Aktualno Ptuj • Bodo Grajenčani dobili zlati pločnik? O Strani 2 in 3 A -"¿V« ■ I . - s*.? \ • . . • - v t- \ ■K, * L A M , > " *:*V. '-K Aktualno Kidričevo • Namesto blokov buče sredi stanovanjskega naselja O Strani 4 in 5 Ptuj, torek, 11. avgusta 2015 letnik LXVIII • št. 61 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR RADIOPTUJ 89,8° 98,2-10473 www.radio-ptuj.si Podravje Turizem • Najdražjih 10 kilometrov hrvaške avtoceste O Strani 6 in7 Aktualno Ptuj • Kaj je ostalo na pogorišču Tehcentra O Stran 4 Kronika: Ormož • Ketterjev »bioplinski« imperij še naprej na delu? O Stran 5 Šport Nogomet • V uvodu zmaga Aluminija in remi Drave O Stran 12 Tenis • Že četrtič zapored pobrali vse O Stran 13 Štajerski TEDM Haloze, Slovenske gorice • Čas, ko zavladajo klopotci Ni vinograda/brez klopotca Ker grozdje lepo zori, so na območju Haloz in Slovenskih goric že postavili klopotce, da bodo odganjali nadležne škorce. Po napovedih vinogradnikov se nam obeta izjemna vinska letina. Postavitev klopotcev - v Halozah šestperesnih, v Slovenskih goricah pa štiriperesnih - je eno od tradicionalnih opravil vinogradnikov, ki kar tekmujejo med seboj, kdo bo imel večjega in lepšega. Strani 16 in 17 li Štajerski v digitalni knjižnici: www.dlib.si Železnica Pragersko-Hod$s 11 milijonov za protihrupne ograje, prometna varnost ■ pa slabSa O Strani 2 in 3 ^¿m Ptuj • Za najstarejši slovenski festival toliko kot za eno .v;: - V -vV^L fMSSSK m Cena vstopnice: > posamezni večer: 11C (9,5 % DDV v znailiu 0,95 EUR |a v oni) &> oba veiera skupaj: 16 € v (9,5 % DDV v znilku 1,39 EUR ¡8 * ani) Prodaja vstopnic: Terme Ptuj in tajništvo družbe Radio-tednik Ptuj. M lr Krompir, korenje, pesa, tesen, iebula, redkev... «t PtOPOVKE in SADJE Paprika, paradižnik, grah LISTNATE RASTLINE Solate, motovileč, ohrovi zelje, cvetača, blitva- stalo pomembno, da humus v tleh povečujemo tudi tako, da rastline posejemo samo zato, da jih potem ponovno zako-pljemo v tla, zato torej izraz zeleno gnojenje, zeleni podor. Neprezimne rastline za zeleni podor Poznamo veliko rastlin , ki jih lahko uporabimo v ta namen, zagotovo bom katero izpustila. Vsaka ima svoje prednosti, pa tudi slabosti. Bela gorjušica in oljna red-kev sta križnici, ki ju sama zelo priporočam. Njuna edina slabost je v tem, da nastanejo težave, če imamo v kolobarju veliko križnic (ka-pusnic). Rastline za zeleni podor so seveda ravno tako člen v kolobarju, po setvi teh dveh križnic na isto mesto ne smejo priti zelje in njegovi sorodniki. Obe rastlini imata močne, globoke korenine, ki odlično prerahljajo zbito, težko, grudasto zemljo. Zato sta enkratni pionirski rastlini, ki ju posejemo povsod, kjer delamo nove gredice. Ko zemljo na novo prekopljemo, preor-jemo, je namreč zelo zbita, struktura pa slaba. Setev bele gorjušice (ali oljne redkve) bo sicer vzela dva meseca, a vredno je počakati. Obe rastlini imata močan negativen vpliv tudi na talne škodljivce, kot so ogorčice in celo strune. Zato setev priporočam tudi v rastlinjakih, kjer ju lahko seje-mo še konec oktobra. Odlični predhodnici vseh korenovk in gomoljnic, pa tudi plodovk sta. Zastirka iz zelenih delov bele gorjušice pa varuje posevek tudi pred polži. Še nekaj svetujem: obe rastlini naj za-cvetita, saj sta tudi primerna čebelja paša, vendar ju v tla zadelajte ali vsaj pokosite pred koncem cvetenja, da ne bosta naredili semena. Drugače sta lahko tudi zoprn plevel. Ob pozni setvi (september) ju lahko pustimo tudi premrzni-ti, suhe dela potem spomladi lažje zadelamo v tla. Zelo zanimiva rastlina za zeleni podor spomladi ali jeseni je tudi ajda. S svojimi koreninskimi izločki namreč uniči del semenske banke plevelov, ki jo imamo v zemlji. Njena največja prednost pa je ravno v tem, da ni v sorodu z drugimi vrtninami, zato je lahko del katerega koli kolobarja, naredi veliko mase, pomaga v boju proti plevelom, njeno seme pa ni zelo drago. Nikar pa je ne pustite semeniti, saj je kot plevel med vrtninami moteča. Tudi kajenje vrtnin namreč lahko onemogoča, če raste med njimi. Ena izmed najlepših rastlin je tudi facelija. Ravno tako ima negativen vpliv na talne škodljivce, naredi veliko mase, ki je krhka in v tleh hitro razpada, ima globoke korenine, ki rahljajo zemljo, in ni v sorodu z nobeno vrtnino. Njen lepi modri cvet je tudi lep okras na vrtu ali njivi in krasna čebelja paša. Ima le eno slabost: modra barva cvetov je zelo privlačna tudi za trip-se oz. resarje, pa tudi pršice. Zato je spomladi ne sejemo. V jeseni pa ti škodljivci ne predstavljajo več večje težave. Kot rastline za zeleni podor lahko sejemo tudi mnoge enoletne detelje, kot sta na primer lepo dišeči aleksandrijska ali perzijska detelja. Pazite: detelje so v sorodu s stročnicami, zato na isto mesto ne sejemo fižola in njegovega sorodstva vsaj dve leti. Za deteljami sadimo kapusnice ali krompir, saj le-te odlično izkoristijo dušik, ki ga detelje pustijo v tleh. Danes lahko dobimo pri nas tudi seme gizotije, zanimive, tudi lepe rastline, ki naredi veliko mase. Za zeleni podor na primer v Nemčiji uporabljajo tudi špinačo (pazite na kolobar, saj je v sorodstvu z blitvo in rdečo peso), v Veliki Britaniji sejejo pogosto tudi grašice, ki jih uvrščamo med metuljnice. Prezimne rastline Najbolj znane so seveda prezimne metuljnice: črna in bela detelja, nokota, medena detelja, inkarnatka in lucerna. Sejemo jih od konca junija naprej pa vse do sredine septembra. Kasneje ne naredijo več veliko koristi. Ob zgodnjih setvah jih kosimo, po-košeno maso pa uporabljamo kot zastirko okoli sosednjih Facelija je lepa, a tudi koristna na vrtu. Foto: Miša Pušenjak vrtnin. Spomladi, v aprilu, pa rastline zadelamo v tla. Za njimi se bodo odlično počutile kapusnice, pa tudi plodov-ke ali sladka koruza. Še ena prednost metuljnic za zeleni podor: poleg tega, da ravno tako zelo prerahljajo in oživijo prst, povečajo humus v tleh in za sabo pustijo veliko dušika za naslednjo vrtnino. Če jih posejemo v juliju, mednje po-sejemo še prezimne sorte ra-diča, najpogosteje je to verona ali tržaški solatnik. Spomladi se bomo sladkali z rozetami ali glavicami radiča, ki v detelji odlično prezimi. Poleg metuljnic lahko za