jiuiremki turni U £|utU|(ml, 23. aprila 1936 tete l. Abesinci se branijo 6 mesecev brez Adis Abebe Abesinci vrgli Italijane nazaj do Desija General Graziani ranjen? - Abesinke na bojiščih Addis Abcba, 23. aprila. Abesinske čete so i pod poveljstvom neguša zavzele pred prihodom j Italijanov v bližino Addis Abebe utrjene položaje na gorovjih in ob robu sotesk severno od glavnega j mesta. Italijani so mislili, da bodo lahko z naglim ' prodiranjem brez topništva zavzeli glavno mesto, j o katerem so vedeli, da je izpraznjeno in brez j obrambe. Zanašali so se, da so abesinske čete iz- ! gubile glavo in da je zavladala med njimi zmeda, i Po drugi strani so hoteli Italijani na vsak način izpolniti povelje svojega vodstva, ki je zahtevno, da zavzamejo Addis Abebo na rojstni dan Rima. Abesinci so svoje položaje branili s silno majhnim Številom čet, toda kljub temu napad italijanskih lahkih oddelkov v noči pred 21. aprilom ni uspel. Po krvavi nočni bitki so Abesinci vrgli italijanske čete nazaj ter prešli v napad, tako da so se Italijani morali umakniti nazaj proti Desije. Ta iU-ijanski poraz je treba pripisovati italijanskemu prenagljenju, ki je hotelo Addis Abebo zavzeti na mah. V Addis Abebo je prišel abesinski prestolonaslednik ter začel organizirati obrambo mesta. Iz italijanskega glavnega stana poročajo, da se 125 km severno od Addis Abebe vrši že dva ilni ogorčena in krvava bitka med abesinskimi pa-Irolami in med prvimi oddelki italijanske armade. Izgube so na obeh straneh zelo velike, italijanski zdravniki pravijo, da so med ranjenci in mrtvimi naili dosti več žensk kakor moških. Iz krogov inozemskih poročevalcev so se razširile vesti, da je bK general Graziani v teh bojih ranjen. To sklepajo iz dejstva, da je iz Rima nenadno odpotoval eden najboljših italijanskih kirurgov profesor BasiianelH in prispel v Mogadiscio. Italijanska uradna poročila to zanikajo, kakor tudi vesti o porazu. Addis Abeba, 22, aprila. AA. (Reuter) Trde, da so Abesinci po ves dan trajajoči bitki včeraj vrgli Italijane s postojank na gori Tarmabiji med Desijem in Addis Abebo, Odločitev je padla po ogorčenem nočnem njipadu Abesincev, ki je Italijane prisilil k naglemu umiku. Pomirjenje v Adis Abebi Addis Abeba. 23. aprila. AA. (DNB) Po vznemirjenju zadnjih dni, je v abesinski prestolnici zavladal popoln mir. Poročila s severnega bojišča javljajo, da so abesinske čete južno od Desija žilavo upirajo. Tudi italijanski napadi na Sasabane in Dagabur so se izjalovili. Na podlagi teh poročil (rde v tukajšnjih vojaških krogih, da se je vojaški položaj za abesinsko vojsko zadnje dni znatno popravil. Tu prevladuje vtis, da z zavzetjem Addis Abebe po italijanskih četah vojne še ne bo konec. Poudarjajo, da se abesinske čete v zahodni Abesiniji lahko še šest mesecev bore. Abesinci razdirajo ceste Addis Abeba, 23. aprila, b. Reuterjev dopisnik je s severnega bojišča izvedel, da je abesinsko vojno poveljstvo izbralo 100 najspretnejših in naj-hrabrejših vojakov in jim poverilo nalogo, da razdirajo cesto, ki vodi iz Desije v Addis Abebo. Vojaki so že ves čas na delu in so onesposobili za promet že velik del te , 150 km od Addis Abebe. Te ceste zaradi teh eksplozij ne obstoje več, razrvale pa so jih še reke, ki so zaradi eksplozij spremenile smer. Abesinci so razmestili prava gnezda s strojnicami izza sten, ki so nad cesto, toda italijansko letalstvo je začelo bombardirati celo la gnezda in obsipava z ognjem iz strojnic celo manjše skupine abesinskih vojakov. Dopisnik Reuterja poroča iz Addis Abebe, da prihod prestolonaslednika pomiril prebivalstvo iii se je panika polegla. Najboljši dokaz za to, da Italijani se niso tako blizu, je to, da je vlak za Djibuti redno krenil iz Addis Abebe. Na vlaku je bilo mnogo manj potnikov, kakor pa jih je bilo zadnje dni. 0 zmagi Abesincev se izvejo sledeče podrobnosti: italijanske čete so izvršile nekaj napadov na goro Tarmi Jabir, ki je ob glavni cesti med Desijem in Addis Abebo. Gardisti prestolonaslednika so odbili ta napad in prizadejali Italijanom mnogo izgub. Ko je nastala noč, so se Abesinci kot mačke spuščali ob strminah po stezah, ki so še kozam nepristopne in izza hrbta napadli italijanske oddelke in jih pognali v beg. Italijani so on lej priliki pustili na bojišču eno radiopostajo in veliko število pušk. Italijanska letala so včeraj metala nad Anko-berom letake in jim sporočila, da bo Ankober svoboden čez dva dni. V teh letakih pozivajo prebivalstvo pokrajine Gala, da naj se ne upira Italijanom. Dopisnik iz Berbere poroča, da tam ni nič znanega o tem, da bi angleške državljane z letali prepeljali iz Addis Abebe v angleško Somalijo. Cesarica Manen in princesa' Cahai sta snoči sprejeli Reuterjevega dopisnika in mu s solznimi očmi predali apel vsem narodom sveta. Princeza Cahai je prevedla apel na angleški jezik. Cesarica prosi ves svet, da naj pomaga Abesiniji, dokler je še cap, Na koncu izjavlja, da bo do konca ostala s svojim narodom. Načrti belgij. angl. in franc, generalnega štaba ICaf bodo branil® armade? I.ondon, 23. gprilo. o. Angleška zbornica je potrdila vse sklepe, ki so jih sprejeli angleški,-in francoski in belgijski zastopniki generalnih štabov, ria zadnjih posvetovanjih v Londonu. Šele pri lej razpravi so prišli v javnost nekateri podulki o tem, kaj li sklepi važnega in bistvenega vsebujejo. Zastopniki vseh Ireh generalnih štabov so se sporazumeli glede razdelitve moči pri obrambi v primeru kakega napada s tretje strani. Načrl, ki so ga izdelali, določa, da bo angleška armada sama s svojimi zračnimi, vodnimi in kopnimi silami branila Belgijo in Holandsko, če bi Nemčija napadla tudi to. Angleži hočejo s lem, da bi svoje čete vrgli na evropsko celino, prehiteti sleherni napad, ki bi bil namenjen Angliji. Francoska armada bo po teh sporazumih imela nalogo, da brani izključno obmejno ozemlje med Nemčijo in Francijo, ki ga varuje ž.e nepremagljiva Maginotova podzemska utrjena črta. — Vzhodni del bodo branile samo Irancoske čele, zahodnega pa francosko-belgijske. - Zvezo med oddelki obeh vojska in oskrbovanje čet z živežem in strelivom naj omogoči in pospeši nova široka, najmodernejša vojaška cesla iz severovzhodne Francije v vzhodno Belgijo. Kar se tiče letalske obrambe, so se sporazumeli v tem, da bosla dve belgijski in eno francosko veliko letališče služili kot izključno oporišče angleškemu letalstvu. Z ozirom na negotovost, ki je v Iivropi vladala zadnje čase, pozdravljajo angleški listi te načrte in sporazume generalnih štabov kot prvo prijemljivo dejstvo pri obrambi evropske varnosti. Xveze s Palestino pretrgane Kairo, 23. aprila, o. Položaj v Palestini postaja vscbolj zapleten in napet. Kljub včerajšnjemu proglasu angleškega visokega komisarja na palestinsko prebivalstvo, se ni razburjenje nič poleglo. Nemiri so se pomnožili in razširili celo na kraje, ki so do zdaj bili mirni in kjer ni judovskega prebivalstva. V začetku so nemiri imeli ost proti Judom, zaradi nastopa angleške policije in vojaštva pa se uporniki in demonsirautje obračajo vsebolj proti angleški upravi. Od včeraj popoldne so vse zveze tako železniške, kakor brzojavne m tele. fonske s Palestino pretrgane. Večerni ekspres iz Jeruzalema v Kairo