Telefon št. 74.
JPosanma Številka 10 h.
Po polti prejeman:
za
•elo leto naprej 26 K — h pol leta „ 13 „ — „ četrt „ , 6 „ 50 „ mesec „ 2 „ 20 ,
Vupravnlštvu prejeman: za
celo leto naprej 20 K — h
pol leta četrt „ mesec
10»-, 1„70„
Za pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnino in inaerata sprejema upravništvo v
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice št. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne »sprejemajo.
Uredniitvo je v Semenskih ulicah St. 2,1., 17.
Izhaja vsak dan,izvzemSi nedelje in praznike, ob pol G. uri popoldne.
Stev. 67.
V Ljubljani, v soboto 22. marca 1902.
Letnik XXX.
Celje!—Zmaja!
Bila je dolga, težka borba. Težka ne zaradi stvari same na sebi — saj kaj je bolj samo ob sebi umevnega, kakor da naj vsak narod ima svoje šole, kakor plačuje tudi svoje davke! — a težka po neštetih intrigah, po grdih spletkah, s katerimi so hoteli veleizdajski vsenemci našemu narodu vzeti skromne paralelke v Celju.
Vendar za zdaj jim je izpodletelo in celjske slovenske paralelke ostanejo.
Za enkrat je pravica zmagala. A komaj, komaj 1 Za las se je šlo 1
Ta zmaga nam dajaj upanje za prihodnost !
Le vedno iz nova krepko naprej!
Državni zbor.
Dunaj, 21. marca. Celje.
Svoj čas sem poročal, kar morem danes z vso sigurnostjo potrditi, da je nemško-slovenska nižja gimnazija v Celju le kompenzacija nemškemu šovinizmu v češko-nemžki spravi. One nemške stranke namreč, ki nočejo na večne čase odložiti pogajanj o češko nemški spravi, skušajo vsaj na videz za svojo dvomljivo spravljivost nasproti Cehom kompenzacijo v narodnem oziru. Ker pa češki poslanci ne odnehajo ne za las in Poljaki raje uzem6, nego dadd, zato naj bi Slovenci plačali napoj nino za nemške volivce. In kaj je bliže, ko slovensko-nemška gimnazija v Celju, ki že pet let visi v zraku ! Ali ni to skrajna krutost, da mora ravno slovenski narod, ki je v največji nevarnosti mej dvema mlinskima kamnoma, v ustavni državi navzlic vsem zakonom o ravnoprav-nosti in vsem puhlim frazam o državljanski svobodi in rastoči kulturi žrtvovati to mr-vico, ki si jo je priboril po daljšem boju? In naravnost Irivolna je trditev, da hoče plemeniti nemški rod Slovencem kot odškodnino dati y Mariboru cel6 Čisto slovensko nižjo gimnazijo. Dve muhi hočejo ubiti z enim udarcem, ker slovenska javnost
sama ne zahteva čisto slovenske gimnazije, ki bi bila v Mariboru brez dvoma postavljena na pesek, ki ga more odplaviti vstlka politična povodenj, Slovenci bi prišli z dežja pod kap, in zato poslanci ne gredo v pasi Kakor češki poslanci vladi in nemškim strankam niso prikrivali, da isti dan razbijejo parlament, ko jim črtajo iz proračuna troške za češko tehniko v Brnu, tako je dolžnost slovenskih poslancev, da v celjskem tpra-šanju ne odnehajo niti za las. Ni krivda Slovencev, ako je obstanek celjske nižje gimnazije postal predmet prepira in sile. Vsa politika je sicer iz samih kompromisov, a v tem slučaju je nemogoč vsak kompromis, ker Nemci zahtevajo sramotno ponižanje slovenskega rodu. To in nič druzega ne namerava predlog, naj se nižja gimnazija v Celju opusti.
Ta prediog v obliki Stiirgkhove resolucije je v proračuskem odseku obveljal s tremi glasovi večine. V zbornici utegne danes dobiti najmanj 20 glasov večine, ker bodo za-nj glasovali vsi levičarji z Italijani ter večina katoliške ljudske stranke, in se soc. demokratje, ki so glasovali za češko tehniko, odstranijo; na desnici pa je odsotnih okoli 10 poslancev.
Vendar pa še celjska nižja gimnazija ni pokopana. V odseku so sicer vsi trije zastopniki katoliške ljudske stranke, dr. Ka-threin, dr. pl. Fuchs in baron Morsey, glasovali za stiirgkhov prediog, u vest jih je le pekla, in sklenili so včeraj, da predlagajo dostavek k resoluciji. Ta dostavek pravi, da sme vlada nižjo gimnazijo p r e m e s t i t i i z C e 1 j a le vsporazumuzzastopniki obeh narodnosti j.
Ako ta dostavek obvelja, — in upanje imamo, ker bode z& nj glasovala vsa desnica — potem je cttlrgkhova resolucija brez pomena. Zato je bilo od poslanca dr, Tavčarja jako neprevidno in nepolitično, da je sinoči v svojem govoru z loparjem mahnil tudi po članih katoliškega središča. Mi ne smemo pozabiti, da so člani katol. središča trdi Nemci in da večinoma ne poznajo vseh
naših razmer in teženj. Ta stranka pa je bila vedno najzvestejša zaveznica slovanskih poslancev v bivši desnici, a zadnji čas jej posebno na Tirolskem in Štajerskem nemški naoionalci in krščanski socialci izpodkopajo tla. Naravno je torej, da bo možje postali boječi in previdni. Mi tega sicer ne odo-brujemo, a s političnega stališča smatramo to taktiko kot naravno. Zato pa obsojamo take napade, ki izvirajo le iz sovraštva do »klerikalizma« in morejo le škoditi obče slovenskim težnjam in koristim. Najmanj pa bi to pričakovali od moža, ki bi se zvezal tudi z dr. Pommerjem, ko bi mogel preprečiti Škofove zavode na Kranjskem.
Ker so časnikarji izvohali, da hoče opat Treuinfels predlagati označeni dostavek k Stiirgkhovi resoluciji, nastal je v nemškem taboru velik vihar. Napeli so vse sile in vsa sredstva, da oplaše Treuinfelsa in njegove tovariše.
»N. Fr. Pr.« celo preti, da taktika nemških katolikov ne ostane brez političnih posledic. Na Štajerskem in Solnograškem so namreč letos nove volitve za deželni zbor in pri tej priliki bodo nemški nacionalci zopet konservativce psovali z »izdajicami nemškega rodu in imena«.
Italijanski poslanci so sploh čudni možje. Ponujali so Slovencem svoje glasove za celjsko gimnazijo, ako ti glasujejo za Rizzijev predlog, da se hrvaška gimnazija iz Pazina premesti — menda na Učko. Ker so Slovenci ta predlog a limine odbili, hočejo glasovati proti Slovencem in iščejo pri Nemcih pomoči proti Hrvatom.
Danes bode torej velevažna Beja z raznimi glasovanji. Neki nemški krogi so sicer poskusili glasovanje odložiti na prvo sejo po praznikih v nadi, da zmagajo, kakor 1. 1897, ko je bilo odsotnih več galiških, dalmatinskih in eden slovenski poslanec. Zastopniki jugoslovanskih poslancev pa se min. predsedniku in predsedniku zbornice zapretili z resno obstrukcijo, ako se danes glasovanje odloži. Ali bi bile potrebne te zmede, ogorčenost in potrata časa, ko bi
nefhški poslanci imeli več srca in duha pravičnosti !
Sedaj ob 1. uri, ko sem zapisal te vrstice, je položaj v zbornici zopet drugačen. Vsled raznih vplivov in pretenj se je levičarjem posrečilo, da je Treuinfels s svojim dostavkom danes mej sejo v svojem klubu ostal v manjšini. Ker pa je tovarišem zapreti!, da na svojo odgovornost v zbornici predlog ponovi, je bila nevarnost, da se klub razruši. Vsled tega je klub prepustil članom prosto glasovanje. To pa je bil zopet Treuinfelsu povod, da je opustil svoj predlog. Pač pa je Treuinfels danes v svojem govoru naglašal potrebo sprave mej narodi v Avstriji.
Ta sprava pa je mogoča, da se tudi slovanskim narodom dovolijo potrebni učni zavodi. Zato pa Stiirgkhova resolucija ni umestna, ker utegne le poostriti narodno nasprotje mej Slovenci in Nemci. Govornik izjavi, da hoče glasovati proti resoluciji.
V tem slučaju je bila nevarnost, da bi bila Stiirgkhova resolucija brezpogojno vsprejeta. Odločil se je rumunski poslanec baron W a s s i 1 k o, da si osvoji Treuin-felsov dostavek, in ga je mej sejo tudi izročil predsedniku grofu Vettru. A pozneje je podpredsednik Kaiser hotel predlog zavrniti, češ da ni bil pravočasno vložen. Wa-silko se menda ni hotel prepirati in je predlog umaknil.
Nato je bil rusinski poslanec vitez W a s s i 1 k o pripravljen nasvetovati že ope-tovano označeni dostavek. S tem pa zopet Poljaki niso bili zadovoljni, da bi namreč bili vezani na sporazumljenje z Rusini. Ker slovenskih poslancev nobeden že načelno ni mogel ni smel tega dostavka nasvetovati, zato je v zadnjem trenotku dr. H r u b a n , član našega »slovanskega središča«, prevzel to nalogo, dasi vsaj moravski češki poslanci niso bili zadovoljni, ker bi slučajno bili navezani na milost svojih nemških sodeže-lanov. Toda v tem slučaju ne gre za n o v šolski zavod, temveč za obstanek že obstoječega.
