavskih moči v Ljubljani, za obrtne in industrijske namene pa na vojaško poveljstvo v Gradcu. V obeh slučajih se morajo prošnje vlagati potom tistega okrajnega glavarstva (v Ljubljani potom c, kr, policijskega ravnateljstva), v katerega ob močju se nahaja dotično delovališče, — Ozir se bo jemalo samo na prošnje, na katerih je ocl oblastva potrjeno, da so dani vsi predpogoji ?a dodelitev vojnih ujetnikov v Avstriji, kakor tudi da je založena predpisana kavcija. — Pri kopanju jo utonil liletni nlapec Jakob Lazar iz Radovljice. — Radi nesklepčnosti razpuščen občinski zastop. Štajersko namestništvo je radi nesklepčnosti razpustilo občinski zastop v Gleichenbergu in imenovalo za voditelja občinskih poslov dosedanjega občinskega predstojnika Jožefa Wagner. Obsojeni goljufivi vojni dobavitelji. Radi zločina proti vojnim interesom je budimpeštanska kraljeva kurija obsodila restavraterja in kavarnarja Gezo Katona na pet let ječe in 800 K globe, knjigovodjo Edmunda Rozsa na šest mesccev ječe. agenta Antona Lukacs na pol leta in agenta Ignaca Kraus in Maksa Stempler kot podnajemnika vsakega na eno leto ječe. Vse te je bilo prvo sodišče oprostilo. Čevljarju Sla-vaeseku, katerega je bilo prvo sodišče obsodilo na 8 mcsecev ječe in 2000 K globe, je kurija zvišala kazen na dve loti ječe. LluDijonske novice. ij Procesija s svetogorsko Matijo v Ljubljani. Svetogorska Mati Božja jc včeraj blagoslavljala po ljubljanskih ulicah ti-sočglave množice, ki so jo deloma spremljale v mogočni procesiji, deloma spoštljivo stale ob straneh. Marija je bila vsa v zelenju in belem cvetju, obkrožena od be-looblečenih deklic, ki so nosile bele lilije. V množici, ki je spremljala Marijo, smo videli mnogo goriških begunk in beguncev, katere so oblile solze genotja, ko so zagledali svojo zaščitnico. Udeležba iz vsake župnije je bila izredno velika, tudi od stvani moških, tako da je bila včerajšnja procesija veličastna verska manifestacija. Med drugimi je bil zastopan po posebnem odposlanstvu tudi klub ljubljanskih občinskih svetovalcev S, L. S. in občinski odbor iz Most. V stolnici je premilostni gospod knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič imel pridigo, v kateri je povdarjal, kako dolgo so se nasprotniki pripravljali na vojno proti katoliški Avstriji. V sedanji vojni se je očitno pokazala božja in Marijina pomoč. Naša današnja spokorna procesija in molitev ne bosta zastonj. Mašo deželo in Ljubljano je obvarovala Njena pomoč. V svojem usmiljenju bo Bog prikrajšal trpljenje sedanjih dni. Končno je premilostni govornik vso domovino priporočil božjemu Srcu Jezusovemu in Mariji, Pri petih lavretanskih litanijah je vse ljudstvo pelo ono prelepo: »Marija, k tebi, uboge reve«, na koncu slavnosti je pa ljudstvo zapelo cesarsko pesem. Frančiškanski župljani so po končani slovesnosti prenesli čudodelno svetogorsko podobo domov v nieno in naše zavetišče. Upanje v naših srcih je oživelo, Marija bo pomagala. lj Dijaška in ljudska kuhinja v Ljubljani bo imela svoj občni zbor 28. junija ob 5. uri v posvetovalnici Katoliške Tiskarne. K obilni udeležbi vabi odbor. lj Umetniška razstava. V paviljonu gosp. akad. slikarja R. Jakopiča v La-termanovem drevoredu se je otvorila v soboto, dne 10. junija, umetniška razstava. Navzoči so bili: Deželni predsednik grof Attems in namestnik dr. La-schan s soprogama — kot zastopnika deželne vlade in dr. Zamik kot zastop? nik mesta Ljubljane. Razstava vsebuje razen pokrajin in portretov nekaj kompozicij v oljnatih barvah (Jakopič, Ma-golič, Sternen, Vavpotič), ujedenkah (H. Smrekar, Šantel), barvenih risbah (Gaspari), perorisbah in oglju (Tratnik), potem zanimive študije in osnutke