sinoči ni dospel. Z ozirom na to. je treba sklepati, da v Palestini še dalj časa ne bo prišlo do pomirjenja. Stavke vsevprek * Kairo, 23. aprila. A A. (Havas) Iz Jeruzalema poročajo, da so zastopniki Židov sklenili pozvati | svoje rojake, da se začasno preselijo v kraje, kjer j imajo Židje večino. Sklenjeno je, da se bodo Židje i preselili v Telaviv. Iz raznih krajev poročajo o požigu hiš. Gaše-’ uje jc otežkočeno zaradi vetra, ki divja tačas v j teh krajih. Večina židovskih listov obsoja dokaj popust-| Ijivi nastop oblastev nasproti Arabcem. Nalozor-nost vesi, da so pri odkopavanju temeljev za zgradbo novega frančiškanskega konvikta, delavci naleteli na star*okostnjak, ki je bi! zakopan na mestu, kjer bo stal novi konvikt. Moški srednjje starosti Okostje kaže, da je moral biti pokojnih moški. To pričajo zlasti zobje, ki so razmeroma še zelo dobro ohranjeni. Okostnjak ima zobe izrabljene le na vrhu in to prav malo, dočiin so v ostalem zobje zelo dobri in močni. To dokazuje, da je moral biti pokojnik v srednji moški dobi in najbrž ni presegel daleč preko 30. leta. Pa tudi sicer kažejo kosti, da je moral biti pokojnik precej močne konstitucije. Koliko je star Pri celi stvari je seveda najbolj zanimivo vprašanje, koliko je okostnjak star. Cim bi bila dognana njegova starost, bi se utegnilo pojasniti tudi marsikaj drugega, kar zanima Ljubljančane v zvezi z najdbo tega okostnjaka. Med tem pa ni ne na okostnjaku in tudi ne v jami poleg okostnjaka ničesar, iz česar bi se dala ugotoviti starost okostnjaka. Znanstveniki bodo imeli torej najbrž težak posel, če bodo hoteli z zanesljivostjo ugotoviti starost okostnjaka. Gospodje, ki so se včeraj okost-niah ogledali, so sicer mnenja, da sega nazaj ka. kih 150 do 200 let, vendar ta letnica ni nič preveč zanesljiva. Nasilna smrt? Okostnjak ie bil zakopan le kakih 1.30 m globoko pod zemljo. To je vsekakor globina, ki ne odgovarja normalnemu pokopu mrličev. Druga stvar je kraj, kjer je bil mrlič pokopan. Na tem mestu nikdar ni bilo pokopališča in je zato več kakor sumljivo, da se najde tukaj okostnjak. Največ povoda, da ljudje sumijo v nasilno snirt, pa je lega. v kateri je bil okostnjak najden. Noge je imel namreč v kolenih skrčene, glavo pa mnogo nižje, kakor noge. To se nravi, da je bila jama, v katero so pokojnika položili, najbrž prekratka. To pa zopet dokazuje, da se je vse izvršilo prav na hitro. Zelo čudna je tudi okolnost, da pri okostnjaku ni bilo najti prav nikakršnega predmeta, ki bi dal slutiti, da so pokojnika pokopali oblečenega. Ni bilo namreč v jami nobenega gumba, ne žepnega noža in ne kakšne druge stvari, ki jih nosi moški pri sebi in ki pod zemljo ne bi sprhnele. Je torej 'zelo verjetno, da so pokopali pokojnika brez obleke. Kako pojasniti skrivnost? Na mestu, kjer je bil okostnjak najden, je bil svoj čas vrt znanega Mokarjevega hotela. V dobo, ko je bil tu vrt tega hotela, pade najbrž tudi ta okostnjak. Mokarjev hotel je bilo nekako središče ljubljanskega življenja. Pa ne samo mestnega, ampak tudi podeželskega in tujega, kajti tu so se shajali okoličani, ki so dovažali v mesto živila, ravno tako pa tudi tuji prekupčevalci, ki so potovali takrat skozi naše kraje. Ne bilo bi čudno, če bi pokojnik, katerega okostnjak je bil včeraj najden, žrtev kakega razračunavanja med različnimi ljudmi, ki so z vseh strani prihajali v naše mesto. Da je pokojnik žrtev nasilne smrti, dokazuje pred vsem kraj, kjer je bil zakopan in lega, kako je ležal pod zemljo. Da je bil pa žrtev neke skrivnostne smrti, pa je dokaz v tem, da je bil pokopan skoraj gotovo gol. To bi dalo slutiti, da je storil konec svojemu življenju v kaki sobi — morda v sobi bližnjega hotela — nakar so ga storilci zanesli na vrt in ga v največji naglici pokopali. Ljubljančani z radovednostjo pričakujejo, kaj bodo dognali naši znanstveniki v zvezi s tem okostnjakom. Mramor v temeljih barake Pri odkopavanju temeljev so bile najdene tudi še nekatere druge zanimivosti. V kotu tik ob steni, ki loči frančiškanski prostor od »Slonovega« hotela ter ob Frančiškanski ulici so morali odkopati fundament neke barake. V teh temelijh so našli krasne kose različnih vrst marmorja, posebno ka-rara - marmorja ter belega kamna. Oblike tega kainna dokazujejo, da je bil kamen že nekje vzidan in da je le slučajno prišel pri vzidavanju v temelje te barake. Saj so bile vzidane v temelje nekake figure, ki z vso gotovostjo dokazujejo, da so bile že prej v cerkvi. Kakor znano, je frančiškanska cerkev že dvakrat pogorela. Verjetno je, da je ob priliki teh požarov ostalo nekaj marmorja in drugega boljšega kamenja, ki so ga potem kar tako uporabljali, kjer je bilo pač treba in niso izvzeli niti temeljev male barake. Strašen pokolj med fanti Ptuj, 22. aprila. V Krčevini pri Vurbergu, nedaleč Ptuja, je nedavno otvoril kmečki posestnik Strgar vinotoč, v katerem je prodajal svoje vino od 5 litrov naprej; ob delavnikih seveda ni bilo kaj prida gostov pri njem, ob nedeljah pa se jih je navadno kat gnetlo. Tudi v usodno nedeljo, 19. t. ni., se je zbralo v Strgarjevem vinotoču precej ljudi, zla-sli mladine je bilo dosti. Dve prostorni sobi, ki ju je Strgar prepustil svojini gostom, sta bili nabito polni; ob sviranju tamburaske godbe je naraščalo razpoloženje vse bolj. Proti večeru so bili že vsi vprek vinjeni. Vsakdo ve, kaj to pomeni med kmečkimi fanti, ki imajo med sabo vedno kake spore. Najmanjši povod, najnedolžnejša beseda in že s<> si v laseh. Tako se je žal zgodilo tudi preteklo nedeljo v Strgarjevem vinotoču. Kar naenkrat je nastalo med fanti jezno prerekanje, ki se je kmalu prelevilo v splošen prelep in nebrzdano klanje. Noži, kolje in težka bukova polena so opravljala svoje delo. Kot prva žrlev je padel 2-i letni Franc Krepek, sin posestnika in zidarskega m oj* t ra v Krčevini. Smrtno zadet se je zgrudil od rane, ki mu jo je zadal nož v levo pazduho; radi izkrvavitve je kmalu umrl. Druga žrtev je bil njegov brat 22 letni Alojz Krepek, ki ga je eden izmed fantov z vso silo udaril s polenom po glavi, da se je koj sesedel in obležal nezavesten z raz- bito lobanjo. Razim teh dveh žrtev je bilo*se. večje število fantov več ali manj težko ranjenih. Alojza Krepeka so nezavestnega nemudoma prepeljali v ptujsko bolnišnico, kjer so zdravniki spoznali, da mu ni več rešitve. Še vedno nezavestnega so zato naslednji dan prepeljali nazaj, da v očetovi hiši izdihne. Franca Krepeka pa je medtem sodna komisija iz Ptuja v vurberški mrtvašnici raztelesila in dognala smrt radi notranje izkrvavitve. Ptujski orožniki so takoj začeli z obširno preiskavo in |>ri-joli deset kmečkih fantov, ki so se bili udeležili pretepa in med katerimi je iskati ubijalce obeh Krepekov; vse skupaj so izročili ptujskemu sodišču. Kakor po navadi, nobeden ne priznava krivde, ampak vsak vali krivdo na drugega. Značilno je, da pri nobenem niso našli noža, katerega so seveda pravočasno skrili. Orožniki so na, kraju sjiopada našli le okrvavljene kole in polena', ki so jih potem prijeti fantje morali sami nesti na sodišče. — Ta krvavi dogodek je j>ovzročil ogromno razburjenje pri vseh. Oba brata Krepeka sta bila znana kot mirna in pridna fanta. Sploh je tragično, da pri takih pretepih baš izzivači