Mejtem je bil v zbornici tolik šum, da
LISTEK.
Nad in pod črto.
Gospod uredniki Zelo ponosna sem bila na to, da nisem klerikalka ali morda član krščanske ženske zveze, ko sem brala v četrtek uvodni članek »Slov. Naroda«. Torej tako sodite klerikalci o ženi! Naravnost škandalozno! In članku moram verjeti, kajti zajema iz dobrega, ne-izkaljenega vira, namreč iz nelrega spisa sedaj oženjenega eksjezuvita Hoensbroecha, moža torej, kateri je dejanjsko pokazal, da čisla ženo.
»Narod" moža strašno hvali, pravi, da nikoli ne piše sovražno, marveč da je le nasprotnik „izrodkov ultramontanizma". Kakor je iz dejanj tega moža videti, mu je ultra-montanizem isto, kar katolicizem, ker je zapustil katoliško vero in postal protestant. Ako torej „Slov. Narod" pritrjuje nasprotovanju tega bivšega jezuvita »izrodkom ultramontanizma", potem ne vem, kaj naj mislim, kedar list pravi — kar dela večkrat — da sta on in njegova stranka prijatelja katoličanstva. Najbrže ljubi katoličanstvo tako, da bi je kar požrl.
To je bil prvi dvom, ki mi je mučil
dušo, ko sem brala v četrtek »Slovenski Narod".
Toda kmalu se mi je pomiril duh in veselje nad tem, da nisem klerikalka, me je zopet prevzelo. Torej tako le sodijo katoličani, papeži, škofje, duhovni, cerkveni očetje in to papež odobruje! Žena ima torej manj razumnosti od moža! To-le me je najbolj zbodlo! Dandanes, ko ženske dosezamo pro-fesure, doktorat, inženerske naslove itd., dandanes pride na dan tak izrek klerikalcev ! To mora napolniti ženske s srdom proti klerikalcem. In pa »hudičeve smeti" nas imenujejo ti cerkveni pisatelji! Pravijo, da smo „nezveste, umazane, vredne okov"! »Duševno slabotne" smo baje in »nestalne". »Polne" smo »lažnjivosti in zapeljujemo moške", »zelo pretkano" znamo menda »premotiti moške". »Pohajamo," tako pravijo po trditvi tega bivšega jezuvita cerkveni pisatelja, »lepo oblečene, s poravnanimi lasmi, da ugonabljamo".
Tako le grdo o nas pišejo cerkveni pisatelji, in najhuje je, da so, kakor pravi »Slov. Narod", »absolvirani po rimskem papežu". Pomislite! In potlej zaupije »olov. Narod" iz globočine svoje liberalne duše: Bodi luč!!! Trije klicaji!
Toda, žal, pri meni ni bilo luči. Pač pa sem padla precej v temo dvoma. Ako se
»Slov. Narod" hoče poučiti o katoliških pisateljih, zakaj pa ne gre k njim samim, zakaj gre k možu, kateri jc že pokazal, da je katoličanstvu nasproten. Potem bi tudi lahko navajal n. pr. Luthrove izreke o papežu, kot dokaze proti božji ustanovitvi papeštva, češ, ker je Luther tako rekel, je resnično. Toda tu se oglasi „S1. Narod* ter pravi: »Hoens-broech zna dobro latinski." Tudi Luther je znal. Ako pa kdo trdi, da je Luther imel s svojimi dejanji in besedami prav, potem ni več katoličan. Ako berem kje tako posamezne stavke, iz celote iztrgane, kot dokaze, spominjam se vsakokrat znane trditve, da samo sveto pismo pravi, »ni Boga". Seveda, toda pristavlja: »Brezbožnež pravi v svojem srcu, ni Boga."
To je bil drugi dvom. Ali še enkrat sem pogledala tiste izreke cerkvenih pisateljev o ženi in duh se mi je pomiril, ker neizrečeno sem bila zopet vesela, da nisem klerikalka.
Tu pa sem zagledala listek iste številke »Slov. Naroda", ki razpravlja o »ženski duši". Moje oči preskočile so črto, ki loči politični del od listka in brala sem.....
Gosp. urednik! Gotovo ste brali že dokaj popisov tistih nekam robatih običajev, ki jih imajo mornarji, kadar se pelje ladija čez ravnik ali, kakor pravijo mornarji, čez
črto. Ena poglavitnih navad je, da z mrzlo vodo polijejo vsakega, kdor se prvič pelje čez ravnik. Tako nekako se je zgodilo meni, ko sem preskočila črto četrtkove številke »Slov. Naroda«.
Le poslušajte!
»Kdor trezno opazuje razvijajočo se devico, ne uide mu, da se poleg telesnih oblik, v tem času razvije tudi kaj značilno pože-ljenje po lepoti, katera dobi svoj zunanji izraz v lepotičenju, negovanju telesa in polti, veselju do zlata in lesketujočih se draguljev, do svile in baržuna, živih barv! .. . Čemu vse t o P ali res samo radi tega, da bi se vrstnice jezile, da bi vzbujala zavist njim nasproti, in če je to, zakaj potem? . . . . Čemu pa bo lepota ženske ženski nasproti ? Brezdvomno velja torej to vse — (in če se tega krasni spol zaveda ali ne, to namreč prav nič ne spremeni na tem povsodi javljajočem se dejstvu) — brezdvomno velja torej vse to lepotičenje, vse to zakrivanje lastnih napak in povečanje od narave podanih lepot samo moškemu spolu — kajti tukaj nastane dvojna konkurenca: prvič obrniti pozornost najboljšega moža med ostalimi moškimi na-se in to zopet med vsemi svoje vrste. Seveda so poleg telesne lepote tudi druga, skoro nič manj mogočna vabila in orožja moškemu svetu in svojim vrstnicam
ni bilo mogoče razumeti poročevalca grofa btiirgkha, ki je koncem razprave dokazoval »dobrohotnost« nemških strank za slovanske, osobito slovenske kulturne težnje.
Glasovanje se je vršilo mej največjim nemirom. In čudno, najbolj bo klicali »mir!« oni, ki so sami delali naivečji nemir.
Prvo glasovanje po imenih je bilo o predlogu posl. Bergerja, naj se črtajo iz proračuna vse postavke za slov. gimnazijo v Celju, češko v Opavi in poljsko v Tešinu. Zbornica je z 239 glasovi proti 144 odklonila ta predlog. Z desnico bo glasovali ustavoverni veleposestniki, soc.-dem., od katoliškega središča Bltfckl, Diirckheim, dr. pl. Fuchs, Hagenhofer, dr. Kathrein, Schachinger, dr. Schlegel, bchvvsiger, Tra-foier, Trapp, Treuinfels, Unterladstiitter in Wagner. Drugi člani katol. središča so se odtegnili glasovanju. Italijanski poslanoi so pri tem glasovanju glasovali z levico.
Drugo glasovanje po imenih, ki se je končalo ob 5. uri, je bilo o Stiirgkhovi resoluciji, b kateri je dr. Hruban predlagal dostavek. Predsednik grof Vetter menda že sam sebe ni razumel, ker je opetovano narobe ponavljal predloge. Dr. G r o s s je zahteval, naj se ob enem glasuje o resoluciji e Ilrubanovim dostavkom. Dr. R i z z i je pred glasovanjem rotil predsednika in vabil nemške stranke, naj se ob enem glasuje tudi o predlogu, da se hrvaška gimnazija premesti iz Pazina. Dr. S t r a n s k y in dr. Krama? ugovarjata, da bi bilo logično glasovati ob enem tudi o dostavku, ker t« odpade, ako resolucija ne obvelja. Za slučaj pa, ko bi bturgkhova resolucija obveljala, predlaga posl. Pogačnik o Hrubanovem dostavku glasovanje po imenih.
Do zadnjega trenotka ni bilo gotovo, kako hočejo italijanski poslanci glasovati glede Celja. Ker pa so videli, da ne prodro s svojim predlogom glede pazinske gimnazije, odločili so se v zadnjem hipu, da glasujejo proti Stiirgkhovi resoluciji. In ti glasovi so bržčas odločili, ker zbornica je z 203 glasovi proti 170 odklo nila Stiirgkhovo resolucijo, u nami so glasovali vsi Italijani, Poljaki, Cehi, Ru-muni, Rusini, od katol. središča Diirckheim, Trapp, Treuinfels; odstranili so se soc. demokratje, nekateri ustavoverni veleposestniki, in več članov katol. središča. Za resolucijo so izmed kat. središča glasovali poleg dr. Kathreina le štirje štajerski in dva solno-graška poslanca, to pa zato, ker imajo letos nove deželnozborske volitve.