zeleni podor uporabimo tudi ogrščice, repice, pa tudi prezi-mne grašice. V rastlinjaku, pa tudi na prostem se mi zdi uporabna tudi setev žit. Ker imamo na primer plodovke na vrtu zelo dolgo, v rastlinjaku pa še dalj, je težko pravočasno posejati že opisane rastline. Žita lahko KGZS obvešča uspešno sejemo še v novembru. Do pomladi bodo naredila veliko mase, predvsem pa bodo neporabljena hranila zadržala v setveni plasti zemlje, spomladi jih pa najkasneje v aprilu pokopljemo; takrat že naredijo veliko mase, v kateri je tudi nekaj hranil za naslednjo vrtnino. Še nekaj navodil za konec Rastline za zeleni podor so zelo koristno dopolnilno organskim gnojilom na vrtu. Pazite samo na to, da jih v kolobarju uvrščate tako, da za njimi ne bodo rasle njihove sorodnice. Zanje vam bo zelo hvaležen ves podzemni živi svet, pa tudi mnoge žuželke, ki v jeseni ne najdejo več veliko hrane zase. Na prvem mestu so to seveda čebele, vendar tudi mnoge druge koristne žuželke, kot so muhe trepe-tavke in tenčičarice, živijo od cvetnega prahu in medičine. Finančne spodbude tudi iz občinskih proračunov Občine lahko namenijo del svojega proračunskega denarja za ohranjanje in razvoj kmetijske proizvodnje, vzdrževanje kulturne krajine, živalim in okolju prijaznega kmetovanja, spodbujanje sonaravnega kmetovanja - trajnostnega razvoja kmetijstva, povečanje lokalne oskrbe s kmetijskimi in gozdarskimi proizvodi, spodbujanje razvoja različnih dejavnosti na kmetijah in podeželju, dvig strokovnega znanja, ozaveščanja in motiviranja prebivalstva za vključevanje v razvojne programe podeželja, skrb za razvoj socialnega kapitala in podobno. Za uresničevanje teh ciljev se sredstva usmerjajo preko sektorskih pravil za državne pomoči, denar pa zagotavlja v občinskih proračunih. Pri tem morajo občine upoštevati veljaven evropski pravni red in nacionalno zakonodajo. Za dodeljevanje finančnih spodbud morajo kot izhodiščno pravno podlago pripraviti občinske pravilnike ter jih posredovati Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) in Ministrstvu za finance (MF), ki sta upravljavca državnih pomoči. Po podatkih spletne strani Ministrstva za finance je bilo konec junija priglašenih veljavnih pomoči s strani 55 občin za ohranjanje in razvoj kmetijstva, gozdarstva in podeželja, od tega tudi štirih mestnih občin (Kranj, Ljubljana Novo mesto in Velenje). Večina od teh se nanaša na programsko obdobje 2014 oz. 2015 do 2020. Po potrditvi priglasitve državnih pomoči lahko občine začnejo postopek izvedbe javnih razpisov (običajno objavijo en razpis letno). Vsaka občina se sama odloči katere ukrepe bo izvajala in vrste pomoči opredeli že v pravilniku. Informacije o aktualnih razpisih lahko dobite na občinah, običajno pa so objavljeni tudi v uradnem listu ali lokalnih medijih oz. na krajevno običajen način. Za pomoč pri izpolnjevanju vlog se lahko obrnete tudi na kmetijsko svetovalno službo. KGZS Vir: splet torek • 11. avgusta 2015 Na sceni Štajerski TEDNIK 19 Domača rasi Neven Borak Besede o avtorju Rodil se je 27. februarja 1996 na Ptuju. Do četrtega razreda je obiskoval osnovno šolo v Zavrču, potem pa OŠ Ljudski vrt Ptuj, kjer je zaključil deveti razred kot zlati odličnjak, letos pa je končal četrti letnik mariborske druge gimnazije. Študirati namerava v tujini. Pisal je že od začetka osnovne šole, resneje pa se je s tem začel ukvarjati v sedmem razredu, ko je na državnem natečaju Osvojimo vesolje, ki ga je takrat razpisala Tehniška založba Slovenije, osvojil 1. mesto s fantazijskim proznim delom Maj v vesolju. Pojavil se je še v časopisu Štajerski tednik in na Radiu Ptuj, objavljal pa je v šolskih literarnih glasilih in v literarni reviji Mentor (rubrika Najstnik). Nase je opozoril tudi z zmago v okviru festivala Štunf, sodeloval je tudi na 15. Pesniški olimpijadi. O objavljeni liriki Literarno ustvarjanje Nevena Boraka smo že lahko brali na straneh našega časopisa. Predstavil se je kot pripovednik, zdaj ga predstavljamo kot pesnika. Tudi v njegovi poeziji gre za izpoved subjekta, ki je nekako ločen od drugih, njegova resnica biva onkraj, resnice drugih ravno tako. Ta ločenost, ki naj bi jo sicer navidezno spajal parameter, imenovan narava, je na nekaterih mestih v pesmih tako ostro izpisana, da kar zaboli. Tu tudi tiči vzrok, zakaj je prisotno kontrastiranje, nekakšni grenko-sladki, vroče-mrzli občutki, ki se razraščajo v pesmi in skozi njo. Notranjo pokrajino subjekta določa hrepenenje, zunanja pokrajina, pokrajina kolektiva torej, pa je pogosto spoznanje hladnega in surovega. Ob mestoma žuborečih ritmičnih tokovih moramo biti pozorni še na metaforo, ki je včasih drzna, spet drugič zasije s prefinjeno jasnino. Pesmi, ki nas silijo k razmišljanju, odpirajo pa tudi resna vprašanja o tem, kaj pravzaprav eno, posamezno človeško bitje danes za človeštvo sploh še pomeni. David Bedrač PREBUJENJE Oblaki se trgajo in bogovi padajo ljudem na glavo. Preko od dvoma naježene kože veje veter, ko prvič vidimo lastno lepoto. Očesno zrklo je očiščeno prahu, ko se zazira v luno, in v nekaterih prvič vre nemir, ki prede življenje. BOJ Most se drgne ob divji tok reke. Boj za skromen kos resničnosti se odvija pod nogami pešcev. Valovi butajo ob nasip, se krešejo ob mrzlih ploskvah ladje, medtem ko jih na polovice reže ostri premec. Kepe vode padajo na kovino, da bi zasedle svoje mesto. Zrak pritiska na človeštvo, kakor da bi ga želel zmleti v prst, po kateri hodi, vendar se vsak, iz navadne snovi spacan človek posebej, koničasto uperja proti nebu. Narave ni, samo posamezna bitja, ki se borijo za svoj skromni kos resničnosti. ČLOVEŠTVO SEBI Dolbemo pod skorjo samih sebe. Iz sebe praskamo človeštvo in ga kalupimo v papir. Pregibamo se v tisoče gub in se kot ladje splavimo v potok za hišo. Hvalnice samim sebi se kot kamni pogrezajo v mehke travnike. Okus gnijočega listja v jesenskem zraku se topi v slini, medtem ko lačno strmimo v mrtvi odsev na platnu. Porušene sanje živimo zaviti v polivinil in si ne upamo dihati. Zunaj je cvetni prah. Moje solze redči dež, na ledu zamrznejo kot reliefi ljudi. Bojim se, da kazijo krhko lepoto. Bolje bi bilo, če bi se nekega jutra vsi zmešali