ter nekaj prav dobrih kipov (Dolinar). Treba reči, da se naše umetništvo dobro razvija. Da ne tako hitro kakor drugje, niso krivi naši umetniki, marveč razmere, v katerih živijo in delujejo. Naše občinstvo se znova opozarja na to razstavo, da jo obilo poseča; tako se bo bolje seznanilo z našimi umetniki. lj Odlikovan Ljubljančan. Sin c. kr, gimnazijskega profesorja in šolskega svetnika Avguština Westerja v Ljubljani, gospod Avgust Wester, kateri je dodeljen c, in kr. 21. gorskemu topničarskemu polku, je bil odlikovan s častno kolajno Rdečega križa z vojno dekoracijo za neustrašeno in požrtvovalno delovanje v prid ranjencem na bojnem polju. Istočasno mu je bila podeljena diploma, vpisana dne 8. aprila 1916 na Dunaju pod št. 1049, katero je lastnoročno podpisal Njega Visokost nadvojvoda Fran Salvator. Požrtvovalnemu junaku naše čestitke! lj Oddaja moke pri mestni aprovizaciji. Za dobavo moke pri mestni aprovizaciji naj se zglase: trgovci iz Ljubljane v četrtek, dne 15. t. m,, peki in mokarji v petek, dne 16. t. m., in okoliški trgovci pa v soboto, dne 17. t. m., vselej ob 8. uri zjutraj na mestnem magistratu, prejšnja Galletova hiša. mestna posvetovalnica. lj Smrt v šapi. V soboto so našli v Spodnji Šiški, na Celovški cesti št. 63 v šupi mrtvega samskega delavca Jožefa Avšiča, roj. 1860. v Šneberjih ter pristojnega v Marijo Devico v Polju. Dognali so, da ga je zadela kap. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu. lj Umrli so v Ljubljani: Josip Avšič, delavec, 56 let. — Risto Jandrič, pešec. — Matija Wretschko, pešec trenske divizije. —• Sofija Kramar, hči železniškega premi-kača, 2 leti, — Gusti Salmič, šivilja, 33 1. — Emilija Bock, soproga vpokojenega blagajnika južne železnico, 65 let. — Marija Čampa, bivša tovarniška delavka, 79 let, ij Izgubila se je v nedeljo na Fužinah temnomodra otroška suknjiča. Pošieni najditelj naj jo odda proti primerni nagradi Jenkovo, ulica 20. lj Izgubila se je n, južnem kolodvoru ali pa med vožiiio Ljubljana— Kranj, črna usnjena torbica v kuteri se je nahajalo več listkov, računov, vožnja legitimacija in celoletni vožni listek Ljubljana—Kranj. Kdor bi jo bil našel se prosi, da jo proti nagradi izroči potu iz Kranja Francu Wahrhcit. li Prsran z briljanti, ki ga je baje našel neki cigan dne 15. marca 1916 pri postajališču električne železnice v Ljubljani, in potem zastavil v neki zastavljalnici na Dunaju, jc sedaj pri c. kr, deželnem sodišču v Ljubljani, Prstan zapade dne 20. junija 1916. Kdor ga morda pogreša, naj sc oglasi do 20. junija 1916 v justični palači, 11. nadstropje, soba št. 107. mm med Hvsiire in Ogrsko. Kakor se čujc od zanesljive strani je pogodba med Avstrijo in Ogrsko v celoti gotova. Gre le še za rešitev podrobnosti. Pogodba jc sklenjena za 20 let, ne kot doslej na 10 let. Slovenske žrive za domovino. Umrl je junaške smrti na laškem bo jišču priden in povsod priljubljen mladenič Anton Jelen iz Polzele. — Martin Kodrič in Franc Kristovič od Sv. Marka niže Ptuja. sta padla na ruskem bojišču. — Kari Mušič in Ivan Vavpotič iz Makol na Štajerskem sta padla. Padel jc častne smrti Zci domovino na junaškem bojišču desetnik Franc Sorko iz Maribora. — Dne 26. sept, 1915 je pade^na laškem bojišču junaške smrti za cesarja in domovino M. Vončina, sin občespoštovane posestnice iz Smolinc v župnijji Sv. Andraž v Slov. gor. — Josip Zatranšek in Jurij Zdolšek, oba iz Dramelj, sta padla na laškem bojišču. — Umrla sta v celjski vojaški bolnici pešec Rudolf Su-šin in narednik Josip Pfeifer. — Z laškega bojišča se poroča, da je sovražna granata odtrgala desno nogo čevljarskemu pomočniku Božidarju Ferguč. Revež je čez dva dni vsled