Ko je predsednik naznanil izid glasovanja, nastal je huronski krik v zbornici. Na desnici je večina burno ploskala, levičarji, osobito vsenemški poslanci, pa so kričali in bili ob mize, da ni bilo mogoče razumeti besede. Ministri zapuste dvorano, predsednik grof Vetter pa pobaše svoje stvari in hiti skozi vrata. Današnji dan se je torej
nasproti v rabi — in pričenši pri najnedolž-nejši intrigi ('!!) pa tja do bogate dote toliko in toliko tisočakov (!!!) — vse sodi v to strujo, vse nadomešča pomanjkljaje na boljši ali slabši, sposobnejši ali manj pripravnejši način" .. .
In potem: »A poglejte razne žene, katere so bile kot dekleta cvetoče, zabavne, prikupljive, sveže, o katerih se je celo govorilo, da so dovtipne in duhovite, kako pogosto propadejo v malo letih zakonskega življenja, Nemec pravi: »sie versimpeln«. Od vse nekdanje dražesti in prikupljivosti ni več sluha ni duha; zanemarjajo se popolnoma v kretanju in obleki; njihov okus postaja trivialen, vlačijo se kot sence krog ognjišča in zibelje, dolgočasne so kot deževni dan v jeseni« ...
Tega pa ni pisal morda kak klerikalec n. pr. papež, škof, cerkven oče itd., marveč to je tiskano kot listek v »Slov. Narodu«. Nad črto čez klerikalce zabavljati, češ, kaj vse pišejo o ženi, pod črto pa potem pri-občevati listek o »ženski duši«, to je ne varno!
In zopet se je dvom, tretji, najhujši dvom polastil moje duše, ali morda ni »SI. Narodu« vse dobro, da le udriha po »klerikalcih«, srd ga prevzema tako, da nad črto ne ve, kaj pod črto dela. Ali morda ne?
Pozdravlja Vas sedaj še več vesela liberalka.
srečno končal za desnico in Movence, ki so morali državni, oziroma vladni proračun braniti proti levici, ki je vladna stranka.
Iz razprave le kratko dostavim, da je sinoči posl. dr. Tavčar s svojega »naprednega« stališča na ražnju vrtil vse klerikalce. Nabodel je seveda v prvi vrsti kranjsko duhovščino, presvetlega knezoškofa in eminen-cijo kardinala v Gorici. Komu je hotel ustreči s temi napadi, ki spominjajo na roman »4000", tega ne vemo, slovenskemu narodu gotovo ni koristil. Ako gospod dr. Tavčar sedaj tega tudi ne veruje, moremo mu po-streči z nebrojem imen v istim naprednih poslancev, ki pa tukaj pred nemško javnostjo ne razobešajo svojih „izgubljenih idealov". Sicer ima vsakdo popolno prostost, da izraža svojega prepričanja istinita čustva, toda istina je tudi, da vse ob svojem času in na pravem mestu. Saj je v dež. zboru kranjskem prilike dovolj. Da g. dr. Tavčar s svojim govorom ni tega dosegel, kar je morda nameraval, je dokaz tudi to, da mu je od jugoslovanskih poslancev javno čeBtital edini dr. Ferjančič.
Ko bi bil g. dr. Tavčar govoril Bamo odstavek svojega govora o Celju, i mi bi mu bili hvaležni.
Danes je dr. Pommer skoraj tri ure reševal Celje iz slovensko povodnji, katera je seveda samo v nemški domišljavosti.
Zbornica ima bodočo sejo šele 8. aprila.
Reformatorji.
„Slov. Narod" zadnje dni reformira katol. cerkev. Zapomagače je poklical Ehrhard a , \Vahrmunda in predvčerajšnjim še nemškega grofa Hoensbroecha. »Vboj zoper klerikalizem!" tako kiiče »Nar.« „Naš boj je p 1 e m e n i 11 Kar smo mi vedno trdili, to so začeli sedaj spoznavati odlični katoličani sami. Z nami je p r e 1 a t Ehrhard, prvi teolog Avstrije; z nami je verni in zvesti katoličan Vahrmund; z nami je tudi znameniti eksjezuit Hoensbroech. Naprej z nami vsi v plemeniti boj zoper klerikalizem!«
čudna družba — Ehrhard, \Vabrmund, Hoensbroech pa Malovrh! Ubogi Ehrhard, kako si ti zašel v to čedno družbo? Tebi in tvoji najnovejši knjigi smo sicer marsikaj prerekali, ampak da te bodemo ugledali kdaj v tovaršiji Hoensbroecha in Malovrha, to se nam ni sanjalo, tebi pač tudi ne! Vsa „Na-rodova" gonja je obrnjena zoper avkto-r i t e t o katol. cerkve. Ehrhard pa prav posebej poudarja, da preko cerkvene avktoritete noče nobene reforme. »Napačno je«, tako pravi Ehrhard, .napačno in krivo je, spravljati praktične zadeve cerkvene avktoritete pred javnost; javnost le prenaglo sodi in je »neodgovorna«; zato so poklicane cerkvene sinode itd." Da, Ehrhard celo pravi o cerkveni avktoriteti: »Avktoriteta cerkve tvori vrata do polnega umevanja krščanstva!« Ehrhard ljubi katoliško cerkev kot mater narodov, njih vere in vse njih civilizacije. Ehrhard razvija nekatere nazore, s katerimi se ni mogoče sprijazniti, nazore, ki bi dosledno razviti privedli v katol. liberalizem, ampak z umazanim, podlim, brezverskim liberalizmom „Slov. Naroda" Ehrhard nima ničesar opraviti! Čudna usoda vseh, ki Be le od daleč približajo liberalizmu! Človek se skoraj spomni pregovora: Niso se še prav doteknili liberalnih otrobi, in že jih hočejo svinje požreti 1
No, Wahrmunda »Narodu« privoščimo. Mož si sicer gotovo ne bo štel v posebno čast, da se je Malovrh meni nič tebi nič kar pobratil ž njim, toda prav mu j >. kriv je sam. Mož, ki pravi, da bo katoli* ? cerkev poginila, mož, ki je p o z - b i 1 tiste večne pobedonosne besede: »».on praevalebunt! vse infernalne sile ne bodo zmagalo cerkve!« tak mož zasluži, da ga je »Narod« zapisal v svoje liste kot vernega, zvestega katoličana! Komur »Nar.« tako pravi, ta mora biti že daleč daleč od katol. cerkve. Na Slovenskem na primer ne poznamo moža, ki bi mu »Narod" dal tako častni naslov, če izvzamemo Tavčarja. Tavčar je seveda še vedno zvest sin katol. cerkve. Oh, kajpada, kdo pa, če ne on, veliki reformator katoličanstva!
Prav veseli nas pa, da je »Narod« poklical na pomoč Hoensbroecha! Ta pa ta! Ce nihče ni reformiral cerkve, ta jo bo — »znameniti, učeni, temeljiti, kritični eksjezuit Hoensbroech«! Čestitamo »Narodu« za to pridobitev! To je namreč tisti Hoensbroech, ki je bil nekaj časa jezuit (znano nam je tudi zakaj!), a je potem u s k o č i 1, pogazilredovniškeobljube, apo-stažiral, obabilsez neko judinjo ali luteranko ter naravno skuša opravičiti svojo obabljeno a p o s t azi j o b tem, da je počel bij u v a t i zoper katoliško cerkev psovke in klevete. Pa kritičen da je Hoensbroech i Seveda, če je vse kritično, kar služi »Narodu«, potem je Hoensbroech velekritičen - Ampak ko bi Malovrh malo poznal nemško literaturo zadnjih let, bi mu bila znana neka sloveča literarna pravda, ki jo je izvojeval s Hoensbroechom dr. Car-d a u n s. Ta mož je dokazal nemškemu grofu, da je njegov pamflet lažniv nagrabek ponarejenih, pokvarjenih, falzificiranih citatov; da so ,viri4, ki figurirajo v knjigi, prepisani; da--Toda kaj naštevamo kritične vrline Hoensbroechove iz Car-daunsove spričbe! Cardauns najbrž ni Malovrhov prijatelj, on najbrž celo ni »veren in zvest katoličan«! Prav res, ugnani smo! Čakajte no, kaj pa pravi o Hoenskroechovi knjigi »prvi teolog Avstrije«, Malovrhov to-variš[Ehrhard? »Das hassliche Buch des Exjesuiten Hoensbroech!« — Kaj? das hdssliche Buch ? ta znamenita, kritična, temeljita, po samih virih Bpisana knjiga Ho-ensbroechova grda ostudna knjiga? Pojdi, pojdi, ti Ehrhard, ti nisi Malovrhov zvest prijatelj, če tako pišeš! Ti si se le hlinil Malovrhu, ti si ga »nafarbal« ! Ti nisi »prvi teolog«, ne »dični« prelat, ti še »veren
katoličan« nisi 1---
»Slovenski Narod« zadnje dni reformira katoliško cerkev. Vsak vidi, da si je izbral pomagače »enega srca, enih misli« — idealnega, le nekoliko »preidealnega« katoliškega prelata in teologa Ehrharda, zme-šano-liberalnega, od Ehrhardove slave na reformatorstvo vspodbujenega Wahrmunda, pa obabljenega apostata Hoensbroecha! — Upamo, da Be mu posreči dobiti še več po-magačev, prav tako edinih! Skoda res, ko bi se idealnemu, za katoliško stvar, za krščanske ideale tako vnetemu Malovrhu in pa njegovemu velikemu mojstru, katoličanu par excellence, dr. Tavčarju, velika misija, tako geni alno zamišljena, tako goreče zaželjena, tako živoverno ia"o-četa, od ljubezni do Boga, do cerkve, do papeštva, dotrpečega človeštva, prepojena misel o r e-f o r m ac i j i k a t o 1 i č a n s t v a izjalovi 1 a I
prodiranje Italijanov.