v težko meglo. Tisto jutro bi bila rosa krvava, vendar bi vselej poslej nad morjem plavala nevidna roka zavesti. OBSTOJ Sem mar parazit? Ne morem si kaj, da ne bi goltal sveta, da ne bi iz njega oblikoval samega sebe. Iz drobovij mrtvih bitij tkem tenko pajčevino svoje zavesti. Niti mojih misli se pletejo nad naravo, ovijajo se okoli obstoja, s katerim se hranim. Iz narave sem in ona je iz mene. Ko čutim, mislim in ljubim, jo oblačim v lepoto. V obstoju, ki ga ne obdaja zavest, vre apatija. Če nisem parazit, mi preostane le še ničevost, moj obstoj razblinjen in niti pretrgane. Iz strahu neprestano izbiram življenje. Iz strahu narava neprestano tke mojo zavest. ČRNILO Na papir teče neskončna zaloga črnila. Vpija se v njegove pore in teče po mikroskopskih kanalih. Nič pomenljivega ne oblikuje, le odtis namena. V črnilu nisem jaz, jaz sem telo. V črnilu nisem jaz, jaz sem duh. Črnilo je žig, ki mi zagotavlja, da obstajam zunaj svojih neštetih jazov. Črnilo je žig, ki mi zagotavlja, da ste tudi vi jazi. Kakor rad bi plaval v morju takega črnila: gotovost bi me brezimnega posrkala vase. PRETIHO Nebo zadoni z apokaliptičnimi rogovi. Ob bobnič mi pritiska sedativ z odgovori. V resnici pritiskajo od znotraj. Še nihče ni slišal za rogove iz neba. Vpije le hrepeneči kompas v meni. Na zunanjo stran pritiska nekaj zunanjega. Želim si, da bi se nekaj zgodilo z nebom. Da bi mi rogovi predrli bobnič. S svetovne glasbene scene Kar nekaj časa so številni mediji ugibali o tem, kateri bo naslednji singel z zadnjega zelo uspešnega albuma 1989 popularne ameriške glasbenice Taylor Swift. Pevka je pred dnevi na Twit-terju tem ugibanjem naredila konec, saj je objavila, da bo naslednji singel z nove plošče skladba z naslovom Wildest Dreams. Naj spomnimo, da je Taylor z omenjenega albuma že osvajala vrhove svetovnih glasbenih lestvic s skladbami Shake It off, Blank Space, Style in Bad Blood. Prva uradno izdana skladba zasedbe One Direction, ki je bila objavljena, potem ko je Taylor Swift Foto: splet skupino zapustil Zayn Malik, je že postavila nov Spotify rekord po številu poslušanj. Skladba z naslovom Drag Me Down je že prvi dan izida 31 ■ julija zabeležila več kot 4,75 milijona predvajanj. Dosedanji rekord (4,26 mio) je bil v lasti skladbe See You Again, ki jo je Whiz Khalifa objavil 17- aprila. Skladba Drag Me Down se je medtem že prebila na 1. mesto v naslednjih državah: Argentina, Brazilija, Kanada, Češka, Ekvador, Francija, Madžarska, Irska, Italija, Malezija, Peru, Filipini, Poljska, Portugalska in VSÂfrC ČETIRTEIK ©B1®. U^i BLOTIMOTÍKI IP©P 1 T® [F 7 SLOVI1NSKIH POLK m VALČKOV 1.AT0MIK HARMONIK- Nora noč 2. TANJA ŽAGAR-Carica 3. LARISA SREŠ - Pelji me v kino 4. DONAČKA IN ČUKI - Country žur 5. M.J.A.V.-Vse je vredu 6. RUDI BUČAR & FRČAFELE - Sen znala jes 7. NINO-Lepa si 1. VESELI SVATJE- Se ti kaj kolca 2. SLOVENSKI ZVOKI - Spet s teboj 3. FRAJERKE- Ljubi me 4. VESELI MUZIKANTI - Kdor živi kot mi 5. EXTRA BAND - Valček in polko pleševa 6. PRVA LIGA-Še en dan 7. Ans. ROKA ŽLINDRE - Bajka o Ribnici . _____________________ ilLOTIMMH POP 7 T@P Glasujem za:__ Ime in priimek: 7 SLOVENSKIH POLK IN VALČKOV Glasujem za: Glasovnice poiljite na dopisnicah na naslov MEGA MARKETING d.O.o , p p. 13. 228B Hajdina ZDA. ®®® Svetovno znani hiphop glasbenik in producent Dr. Dre je pred dnevi v svoji radijski oddaji Dr. Dre's The Pharmacy objavil, da se po 15 letih vrača na svetovno glasbeno sceno. Eden izmed najbogatejših glasbenikov na svetu je potrdil, da bo kmalu izdal nov studijski album z naslovom Campton: A Soundtrack. Na njem se bodo kot gostje pojavili Ice Cube, Kendrick Lamar, Eminem in ameriška raperska legenda Snoop Dogg. Inspiracijo za novi album je črpal iz biografskega filma Straight Outta Compton, ki govori o njegovi bivši zasedbi N.W.A. ®®® Priljubljene stvari iz 90. v zadnjem času doživljajo pravo malo renesanso (X-Files, Twin Peaks), zato lahko verjetno tudi na glasbenem področju pričakujemo kaj podobnega. Med najresnej-šimi kandidati iz tistega obdobja za ponovno vrnitev na glasbene odre je zagotovo zasedba Spice Girls. Članica te zasedbe Mel B, ki je trenutno žirantka v showu America's Got Talent, je v televizijski oddaji Today povedala, da res obstaja možnost, da se članice te skupine ponovno zberejo. Naslednje leto bo za to legendarno britansko dekliško zasedbo jubilejno, saj bo minilo natanko 20 let od njihovih začetkov. ®@® V Muzeju voščenih lutk Madame Tussauds v Los Angelesu so 4. avgusta predstavili novo skulpturo. Tokrat je ta posebna čast doletela priljubljeno ameriško pevko Nicki Minaj (roj. Onika Tanya Maraj). Zanimivo je, da so novo voščeno lutko predstavili točno eno leto po izdaji njenega video-spota za skladbo Anaconda. Omenjeni videospot bo letos po številu nominacij med glavnimi favoriti za nagrade MTV VMA. ®®® Slavni ameriški rocker Lenny Kravitz, ki je dobro znan po uspešnicah, kot so Are You Gonna Go My Way, American Woman in številnih drugih, se je podal tudi v fotografske vode. Lenny se je zahvaljujoč svojemu očetu že v rani mladosti srečal s fotografskim objektivom. Razstava njegovih črno-belih fotografij je že na ogled v znani dunajski galeriji OstLicht. Janko Bezjak Lestvi ca n NA J 1. THIS SUMMER'S GONNA HURT - MAI 2. REALITY - LOST FREQUENCIES feat JANIECK DEVY 3. BLACK MAGIC - LITLLE MIX 4. SHINE - YEARS & YEARS 5. SHUT UP & DANCE - WALK THE MOON 6. MARVIN GAYE - CHARLIE PUT feat. MEGHAN TRAINOR 7. PHOTOGRAFH - ED SHEERAN 8. COME AND GET IT - JOHN NEWMA 9. WAITING FOR LOVE - AVICII 10. WANT TO WANT ME - JASON DERULO 11. CHERLEADER - OMI (FELIX JAEHF Vsako nedeljo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah BS.B^S.