in pretepači odnesejo zdravo kožo. — P.. S. Naknadno nam je bilo sporočeno, da je mater obeh ubitih fantov od strašnega razburjenja in globoke žalosti za sinovoma i zadela kap; Alojz Krepek pa, ki so ga iz bolniš-I nice poslali nazaj na dom ,je medtem tudi že umrl. Velik grešnik - velika kazen Celje, 22. aprila. Pred okrožnim sodiščem se je zagovarjal za različne delikte 32 letni Alojz Bebar, brezposelni rudar, pristojen v Zagorje, a brez stalnega bivališča. Radi tatvin je bil že večkrat predkaznovan z zaporom, težko ječo in celo z robijo, kar ga |>a dosedaj še ni izmodrilo. Dne 18. oktobra t<>35 je na Sv. gori pri Litiji v družbi neznanega tovariša vlomil v šolsko poslopje. Tu je odnesel šolskemu upravitelju, Antonu Sribarju, razne obleke in nove čevlje, organistu pa, ki je v šolskem poslopju stanoval tudi obleke v skupni vrednosti 2000 Din. V šolsko poslopje je vlomil na ta način, da je ubil šipo na oknu, segel z roko in odprl zapah. V stanovanje šolskega upravitelja pa je vlomil skozi vrata, f>otem ko je nasilno odstranil s stanovanj, skih vrat ključavnico. Dne 8. novembra 1935 je ukradel iz nezaklenjenega stanovanja, a iz zaklenjenega kovčega Antonu Vodlanu, kovaču v Kle-novcu, občina Sv. Jeder tna Laškim uro z zlato verižico in razne obleke v skupni vrednosti nad 1000 Din. Dne 13. januarja 1Q36 je skozi okno drvarnice vlomil v stanovanje učiteljice Anice Ka- lan v Razborju in ji odnesel gotovine 800 Din, nekaj jestvin, zapestnico in drugih malenkosti v skupni vrednosti 1080 Din. Z vsemi temi vlomi možakar ni bil zadovoljen. Sedaj si je izbral za svoj objekt cerkev Sv. Jurija v Izlakah. V noči od t>. na 7. januarja t. I. je najprej vlomil v mrtvašnico, iz katere je vzel velik kramp. Z njim je poskušal vlomiti v cerkev najprej pri glavnih vratih. Ker se mu pa to ni posrečilo, je j:>oizkusil pri s-transkih. na katerih je razbil ključavnico. Nato je s krampom šiloma udrl v tabernakelj, vzel iz njega nionštranco. sv. hostijo zavžil, nato vzel iz mon-štrance litnulo. Ker je domneval, da je v nabiralnikih precej gotovine, je tudi dva nabiralnika odprl, a v njih ni našel več kot približno 50 Din. Po opravljenem dejanju je zanesel kramp nazaj v mrtvašnico, sam pa jo neopažno odkuril v Zagorje. Tu je položil lunulo na železniški tir, da bi na ta način, ko bi lunula izgubila svojo prvotno obliko, zabrisal vsako sled za seboj. Obsojen je bil radi teh vlomov in tatvin na 5 let robije, na 5 let izgube častnih pravic in na 1000 Din povprečnine. Po prestani kazni pa bo še 4 leta pridržan v kazenskem zavodu . Živa plamenica Ce I j e , 22. aprila. Starši, pazite na otroke! V Libojah pri Petrovčah si je v ponedeljek ■lopoldne pri štedilniku po neprevidnosti staršev vžgala 4 in pol leta stara Anica, hčerka posestnika Jurija Berlečiča. Dekletce ie bilo takoj vse v plamenu, začelo kričati in zbežalo od štedilnika na pr o to. Ko so jo zagledali starši in ji hoteli nu-d ti pomoč, je bilo že prepozno. Vsa obleka je na otrrku zgorela, radi česar je Anica dobila hude opekline po vsem telescu. Prepeljana je bila takoj v celjsko bolnišnico, toda vsa zdravniška pomoč ie bila zaman. Naslednjega dne, v torek jiopoldue h ie Anica v hudih bolečinah izdihnila. Istega dne ob 7 zvečer sta prišla v celjsko bolnišnico oče i.i mati z namenom, da bi obiskala otročiča, a na žalost sta izvedela grozno vest, da je Anica že umrla. Srezboino početje podivjancev Celje, 22. aprila. Junaki so preveč globoko zogledali v kozarec, nato se pa odpravili proti mostu, ki vodi čez Voglajno na Teharje. Na mostu se nahaja križ. Da bi mladi junaki pokazali, da se nikogar nič ne bo- jijo, so začeli preklinjati in zabavljati, končno je pa neki iz brezbožniške družbe med preklinjanjem zlezel na most in hotel prevrniti križ v Voglajno. Toda glej smola, na mesto križa je odletel v vodo fant sam in kljub prejšnji veliki korajži začel klicati na pomoč Boga, Marijo in vse svetnike. Ker je bila tema. so od bližnjega posestnika dobili luč, da bi mogli znotraj in zunaj namočenega fanta spraviti na suho. Dogodek sam nam jasno priča o velikem junaštvu naših brezbožnikov in o hitrejši njihovi spreobrnitvi. Sicer se pa za zadevo zanima tudi orozništvo. Moderna obrt Že pred nekako pol leta je izginil iz Zagreba mlad desetleten deček, o katerem poslej ni bilo nikakega sledu kljub vestnemu iskanju. Policija, odnosno oblasti, so bile ves ta čas na delu vendar je ostalo trud in iskanje brezuspešno. Policija ni mogla dobiti o dečku niti najmanjše vesti. Pojavil pa se je glas, da je malega dečka, ki je slep na eno oko, ugrabil prevejani vagabund ter ga vlači s seboj po deželi in mu mora deček prosjačiti. Zaslužek, ki si ga deček izprosjači, pa mora deliti s svojim manažerjem. Potem je policija začela ponovno stikati za izginulim dečkom, in pravi, da mu je že na sledi. Triumf češke pesmi v Ljubljani Ljubljana, 23, aprila. Moški pevski zbor »Smetana« iz Plzna se je na svoji koncertni turneji po Jugoslaviji ustavil tudi v Ljubljani, kjer je že znan gost. Pevci so dospeli v Ljubljano predsinočnjim in so si včeraj dopoldne in popoldne ogledovali mesto in njegove znamenitosti. Zvečer so priredili dobro iispel koncert, ki je bil na višku v umetniškem in tehničnem pogledu. O koncertu prinesemo podrobno poročilo našega glasbenega referenta. Po koncertu je mestna občina ljubljanska priredila češkim pevcem banket v restavraciji »Zvezda«. Banketa so se udeležili poleg pevcev tudi odlični predstavniki našega javnega življenja. Mestno občino je zastopal podpredsednik g. dr. Ravnihar. Navzoč je bil češki konzul g. ing. Minovsky, poljski konzul dr. Stele, predsednik Jug. čsl. lige g. dr, Egon Stare, predstavniki raznih drugih korporacij in tiska. Banket je potekel v najlepšem razpoloženju. G. dr. Ravnihar je bratsko pevsko društvo pozdravil v imenu ljubljanske mestne občine, poudari! pevske stike, ki vežejo Slovence in Čehe, saj so bili Čehi med prvimi tvorci naše samostojne glasbene kulture. Omenil je, da ta obisk bratov Čehov in njihove pesmi te dni ni zgolj navadnega kulturnega pomena, temveč ima spričo političnega položaja v Evropi še važnejši pomen. Dokaz je, da bomo Čehoslovaki in Jugoslovani ter prav posebej še Slovenci svesti si svoje bralske Način liberalne polemike Ljubljana, 23. aprila. 7.e večkrat smo zabeležili, da napravi naše liberalno časopisje za naš list več reklame, kakor bi kdo pričakoval. Včeraj smo doživeli zopel tak reklamni dan. »Jutro« nam ie posvetilo dobro če-trtinko stolpca, »Slovenski Narod« pa nas je počastil kar z dvostolpnim člankom na prvi strani in s posebnim tiskom. V »Slov. domu« od 20. t. m. smo napisali članek o graditvi novega konvikta, ki ga grade oo. frančiškani. Smisel celega članka mora biti vsakomur, ki je članek prečital, popolnoma razumljiv. Nismo navajeni zaviiania in zato tudi ne pazimo tako skrbno, kakor morda drugje, da bi z načinom pisanja ne dali tistim, ki iščejo dlako v jajcu, možnosti, da smisel članka obrne raztrga in zavije. Smisel članka je bil, da poudarimo to, da so hoteli oo. frančiškani preprečiti izrabljanje delavstva, zlorabo pa so hoteli preprečiti s tem, da so minimirali mezde. Nismo pa povdarjali, da so mezde visoke, marveč smo izrecno omenili, da niso grofovske; rekli pa smo, da je to samo minimum, pod katerega gradbenik v nobenem slučaje ne sme. Oo. frančiškani — to bodi povedano mimogrede — so zbrali podatke, kako ljublianske gradbene tvrdke plačujejo delavstvo. In povprečno mezdo, ki jo tvrdke plačujejo so vzeli oni kot minimum ter si pri tem še izgovorili, da mora v prvi vrsti biti prečiti tudi to, da bi podjetnik ne zaposlil tuie delavce (Dalmatince in Bosance), ki pri nekaterih ljubljanskih gradbenih tvrdkah delajo za naravnost sramotno nizke mezde. V posebnem odstavku smo zapisali: »To je prvi primer, da sta se graditelj in gradbenik sporazumela v tem, da se tudi delavstvu zajamči pri graditvi pripadajoči zaslužek. Ta zaslužek sicer ni grofovski, vendar je že to hvalevredno, da sta graditelj in gradbenik pri dogovorih na delavstvo sploh mislila.