izkrvavenja umrl. — Kot junak za domovino je padel in bil pokopan pri Gorjanskem na Goriškem 20letni Karol Kunstek iz Stermeca pri Rogatcu. — Dne 15. aprila t. 1. je padel na Doberdobski planoti Janez Tumpej, doma od Sv. Lovrenca na Dravskem polju. — Na severnem bojišču je padel Ivan Žlebnik, p. d. Martinov, doma na Rečici ob Savinji. Z Gomilskega se poroča, da je pad* na bojišču, zadet od mine kadet Franc Ča-ter. — Podlegel je ranam v ruskem ujetništvu Mihael Perger iz Preserij pri Braslov-čah. — Umrl je v bolnici v Tridentu po kratki a mučni bolezni Janez Goričan, doma. iz Hotinjc vasi pri Braslovčah. — Umrl je za malarijo na Tirolskem Štefan Močnik, doma v Planici pri Framu. — Franc Pur-gaj in Franc Korošec, oba doma iz Sv. Petra ni?e Maribora, sta padla na bojišču, —• Janez in Martin Rampre, Franc Fideršek in Matija Kores, vsi doma iz Žetal, so padli na polju slave. — Strela je ubila na bojišču Andreja Rudolf, doma iz črešnjevske župnije. — V Adiešičih je umrl Ivan Požek, star 20 let, za boleznijo, ki si jo je nakopal pri vojakih. — Na italijanskem bojišču jc padel Andrej Blatnik, doma v Zablatah na Koroškem. — V Braslovčah je na dopustu umrl za nasledki rane, ki jo je dobil na južnem bojišču Jurij Fekner. — Anton Ivan-šek, Anton Polovič, Franc Furlan in Janez Sluga, doma iz Dobrove pri Brežicah so darovali svoje življenje za domovino. — Na Dobredobski planoti je padel Ignac Kardinal, doma iz Ljutomera. — Ludovik Ran-ner in Anton Ledenik, doma iz Kamnice pri Mariboru sta padla. — Od Sv. Florjana ob Boču se poroča, da je umrl za kuf no boleznijo v Ljubljani Štefan Stojnšek. Anton Germandik, 2. atotnija, 87. pešpolka, je umrl dne 29. oktobra 1915 v Gorjanskem na Primorskem vsled rane v glavi in jc ondi na vojaškem pokopališču pokopan. — V bolnišnici v Gorjanskem pri Gorici je podlegel ranam, dobljenim na bojišču, Matija Koren, doma iz rogaške okolice. — Na južnem bojišču je padel Janez Lepe, doma iz Makol pri Slovenski Bistrici. — V boju pri Gorici je padel Franc Simončič iz Zavrha pri Št. Rupertu v Slovenskih Goricah. — Na Doberdobski planoti je padel Franc Šprajc, doma od Sv. Jerneja pri Ločah. — Za boleznijo, ki si jo je nakopal pri vojakih, jc umrl Miško Urelc, doma iz Kapel pri Brežicah. Vsestransko trgovsko izobražena, vojaščine popolnoma prosta dTl ^ špecerijske in kolonijalne M il mit - stroke s prvovrstnimi pri- poročili, išče stalne primerne SlUŽbe, Pismene ponudbe naj se blagovolijo vposlati na upravo pod ,Poslovodja 1393', Naročajte ,.Slovenca" Frančiška Grabeljšck naznanja v imenu vseh sorodnikov, da se je ljubljena mati, teta, stara mati 1)V i dne 4. t m. ponoči preselila v boljšo večnost, v starosti 68 let. Pogreb se je vršil due 7. t. m. na pokopališče pri sv. Urhu. Blag ji spomin! Podolnica pri Horjulu, dne 13. junija 1916. : £:-V' V a« rf&aSŽ =>- ■bM^ffr-bi^)'1'. iisK Sprejme sc takojj Vsem prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest, da je naš ljubljeni sin iz Loga pod MangerSom padel 3. t. m. častno za domovino na italijanskem bojišču. Priporočamo ga v molitev in spomin! Stari trg pri Kočevju-Log, dne 13. junija 1916. Žalujoči starši. Zahvala. V dnevih neizmerne bolesti in žalosti, so nam došla tolažila od toliko strani, da nam ni mogoče zahvaliti se vsakemu posebej. Izrekamo zato na tem mestu naj-prisrčnejšo zahvalo vsem, ki so nas tako ljubeznivo tolažili v bolezni in ob smrti naše zlate, predobre in predrage soproge, mamice in sestre, kar nam je bilo v veliko oporo v teh težkih dneh poskušnje. Iskrena zahvala tudi vsem, ki so spremili naše najdražje na zadnji poti v tako odličnem in velikem številu k večnemu počitku, kakor tudi za darovane krasne vence. Gospod je dal, Gospod je vzel, ime Njegovo bodi počeščeno vekomaj. V Ljubljani, 10. junija 1916. Žalujoča rodbina Fras - Štuhsc. Kupijo so vsakovrstne kupnjo Ivan Marinšek, mesar G1 nce pri Ljubljani. Obvezne ponudbe z navedbo množine je poslati na Ljubljana, poštni predal 123. ki bi imel veselje do trgovine ter primerno šolsko izobrazbo, star 15 do IG let iz Ljubljane ali okolico. — Tvrdka J. Kušlan, Kranj. 