č» 104^3 bo Janko Bezjak 20 Štajerski TEDNIK Nasveti Kaj bomo danes jedli torek • 11. avgusta 2015 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA ^—J NEDELJA PONEDELJEK krompirjev narastek, ocvrte klobase, brodet s polento, testenine z testenine z gobami, pleskavice na žaru, kumarice v omaki, kumarična solata, riž, mešana solata, skutni zavitek drobtinami, endivija mešana solata, kajmak, mešana zele- pire krompir, sadje skutna krema v solati, (otroški) bananina rulada njava, lepinje, slado- piščančji fingersi, tiramisu v skodelici ledno-sadna kupa breskov kompot Otroški tiramisu v skodelici Sestavine: 2 dl sladke smetane, 8 žlic sira maskarpone, 1 žica sladkorja v prahu, 1 ali 2 vrečici vanilijinega sladkorja v prahu, 1 vrečica rumovega sladkorja, 3 čajne žličke ječmenove mešanice (v trgovini jo najdete pod imenom sippy), 2 dl vode, 8 otroških piškotov; za okras 8 jagod ali 2 nektarini. Ječmeno mešanico dobro premešamo s tremi žlicami hladne vode in dolijemo še toliko hladne vode, da dobimo 2 dl napitka. Osladkamo z rumovim sladkorjem. (Če sladico pripravljate za odrasle, ga lahko nadomestite z 1-2 žlicama ruma.) Piškote nalomimo v skodelice (koščki približno 2 cm) in jih prelijemo z ječmenovim napitkom, da jih namočimo. Smetani dodamo sladkor v prahu in vanilijin sladkor v prahu. Stepemo jo do točke, da je še vedno tekoča, ne čvrsta. Takrat vmešamo maskarpone. Kremo razporedimo čez namočene piškote in jo okrasimo s svežimi jagodami ali na kocke narezanimi nektarinami (ali kakim drugim sadjem), lahko pa potresemo še s čokoladnimi mrvicami. Krompirjev narastek X * * -¿v, ^ ***' (* & ^ * l\ v -«Mm t Sestavine: 5 dag mesnate slanine, 1/2 kg krompirja, 20 dag mladih čebulic, 2 korenčka, 30 dag jogurta, 1/21 mleka, 2 jajci, 2 šopka drobnjaka, 6 žlic bešamel omake, sol, poper, 6 dag nariba-nega trdega sira (na primer ementalca). Jogurt, mleko in jajca zmešamo z metlico za sneg. V mešanico vmešamo drobno nasekljan drob-njak in bešamel omako. Solimo in popramo. Primešamo na drobne kocke narezano slanino ter olupljen, na tanke rezine narezan krompir, na obročke narezano čebulo in grobo nastrgan korenček. Vse skupaj zlijemo v namaščen model za narastke oziroma nepregorno stekleno posodo. Narastek potresemo s sirom in ga 50-60 minut pečemo v pečici, ki smo jo segreli na 180 stopinj. (Bešamel omaka: V kozici stalimo žlico masla, dodamo enako količino moke in mešamo, da postane zmes gladka (ne sme se obarvati). Med mešanjem počasi dolivamo toplo mleko. Po okusu solimo in popopramo (obojega ščepec) ter začnimo z muškatnim oreščkom. Približno 5 minut mešamo na šibkem ognju.) Pod drobnogledom ZPS • Test varnostnih zapor za stopnice Vse varnostne zapore za najmlajše niso varne Potrošniške organizacije so pred časom pod drobnogled postavile varnostne zapore za stopnice, ki jih starši pogosto uporabijo, da malčkom omejijo dostop do stopnišča. Testirali so najbolje prodajane modele in ugotavljali, kako praktični so za namestitev pri uporabi in kako zanesljivi v funkciji zapore. Preverjali so še, ali so izdelane tako, da jih otrok s silo, ki jo premore, ne more odpreti. Jih lahko prepleza? Obstaja nevarnost, da se splazi pod zaporo, se zrine skozi ograjico, se lahko zagozdi med njenimi palicami? Kako varno je s zaklepanje'? Kako čvrsta je pritrditev? Kot ugotavljajo na ZPS, so stopnice pogosto vzrok za hude poškodbe otrok, med najbolj izpostavljenimi so malčki, ki še ne znajo hoditi. Ob uporabi varnostne zapore, ki preprečuje dostop do stopnišča, so lahko starši mirnejši. Rezultati testiranja, ki so ga izvedle evropske potrošniške organizacije, razkrivajo, kakšne so njihove prednosti, hkrati pa opozarjajo na pomanjkljivosti. Z uporabo varnostne zapore v obliki manjših vrat lahko otroku omejimo gibanje in ga obvarujemo pred nič kaj nedolžnimi padci. Zaporo lahko namestimo tik pred stopnice oziroma na vrh stopnic, koristna pa je tudi na prehodih med prostori, ki nimajo vrat ali le-teh ne želimo zapreti. Starši jih pogosto namestijo tudi med dnevni prostor in kuhinjo, kjer otroci radi posegajo k štedilniku ali k predalniku z noži, če seveda nimamo nameščene posebne zaščite. Tako zvedavemu otroku določimo, kje se lahko varno giblje in varno igra, in si olajšamo nadzor, so izpostavili v ZPS. Foto: splet Za varnost je zelo pomembna višina zapore Kot poudarjajo na ZPS, se zapore precej razlikujejo po širini, ki jo dosegajo - nekateri modeli so bolj, drugi manj raztegljivi, na kar morajo biti potrošniki pozorni, ko iščejo primerno varovalo za svoje potrebe, torej da bo le-to ustrezalo mestu namestitve. Za varnost pa je zelo pomembna višina zapore. Po evropskem standardu naj bi ta znašala 65 cm, kar zagotavlja varnost otrokom, ki po višini ne presegajo 85 cm. Kot so poudarili na ZPS, so tej zahtevo ustrezali vsi testirani vzorci, a hkrati poudarjajo, da so danes mnogi otroci višji, kar pomeni, da bi se morale zahteve standardov spremeniti, meje bi se morale zvišati. Včasih oblika zapore omogoča, da otrok stopi na njen spodnji rob in se dvigne nad tla; v teh primerih je za varnost pomembna razdalja med spodnjim in zgornjim robom zapore. Vsakodnevna uporaba in zapirala Zaporo pri vsakodnevni uporabi na tak ali drugačen način nič kolikokrat odpiramo in zapiramo, zato mora ohraniti enako raven varnosti tudi po daljšem času uporabe. Na testu so 500-krat zaprli in odprli vrata (standard zahteva le 300 ponovitev) in tako preverjali učinkovitost zapiral. Vsi modeli se pri tem niso najbolje izkazali. Razmiki med deli zapore Razmiki so problematični predvsem pri zaporah v obliki ograje iz palic. Z lutko so preverjali, ali bi se otrok manjše rasti lahko zrinil med elementi ograje ali splazil pod njo. Če bi se zagozdil v odprtini, so posledice lahko usodne, opozarjajo na ZPS in dodajajo, da niso pomembni le razmiki med palicami, ampak tudi razdalje okvirja vrat do tal in zidu. Test mehanske sile so vse zapore dobro prestale Odpornost zapore na mehanske sile, kot so tresenje, potiskanje in vlečenje, je ključnega pomena za varnost. Otroci se radi obešajo na ograjo, med igro se vanjo zaletavajo. Preizkusi, ki jih predpisuje standard, so zelo zahtevni, saj mora zapora brez poškodb prestati 10.000 sunkov, ki simulirajo obremenitve zaradi potiskanja in vlečenja. Trdnost zapore smo preverjali tudi z 10-kilogramsko utežjo, s katero smo, kot zahteva standard, večkrat udarili ob rob zapore, nato pa preizkus ponovili še s 25-kilogramsko težjo. Vse niso varne Pri izdelkih, ki se uvrščajo med varnostno opremo za otroke, na ZPS niso pričakovali varnostnih pomanjkljivosti, a so rezultati nekoliko razočarali. Glede na