Za sedaj nameravajo Italijani, da se po-taljanči zapadna Istra, polit, okraj Poreč-Koper. V to svrho vpeljujejo italjanske šole in nameščajo italijanske duhovnike. Tem načinom se je v zadnjih 50 letih skoraj popolnoma izgubila župnija Kostanjevica (sedaj talj. Castagna), Črni vrh (sedaj Verteneglio) M o m j a n , okolica Umaga, Novigrad (Cittanova) okolica B u j, kjer se je v mestu samem še pred 40 leti . • ^sko pridigovalo, cs i č o 1 e (Sicciole).
Po načrtu so sedaj na vrsti: Z a v r š j e (Piemonte) Materada,Gri-žnjan, Trebinje (Tribano) B e r d a , O p r t a 1 j (Portole) K r a š i c a blizo Buj, sv. Lovrenc v Dajli. Akcijo vodi kanonik Pesante, prošt v Poreču, v zvezi s škof. kanclerjem v Trstu K. Mecchia. Kra-šica je še čisto hrvaška kapelanija, a ima že italijansko šolo. Učitelju (v penziji) te šole J. Craglietto pisal je prošt Pesante 1. 1897, ko je imel tam birmati pokojni škof Sterk, naj pripravi (namreč učitelj) otroke vsaj toliko, da mu ne bodo hoteli hrvaški odgovarjati krščanskega nauka. Svedoki so še živi, ki so to piBmo brali.
V Grižnjanu je na enostavno prošnjo italijanskega župana ordinarijat odredil hrvaško pridigo po sv. maši, ne da se je po-prašalo duhovnika Crvara. Njemu se je poslal le prepis odloka, a original županu. —
V Grižnjanu so pred 6 leti zidali 2 pokopališči, eno za gospodo italjansko, eno pa za kmete-slovane. (Potrošili so 30.000 gld.) Zato so tako velikanske doklade.
V Oprtalju je županu rokel kapit. vikar Petronio, da zadostuje tamošnjemu italijansko mislečemu duhovniku samo mala izkušnja iz hrvaščine — in to je dosti. Walker je Nemec, ki zna samo par besed slovanskih.
Kjer ni hrvaških pridig, tam se širi grozna demoralizacija in s tem odpadništvo.
Ljudje, ki so proti pokojnemu škofu toliko agitirali, pa so Bedaj absolutni gospodarji v škofiji.
Bohinjska železnica.
Železniški minister je izvel te dni res hvalevredno delo. Poročali smo že, da se je vršila te dni ofertna razprava radi oddaje del pri gradbi bohinjskega predora. Delo je, kakor znano, zelo obširno. Sam predor bo meril 6816 m, k temu pa treba prišteti še traso ob obeh Btraneh v približni dolžini 63 km. Po vladnem proračunu bi stalo vse to delo približno 18 milijonov kron, torej svoto, po kateri se je skomi-njalo raznim židovskim podjetnikom, ki so se res pobrinili za to veliko delo. Vložile so ponudbe tvrdke: unionska stav-binska družba, Redlich in Berger, Weiner in Ceconi, ter GroBs in Comp., torej vse židovsko ali požidovljeno. Ker je pa železniška uprava izpoznala, kake nerednosti so se godile že pri sedanjih predpripravljavnih delih na kranjBki strani, in ker bo se jej ponudbe zdele neprimerno previsoke že na prvi hip, e zavrnila vse došle ponudbe. Dela bo sedaj izvršila železniška uprava v lastni režiji. Železniški minister je uvidel, da so ljudski milijoni mnogo predragi, kot da bi jih z mirnim srcem mogli vreči v židovsko žrelo.
Fejervary in Szell.
Dejstvo, da ogrski domobranski minister ostane, je mnoge kroge zelo neprijetno dir-nulo. Mej temi je v prvi vrsti ministerski predsednik Szell, ki je doživel v tej aferi velik moralen poraz. Szell si je mnogo prizadeval, da bi kakorkoli izrinil iz kabineta tovariša Fejervaryja. Posebno je to poskušal s pomočjo novega ministra Horanszkega. Fejervary je S^ella opetovano opozarjal, da ne vidi rad, da bi prišel v kabinet Horan-szky. Szell ni hotel poslušati njegovih besed in predlagal je Horanszkega vladarju v imenovanje. Fejervaryja je Szell obvestil še le potem, ko je bilo imenovanje gotova stvar. — In vladar je v polni meri uvaže-val razloge, ki so napotili F8jervaryja za demisijo, ter se je krona s tem, ko je pregovorila Fejervaryja, da še ostane, naravnost izjavila proti novemu kurzu narodne stranke in Szella samega. — Szellova slava vidno bledi: prvi moralni poraz je Szell doživel v zadevi potovanja prestolonaslednika v Rusijo, sedaj mu ga je pa provzročil Fe-jervary, ki je izšel iz tega boja kot zmagovalec.
Lalii se ohorožnjejo.
Italijanski vojni minister je ravnokar odredil nakup 20 000 čelad, obenem pa naročil, naj se poskrbi vse potrebno za nov kolonialni oddelek 10.000 mož. Ta oddelek ho zasedel Tripolis. Z ekspedicijo se prične takoj v prvih poletnih mesecih. Pripravlja se tudi dvoje brodovij, katerih vsak bo sestavljen iz šestih oklopnic in raznih križark. Poveljevala jim bota dva podadmi-rala, vrhovni poveljnik bo vojvoda genu-eški. Kolonialni armadi bo poveljeval general P e 11 o u x. Istodobno z operacijo proti Tripolis se prične akcija Črnegore, Srbije in Bolgarije proti evropski Turčiji. Vse tri balkanske države udero skupno v Makedonijo, katero si potem razdele mej seboj. Podpisale jih bodo Francija, Rusija in Italija, ki bodo tudi nosile vse vojne stroške. Istodobno bo pa tudi Italija poslala svoje čete v Albanijo. Italija bi za svoje korake zelo rada pridobila tudi Francijo ter morda tudi Anglijo, da bi se na ta način izognila neljubemu prepiru s poslednjo. Na vse je dosedaj pazila laška vlada, le ne na zavoznico A v -etro-Ogrsko se doslej ni nihče oziral, čeprav ima glede Balkana važno besedo.
Italijanski listi poročajo dodatno, da je vojni minister dal povelje, da noben častnik
Priloga 67. štev. „Slo venca" d.116 22. marca 1902.
generalnega štaba ne sme dobiti dopusta. Ob enem je mornariška uprava imenovala 22 novih zdravnikov. Povodom zadnjih nemirov pozvani rezervniki 1. 1878 šo niso odpuščeni na dopust. Štirje pehotni polki, St. 1., 2., 87. in 88, so dobili povelje, naj se vse moštvo preskrbi s čakami in lesi.
Razpor med Italijo ln Švico.
Mod italijansko vlado in švicarskim zveznim svetom vlada precejšnja napetost. Povod temu je dal neki spis v anarhistiškem listu »Reveil«, izhajajočem v Genevi. V tem spisu se na ostuden način sramoti spomin kralja Umberto. Ridi tega je italijanski poslanik v Bernu, Silveatreli, storil korako pri zveznem svetu ter ga prosil, naj posreduje, da doleti list primerna kazen. Zvezni svet je na to odgovoril, da rnore ustreči izraženi želji le na izrccno zahtevo italijanske vlade. Nato je poslal Silvestrelli drugo noto na zvezni svet, v kateri jo na nedovoljen način kritikoval švicarske zakono ter način, kako Švica izpolnuje mejnarodne dolžnosti. Zvezni svet so je čutil zbok t* ga globoko užaljenega, izjavil, da jo taka kritika inoportuna in nedopustna, ter je noto enostavno odklonil. Kaj stori sadf>j italijanska vlada, še ni znano. Vsefcako jej užaljeni ponos no bo dal miru, dokler ne dobi zadoščenja od strani male Švice.
Volivna svolboda na Francoskem.
Francoski mornariški minister je te dni vsem svojim podrejenim organom pokazal, kako on umeva volivno svobodo. Na vsa poveljništva vojnih luk je minister Lanessan izdal naslednjo okrožnico : »Višji mornariški čaBtniki v pokoju razvijajo povodom splošnih volitev veliko propagando proti vladi. Poizkušali so zanesti v mornariške kroge svoje ideje, in njih agitacija se razteza tudi v rodbine aktivnih častnikov. Tem častnikom se naznanja, da so bo strogo kaznovalo vsako odobravanje te agitacije od strani častnikov, kakor tudi njih rodbi n«. Komentar k tej okrožnici skoro ni potreben. Vlada pozna pač le svobodo za svoje ma-meluke, drugim je ne privošči.
Kaj je namen Wolseleyevemu potovanju v Južno Afriko?