« Tako je zapisano v članku v državnem jeziku in v latinici. Nc moremo pa seveda preprečiti, da si »Jutro« in »Slov. Narod« tolmačita sedaj smisel članka po svoje. »Slov. Narod« je smatral za potrebno, da se obregne tudi v drugi članek iz ponedeljskega Slovenskega doma«. Tam smo namreč zapisali, da bi kaka socialna ustanova, kakor je n. pr. bolnišnica dostojnejše reprezentirala spomin blagopokojnega kralja, kakor pa kamenit spomenik. In kaj je »Slov. Narod« našel v tem članku; tako je zmodroval: »Gospodje, ki tam sodelujejo (namreč pri »Slov. domu« — op. uredn.), dobro vedo, kaj jim je naročeno z višjega mesta... Naj bi gospoda raje javno povedala, da bi jim bil spomenik kralja Aleksandra trn v peti...« »Čudni so ljudje v Jugoslovanski tiskarni!... samo za spomenik našemu mučeniškemu kralju Ljubljana ne sme imeti prostora! Ime kralja Ujedi-nitelja je treba zapisati kje visoko na pustem pročelju kake erarične zgradbe, da ga zob časa čim-prej obgloio in uniči- T« ie skrit smisel alarmantne notice v »Slovenskem domu« ... Nam, ki — kakor rečeno — zahtevamo ravno kolikor mogoče dostojen s-pomenik pokojnemu kralju, očita »Slov. Narod«, da bi nam bil kraljev spomenik trn v peli. Kje in kako so naši stanovski tovariši pri »Slov. Narodu« prišli do takega zaključka, to bodo imeli priliko dokazati na sodišču. Razumemo prav dobro, da ravno časnikarji ne smejo biti občutljiv za osebne žalitve, vendar ■se nam zd: (formi očitek tak, da ne "rijmo preko njega, ne da bi dobili primernega zadoščenja. sorodnosti znali svojo svobodo ne le ceniti, marveč jo složno braniti proti napadu slehernega sovražnika. Za njim je podobne misli v temperamentnem govoru poudarjal predsednik Jug. čsl. lige g. dr. Egon Stare. V gladki besedi je opozoril vse navzoče na največje ideale, ki družijo oba slovanska naroda, in se zahvalil plzenskim pevcem za to, kar so nam s svojim obiskom prinesli, G. dr. Egon Stare je za svoja izvajanja žel burho priznanje. V imenu pevcev se je zahvalil predsednik dru-! štva »Smetana« g. dr. Matas, ki je dejal, da prihajajo pevci iz Plzna, kjer so pridne češkoslovaške i roke v velikanskih tovarnah in industrijskih na-1 pravah ustvarile pravo himno dela. Tam so Ško-| dove tovarne, tam se izdeluje orožje za obrambo naše svobode. Večina članov zbora je v službi pri Škodovem podjetju. Toda poslanstvo pevcev je I drugačno, kakor poslanstvo vojakov. Pri prvem obisku društva »Smetane« v Ljubljani je bila iz-j rečena zdravica: »Dokler bo slišati bobnenje slo-; vanskih topov, tako dolgo bo trajala slovanska I svoboda, Mi pa pravimo, dokler sc bo glasila slo-| vanska pesem, tako dolgo bo živela slovanska svoboda!« Večer se je zaključil v najlepši harmoniji. Pevci so bili zaradi dolge koncertne turneje po Jugoslaviji že izmeroma izčrpani. Danes zjutraj so se odpeljali na Bled, zvečer pa prirede zadnji koncert v Kranju. Oj, zdaaj gremooo... Ljubljana, 23. aprila. Komaj so dodobra odpravili iz Ljubljane prvo ekspedicijo naših nabornikov, že se zbirajo k odhodu drugi. Vsakokratni odhod vojaških novincev je za ljubljanske ulice poseben dogodek. Saj tako živih prizorov iti tako razpoloženih Fantov ne vidimo na ulicah vsak dan. Imajo pa tudi svoj privilegij: lahko kateri zavriska, lahko si tudi sredi ulice zapojejo, tako da mora celo avtomobil napraviti okrog njih čisto dostojen ovinek. Stražniki imajo za te odhajajoče funte res veliko srce, kar pa fantje tudi sami uvidijo. Kljub vsem privilegi- Kamnik Kamnik 23. aprila 1936. Nova uprava mestne občine Kamnik. Čitali smo že, da je upravno sodišče v Celju zavrnilo pritožbe, ki so jih vložili: dosedanji župan gosp. Kratnar in člani uprave gg. Cerar, Kramar ter Rebernik in obč odborniki gg. Skala, Uršič, Kocelj in nolar Zevnik v Kamniku proti odločbi banske uprave, s katero so bili že v decembru lanskega leta razrešeni svojih funkcij. V najkrajšem času prevzame občinske posle novoimenovana uprava, ki sestoji iz sledečih gg.: Strgar Anton, trgovec. Albrecht Karol, trgovec. Reč Ivan, elektrotehnik, Machiig Ivan, sedlar in Pirnat Ludvig katastrski arhivar v pokoju, vsi iz Kamnika. Dve piki pod streho Nogometna enajstorica SK Kamnika je odigrala v nedeljo popoldne prvenstveno nogometno tekmo z SK Diskom iz Domžal ter zmagala z rezultatom 3:0. Kamniško moštvo je igralo zelo požrtvovalno in z voljo. Opaziti pa je tudi, da je ta tekma privabila veliko število občinstva, ki je vsak gol burno aplavdiralo ter tako naše igralce bodrilo k zmagi. V vsakem oziru zaslužijo igrali vso pohvalo, ker so »Kamniku« pripomogli do dveh važnih točk in obenem dokazali, da tudi SK Kamnik spada med boljše klube. Samo zaigrati morajo vedno tako, pa smo gotovi zmage. Tekmo je sodil pod-zvezni sodnik g. Jenko, objektivno in zelo energično, tako, da ni prišlo do incidentov med igralci, kot je to pri prvenstvenih tekmah že v navadi. V nedeljo pa bo pomerilo naše moštvo svoje moči z SK Mengšom. Želimo, da bi bili tudi v tej tekmi naši fantje zmagovalci ijHR: * *' itPliB v- l1' jem, ki jih imajo, ni prišlo namreč prav nikjer do nobenega posebnega izgreda, ki bi oko postave lo prisilil, da ohladi fantom kri. ... Da, 80 fantje Vsi oviti z rožami, je pač razumljivo. Saj so v letih, ko skoraj vsak od njih, najmanj pa vsak drugi, zapušča v svojem kraju dekleta, ki bi ga najraje vzel s seboj. Pa ne samo radi srenih zadev, tudi sicer bi jim prišla dekleta prav, saj po vseh ulicah slišimo: Ve boste kuhale, mi pa streljali. Bilo bi čisto prijetno »lužiti soldale, ce bi si fantje lahko vse tako uredili, kakor si želijo. Nadškof dr. Bauer operiran Zagrebški nadškof je, kakor smo že poročal!, prestal srečno pljučnico in se je sedaj odpravljal na zdravljenje na naše morje, V nedeljo je hotel odpotovati, vendar nm je odhod preprečilo vnetje notranjega desnega ušesa. Predvčerajšnjim je bila izvršena operacija, katero je visoki bolnik srečno prestal. Negotovo pa je še, kdaj bo sivolasi nadškof mogel odpotovati na morje. Ženitvena posredovalnica T udi našemu občinstvu je bilo znano, da je pred nekaj leti obstojal v Zagrebu zavod, ki se je bavil s posredovanjem ženitev. Tudi v ljubljanskem časopisju so se pojavljali od časa do časa oglasi, ki so ponujali posredovanje za ženitev in scT bili podpisani z »Nada«. Tako se je namreč nazivala ženitovanjska posredovalnica v Zagrebu. Že pred dvema letoma pa so oblastva začela sumiti v pošteno