namen izdelkov bi morali izpolnjevati vse zahteve varnostnih standardov, a jih vsi ne. MV (Vir: ZPS) torek • 11. avgusta 2015 Za kratek čas ŠtajerskiTEBUlK 21 Vidi se... ... cla sepoetovionski sejmi prilagajajo sodobnim razmeram; na nedavnem Ožboltovem smo z orodjem, ki je bilo včasih le v domeni moških, opazili tudi mlado meščanko, znana (nekdaj naša) novinarka pa seje očitno odločila, da bo po poetovion-skih ulicah pometala tudi v penzionu. Govori se... ... da odkar seje vrteška uprava preselila iz stavbe v Prešernovi, gre tam vse narobe, še strop bi se skoraj porušil. Torej je čisto neupravičeno obreganje ob večno ravnateljico, saj ni podpirala samo treh vogalov, ampak tudi strop! ... da smo nedavno od uniformiranega strokovnjaka slišali zelo koristen in inteligenten nasvet, kaj storiti, da ne pozabimo otroka v avtomobilu. Na zadnji sedež shranite svojo torbico, in ko jo boste ob postanku vzeli iz avtomo- bila, boste opazili, da imate s sabo otroka. Ker torbice seveda človek ne pozabi, otroka pa lahko kar mimogrede. Foto: Tajno društvo PGC ... da bi bilo še boljše, če otroku okrog vratu obesite mobitel. Ker če se že kdaj zgodi, da pozabite torbico, brez mobitela pa se res ne Foto tedna • Bralci fotografirajo Vam * kakšna fotografiJa posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! »V teh vročih, poletnih dneh se prav prilega tekoča osvežitev, še posebej, če je postrežba ta prava,« je ob današnji fotografiji tedna, ki jo je posnel v Janežovcih, pripisal Miro Ko-kol iz Ptuja. Foto: Miro Kokol Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 7 5 9 2 6 2 1 7 8 9 7 4 6 3 6 5 7 2 4 3 4 1 9 3 5 8 6 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven vv ©©© € GGG Bik vv © €€ GG Dvojčka vvv ©©© € GGG Rak vv ©© €€€ G Lev vvv © €€ G Devica v ©© € GGG Tehtnica vv ©©© €€ G Škorpijon v © €€€ GGG Strelec vvv ©© € GGG Kozorog vv ©©© € GG Vodnar v ©© €€€ GGG Ribi vvv ©© € G Velja za teden od 11. do 1 znak - slabo, 2 znaka Sestavil: Tadej Sink, horarni astrolog 17. avgusta 2015 - dobro, 3 znaki - odlično da živeti. Edina težava je, da ne boste mogli telefonirati med vožnjo. ... da bi prelubi skregani Slovenci radi ohranili več kot polovico Piranskega zaliva, v Portorožu pa pe-tičnim Hrvatom pod ceno prodajamo hotele s petimi zvezdicami. . da je diktatura včasih tudi dobra reč; delavci slovenske industrije jekla imajo pod ruskim režimom nadpovprečno plačo, dobijo regres, imajo plačane prispevke in delovno zaščito, pa še z veseljem hodijo na delo, kot nekočpred osamosvojitvijo. ... daje baje tistih200.000 Prireditvenik evrčkov nepojasnjenega izvora na računu JJ le posledica obresti od dobre naložbe na varnejšem koncu. . da si bodo slovenski potrošniki počasi morali zamenjati proteze, kajti tudi v poetovionski me-snopredelovalni gigant se vključuje jeklarska industrija. ... da je bilo pri sv. Lovrencu več obiskovalcev na pojedini kot na osrednji proslavi; zakaj neki naj bi zaostajali za Poetovionci. ... da so (od jeze) zeleni Šterntalčani že predlagali, da bi v občinskem grbu liste kostanja zamenjali z listi buč. Torek, 11. avgust 15:00 Kidričevo, pred kopališčem: III. poletni dejavni dnevi za otroke, urejanje mini golf igrišča, barvanje, priprava igrišča za igro, ob 20.00 Kino pod zvezdami pred športno dvorano Sreda, 12. avgust 15:00 Kidričevo, pred kopališčem: 3. poletni dejavni dnevi za otroke, mlade in starše, športna in kreativna dejavnost, ob 20.00 Kino pod zvezdami predv športno dvorano, v četrtek, 5. skupinski izlet v Terme Čatež Četrtek, 13. avgust 13:00 Dornava, Čušekova domačija: prikaz priprav na lukarski praznik in tiskovna konferenca ob 14. uri 16:00 Ptuj, CID: Poletne delavnice Evropske prostovoljne službe Petek, 14. avgust 9:00 Cirkovce, njiva Intek pri plinski postaji: regijsko tekmovanje oračev Podravja 2015, KGZ Slovenije, demonstracija kmetijske mehanizacije, kulturni program, oranje županov s konjsko vprego, oranje s traktorji starodobniki, do 17.00 9:00 Kog: Dnevi turizma na Kogu 2015, kegljanje, DU Zarja Kog 9:00 Zavrč: 19. občinski praznik, razstava pripomočkov za uspešno čebelarjenje, dan odprtih vrat PGD Zavrč, ob 18.00 društveni večer 18:30 Kog, Košarkina klet: Dnevi turizma na Kogu, V babičini kuhinji ob vinu in glasbi, vinsko kulinarično doživetje, ob 20.00 nočni turnir ŠD Kog 21:30 Ptuj, Slovenski trg: Terasafest KPŠ, Drumlessness, 23.00 linEAR trio Mestni kino Ptuj Četrtek, 13. avgust: 19:00 Pleme. Petek, 14., sobota, 15., in nedelja, 16. avgust: 17:00 Minioni; 18:50 Razuzdanka; 21:00 Pleme. Iskrice »Bolečina mora biti - kakor ljubezen - nema: ne izrekajte je, trpite in upajte!« Luis Cemuda »Želje in ljubezen so krila za velika dela.« Johann Wolfgang von Goethe »Kadar ne ljubimo preveč, ne ljubimo dovolj.« Roger de Rabutin, Comte de Bussy »Navada dela vse, tudi ljubezen.« Luc de Clapier »Naj vam bo v čast, da bolj ljubite kot pa ste ljubljeni.« Friedrich Nietzsche »Težave so potrkale na vrata... vendar so zaslišale smeh in pobegnile!« Benjamin Franklin »Zaradi viharjev poženejo hrasti globlje korenine.« George Herbert »Murphyjevi zakoni ne delujejo, če jih želiš demonstrirati.« Grafit »Nobena težava ni taka, da je ne bi mogli rešiti skupaj, le malo pa je takih, kijih lahko rešimo sami.