Angleško časopisje vseh strank se zelo intenzivno peča i vprašanjem, iz kakega nagiba je odpotoval angleški vrhovni poveljnik lord Wolseley na južno afriško bojišče. Nekateri menijo, da ga je poslala tja angleška vojna uprava z naročilom, da pomaga Kitchenerju s svetom in dejanjem. Ko pa je vojni minister Brodrick nekemu časnikarju z vso resnostjo zagotovil, da ni vojna uprava prav nič vplivala na Wolsekya in da je o nameravanem potovanju izvedel še le tedaj, ko je bila vsa zadeva že rešena, so se politiki potem domislili, da od potuje Wolseley na izrecno željo kralja Ed varda, da pripomore h konečnemu miru. Drugi pa trdijo slednjič, da je Wolseleyevo potovanje do cela privatna zadeva. Tako je neki angleški general sam izjavil nekemu časnikarju. Tej poslednji vesti seveda nihče ne verjame. Najbolj gotovo je, da ga je poslal kralj sam, ki je po zadnjem porazu resno zaželel konca vojske. Da je v to svrho izbral ravno Wolseleya, je vzrok neki to, ker je bil že izpočetka nasprotnik Cham-berlainove politike in je vedno kazal na premnoge težkoče, katerim Anglija ne bo kes. Sodi se torej, da pomeni potovanje tega generala bližnji početek mirovnih pogajanj.
Z južno-afriškega bojišča.
V južno-vzhodnem delu Transvala vodi angleški general Bruce Hamilton baje neko obširno akcijo proti Burom. Stražnice se po-množe in utrdijo na vseh važnejih krajih. Vrybcid služi za podlago tem operacijam. Posamni oddelki patruljirajo ob reki Vaal. — Neki angleški ujetnik pripoveduje, da oddelek burskega vodje Fcuche broji 150 mož. Skoro vsak Bur ima dva konja, preskrbljeni so izborno s streljivom, ker ima vsak po dva napolnjena bandalierja, ostalo streljivo nosi konj. Na vprašanje, če še niso utrujeni, je odgovoril neki Bur : »O ne, tega smo vajeni; ostali bomo tako dolgo v deželi, dokler se nam tu dobro godi « —■ Iz Avstralije odpošljejo Angležem v kratkem 2000 mož.
V kapski koloniji sa Buri živahno gibljejo. Angležem primanjkuje vseg«, posebno pa konj, ki jih jim ugrabijo Buri.
0 položaju angleških ujetnikov.
Nttki avstrijski nemški list priobčuje obširneje poročilo nekega bivšega Afrikanda, ki ga je nesrečna usoda zanesla v tabor »burskih« ujetnikov. Bil jo ujet tri mesece v taboru pri Bloemlonteinu, Ta mož pripoveduje, da so Angleži skoro vsak dan do-vedli 10 do 20 ujetnikov, Nemce navadno uklenjene, vsako soboto pa so jih 80 do 120 odvedli v Ladysmith. Toda, če kdo misli, da so mej njimi v večini burski bojevniki, se izredno moti. Veiika večina ujetih sestoji iz prebivalcev vasij ob železnicah, ki so jih Angleži prijeli kot »sumljive«. Vsi li so morali priseči Angležem zvestobo in udanost. Mnogo so prijeli tudi takih ljudij, ki so sicer mirno živeli na svoji zemlji, a niso hoteli priseči. Drug velik del teh ujetnikov tvorijo člani burake ambulance, ki je pri vseh na rodih nedotakljiva. Mnogo je pa tudi političnih ujetnikov, mej njimi mnogo ruskih Židov, katerih se tudi tu ni manjkalo. Najbolj čudno ali bolje nečuveno pa je, da so Angleži ujeli tudi vse one, ki so jih burski bojevniki ostdvili doma varstvo domačih čred. Po starosti jo največ, skt.ro ena četrtina, otrok do 12 leta, in pa starcev nad 70 leti. Zdravih je mej ujetimi primeroma izredno malo. Največ mej njimi je bolnikov in pohabljencev. — Ta opis je pač najja-sneji dokaz, kako je umeti mnoga Kitche-nerjeva poročila o mnogih burskih ujetnikih, pove nam pa tudi, kako malo ali nič ni mej njimi pravih burskih bojevnikov.
Iz brzojavk.
Volitve v francosko zbornico se vrše v bodoče vsakih 6 mesto dosedaj vsaka 4 leta. D >tični predlog je obveljal v zbornici z 298 proti 237 glasovom. Vlada so veseli te zmage. — Število španskih škofov bi nova vlada rada znižala od 53 na 49 (ne od 63 na 59, kot smo včeraj javili.) Glede vprašanja o verskih kongregacijah hoče sklicati posebno enketo.
—	K o 1 o m a n Tizsa umira. Vsak trenotek se pričakuje, da nastopi katastrofa.
—	De misije Vuičevega ministerstva srbski kralj ni sprejel. Nato je ministerstvo umaknilo svojo prošnjo. — Pri v o 1 i t v a h v gorenjea v s tr i j-sko trgovsko in obrtno zbornico zabeležujejo liberalni listi »žalosten rezultat", da so v dveh kategorijah zmagali katol.kandidatje. — Volivna reforma v Belgiji. Vlada je predložila zbornici načrt zakona, katerega prvi paragraf določa: Kdor hoče biti komunalni volivec, mora biti 1. Belgijec, 2. 21 let star, 3. bivati v dotični občini vsaj 6 mesecev. Zbornica je ta člen odklonila, kakor tudi dostavek k besedi komunalni volivec »brez razlike spola*. S tem je pokopana bržkone cela predloga. — B i -smareka bi rad iz zemlje izpraskal. Včeraj so na Dunaju imeli Vse-nemci slavnosten večer na čast iz Trans-vaala vrnivšega se dr. Albreehta. Schonerer je dejal: »Bismaicka nam manjka in ko bi mi Vsenemci mogli, izpraskali bi moža, ki počiva v Saškem gozdu, iz zemlje, in prosili bi ga, naj Burom pomaga. — Bernstein izvoljen. V Vratislavi je izvoljen znani soc. demokrat Bernstein v nemški drž. zbor s 14 692 glasovi.
Književnost in umetnost.
Detelov »Učenjak«.
Treba je pred vsem, da občinstvo dobro razumo igro, katere vspeh je odvisen od občinstva ravno tako, kakor od pisatelja in od igravcev. Dr. Detela je v svoji igri pokazal, kako nespametni so oni novodobni učenjaki, kateri ne priznavajo svobode človeške duše, ampak ki mislijo, da se v človeški duši vse tako mehanično vrši in vrti, kakor v navadnem stroju. Zdravnik dr. Blažič je zastopnik »frenologije«. Ta z resnično člo veško naravo popolnoma v protislovju sto ječi nauk uči, da je vse mišljenje in delovanje človeško odvisno edino le od sestave možganov, in da človek nič ne more za to, da je dober ali slab. Mnogo novodobnih zdravnikov stoji na tem napačnem stališču, katero najbolj trmoglavo zagovarja Lah Lombroso. Jako duhovito kaže dr. Detela, kako ta nauk dovaja do naravnost pri smojenih posledic. Blaznični zdravnik dr.
Blažič toliko časa zdravi norce in pametne po tej teoriji, da slednjič sam pride v no rišnico. Ta borba med zdravo človeško pametjo in med trmoglavo učenjaško zagrizenostjo je v tej igri izražena tako duhovito, da zasluži ta veseloigra pač največje pozornosti. Zraven je pa preskrbljeno tako izborno tudi za smeh, da se bo pri »Uče njaku« izborno zabaval tudi oni, ki ni ne učenjak ne frenolog Igra je v vsakem oziru izborna in priporočati jo moramo še posebej zaradi zdrave in jedrnate tendence.
Repertoir slovenskega gledališča
Jutri, v nedeljo, 23. t. ni, bodeta dve predstavi: popoldne izvirna komedija dr. Fr. Detele ,.U p e n j a k," h kateri se pripelje več gostov z Dolenjske in Gorenjske. Predstava se začne izjemoma ob lfA 4. ter se konča po polu 6. — Zvečer se igra prvič Brieuxova senzacionalna noviteta, drama »Rdeči t a 1 a r", duhovita satira na sod-nijstvo in „štreberstvo". V Parizu se je igrala 300krat zapored, igra pa se tudi na vseh večjih svetovnih odrih. Glavne uloge: igrajo gospa Danilova (Janette), g. rež Dobrovolny (Etčhepare) in g. Dr a-g u t i n o v i c (sodnik Mouzon). V ulogi gospe Vagretove nastopi iz prijaznosti gospa Saša Dobrovolnd-Kokoškova, soproga g. režiserja Dobrovolnega, ki je vživala na mnogih čeških odrih ugled fine salonske igralke velike rutine. Gospa Do-brovolnd bo igrala slovenski. — V torek, dne 25. t. m. se z benefičnima predstavama članov drame letošnja sezona zaključi. Igrali se bodeta popoldne „D i v j i love c", zvečer ,.R o m e o in julija".
»Zora,"
glasilo slovenskega katol. dijaštva, prinaša v letošnji 2. številki naslednjo vsebino: Y.: Leonu čast, Leonu slava! L. Pogačnik: Lovčeva smrt. J. Š.: Katolicizem in moderna kultura. Kazimir: Jaz se tako bojim strahov! .... Ivan Emil : Roman blodne duše. Emanuel Savel: O mladih dneh. Kazimir: Idila. L. Pogačnik: Vseeno.