jsoslovanje tega zavoda, uvedena je bila pre iskava, pri kateri je policija ugotovila mnoge nepravilnosti. Cim pa ,e v javnost prodrl glas, da je .policija posegla v poslovanje posredovalnice, so začele na policijo prihajati prijave in ovadbe od vahiice.1 “ ^ SamS'V° P°'a»ali v roke Posredo- Zgodba se jq dnevno pojavljala takole- V ie" tam'in ^n,Ph,U bil °8|as’ ki e naznanjE', da - vdova k it5a-a nevesl:l ali P* - največkrat mili ioni doio sl Jeni.na» zraven pa razpolaga z rruiop-o nrii-u/ f^a Je prišlo na posredovalnico rom oJpov^riJl3 iterc p:i ie P°sredoval"ica zme-10 Din 7r™ ’ zahteva za točen odgovor J "ir vfn P« je bilo vedno napisano, da po-^ ,^n’0re ia,Tieiti *a resničnost navedb 1 dotah, ter se je treba o njih šele preprič. tj. Ce hoče imeti interesent torno sliko o stanju bodoče neveste, naj pošlje Jn 7? ®*roške poizvedovanja, ki ga bo izvršila P°®rec*ovalnica. Ce le stranka na to pristala in poslala denar, je v kratkem dobila odgovor, da so one ovadbe o višinah dote neresnične. J olicija je takrat zbrala precej podobnega ma-terijala m stvar predala sodišču v nadaljnje obravnavanje. Sodišče pa je kmalu ustavilo postopanje, vr au* *e pa kar naPrej vršila svoje posredovanje. Najbrze pa mora še dalje poslovali po preizkušenih receptih, ker zagrebška policija sprejema ponovno prijave, da je nasedel ta ali oni Za grebčan Nova člana obrambnega sveta Belgrad, 23. aprila. AA. Z ukazom kraljevih : namestnikov od 18. aprila 1936 sta no predlog predsednika ministrskega sveta in zunanjega mi-; nistra ter ministra vojske in mornarice finančni minister in minister za gozdove in rudnike imenovana za člana sveta državne obrambe. Belgrad, 23. aprila, m. Včeraj je odpotoval na svoje novo službeno mesto v Pariz trgovski ataše 1 tukajšnjega francoskega poslaništva gosp. Alfons Bouse, ki je na svojem dosedanjem službenem 1 mestu v Belgradu prebil celih let Ljubljana danes Koledar Danes, četrtek, 23. aprilu: Voiicli. jutri, petek, 24. aprila: Jurij. * Lekarne. Nočno službo imajo: mr. Sušnik, Mani. trg 6 mr Kuralt, Gosposvetska cesta 10 in mr. liohinec, ded Rimska cesta 31. Ka; bo danes Društvena soba pri Sv. Petru: Ob 8 sestanek fantovskega odseka s predavanjem o socialnem vprašanju. Predava iur. Suieš. Kemična dvorana na realki (Vegova ulica): V okrilju društva Tabor predavanje prosv. insp. dr. Dolenca »O Mostarju in okolici«. Skioptične slike Društv. soba pri Sv. Jakobu: Ob 8 reden se-slanek fant. odseka. Predava g. Smersu. * Filozofsko društvo v Ljubljani bo imelo v soboto, dne 25. aprila t. 1. ob 18. uri v mineraloškem institutu na univerzi svoje šesto predavanje. Predaval bo vseuč. prof. g. dr. Andrej Gosar o temi »Socialnega vprašanja in svetovni nazor«. Predavatelj bo pokazal, kakšen vpliv ima svetovni nazor na našo zamisel o družbi in njeni ureditvi, ter posebej še, kakšen je njegov pomen za reševanje modernega socialnega vprašanja. K zanimivemu predavanju so vabljeni vsi, ki se zanihajo. Vstop prost! Privatni izpiti: Kraljevska banska uprava opozarja, da morajo visi, ki žele opraviti privatni izpit na srednji šoli, predati pravilno opremljene prošnja s taksami pri ravnateljstvu zavoda, kjer žele d.e'ati izpit. Dopolnilne izpite in izpite izven banovine, v kateri prosilec stalno biva, dovoljuje le ministrstvo prosvete, privatne izpite izven prestojnega šolskega okoliša dovoljuje banska uprava. Prošnje je predati v roku, da dospejo po pristojni službeni poti vsaj do 10. maja na bansko upravo, odnosno na ministrstvo. Mednarodni kongres proti tuberkulozi se bo vršil v časti od 7. do 10. seotembra 1936 v T.i/boni Predavali bodo zdravniki-specijalisti iz raznih držav o sledečih predmetih; 1. Radiološki iz-gled hilusa in njegovo tolmačenje. — 2. Primoin-fekcija mladine in odraslih. — 3. Profilaksa tuberkuloze na domu. — Upati je, da bo tudi iz Jugoslavije primerna udeležba in da bodo oblasti naklonile primerno podporo za udeležence kongresa ir vrst zdravnikov in sociologov. Na prvi letošnji produkciji šole Glasbene Matice v ponedeljek, 27. t. m. nastopita šolski orkester 'n mladinski zbor šole Glasbene Matice. Mladinski zbor, ki šteje okrog 80 mladih pevcev zapoje Kogojeve »Zvončke« Premrlovi; »Luč z neba« in »Tri kaplje krvi«, Adamičevo »Večerno« in »Cigansko«, dalje Jenkova zborčka »Lika« in »Tiha luna«, Sattnerjevo »Putko tutko« ter Adamičevi »Pleši kos« in »Posmehulja neumiti deklici«. Orkester pa Bullovo La Melancolie, Jerajevo skladbo: »Tožba za umrlim kraljem in apoteoza« ter Stamicevo: Simfonijo v d-duru. Orkester vodi g. prof. Karel Jeraj, mladinski zbor pa g. prof. Sonc Viktor. Ravnateljstvo vabi k posetu produkcije. Vstopnica je program, ki stane 2 din in se dobi v knjigarni Glasbene Matice. Produkcija bo v Filharmonični dvorani. V; Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani DRAMA Začetek ob 20 uri. Četrtek, 23. aprila: Moliere. Izven. Cene od 10 din navzdol. Petek, 24. aprila ob 15. uri: Družinski oče. Dijaška predstava. Cene od 5 do 14 din. Sobota, 25. aprila: Prva legija. Premiera. Red A. OPERA Začetek ob 20 uri. Četrtek, 23. aprila: Katarina Izmajlovna. Red četrtek. Petek, 24. aprila: Zaprto. Sobota, 25. aprila: Trubadur. Gostuje Marij Šimenc. Red B. Drama Moliere je drama, ki nam opisuje življenje slavnega francoskega pisatelja Moliera, ki je živel in deloval v 17. stoletju. Delo, ki ga je napisal Mihael Bulgakov, je izredno efektno. Vprizoritev v četrtek, 23. t. m. je poslednja vprizoritev tega dela v letošnji sezoni. Veljajo cene od 10 din navzdol.. Dijaška predslava v drami bo v petek, 24. t. m. ob 15, uri popoldne. Vprizori se Galsworthyeva drama Družinski oče. Premiera drame Prva legija bo v soboto, dne 25. t. m. ob 20. uri zvečer. Delo spada med naj-učinkovitejše uspehe najnoveiše dramske literatMre. Pisatelj prikazuje v 10 napetih slikah idejno borbo med znanostjo in vero. Vse dejanje se vrši v nekem ameriškem jezuitskem kolegiju. Sodelujejo v vlogah patrov jezuitov gg. Kralj, Levar, Debevec, Stupica, Jan, Jerman. Gregorin, Sancin mons;a (Iia-dViski orkester). 18.40 Slovenščina za Slovence (g. dr. Hudoir Kolarič). 19 Napoved Ca«a, vremenska napoved, poroMla, objava sporeda, obvodtUc. 10.30 ‘Nac. ura: Kolo bu/njevske mladine (Vasa Stajah Iz Be&grada. 20 fcelr.Mij Jurij — narodni običaji v/, Turojpolja pni Za-ttrebu (prenos iz Zagreba). 20.30 Harmonika solo (jr. Iy!-!:ajj Lojze). 21 Prenos angleškega simfoJU&ncKa koncerta z Dunaja. Izvaja simfonični onk^tor angleške radijske družbe (BBC), dir i grčat: Adrian Bo nit. 22 Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda. 22.15 Narodne pesmi in Sl a#er ji g spromljeva-n.iem klavirja (žciumki tercet Stritar, pri klavirju: g. ProT. LipovSek). Drugi programi Četrtek, 2.1. aprila: Bclgrad: 19.50 Radijski orkester. 20,20 Narodne pesmj. 21 Prenos z Dunaja. 22 1’roiios I* kavarne. — Belnrad.: 8 Vokalni koncert. W glasovih opaziti neko indispozicijo in to zlasti še pri sopranih, ki niso mogli priti do prave veljave. 