1376 Odda se stalno opravljena, prijazna ln zelo 5ls'a s posebnim vhodom eni ali dvema gospodičnama, takoj ali pozneje. Vaivazorjcv trg št. 7, III. nadstropje. Ponudbe z ceno in množino (koliko va gonov) je poslati tvrdki: J. Pogačnik, Ljubljana Marije Terezije cesta 13 (Kolizej) Na ponudbe brez cene se ne ozira. IM5KHKV.SSB.7aaS*®) [ Potrtim srcem obveščamo tem potom vse sorodnike, prijatelje in znance o prežalostni vesti, da je naš pre-ljubljeni soprog, odnosno sin, oče, ded in stric, gospod posestnik in rudniški poduradnik v starosti 52 let preminul na tragičen način. — Nepozabnega nam pokojnika položili smo dne 10. junija ob 5. uri popoldne na župnem pokopališču v Zagorju ob Savi k večnemu počitku. Pokoj njegovi duši in prijazen mu spomin! ZAGORJE ob Savi, 13. junija 1916. se proda -gea na Glineali pri „MALNU". Cjlasovirje, pianine, Phonola, električne glasovirjs, Orchestrione i. t. d. 5, KMETETZ Ljubljana Marija Jan, soproga. Helena Jan, mati. Josipina Ranzinger roj. Jan, Fran, mornariški podčastnik v fronti, Albina, rudniška kontoristinja, Matilda, Antonija, Siavko, otroci. Adoif P.anzinijer, zet. Alojzij Jan, podčastnik v fronti, brat. Jožko in Mira, vnuka. (tudi starejše osebe) za izdelovanje sodov iz mehkega lesa za akordno delo proti dobremu plačilu se takoj sprejmejo pri tovarni barv v Dolu. Deset sodov in večja množina fine pristne s " sin na prodaj. — Vprašanja pod »ceneno štev. ti« na upravništvo tega lista. 1385 3 m se radi oripotovanja pod ceno proda. Poizve sa Streliška ulica štev. 12. Centralna mlekarna v škofji Loki sprejme takoj izurjenega fWfi ®>lt|g c a« lekarjja Plccoli-jja v Ljubljani stane od danes naprej 1387 3 issr 30 vinarjev steklenica, tke vsake vrste in v vsaki množini kupi in plača po najvišjih cenah trg. firma J. Kušlan, K anj, Gorenjsko. 475 IPST- Sprejme se takoj s primerno izobrazbo pri tvrdki Prane Zurc, Trebnje, Dolenjsko. 1378 5 posod od 300 —700 litrov, rizling, belo-zeleni, 11 c/0 ec takoj proda franko Ljubljana po zmerni ceni. Vzorci iz vsake posode. Vpraša naj se pri vratarju hoeia »Union«. Izdaja konzorcii »Slovenca«, njigouo srednje starosti, neoženjen, vojaščine trajno prost, iščo službe. Sprejme tudi vsako drugo tej enako delo in ob enem sposoben potnik. Naslov: Upravništvo ..Slovenca" pod šifro knjigovodja 1379. 1379 4 z 2 verandama in popolno opravo za 6 sob v prijazni vasi ob vodi pod Šmarno goro. Pri hiši je vrt in se lahko vpelje električna razsvetljava. S hišo je dobiti tudi gostilniška koncesija, edina v kraju. l^jT" Promet živahen. Posestvo je jako primerno za letovišče tudi za večjo rodbino. Le resni kupci naj pošljejo naslov na »Poštni predal 35 Ljubljana.« »tBplš£2 zdravijo: (Hrvatska) Poročilo in prospekt od direkciji; gratis. )i*oiin> 1009 KaragsHgBeMBMamBaHUHsemK^^ '-^^^^jgEH^ftiu^iK.ic^g^siessii E^MassEjaren § i f m Modni salon JKas JU ub liana ulica $t. 3 dvorski trg i. Osebno izbrane Jfe novosti z ^Dunaja j|> Priooroča: največjo i^bero \ Klobukov 3a dame in deklice kakor tudi bogato zalogo žalnih klobukov. Pocravila tečno in vestno, naročila na izbiro j obratno oošto. Solidno blago. Priznano nizte cene. m? r Tisk: »Katoliške Tiskarne«. 643 Oricfivnrrij urednik: Jožet Gostinčar, državni noslanee.