—	Glasnik: Dve promociji. — 1. Cankar. Knjiga za lahkomiselne ljudi.
—	Alkohol in dijak. — Promocija vseuči-liškega profesorja. — Za rusinsko vseučilišče. Irsko vseučiliško vprašanje. — K gibanju ruskega dijaštva. — Ženska vseučilišča. — i^eške šole na Dunaju. — Surovost nemško-nacionalnih dijakov. — Število slušateljev na avstrijskih vseučiliščih. — Zora izhaja 5 krat na leto in stane 2 K, za dijake 1.20 K. Urednik: Fran Verbic, stud. phil., Dunaj, IX. Porzellan-gasse 30. Upravnik: Rudolf Pregelj, stud. phil., Dunaj, XVIII. Czermakgasse 8, I. Stock, Thur 5.
„ Slovenski učitelj."
Številka 6. letošnjega III. letnika ima naslednjo izbrano vsebino: Najnovejše pri znanje. — Ali je to vstajenje? — Učiteljeva popularnost. — „UčiteIjski dom" v Celovcu.
—	Slovstvo: „Marjetice." — Šolske vesti.
—	Drobtine. — Listnica uredništva. Celoletna naročnina znaša samo 5 kron. Na razpolago je še II. letnik ter I. razun 1. in 3. števike.
Bajky o jesuitech.
Nemško spisal P. Bernhsrd Duhr.
—	Ni ga seveda reda, čez katerega bi se toliko lagalo, kaktr čez jezuite. Za tako zabavljanje ni treba mnogo vede, treba le nekoliko predrznosti in lažnjivosti. Najbolj razširjene laži čez jezuite zavrača ta knjiga z obširnim znanstvenim aparatom, češki prevod izdaja »Vzcč-lavacl knihovna katolicka«, katero urejeta dr. T u m p a c h in dr. Podiahs. Izšel je ravnokar dvojni zvezek 18—19. Že večkrat smo pohvalno omenili to delo. Pričujoči dvojni sc šitek c bsega dvajset krajših razprav, ki za vračajo razne ugovere, novinarske laži itd Tu so tudi najnovejši napadi na jezuite, ne izvzemši niti afere D r e y -f u s s.o v c. Delo, ki se, bliža svojemu koncu, gorko priporočamo. Dobiva so pri založništvu V. Kotrba v Pragi.
Izpred sodišča.
T jezi, da je »zgubil ven kredit'. Anton Nemec v Dobu ni nič kaj zadovoljen s svojo ženo. Ta nezadovoljnost je priki pela tako daleč, da z ženo ni nič kaj prijazno ravnal in ji je celo žugal, da jo umori. Pred deželnim sodiščem se je m' ž izgovarjal, da ga jezi, ker je »bre? kredita«, odkar je ženi »Čez dal«, da je »žena podšuntana«. »Ima že zažugano, da bo ona zaprta, če jaz kaj danes dobim,« je izjavil sodnikom, kise pa na to njegovo »žuganje« niso ozirali in določili so, da bo on sedel štiri mesece v težki ječi.
Gt Šegula obsojen.
Maribor, 17. marca.
Pred porotniki v Mariboru bil je že v drugokrat, prvokrat na en mesec, sedaj na dva meseca ječe obsojen bivši urednik in izdajatelj »Siidst. Presse«, F. S.
Šegula. Politični nasprotniki so bili ob enem sodniki onega, ki mu v politiki nasprotujejo ; dosegla so je ti obsodba radi sledečih dejstev:
Znani pek in župan ptujski O r n i k poslal je svoje dni v »Sii ist. Presse« popra vek, ki je presegal postavne meje, na kar je uredništvo istega sicer sprejelo, a pripomnilo, »diesmal ist die Semmel,— par-don, Barichtigung zu groes gerathen !« In zategadelj je tožil pek pred porotniki. Pbk in župan Ornik pa je tudi »starinoslovee«. Muzealno društvo (pek Ornik i. dr.) so zvedeli, da je po mnenju naroda ped kapelico sv. Roka zunaj Ptuja pokopan kralj Atila z obilnimi zakladi vred-Te so hoteli imeti. Brez dovoljenja cerkvene in brez državne oblasti vzdignili so cerkveni tlak, in kakor jo »Slovenec« svoje dni poročal, pri tem porušili grob turniske grofice Barbo, tako da je cele dneve še črepinja, lasi in svilnata obleka ležala na prostem. Te »starinnslovce« ni pogledal državni pravdnik. Prt d porotnike jo moral F S. Šegula, ki je večinoma po »Slovencu« posnel ono notico aa »Siidst. Presse«
Obravnava bila je jako zanimiva. Dokaz resnice je bil tako popoln, kakor še v Mariboru pri malokateri obravnavi.
C. g. župnik in duhovni svetovalec Ma tej S1 e k o v e c je z v obče občudovano temeljitostjo razkladal jako zanimivo zgodovino enega dela ptujskega polja, posebno oskrunjenega groba, povedal tudi leto in dan pogreba grofice Barbo Baxenstein, »ki je bila v svoji dobi najlepša dama treh krono-vin«. To bi moralo vsaj deloma tudi vedeti znanstveno društvo peka Omika i. dr. — Med drugimi pričami je tudi prof F Ferk iz Gradca, Btarinoslovec in izkopovalec na ptujskem polju, ki je porušen grob sam videl, potrdil do cela trditve »Siidst. Presse«. Zastonj! Zastonj je v izbornem in navdušenem govoru zagovornik dr. Rosi na opozarjal na jasni dokaz resnice, oziroma ob splošnem pritrjevanju opozoril na to, da piedbacivanje peku, češ, da dela velike žemlje, ni razžaljenje, ampak le zanj r e -k 1 a m a , zastonj!
Na porotni klopi so sedeli: Pivovar Tscheligi, kovač Verhovnik, ključavničar Sirak, trgovec Rieser, trgovec Worsche, vsi iz Maribora. Andr. Pfeifer (načelnik) iz Hoč, Caks, Pliberscheg in Pitschl iz oiov. Bistrice, župan Soli iz Bohove, posestnika Mih. Paulič in Gr. Godec od Sv. Lovrenca. — Sodnija jim je predložila 32 vprašanj. Krivda obdolženca potrdila se je z 10 glasi proti 2.
Nemški listi pravdo seveda po svoje izkoriščajo.
Ponekod, n. pr. na Angleškem, so se porotniki že popolnoma odpravili. Tudi v Avstriji se je že mnogokrat govorilo o pre-osnovi dotičnih postav. Ali ne bo nič? Ali se ne bode kmalu tudi ta točka sprejela v
znani spodnještajerski naš politični program ? *
* *
Vspeh dunajskega Bielohlaweka. Mestni svetnik dunajski Herman Bielohlavvek ki je bil obsojen na 48urni zapor, da je Wi lfa in urednika »Ostdeutsche Rundschau« razžalil, se je pritožil na najvišji sodni dvor, ki je določil novo obravnavo pred dež. sodiščem.
Tedenski koledar.
Nedelja, 23. marca: 6. postna (cvetna), Akvila in Pel.; evang.: Jtzus jezdi v Jeruzalem. Mat. 21. — Ponedeljek, 24. marca: Gabrijel nadangelj. — Torek, 25. marca : Oznanenje D. M. — sreda, 26. marca : Teodor šk. — C e tr te k , 27 marea : Veliki četrtek, Jan. Damasc. — Petek, 28. marca : Veliki petek, Janez Kapist. — Sobota, 29 marca: Vel. sobota, Avgusta dev. — Solnce izide 25. marca ob 5. uri 56 minut, zaide pa ob 6. uri 16 minut — Lunin spremin: Ščip 24. marca ob 4. uri 19 min. zjutraj. — Musica saera v nedeljo, 28. marca: V Btolni cerkvi velika maša ob 10. uri : Koralna masa brez orgelj, gradualo in traktus »Tenuisti manum« zl. Anton Foerster, ofertorij »Improperium« dr. Fr. Witt; po povzdigovanji »Bone Jesu. — V mestni cerkvi sv. Jakoba velika maša ob 9. uri: Ctodijino mašo v G dur zl. A Kaim, ofertorij »Improperium« zl. dr. Fr. Witt. Vse vokalno.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 22. marca.
Kako je dr. Tavčar govoril za
Celje. Sklep Tavčarjevih litanij zoper »klerikalce« je bil Bledeči apel na lib. Nemce : »Mi se borimo za svobodomiselnost, a gref Stiirgkh in tovariši ženejo s takimi krivicami, kakor je predlagana resolucija, Slovence trumoma v k I o r i k a 1 n i tabor. Vi imate v nemških planinskih deželah dovolj nazadnjaštva, in zdaj pa hočete
po sili, da vam nastane za hrbtom ljudBtvo, ki je prepojeno s fanatičnim ultra-m o n t a n s t v o m ! To bi jaz rad nemškim strankam položil na srce, prodno glasujejo. Naj se zavedajo, da oni s tem manj delajo za nemštvo, kakor za one, ki hočejo v Avstriji biti rimski od temena do podplata in še notri v mozeg svojih kosti.« Rekel je, da bi mu bilo prav, če bi katoliški Nemci glasovali za nemško resoluoijo ... Ni se čuditi, da so še celo češki liberalci zmajevali z glavo nad tako politiko in da so nekateri Jugoslovani zapustili zbornico, ker niso mogli tega mirno poslušati.