2e petje na pokopališču v burji je precej škodovalo pevskim glasovom. Naravnost ponesrečen načrt pa je bil, da je pevski zbor takoj po onih na-grobnicah in pred glavnim večernim nastopom v tako hladnem in vetrovnem vremenu napravil še daljši izlet na Trško goro. Kljub temu nedostatku pa je bilo občinstvo s koncertom vobče zadovoljno in ni štedilo s nohvalo. Sai kdo ne posluša rad naših milih narodnih pesmic? Tri je moral pevski zbor ponoviti, namreč dve Adamičevi: -Ženka mi v goste gre« in »Jaz sem Kranjčičev Jurij« ter Maroltovo »Kanigalilejska ohcet«, ki bo zlasti na Dolenjskem našla vedno prijazen odmev. Udeležba pri koncertu je bila zadovoljiva, vendar bi bila lahko še boljša. Kar se nas je pa udeležilo koncerta, smo »Ljubljanskemu Zvonu« hvaležni, da nas je seznanil s tolikimi zanimivimi narodnimi pesmicami, ki jih doslej v Novem mestu še nismo slišali. — Ker smo v pevskem zboru opazili mnogo mladih, čvrstih moči, ki se šele razvijajo, smemo upravičeno pričakovati, da se bo zbor z resno volio in neumornim delom pod vrlim vodstvom g. Matula povzpel še /išje in dosegel š nše uspehe. In to mu iz srca želimo I Oče modernega alpskega smučanja Matija Zdarsky — osemdesetletnik le dni je minulo 80 let, odkar se je rodil mož, ki ima za smučarstvo in alpinistiko toliko zaslug, da zasluži, da se ga spomnimo tudi Slovenci. To je Avstrijec Matija Zdarsky, Takrat, ko še nikdo v Srednji Evropi ni mislil na smučarstvo, 1. 1889. se je umaknil v osamljeno gorsko pokrajino v bližini Lilienfelda, kjer se je ves posvetil belemu športu. Sam si je izdelal smuči, sam je tudi izumil svojo posebno tehniko, zakaj posvet'' se je smuč^rstvu, dasi ča v praksi še videl ni. Bil je izvrsten telovadec in športnik, visoko izobražen — vendar tudi edinstveno vztrajen, naravnost trmast in samozavesten. Kako je nastala prva smuška knjiga. Po 6 letih smuškega študija v samoti je napisal prvo smuško knjigo »Alpine Skifahrtechnik«. To je bilo ravno pred 40 leti. S to knjigo je doživel 17 izdaj, vendar tudi toliko razočaranja. d» je postal zagrenjeno bojevit v svoji osamljenosti. Matej Zdarsky je izdelal sistem posebne alpske smuške tehnike. Mesto dveh kratkih palic je poznal samo eno dolgo, s katero je krmaril po najhujših strminah. Ko je pozneje videl, kako smučajo Norvežani, kako so nebogljeni na težkih alpskih strminah, je postal za svojo tehniko še bolj goreč. Širil je svojo literaturo, organiziral prve smuške tečaje in vodil polemike proti številnim svojim nasprotnikom. Kmalu pa je bilo tudi časopisje pod tako močnim norveškim vplivom, da je tiskalo le napade na Zdarskega, ni pa mu dalo prostora, da bi se branil. 20.000 mark, če me premagaš! Z danskemu, ki je tako silno veroval v svoje | delo ni preostalo drugega, kot da je pozval vse naj-j boljše smučarje na prvo tekmo v smuku. Naj se na tekmi izkaže, katera tehnika je boljša. V svoji knjigi Alpine Skifahrtechnik« pripoveduje, da ie izbral za tekmo strmino 35°. »Najprej ciil 1000 marlr onemu k' tv m" orematfal javil pa se je nek drugi prijatelj, ki je razpisal 20 000 lii. '■'m: ir c aa ; niki niso javili. Sploh se tekma ni mogla vršiti. Od onega časa st -e brigam več za zlobne gobce (»um die bosen Mar>r<), Zdarskega samozavest je bila vsekakor opravičena. Bil je izreden strokovnjak v stvareh tu-ristike in alpinistike, v smučarstvu pa je podal tehniko, ki je šele po 40 letih postala moderna. Zgodovina smuške tehnike more priznati, da je poznal Zdarsky vse principe »tekoče vožnje« katero poznamo danes pod izrazom »tekoče kristijanije« (Tempobogen, Temposchwung). Tudi njegovo pluj-ženje in plužni loki so bili pravilnejši od onih. ki jih še danes poučujejo v Arlbergu. (Prim.: Prof. dr. Erwin Mehi, Zdarskv 1856—1936, Dunaj 1936.) Najprej je prodrl sistem Zdarskovega smučanja v nemško vojsko. Se danes žive mnogi Slovenci, ki so se v avstrijsiki vojski naučili njegove smuške tehnike z dolgo palico. Vse do pozne svoje starosti je deloval Zdarsky kot civilni in vojaški smuški učitelj. Njegovi tečaji so bili izredno dobro obiskani — rekord pa je imel nekoč, ko je poučeval kar 1600 vojakov istočasno. Sedaj uživa Zdarsky svoj težko zasluženi pokoj. Pripovedujejo, da je bil na olimpijadi v Gar-misch-Partentiirchenu presrečen, zakaj videl je tekme v smuku in slalomu — v alpskem smučanju, ki je bilo njegov cilj že pred 40 leti. „Tudi med faloti mora biti neka morala" Ljubljana, 23. aprila. Vlom v tovorni vagon na glavnem kolodvoru. Vlomilca sta 9. marca že proti jutru odnesla 2 zaboja sladkorja, vrednega 1445 din. Stražnik je naj-prei prijel akrobata Franceta, češkoslovaškega državljana. France se je svojčas proslavil s tem, da je po žlebu splezal do 1. nadstropja ljubljanske kaznilnice, kjer je hotel tovarišu pomagati. Na zatožni klopi sta poleg njega še sedela Karol in Tone. Oba prava »štokglajzarja«, ki sta že mnogokrat zapisala v črnih bukvah zaradi vlačugarstva. France je odločno tajil udeležbo pri vlomu. Bil je pijan. »Se na policiji sem bil tako fajhten,« je dejal, »da so me dali v klet do drugega opoldne.« Drugi Karol je priznal vlom. Tone pa je imel smolo. Priznal je vlom. Pristavil pa je? »Franceta sem potunkal, ker me je izdal.« Drž. tožilec je prijel za to nepremišljeno Karlovo izjavo in proti njemu razširil še obtožbo po čl. 139 k. z„ ker je z lažno izpovedjo proti svojemu prepričanju obremenil obtoženega Franceta na policiji in v preiskavi, Mali kazenski senat, pred katerim se je vršila ta komična razprava, je ponovno vprašal Toneta, če je res hotel Franceta »notri tlačiti«, la je potrdil in dejal, da je to napravil samo zato, da bi nekaj časa Fra-nce sedel. Drž. tožilec: »Tudi med faloti mora biti ena morala.« Zaradi vloma v tovorni vagon je bil Karol ob sojen na 7 mesecev strogega zapora in v izgubo častnih državljanskih pravic za 3 leta. Tone pa na 10 mesecev strogega zapora in v izgubo častnih držkvljanskih pravic za 4 leta, ker je lažno izpovedal proti Francetu in ker je sodeloval pri vlomu, rrance pa je bil popolnoma oproščen od obtožbe Star pregovor: »Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade. France je poletel v zlato svobodo, a Karol in Tone v temno kamrico. Obsodba v procesu proti vlomilski družbi Ljubljana, 23. aprila Po dolgotrajnem posvetovanju senata je pred-sednik g .Ivan Brelih ob 17 objavil sodbo v procesu proti vlomilski družbi ki jc navzoče občinstvo deloma presenetila, pa tudi obtoženci sami so bili razočarani Na nekatere obsojence je sodba napravila porazen vtis Pili so obsojeni: Ban Viktor na 2 in pol leta robije ter v izgubo častnih državljanskih pravic za 5 let, to za-radi zločina vlomnih tatvin, kakor mu jih je obtožnica navajala. Oproščen pa je bil zločina le enega vloma. V kazen se mu všteje dosedanji preiskovalni zapor od 2. novembra 1935. Naslednja obtoženca Anžur Jože in Rant Andrej sta bila pa oproščena v smislu § 280 k. z, zaradi pomanjkanja dokazov glede poskušenega vloma. Notar Karol je dobil zaradi iavine 400 vreč in prepovedanega povratka v mesto 1 leto in 10 dni robije ter izgubo častnih državljanskih pravic za 3 leta. Mesar Pavel Podboršek, ki ni istoveten z drugim mesarjem Antonom Podborškom, je bil obsojen le zaradi prestopka nakupa sumljivega blaga na dva AIerNo, kako gre? Ste kaj spali ?