« Lyndon B. Johnson 22 ŠtajerskiTEDHiK Poslovna in druga sporočila torek • 11. avgusta 2015 Prlekija • Ljutomer v znamenju sejma Ljutomer • Izbor obrtnika leta 2015 Prleški sejem tokrat nekoliko drugače Tradicionalno, največjo gospodarsko-turistično prireditev v prleški prestolnici sta po tridesetletni organizaciji domačega turističnega društva letos prevzeli Občina Ljutomer in Lokalna turistična organizacija (LTO) Prlekija ter minulo soboto uresničili napoved spremenjenega scenarija in dogajanje Prleškega sejma nekoliko vrnila v preteklost. »Naša želja je prikazati sejem, kot ga je na filmski trak pred 110 leti posnel prleški rojak Ka-rol Grosman. Film Sejem v Ljutomeru je temeljil na ponudbi obrtnikov in trgovcev ter izdelovalcev domačih proizvodov. Zato smo letošnje razporeditev sejemskih prostorov poimenovali po avenijah, kjer so svoje stojnice v osrednjem delu mestnega središča postavili obr- tniki in podjetniki, izdelovalci domače in umetnostne obrti, pridelovalci sirov in vin ter domačih kulinaričnih dobrot. Bolšji sejem je dobil svojo lokacijo na Starem trgu, bižuterija pa na obrobju, kjer je nekoč bila ljutomerska tržnica,« je povedal direktor LTO Prlekija Andrej Vršič. Menda so s postavitvijo bili zadovoljni tudi sejmarji, saj se spoštovani Družba Radio-Tednik Ptuj^ v sodelovanju s TermanmBK prireja presenečenje fffetja etja. m Ob sončnih popoldnevih bomo čas preživeli z 'A Daliborjem ali Marjan,ofti." Skupaj se bomo driizili irv zabavali, kopalne dneve// pa popestrili z različnimi nagradnimi igrami. -Vči, J*lkQg.te p bi^m^i sklenili naročniško ïirzmarja S^js/sl -íaí\flV/..j 'düsíb _p/3jaJj mmk ^ ud ^ m Nagrado prejmete, če zadnje leto niste bili naročnik Štajerskega tednika in se nanj naročite za najmanj 6 mesecev. Terme Ptuj (Rradioptuj - * fotografija je simbolična Priznanje za Josipa Sedmaka V sklopu številnih prireditev ob 59. prazniku občine Ljutomer je Območna obrtno-podje-tniška zbornica Ljutomer že petič zapovrstjo pripravila slavnostno razglasitev in podelitev naziva obrtnik leta 2015. Pripadel je 57-letnemu Josipu Sedmaku, nosilcu obrtne dejavnosti s področja vodovodnih in centralnih instalacij. jih tokrat v Ljutomer zgrnilo rekordnih 190 iz vseh koncev Slovenije in zagotovo so prišli na svoj račun, saj se je kljub izjemno visokim temperaturam ozračja ves dan med sejemskimi stojnicami sprehodilo več tisoč obiskovalcev. Ob bogati gostinski ponudbi in zanimivem spremljevalnem dogajanju so poseben program pripravili tudi za najmlajše z različnimi delavnicami in predstavami. V kulturnem programu so nastopili Ljutomerski oktet, godba na pihala KD Ivana Kaučiča Ljutomer, folklorna skupina iz Male Nedelje in tamburaška skupina Mlade strune. Prve obiskovalce sejma so pred pričetkom sejma nagovorili županja občine Ljutomer Olga Karba, predsednik Turistične zveze Slovenije Peter Misja, predsednica Pomurske turistične zveze Barbara Kolenc ter predstavniki pobratenih občin Fulnek in Užice, kakor tudi vinska kraljica Slovenije Sandra Vučko. NŠ Obrtnik leta 2015 Josip Sedmak (v sredini); prvi z leve Danijel Lamperger (direktor OZS), ob njem ljutomerska županja, prvi z desne Branko Meh, predsednik OZS, ob njem Daniel Zelko, predsednik OOZ Ljutomer Kot samostojni podjetnik jo je pričel opravljati pred 21 leti s sedežem v Globoki pri Ljutomeru, leta 2011 pa se je podjetje s preoblikovanjem v Instalacije, d. o. o., preselilo v nove poslovne prostore na obrobju industrijske cone v Ljutomeru. Družinsko podjetje Sedmak zaposluje 12 delavcev, tudi oba Josipova sinova Mitja in Jožeta. Leta 2014 so Sedmakovi uspešno vstopili na nemški trg, kjer opravljajo strokovna mehanska in varilska dela. Poslanstvo podjetja je nenehno razvijanje tehnoloških procesov strojnih instalacij ter zagotavljanje kvalitetne, hitre in strokovne izvedbe del. Glavne njihove vrednote so strokovnost, odgovornost in inova-tivnost. Imajo povsem jasno vizijo postati vodilno pomursko podjetje v izvajanju kompleksnih rešitev na področju celotnih strojnih instalacij. Na slavnostni podelitvi, so številne zbrane nagovorili predsednik OOZ Ljutomer Daniel Zelko, županja občine Ljutomer Olga Karba in predsednik Obrtno-podjetniške zbornice SlovenijeBranko Meh. NŠ Terme Ptuj SAMA HOTELS & RESORTS Mega zabava z ansamblom a 14.8.2015 možnost nočnega kopanja Informacije: ® 02 74 94 530 H www.terme-ptuj.si ^ www.shr.si Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10 Poraba energije za ogrevanje: ^101,00 kWh/m2 na leto^ SAVA HOTELS & RESORTS 39,8.98,?.104,3 Štajerski TEDNIK Foto: NS www.tednik.si tednik@tednik.si torek • 11. avgusta 2015 Poslovna in druga sporočila ŠtajersteTEDmK 23 m. PI5ANA ■ ÍABfiVNA ■ AKTUALNA 9:00 Dnevnik TV Maribor 9:20 Kuhinjica, pon. 9:45 Sola, da se ti zrola: Policisti qlasbeniki, pon. 10:25 Modro, pon. 10:50 Pregled tedna, pon 11:10 Sellenca. 29. oddaja, pon. 11:35 Info kanaf 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:20 Kuhinjica 18:45 Poletni utrip Ptuja: ArtStays2Ó15, pon. 19:30 Glasbena 8 (tuja), 55. oddaja, pon. 20:00 Po zdravje: Sola zdravja, pon. 20:25 Sekvenca, 29. oddaja, pon. 20:50 Glasba za vse, 15. oddaja, pon. 21:20 Poletni utrip Ptuja: Arsana 2015 22:10 Ptujska kronika, pon. 22:30 Info kanal 9:00 Dnevnik TV Maribor 9:20 Kuhinjica, pon. 9:45 Otroci razmišljajo: O modi, pon. 9:55 Otroci razmišljajo: O strahovih, pon. 10:05 4. miniolimpjada, pon. 10:20 Po zdravje: Sola zdravja, pon. 10:45 Gostilna »Pr Francet«, pon. 11:45 Modro, pon. 12:15 Info kanal 17:30 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:20 Programska koalicija Mestnega sveta MO Ptuj, pon. 18:40 Sekvenca, 29. oddaja, pon. 19:05 Glasbena 8 (slo), 55. oddaja, bon. 19:35 Po zdravje: Sola zdravja, pon. 20:00 Ptujska kronika(>pon. 20:20 Kvalifikacije za žensko ligo prvakinj 2015/2016 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Reqi TV Gorišnica 23:25 Info kanal 9:00 Dnevnik TV Maribor 9:20 Kuhinjica, pon. 9:45 Sekvenca, 29. oddaja, pon 10:10 Regi TV Gorišnica, pon. 11:10 Modro, pon. 11:35 Glasbeni predah 12:00 Ptujska kronika pon. 12:30 Kvalifikacije za žensko ligo prvakinj 2015/2016, pon. 14:30 Info kanal 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:20 Poletni utrip Ptuja: Art Stays 2015, pon. 19:05 Sekvenca, 29. oddaja, pon. 19:30 Glasbena 8 (slo), 55. oddaja, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:20 Programska koalicija mestnega sveta MO Ptuj, pon. 20:45 Poletni utrio, Ptuja: Arsana 2015, pon. 21:35 Po zdravje: Sola zdravja, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:20 Info kanal PISANA ■ ZABAVNA ■ AKTUALNA Šthfmfca budilka VfíMI 1 Nfl I DELU 0b petkih vam v Štajerski budilki predstavljamo različne poklice, v katerih se preizkušajo tudi naši Budilkarji! Ta petek med 8. in 9. uro se bo Dalibor Bedenik preizkušal kot natakar v Okrepčevalnici Raj na Ptuju. Vsa podjetja, ki bi želela, da predstavimo tudi poklic Iz njihovih vrst, vabimo, da nam pišejo na narocila@radio-tednik.sil www.radio-tednik.si 08:00 Regijsko srečanje lutkovnih skupin 2.del 09:30 Utrip iz Ormoža 10:30 Gostilna