»Narod« in resnicoljubje. „Obramb. društvo" je poslalo na uredništvo »Naroda« popravke sledečih gg.: Jos. Ferjančiča z Goč (12. marca odposlano), Jak. Koritnika z Blok (15. marca), Marka Tomažiča iz Pil-štajna (20. marca) in Mihaela Zupana, Sostro (20 marca). Bomo videli, če se bo »Narod" upal prinesti dotične popravke ali pa če ga bo treba k temu prisiliti!
Neopravičeni napad na Štajersko duhovSčino. »Slovenski Narod" se je zopet obregnil ob Stajarce, češ, da tirajo »zaspano politiko" ter je rekel, da so tega krivi n e-omejeni gospodarji v spodnješta-jarski politiki — duhovniki. »Slovenski Gospodar" na to popolnoma mirno odgovarja tako-Ie: Kdo ima najvažnejša politična društva na Spodnjem Štajerskem v rokah, posebno ona, ki si prisvajajo pravico, sicer nič delati, a postavljati nam kandidate za različne zbornice? V Mariboru je predsednik političnega društva advokat (dr. Glaser), v Ptuju je predsednik političnega društva advokat (dr. Brumen), v Celju je predsednik političnega društva ad-v o k a t (dr. Dečko). To so naša najvažnejša društva in v odločnih trenutkih so vedno na političnem pozorišču. Kdo ima spodnješta-jerske posojilnice v rokah, torej nekako razpoložno pravico čez spodnje-štajerski denar? V Zvezi slovenskih posojilnic sedi pet advokatov in en duhovnik. Močno celjsko posojilnico vodi advokat (dr. Sernec) in še ima zraven sebe sedem j u r i s t o v. Predsednik mariborske posojilnice je advokat (dr. Glančnik), predsednik ptujske je advokat (dr. Jurtela), predsednik 1. ormožke advokat (dr. Omulec), predsednik 2. ormožke notar (dr. Geršak), predsednik šoštanjske advokat (dr. Mayer), predsednik slove-nje-bistriške advokat (dr. Urban Lemež). Vse važnejše naše posojilnice niso torej v duhovniških rokah. Nihče pač ne bo zanikal, da je velikega pomena za p o-1 i t i k o, v katerih rokah so posojilnice. V deželnem zboru sta med osmimi poslanci dva duhovnika in štirje advokati, torej tudi duhovniki nimajo neomejene (absolutne) večine. V državnem zboru so trije poslanci posvetnega stanu, in samo eden duhovnik. Kdor torej trdi, da imajo na Spodnjem Štajerskem neomejeno politično gospodarstvo duhovniki v rokah, ta je, kakor bi črešnjevski Krešnik rekel, še zelen politik. Tak ne pozna ali razmer ali ima slab namen, javnost nahuj-skati proti duhovščini, da bi jo kmetsko ljudstvo črtilo in sovražilo. Po političnem gospodarstvu spodnještajerske duhovščine mlatiti, je mahanje po zraku. Dejstveno ona ni imela nikdar tako malo v naši politiki govoriti, kakor sedaj. Toda mi smo prepričani, da je to ne boli. Sedaj ni čas, da mlatimo po kakem stanu, ampak najbolj umestno bi bilo, da se opusti že enkrat neutemeljeno sovraštvo do namišljenega gospodarstva naše duhovščine ter se začne skupno delati za rešitev našega kmeta iz gospodarskega propadanja in za rešitev slovenske narodnosti.
Osebna vest. Sodnim tajnikom je imenovan sodni adjunkt Rajmund grof Wa-gensperg v Celovcu.
Romanje v Rim. Ker se za poseben vlak z Goriškega ni oglasilo zadostno število udeležnikov, se pridružijo goriški ro-maiji beneškemu posebnemu vlaku, ker drugi iz bližine sedaj itak ne odpotuje. Vsled tega so nastale neke premembe v načrtu romanja. Beneški posebni vlak se sestavi še - le v P a d o v i in odide od tam 14. aprila ob 11'/» dopoldne. Treba bo torej prav zgodaj (okoli 6. ure zjutraj) oditi
iz Gorice. Od Kormina do Padove in dalje v Rim morajo romarji skupno potovati (za naš oddelek bodo pripravljeni posebej vozovi.) Vlak pojde naravnost v Rim, kamor prispe 15. aprila ob 6. uri zjutraj. Nazaj iz Rima gre lahko vsak romar za se. Dobe se pa vozni listki dvojne vrste: 1. Listki od Kormina do Rima, in naravnost nazaj; ti stanejo: za III. razred 2715 ital. lir (okoli 26 K); II. razred 48 20 lir (okoli 46 K); I. razred 85 95 lir (okoli 81 K.) Veljajo 20 dnij. 2. Listki od Kormina do Rima in nazaj preko Asizi in Lovreto v Kormin; ti veljajo 30 dnij in stanejo: za III. razred 29'40 ital. lir (okoli 28 K); II. razred 52.20 lir (okoli 49 K); I. razred 93 20 lir (okoli 88 K.) Ker je posebni vlak (beneški) zagotovljen, se upisuje udeležnike še d o 6. a p r i 1 a t. 1. Oglasiti se je pravočasno pri g. Josip L i-čan-u, knezo-nadškofijskemu tajniku v Gorici. Sprejemajo se potniki tudi iz drugih škofij. Vpisnina znaša za II. razred 2 K, za III. razred 1 K. Udeležniki dobe od odbora izkaznico, s katero kupijo sami vozne listke po gori označeni znižani ceni v Korminu; časa zato bo dovolj (dve uri). Za stanovanje v Rimu se je treba izrečno oglasiti pri odboru, plačalo se bo na dan približno 1 liro (94 vinarjev). Avdijenca pri sv. Očetu bo četrtek dne 17. aprila t. 1.	Odbor.
Novo velikansko industrijsko podjetje snuje nek konsorcij, ki hoče izrabiti moč Save med Medvodami in Tacnom za elektriško silo. Projekt je izdelal nadinženir g. Žužek. To podjetje bi tudi Ljubljano pre-skrbljevalo z elektriko. Obstoječa mestna elektrarna bi bila za rezervo. Od Medvod bi voda do turbin v Tacnu tekla po 4000 m dolgem kanalu in tod zopet nazaj v Savo. Preostanek elektriške moči bo utegne porabiti za elektriško železn co na Šmarno goro. Stroški bo proračunjeni na dva milijona K. Doba zaprošene koncesije bi trajala 90 let.
Pogreb župana Marinkota. Kako spoštovan in priljubljen je bil pokojni župan Marinko v občini Vič, pokazal je včerajšnji mnogoštevilno obiskani sprevod na pokopališče, katerega je vodil frančiškanski župnik gospod o. Hugolin Sattner in so se ga udeležile polnoštcvilno vse tri v občini zastopane stranke. Na čelu korakala je šolska mladina pod vodstvom gospoda nadučitelja Marna, za nositelji vencev gasilno društvo, Čitalnica, čitalniški pevski zbor, viški posestniki, občinski odbor, za krsto sorodniki, gospod okrajni glavar pl. Gozani, c. kr. žendarmerija, župani z Brezovice, Dobrove, Zgornje Šiške in mnogo druzih odličnjakov iz Ljubljane in okolice. Žalostinke zapel je pod vodstvom gospoda nadučitelja Benedika pevski zbor viške in glinške čitalnice, in sicer pred hišo pokojnika »Nad zvezdami« in pri odprtem grobu »Blagor mu«. Težko smo se ločili od pokojnika in videli smo rosno marsikako oko, pogrešala ga bode ostala rodbina, občina, društva in posamezniki. Vračavši se od pogreba, razšli smo se z srčno željo, da bi dobili za župana vrednega naslednika pokojniku.