< Temperatura je malce popustila. Kar ne zmorejo hladni ovoji. Pogledam na tistega v kotu. Povsem miren leži, okrog oči ima črne kolobarje. Pokojno poteka čas. Okrog poldne se nekam pogreznem, nekam globoko. Nikake jasnine ne vidim, po sami nepredirni temi gazim. In silovito breme vlečem nekam v strmino; vlečem, vlečem, nikamor več ne gre. Končno me nekdo predrami. Nad sabo uzrem znan obraz. Smehlja se, ne, vrti se, naglo se suka v spiralah, slednjič ga obda kolo, in to kolo se vrti, vrti, z neznansko brzino. Me ne poznaš?« Zdramim se: »Poznam.« Zobje mi šklo-potajo, glava težka, ves život premočen. In vendar je temperatura dokaj popustila. Film se ne ustavi. Samo priprem oči, se še vrti, jih odprem, vidim obiske — in ne vem več, so obiski film ali se suka samo pod zaprtimi očmi. Nerazumljiva govorica narave. In še naslednja noč: same spirale, kolesje, film. Bila je noč od nedelje na ponedeljek, in še po svoje burna in nemirna. Junaki noža prihajajo, s hodnikov je slišati stokanje in tuljenje. Nekateri morajo takoj na mizo, drugi čakajo, da se iztreznijo. So med njimi tudi taki, ki ne vedo kaj jim je; bili so pač zraven, v tepežu, morda tudi tepeni, ali pa so prav ti »klali druge in na ta način bi se radi odtegnili roki pravice. Tu so kaj kmalu go-to\i: mrzla banja čudovito vpliva na razgrete borce. Zjutraj zgodaj so prišli obhajat. Tri po-stelje so bile pogrnjene: dva fanta in en starejši. Videti so povsem zdravi, toda čez nekaj ur pojdejo tja, in se pripravijo za vse slučaje ... Nekdo je že vstal, šive ima pobrane, lahko gre domov. In kakor si je želel te ure, vendar se obotavlja, nič se mu ne mudi. Doma je le doma, res, toda ne mati ne žena ne zmorete take nege. Čas se je hitreje zasukal. Vročine ni več, ne filma, ne prividov. Bog z njimi. Misli so se vrnile odnekod in vse drugače mineva čas. Kar urno se je zasukal teden naokoli. In pobrali so mi šive in mi podali roko: Srečno! mč. Jutri - ,Zakleta legija' Znanost v službi vojnih umetnosti in strahot: Kako se bomo pobijali Angleška vojaška strok, revija »Army Navy And Air lorce Gazette« priobčuje zadnje patente, ki jih je odobril angleški urad za iznajdbe in ki se tičejo naj novejšega napadalnega in obrambnega orožja za moderno vojno. Kakor ho glavno napadalno orožje v bodoči vojni letalo, tako gre tudi vsa obramba v tein smislu, da dobi uspešnih sredstev zoper letalske napade. le vrste iznajdba, ki jo lahko imenujemo ko-ristno zaradi tega, ker nas bo branila napada železnih ptičev, je poseben protiletalski top, ki predstavlja združitev dveh topov V enega. Ta dvojni top je oborožen z orjaškimi metalci svetlobe, ki nosijo blesk več kilometrov daleč. Povrh tega so nameščeni na njem najnovejši iskalci zvokov, ki odkrijejo brnenje letala že davno prej, preden se poka/e na obzorju. Ta novi protiletalski top predstavlja najnovejše obrambno orožje, kar si ga moremo misliti v boji proti letalskim naskokom. Poleg metalcev luči in poleg iskalcev zvoka, so na topu nameščene še optične priprave, s katerimi je mogoče določati brzino letala, ko ga aparati odkrijejo na obzorju. To pripravo, ki jo lahko imenujemo čudovito, sestavljata dve daljnogledni leči, ki mečeta slike predmetov na ploščo, občutljivo za infra rdeče žarke. Plošča je precej velika in razdeljena na polja ter na poseben način razsvetljena tako, da je mogoče na njej s pomočjo te razdelitve natančno določati brzino letečega cilja. To pripravo je mogoče rabiti prav tako tudi v boju proti tankom in proti oklopniin avtomobilom. V tem primeru jo namestijo v utrdbe in v betonska zavetišča. Toda ta novi protiletalski top ni edina iznajdba, s katero je znanost po svojih najnovejših izsledkih stopila v službo vojne. Angleški list priobčuje podatke o celi vrsti najčudovitejših izumov, ki so vsi namenjeni ubijanju človeškega rodu, odnosno obrambi človeštva. To se mora vršiti zopet samo z ubijanjem napadalcev. Iz teh podatkov je razvidno, da si je znanost v svojih najduhovitejših pridobitvah docela udinjala morilni industriji. Plini, ki povzročajo eksplozijo letal Novi protiletalski topovi te vrste, kakršnega qno opisali prej, mečejo posebne izstrelke, kakršnih dosedaj nismo poznali. Pri protiletalski obrambi gre za to, da topovi lahko uspešno obstreljujejo čim širši izrez ozračja. Razsežnost tega izreza gre na vse strani, izstrelki ga morajo z eksplozijami napolniti, če hočejo, da se letala ne morejo izmuzniti skozi obstreljevani pas. Novi topovi pa imajo izstrelke, ki jih je mogoče naravnati tako, da eksplodirajo v natančno določeni višini. Ko se razpočijo, izpuste iz sebe razstreliven plin, ki se razširi v določeni višini na vse strani. Letalski motorji delujejo, kakor vsi bencinski motorji tako, da se bencin v njih neprestano, ne. štetokrat na sekundo vžiga. Plini, ki jih topovi izstrelijo v določeno višino, sc silno lahko vžgo, tako da zadostujejo že ti vžigi v motorjih, pa vse področje, napolnjeno z izstre-njenim plinom, eksplodira. Jasno je, da pri tej eksploziji eksplodira tudi letalo, ker se mu vžge bencin. Letalo in letalec sla tako neizogibno zapisana strašni trenutni smrti. Če pomislimo, da nosijo letala s seboj razstreljivne bombe, ki se tudi raz-lete v trenutku, ko eksplodira ozračje okrog njih, potem vidimo, kako grozna je prav za prav taka smrt v zraku. Važno pri tej iznajdbi je dejstvo, da topovi lahko napolnijo s tem razstrelilnim plinom poljubne dele ozračja, treba je določiti samo, v kaki višini sc bližajo sovražna letala, pa jim že lahko postavijo branilci v zraku nevidno, a zato lem bolj neprehodno in lem bolj strašno smrtno steno. S tem orožjem lahko razstrele tudi tanke in vojne ladje, predvsem tiste, ki imajo priprave za polaganje min ali za metanje torpedov. To iznajdbo lahko krstimo za smrtonosni zrak. Zračni in kopni torpedi Druga iznajdba, ki je namenjena protiletalski obrambi je še posebno uspešna in uporabna. To so neke vrste torpedi, ki jih privežemo na navadne balone. Te balone spustimo v zrak, ko so sovražna lelala prekoračila prvo obrambno črto. Zračni torpedo ni drugega, kakor magnetična bomba, ki vsebuje ogromno količino razstelilnih in vžigalnih snovi. Te magnetične bombe lahko usmerimo na poljubne kraje ali predmete, na kolodvore, na vojne ladje, na vse, kar je v veliki meri kovinasto. Morski torpedo vsebuje kakih 230 kg razstrelilnih snovi, njegova prednost je v tem, da je opremljen z motorjem, ki ga žene v določeni smeri, dokler ne zadene na oviro, ob kateri se razpoči. Po istem načelu je zgrajen kopni torpedo. To orožje je rodila potreba, ko so začeli graditi ob mejah ogromne utrjene pasove. Ta torpedo žene električni motor. Trpedo je treba samo spustiti iz tanka proti utrdbi, pa se z lastno močjo pomika naprej, dokler se ne razleti ob utrdbi in je ne razbije. Uporaba tega orožja bo zlasti uspešna ponoči. Dve luči, nameščeni na zadnjem koncu torpeda, kažeta opazovalcu pot torpeda tako, da lahko ves čas zasleduje njegovo gibanje. Sovražnik se tega torpeda ne more obraniti niti, če bi se ustavil na poti, ker opazovalec lahko s pomočjo električne žice, s katero je torpedo zvezan z izhodiščem, v poljubnem trenutku izzove eksplozijo. Konstrukcija te<*a torpeda je kaj preprosta. Motor v njem je tako močan, da lahko brez posebnega napora premaga vsako terensko težkočo in vsako oviro na poti. Povprečna hitrost tega torpeda znaša 12 km na uro m je zaradi tega celo pri belem dnevu