pri Francetu 11:30 Video strani 18:00 Destmik - Iz domače skrinje 20:00 Igra iz Velike Nedelje 21:30 Oddaja iz preteklosti 22:30 Oddaja o kulturi SIP 23:00 Video strani PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na TTX straneh SIPTV 08:00 Odprtje razstave Janje Kraševec 10:00 Oddaja iz občine Starše 11:00 Glasbena oddaja 12:00 Video strani 18:00 Oddaja iz občine Starše 20:00 Oddaja iz občine H ajdi na 21:00 Polka in Majolka 23:00 Video strani 08:00 Krompirfest v Dornavi 03:00 Ljudski pevci se predstavijo 11:00 Video strani 18:00 Dornava - Oddaja iz preteklosti 20:00 Žetev na Polenšaku 21:30 Dornava - Iz domače skrinje 22:30 Oddaja o kulturi 23:00 Video strani program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Uredništvo: Dornava 116d, 2252 DORNAVA; info@siptv.si kontakt: 02 754 00 30; 041 618 044; www.siptv.si Marketing: M eg a marketing d.o.o.; 02 749 34 27; 031 627 340 Naročite v Štajerski z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! SiP- Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. NAROQ1.NICA ZA Ime in priimek:. Naslov:_ Pošta:_ v Štajerski Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj d.„.o. Osojnikova c. 3 2250 Ptuj Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. NEPREMIČNINE POSLOVNI prostor, 150 m2, oddam v najem, primeren za delavnico, skladišče, trgovino z neživilskimi proizvodi. Ivan Kolarič, s. p., Rajšpova 14. Tel. 041 639 074. Številka energetske izkaznice 2015-234-235-26212. ODDAMO dvosobno opremljeno stanovanje na Ptuju. Informacije na telefon 041 576 150. KMETIJSTVO KUPIMO vse znamke traktorjev in vso kmetijsko mehanizacijo, lahko tudi slabše kakovosti ali nepopolne. Telefon 041 923 197._ PRODAM jagenjčke. Tel. 041 842 206._ PRODAM odojke, linije 44 in 54, v teži 25-30 kg. Cena 2,60 €/kg. Možnost dostave. 041 670 766, Ptuj. PO UGODNI CENI prodajamo in dostavimo les za ostrešje in žagovino za piščančje in druge farme ter kamen škrilavec za oblaganje škarp in coklov. Mirko Hartman, Loška Gora 15 b, Zreče, telefon 040 693 428. PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju. Prodamo tudi drva za kurjavo. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina, tel. 041 785 318. NESNICE rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Perutninarstvo, Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01. PRODAM koruzo, luščeno. Tel. 031 482 628._ KUPIM traktor Ursus, IMT Zetor, Deutz, Štore ali Univerzal in traktorske priključke. Tel. 041 235 349. DOM-STANOVANJE V DORNAVI oddamo v najem novejše dvosobno stanovanje v izmeri 47 m2, vse informacije na tel. št. 051 300 603. DELO VOZNIKA C-, E-kategorije, koda 95, izkušnje v mednarodnem prometu, špedicija, smer EU, zaposlim. Lamot, Ulica svobode 1 3, 2204 Miklavž, tel. 040 296 391. RAZNO INVALIDSKI skuter in voziček, oba nova, električna in primerna za starejše. ugodno prodam. Lahko dostavim. 041 517 900. SMS rojstni dnevi na Radiu Ptu] od 1. aprila na novi telefonski številki! Od aprila dalje lahko vašega slavljenca sporočite tako, da vtipkate ključno besedo RD presledek in navedete kdo praznuje, nato pa SMS sporočilo pošljete na 4246. RADIOPTUJ 89,8"98,£-l04;3 Cena povratnega SMS sporočila je 99 centov z vključenim DDV-jem. www.radio-ptuj.si SMS glasbene želje na Radiu Ptu] od 1. aprila na novi telefonski številki! Od aprila dalje lahko sporočite vašo glasbeno željo tako, da vtipkate ključno besedo PTUJ presledek in navedete pesem, ki jo želite slišati, nato pa SMS sporočilo pošljete na 4246. RADIOPTUJ 89,8° 98,2 °I04;3 Cena povratnega SMS sporočila je 99 centov z vključenim DDV-jem. www.radio-ptuj.si SMS nagradne igre na Radiu Ptuj od 1. aprila na novi telefonski številki! Od aprila dalje lahko sodelujete v SMS nagradnih igrah tako, da vtipkate ključno besedo NAGRADA presledek, navedete odgovor na nagradno vprašanje in osebne podatke ter SMS sporočilo pošljete na 4246. RADIOPTUJ 89,8 •98,£° 104:3 Certa povratnega SMS spomčila je 99 centov z vključenim DDV-jem. www.radio-ptuj.si AMSKA PONUDBA V MESNOCAH JOÍEÜA FONGUŠTA KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUŠT. Tel.: 02/80-39-150 Seznam vseh prodajaln Perutnine Ptuj d.d. na www.perutnina.si Podravje • Nesreče pri delu v gozdu Lani umrlo 18, letos že 10 oseb Delo v gozdu sodi med najnevarnejša dela, o čemer govorijo številne nesreče, ki se (pre)pogosto končajo s smrtjo. Letos je zaradi nesreče pri delu v gozdu ugasnilo že deset življenj. Zavod za gozdove Slovenije z namenom, da bi se povečala varnost pri delu, prireja usposabljanje na področju gozdarstva za varno delo. Usposabljanje je za udeležence brezplačno, izvzeta sta prehrana in nezgodno zavarovanje. Foto: Uroš Korbar Usposabljanje se izvaja v okviru programa razvoja podeželja in je namenjeno tako lastnikom kot tudi uporabnikom gozdov in osebam, ki se ukvarjajo z gozdarsko dejavnostjo ter potrebujejo znanje s podro- čja varnega dela v gozdu. Cilj usposabljanja je, kot so povedali na Zavodu za gozdove, v prvi vrsti povečanje varnosti pri delu v gozdu z motorno žago in traktorjem s poudarkom na zmanjšanju števila nezgod med lastniki gozdov in neprofesionalnimi izvajalci del v gozdovih ter povečanju njihove učinkovitosti pri delu v gozdu. Brezplačno usposabljanje za nekaj več kot 1100 oseb Skupni strošek usposabljanj, ki jih bo zavod izvajal po celotni državi, je 156.061 evrov, od tega je 80 % denarja evropskega, petino je prispevala država. Na ministrstvu za kmetijstvo predvidevajo, da bo v okviru usposabljanja življenjsko pomembne veščine pridobilo 1140 udeležencev. Število nesreč, ki jih je evidentiral ZGS na podlagi lastnih virov (po letih). Sistemskega zbiranja teh podatkov ni. Leto Število nezgod (zasebniki) 2008 32 2009 59 2010 30 2011 46 2012 59 2013 64 2014 več kot 100 2015 več kot 40 Slovenija • Alkohol še vedno vzrok prometnih nesreč Vsak tretji povzročitelj smrtne prometne nesreče pijan Čeprav se je v zadnjih letih delež nesreč, ki jih povzročijo vozniki pod vplivom alkohola, nekoliko zmanjšal, pa podatki kažejo, da še vedno več ko petina povzročiteljev nesreč s smrtnim izidom za volan ni sedla trezna. Glede na statistične podatke, ki so jih posredovali z Javne agencije RS za varnost prometa, so tveganju za povzročitev nesreče pod vplivom alkohola posebej izpostavljeni mladi med 24 in 34 letom, predvsem moški. Vsak dan zaradi vzrokov, ki nastanejo izključno zaradi alkohola, v Sloveniji v bolnišnico sprejmejo deset oseb. Zaradi škodljivih učinkov alkohola na zdravje in zaradi prometnih nezgod, ki jih povzročijo vozniki, ki so pod vplivom alkohola, pa vsako leto umre 725 oseb, še navajajo na NIJZ. Po podatkih agencije za varnost prometa je pod vplivom alkohola kar vsak tretji povzročitelj nesreče s smrtnim izidom in vsak četrti povzročitelj nesreče, v kateri so udeleženi hudo telesno poškodovani. Vozniki, ki so pod vplivom alkohola, v prometu povzročajo nevarnost na različne načine, od prepočasne ali prehitre vožnje, lahko tudi agresivne in predrzne, do neuporabe ali napačne rabe smernih kazalcev, vožnje v rdečo luč ali ustavljanja pri zeleni luči. Pri tem policija opozarja, da telo alkohol razgrajuje počasi. Če je na primer nekdo imel opolnoči 0,95 miligrama v litru izdihanega zraka, ga bo ob 7. uri zjutraj na poti v službo še vedno imel 0,48 miligrama in bo še vedno predstavljal nevarnost v prometu. Tiste, ki za volanom niso trezni, lahko doleti globa od 300 evrov pa vse do 1200 evrov in 18 kazenskih točk s pridržanjem in odvzemom vozniškega dovoljenja, če imajo več kot 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. (sta) Zavod bo izvajal tri vrste usposabljanj: dvodnevni tečaj varnega dela z motorno žago, tridnevni tečaj varnega dela z motorno žago in enodnevni tečaj za varno delo s traktorjem. Usposabljanja se bodo v Podravju izvajala 10., 14., 17. in 23. septembra ter 5. oktobra. »Posameznega tečaja se lahko udeleži 18 oseb. Če se bo na tečaje prijavilo več oseb, kot pa je prostih mest, jih bomo ohranili na seznamu, saj predvidevamo, da se bodo tovrstna usposabljanja izvajala tudi prihodnje leto,« je povedal Darko Pristovnik z območne enote ZGS Maribor. Udeleženci se na usposabljanje prijavijo pisno z vlogo in izjavo, ki jo posredujejo na krajevne enote Zavoda za gozdove Slovenije; prijavijo se torej na krajevnih enotah Ptuj, Haloze oziroma Slovenska Bistrica, vloga in izjava pa sta dostopni na spletni strani Zavoda za gozdove Slovenije. Usposabljanja se lahko udeležijo le tisti, ki imajo ustrezno osebno varovalno opremo (najmanj gozdarska zaščitna čelada, zaščitne rokavice, protivrezne hlače in ustrezna obutev) in lastno motorno žago. Starost udeležencev je najmanj 16 let. Prijave na zavodih že zbirajo, priporočljivo pa je, da se na tečaj prijavite en mesec pred datumom izvajanja. Neznanje in neustrezna opremljenost glavna vzroka nesreč Na nujnost uporabe zaščitne opreme in znanja varnega dela pri sečnji in spravilu lesa opozarja naraščajoče število nesreč. Lani se je pri sanacijskih delih v zasebnih gozdovih zgodilo več kot 100 težjih nesreč, ki so zahtevale posredovanje pristojnih služb. Od 100 nesreč je bilo 18 smrtnih, tri smrtne nesreče so se zgodile pri profesionalnih izvajalcih gozdarskih storitev. V letošnjem letu pa so bili zaposleni v zavodu seznanjeni z več kot 40 nezgodami pri delu v gozdu, od tega je bilo 10 smrtnih med nepoklicnimi izvajalci del v gozdovih (lastniki gozdov in njihovimi družinskimi člani). In kaj je najpogostejši vzrok nesrečam? »Neznanje in neustrezna opremljenost sta glavna vzroka za nesreče pri delu v gozdovih, zato v ZGS posvečamo še posebno pozornost izobraževanjem lastnikov gozdov, ki sami opravljajo dela v gozdovih. V ZGS posvečamo še posebno pozornost izobraževanju lastnikov gozdov, ki sami opravljajo dela v gozdovih. V Osebna kronika Rojstva: Ingrid Kozel, Tržec 10 b, Videm pri Ptuju - deklica Lara; Tamara Kolarič, Puhova ul. 12, Ptuj - deček Gal; Renata Viher, Lešnica 21, Ormož - deklica Ema; Anja Kostan-jevec, Kicar 50 a, Ptuj - deček Žiga; Mojca Kolarič, Slovenski trg 11, Ptuj - deklica Anamarija; Nina Novakovič, Sp. Korena 3 a, Sp. Duplek - deček Luka; Nina Emeršič, Zg. Leskovec 5, Zg. Leskovec - deklica Tara; Sonja Habjanič, Zg. Hajdina 63, Hajdi-na - deček Tadej; Petra Skubic, Češnjice pri Trebelnem 2, Tre-belno - deklica Rebeka; Lucija Krajnc, Strejaci 14, Dornava -deklica Neža; Katarina Kovšek, Brezen 41, Vitanje - deček Žiga. A Umrli so: Ellzabe-ri ta Polak, roj. Habjanič, (i&^fjč starše 56> roJ- 1925 - umrla 29. julija 2015; Majda Golc, roj. Kozel, Hrastovec 90, roj. 1965 - umrla 27. julija 2015; Bojan Vojsk, Zagojiči 6, roj. 1964 - umrl 31. julija 2015; Marija Erhatič, roj. Kancler, Pongrce 34, roj. 1951 - umrla 2. avgusta 2015; Nada Zelenko, roj. Bezjak, Sakušak 30, roj. 1923 - umrla 1. avgusta 2015; Rozalija Gregurec, roj. Horvat, Zavrč 8, roj. 1921 - umrla 2. avgusta 2015; Ana Korez, roj. Bedenik, Čermožiše 93, roj. 1921 - umrla 2. avgusta 2015; Ignac Pernek, Ptuj, Ormoška cesta 47, roj. 1964 - umrl 28. julija 2015; Franc Petek, Grajena 2 a, roj. 1949 - umrl 29. jullja 2015. I Poroke - Ptuj: V^'/""" Andrej Založnik In Sabina Sakelšek, Mu-retinci 13 a; Matej Domanjko, Mala vas 23, in Alenka Rožanc, Stojnci 49. Poroka - Ormož: Janez Forštnarič in Angela Kekec, Kicar 44 a, Ptuj. letu 2014 smo izvedli 140 tečajev varnega dela v gozdu za 3250 udeležencev, izdali več publikacij o varnem delu in lastnike gozdov opozarjali na nevarnosti pri delu prek medijev, na sejmih in demonstracijah. Te aktivnosti nadaljujemo tudi v letu 2015 v okviru uspešne kandidature na razpisu iz programa razvoja podeželja 20142020 za izvedbo usposabljanj s področja varnega dela v gozdu za vse, ki dela v gozdu opravljajo poklicno ali nepoklicno,« je povedal Andrej Breznikar z Zavoda za gozdove Slovenije. Mojca Vtič Napoved vremena za Slovenijo Sonce srpana grozdje meči, z medom navdana ajda diši. Danes bo pretežno jasno. Najnižje jutranje temperature bodo od 11 do 18, ob morju okoli 21, najvišje dnevne od 29 do 35 stopinj C. Opozorilo Predvsem na Primorskem in v večjih mestih bo velika toplotna obremenitev. Obeti V sredo in četrtek bo še naprej sončno in vroče. Vremenska slika Nad srednjo Evropo je območje enakomernega zračnega tlaka. Ob šibkih vzhodnih vetrovih se nad nami zadržuje topel in precej suh zrak. Vir: ZGS