nemogoče zadeti ga. Električna strojnica Električna strojnica je tudi zelo posrečeno in koristno orožje. Strojnico namestijo v betonirana zavetišča, ki imajo na razpolago električni tok. Strojnica itna štiri cevi, naboji prihajajo vanje avtomatično in vse cevi se tudi avtomatično prožijo. Strojnica izstreli na minuto ogromno število krogel. Ker prihajajo krogle hkratu iz štirih cevi, se njihovo število prav za prav početveri. V primeru napada ni treba drugega, kakor skleniti električni tok, pa se vsipa iz njih svinčena smrt na vse, kar pride y njihovo območje. Ta strojnica ie orožje, ki ga je mogoče uporabljali proti napadom ljudi, prav iako, kakor proli napadom letal in tankov. Uporabljati ju je mogoče ponoči in podnevi. Njena moč je taka, da za običajne napade zadostujejo tri cevi. Štiri so potrebne samo v primeru največje nevarnosti in potrebe. Posebno nevarno je to orožje zaradi naglih in gostih izstrelkov letalom, ki zaidejo v njegovo območje. Tihomorska letala Glede obrambe obale in glede napadov iz zraka je zlasti v skrbeh Severna Amerika. Združene države. Te imajo v prvi vrsti silovito raztegnjeno obalo zlasti ob strani, ki meji na Tiho morje. Tam preti tudi Ameriki edina resna vojna nevarnost— od Japonske. Ta postaja vse bolj nevarna. Brali j mo že o raznih japonskih predrznih špijo-nažnih poskusih v Alaski in na otokih, ki leže med ameriško celino in med polotokom Sahalinom, ki je danes do polovice v japonski posesti. Ce se hočejo Amerikanci uspešno braniti pred Japonci, ne smejo čakati, kdaj jih bodo japonske ladje in japonska letala napadla doma, na amerikanski celini, marveč morajo skušati |a|x>iice prehiteti in jih po možnosti napasti oni. Ladje, še tako hitre, za to že zdavnaj niso dovolj brzo sredstvo, zlasti, ker so zmeraj izpostavljene napadu letal. Toda do Ja-ponske je čez Tiho morje daleč. Zato se je moralo amerikansko vrhovno poveljstvo ozreti za drugim pa 10.350 m. lo je nekaj nemogočega po naših dosedanjih /kušnjaii, ki sploh nismo poznali topov, s katerimi bi se dalo streljati naravnost navzgor. Njegovi izstrelki tehtajo 6.5 kg in imajo začetno hitrost 805 m na sekundo. Top smatrajo vojaški krogi za pravo čudo tehnike in uspešnosti. Angleži njegovo skrivnost čuvajo naravnost ljubosumno. V Ameriki ne marajo, kakor v ničemer, zaostati za t.vropo in se bavijo s poskusi, da bi naredili top, ki bi nesel navpično 16.C00 m visoko. Infrardeči žarki V amerikanskih vojaških delavnicah v New Jer-seyu, se bavijo s čisto posebne vrste načinom zračne obrambe Cire za pripravo, ki bo s pomočjo infra- Najhitrejša torpedovka na svetu je bila pred krat kim zgrajena na Angleškem za »neko državo na Daljnem Vzhodu«. obrambnim sredstvom. Treba je bilo zgraditi letala, ki bi bila sposobna v enem samem nepretr. ganem letu doseči azijsko celino, odnosno skupine tihomorskih otokov, ki leže pred azijsko obalo. To EAinerikancem zadnje leto tudi docela uspelo, anes razpolaga ameriško letalstvo že s 60 letali tipov Glenne-Matin, Sikorsky in Consolidated. Ta so prestala odločilni preizkus lani decembra, ko so preletela razdaljo iz Paname do San Francisca v 22 urah in 40 minutah. Razdalja znaša 5280 km, kar odgovarja nekako poti do Filipinov, ali z drugimi besedami, poti do Japonske. Tako je Amerika s te strani dovolj zavarovana, zlasti ker Japonci zaradi slabega materijala niso doslej še mogli zgradili letala, ki bi se moglo meriti z atneri-kanskimi. Top, ki strelja navpično 16.000 metrov visoko Angleška orožarna Vickers-Armstrong je izdelala protiletalski lop kalibra 75 mm. Ta top strelja vodoravno na razdaljo 15.350 m, navpično Pravi vzrok »Komsom. Pravda« od 15. t. m. poroča, da je komunistično omladina popolnoma onemogla. — Šteje samo do poldrugega milijona članov, n mora zdaj voditi 25 milj. kolhoznega naraščaja. Seveda ni kos temu delu, ker je poprej samo skrbela za najrevnejše proletarske hlapce in kajžarje. Zaradi tega je brez knjig in drugih pripomočkov. Če napove iz velikega mesta poslan propagandist obvezno predavanje, pridejo vsi člani kom. krožka. Saj znaša njih število samo 5—10 in'ne smejo izostati. A čim se podpišejo na obvezni'za obiskovalce poli, takoj po tihem odidejo. Isto se je zgodilo zadnjič v Samari. Samo en mladenič je poslušal govornika do konca. Ta ga je pohvalil: »Ti si junak. Drugi dolgočasijo, a ti se zanimaš.« Poslušalec je odgovoril: »Tudi meni je bilo hudo dolgočasno. A nisem mogel proč, ker sedite vi na moji kučmi.« Male dogodivščine velikih mož Slavni astronom Lollande je nekoč Dovabil več oseb, da jim je razlagal in razkazoval sončni mrk. Med povabljenimi je bila tudi neka dama. Za take prilike pač ni predpisana posebna toaleta. Dotična dama je pa vendarle o tej nebistveni stvari dolgo in predolgo razmišljala, in tako se je zgodilo, da je prišla, ko je bilo sončnega mrka že konec. »Oh, gospod profesor, ali ste tako prijazni, da bi še enkrat začeli« — je zaprosila učenjaka. Angleški filozof Newton se je nekega dne že zgodaj zjutraj ukvarjal z reševanjem težkega problema, tako da je še na zajtrk pozabil. Poslali so sluga v njegov kabinet. Ta mu je prinesel eno jajce in zavrelo vodo, obenem ga je pa poučil, da bo dosti, če se jajce tri minute kuha. Ko se jc rdečih žarkov pomagala odkrili sovražna letala na velikansko razdaljo. Te priprave temelje na načelu, da je svetloba hitrejša od zvoka. Dosedaj so bili vsi iskalci letal zgrajeni za sprejemanje zvoka, ki je naznanjal prihod letala. Novi aparati za odkrivanje letal pa so sestavljeni iz velikanskih reflektorjev z vdrtimi zrcali. Zrcala so prevlečena s posebno, za toploto izredna občutljivo snovjo. Ta zrcala srkajo vase iz velike razdalje toploto, katero izžarevajo sovražna Ie*ala. Toplotni pojavi v zrcalili vplivajo na fotoelektričen aparat, ki potem določi, kje se nahaja sovražno letalo. Fotografija je prva izkoristila infrardeče žarke, ki omogočajo fotografiranje na velike razdalje in skozi meglo. S pomočjo fotografije, ki iz. korišča te žarke, je mogoče odkriti ladje daleč na morju, izven zornega območja ir, Ishh, ki so še za obzorjem. Ni je panoge znanosti danes, kakor vidimo, k: ne bi tako ali tako pomagala k temu, da bo prihodnja vojna in z njo prihodnja človeška smrt cini strašnejša in čim neizogibnejša. Nekje pa sede ljudje, ki iz vsega tega vlečejo... dobičke. vrnil, je stal filozof pri posodici, držeč jajce v roki, žepna ura sc je pa kuhala v kropu. * ' Dunajski gledališki igralec Robert, ki je bil daleč znan kot sila spreten dovtipnež, se je ponudil nekemu direktorju, ki ni nič poznal spretnosti mladega igralca v službo, da bi prevzemal vloge junakov v gledališču. Ravnatelj je bil vprav slabe volje, pa je zarežal nad njim: »Kaj? Vi hočete igrati n. pr. vlogo v drami Don Karlos?« Saj niti ne vem, če znate volu zaklicati »mu-u«! »Mu-u, gospod ravnatelj,« ga zavrne Robert m izgine. »Poglejte mojsler, kaj dela la tepec' »Nič čudnega, saj vem, da jeclja.« »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 25 Din Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/1IL Telefon 2994 in 2996. Uprava: Kopitarjeva 6 telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K Čee Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jožo Košiček.