Nekaj zanimivostij o bolniški blagajni v Kranju. „Gorenjec" je pristno dete »Naroda". Za časa volitev delegatov za okrajno bolniško blagajno v Kranju posvetil je »Gorenjec" dne 1. marca 1902 celi članek slavospevov sedanjemu odboru bolniške blagajne ter je trdil med drugim tudi nastopne očitne neresnice in sicer: »Nasprotniki delajo z vsem naporom, da bi dobili blagajno v svoje roke. Kakor se kaže, jim diše tisočaki, kateri so se tekom let prihranili. Ko je pred 6. leti prešla blagajna v sedanje roke, ni imela nikacega premoženja. Vsled umnega in varčnega gospodarstva znaša danes blagajnično premoženje nad 6500 K." Ljudje, ki so dobro vedeli, da je bilo pred dobo sedanjega odbora neprimerno boljše in vspešneje pričeli so vsled te objave »Gorenjca" naravnost sumničiti prejšnje odbornike, kam se je vendar isti denar spravil, ki se je bil do takrat prihranil, ko je nastopil sedanji odbor s svojim ljubljencem Kokaljem. V obrambo svoje lastne časti in svojega lastnega poštenja, kakor tudi v obrambo svoječasnega blagajničnega načelnika gospoda Finka, kojemu ima bolniška blagajna v resnici zahvaliti svoje sedanje stanje, doposlal je gd. F r. K s. S a j o v i c dne 7. marca 1902
nastopni popravek in sicer: Ni res, da ni imela blagajna nikakoršnega premoženja, ko je prišla pred šestimi leti v sedanje roke, in ni res, da znaša danes blagajnično premoženje vsled varčnega in umnega gošpodarstva 6500 K. Res je marveč, da sva jaz Fr. Ks. S a -j o v i c kot načelnik in gd. Fink kot blagajnik prevzela dne 28. februarja 1895 okrajno bolniško blagajno v tako skromnem stanu, da je štela taista le 62 gld. gotovine, da ni bilo nobenega pravega in-ventara in nobenih knjig ter sva morala takoj prihodnje dni poravnati stari račun lekarne, ki je znašal nad 62 gld,, tako da sva morala knjige še le polagoma tekom poslovne dobe naročiti in plačati. Res je, da sva midva izročila dne 2. oktobra 1896 takratnemu odboru in blagajniku Rudolf Kokalju, toraj po preteku komaj poldrugo-letne poslovne dobe v gotovini in v hranilnih knjižicah nad 2860 K, v iztirljivih, zastalih prispevkih okolo 240 K in v inventaru okolo 100 K, torej vsega skupaj okolo 3 1 0 0 K. To dokazujejo blagajniške knjige. Fr. Ks. Sajovic, m. p. — „Gorenjec" je moral nehote uvideti, da je ta popravek popolnoma vtemeljen. A ker bi s priobčenjem tega popravka samega sebe moral označiti v jako dvomljivi luči in priznati, da je obče znano neresnico poročal, radi tega še do danes ni ponatisnil tega popravka, marveč molči kakor »Narod". »Gorenjec" dobro ve, da je s člankom z dne 1. marca t. 1. kratil čast poštenim in za bolniško blagajno v Kranju najzasluže-nejšim možem, vendar pa nima poguma, da bi neresničnost svojih trditev priznal in resnico svojim čitateljem objavil. Sicer zamore gd. Sajovic tožbenim potom prisiliti »Gorenjca", da objavi dotični popravek. Ako se pa pomisli, da je odgovorni urednik »Gorenjca" neki notarski pisar v Kranju, potem bode umevno, da gd. Sajovic proti taistemu še ni nastopil tožbeno pot radi neobveljavljenega popravka. Čitatelji »Slovenca" pa naj iz tega posnamejo, koliko je verjeti enakim poročilom »Gorenjca".
Slovenski misijonarji na Kitajskem. V jeseni sta odšla dva slovenska frančiškana v misijon na Kitajsko. Sedaj sta pisala v domovino: »Srečno smo prišli na določen kraj v mesto Vučang, 10 minut od mesta Hankow. V Vučangu imajo škof svoj sedež, a v Hankowu je prokuratura za naš misijon. Škofovo stanovanje je precej prostorno, (tukaj tudi mi stanujemo), tudi cerkev je čedna in velika. Tik cerkve stoji semenišče za kitajske klerike, katere pod-učujejo naši patri frančiškani. Na nasprotnej strani je kolegij, katerega vodijo francoski šolski bratje; ta zavod obiskujejo tudi pagan-ski dečki. V bližini nahaja se še majhen zavod za uboge deklice kitajske, v katerem so samo tri redovnice Canosiane. Ljudstvo je tukaj prijazno in mirno; zrak ugoden, tudi mraza ni prehudega; ravno, ko to pišem začelo je malo snežiti. — Odišlo nas je semkaj v misijon 5 patrov in 3 bratje frančiškani, ki smo se zbrali v laški Genovi. Priporočava se v molitev vsem ljubim Slovencem:
0.	Baptist in brat Urban, slovenska frančiškana na Kitajskem. — Catholic Mission, pošta: Hankow."
Gibanje med tržaškimi delavci. V Trstu se govori, da znani agitatorji zavajajo delavstvo v ladjedelnici Sv. Marka v splošno stavko, ki bi se imela pričeti s
1.	apr. Zahteve, ki jih bodo stavili delavci, med katerimi je večina slovenska, so sledeče : pol ure manj dela na dan in 10 odstotkov več plače. Bati se moramo, da se o tej stavki zopet pojavijo izgredi, kar nikakor ne pospeši odprave izjemnega Btanja. Že z ozirom na to okol-nost je slovenskemu novinstvu sveta dolžnost, da svari slovensko delavstvo, da se ne da zapeljati brezvestni kliki, ki živi od zdražb med delavci in delodajalci. Mi želimo delavcem kolikor mogoče velikih mezd in kolikor mogoče ugodnih drugih razmer, a sedaj pač ni čas za to, da bi se spuščali v tako nevarne poskuse. Ce agitatorji dosežejo Bvoj namen, zgube slovanski delavci zaslužek, posla bo pa imel dunajski goBt — Lang.
»Belgijci« ne gredo na Reko. Včeraj smo poročali, da sta tudi dva bataljona 27. pešpolka pripravljena, da odideta na
Reko, kjer se radi Btavke pri Lmarusu boje delavskih nemirov. Tako naročilo je polk dobil, a ker je tudi pri bataljonu, ki je zadnji prišel iz Trsta, mnogo slučajev škar-latinke, se ta načrt ne more izvršiti.
Russkij kružok v Trstu lepo napreduje. Sedaj bo došlo iz Rusije ruske čitanke, iste, kakor so v rabi v Ljubljani. Ker je učiteljica Rusinja in je za mnoge udeležence učna slovnica pretežka podlaga, je to pač najprimernejši pot, da pridemo kmalu do znanja ruskega jezika. — V ruskem kružku so zastopani vsi sloji in vsa v Trstu bivajoča slovanska plemena, torej je to pravo ognjišče slovanske vzajemnosti.
Ljubljansko novioe. Ljubljanska civilna godba priredi v nedeljo dne 23. t. m. v »Narodni kavarni" koncert. Začetek ob '/t9. uri zvečer. Vstopnina 20 kr. — Na Opekarski cesti prične »Slov. delavsko stavb, društvo" po Veliki noči graditi nove hiše. — Nova hišica za mitniške pazn ike so zgradi ob Marije Terezije cesti — Domovinsko pravico je pridobilo v Ljubljani 1700 oseb, ne vštevši njih druž-binske člane.
Jezuita Colleonija tožijo, kakor znano, da je v neki pridigi v Vodnjanu raz-žalil italijansko kraljevo rodbino. Na naše poizvedovanje se nam sporoča, da je pridigal Colleoni o preganjavcih sv. cerkve. Omenil je pri tam kralja Viktorja Enanuela ter rekel o njem, da je umrl »malo morte« (slabe smrti). Italijani pa trdijo, da je rekel »majali morte« (prešičje smrti) in ga hočejo s tem potlačiti v ječo.
Mariborski župan Nagy je v včerajšnji tajni seji obč. sveta odstopil raz županskega svojega mesta.
Za cerkev sv. Nikolaja v Korit-nem pri Čadramu je sklenila dati centralna komisija za umetnostne in historične spomenike državno subvencijo in je odobrila nameravane poprave.
Vodstvo šole v Žužemberku je za
časno izročeno učitelju g. J. Kutnarju.
Is Celovca se poroča, da se vrše kupna pogajanja za samostan benediktincev v Doberlivasi.
Umoril je na Koroškem delavec Jan. M i 1 č i delavsko ženo Elizabeto A 1 i j a n -č i č. Pobil jo je z železnim drogom na cesti, ker mu ni vrnila izposojeni denar.
Stavka na Reki. Razburjenje mej delavstvom na Reki postaja vedno večje. Posebno gibanje se opaža med peki, krojači, vozniki in železničarji. Kovinski delavci pri Lazzarusu so še vedno v stavki. Oblasti se boje splošne stavke. Guverner je ope-tovano v telefonični zvezi s kornim poveljstvom v Zagrebu. V luko so priplule tor-pedne ladije. Nekaj jih je zasidranih pred delavnico Lazzarusovo. Orožništvo na bu-šaku in v bližnjih krajih se je pomnožilo.
Slovenski vojaki na Kreti. O vojakih 87. pešpolka ki so bili leta 1897/98 na vojni ekspediciji na Kreti, se izraža nedavno izšla knjiga „Die k. u. k. Streitkrafte auf und vor Kreta" jako pohvalno in na več mestih povdarja posebno njihovo hrabrost in vztrajnost. Knjiga je izšla v državni tiskarni na Dunaju in bi zanimala zlasti one, ki so se udeležili te ekspedicije.
Angleški izkoriščevalci na Štajerskem. Že pred dobrim letom so slov. listi opozorili, da se namerava na Štajerskem naseliti neka angleška družba, ki bo izko-riščavala na debelo podzemeljske zaklade naše dežele. Tačas se je od raznih strani zanikalo take vesti kot časniške race. Sedaj pa razglaša vladni uradni list »Wien. Ztg.«, da je podelil ministerski predsednik sporazumno s poljedelskim, trgovinskim, finančnim in justičnim ministerstvom londonski delniški družbi »The Goriaoh Coal Mining and Gyps Works Limited« konoesijo za pridobivanje premoga in mavca po celi Štajerski. Družba ima Bvoj sedež v Goriach (Gorjane) na Gor. Štajerskem, kjer se postavijo tudi velike fužine.
Ustrelil se je v Karlovcu brivec Leopold Moravec v obupu, ker ni mogel preživiti svojih petero otrok.
Zdravje v Ljubljani. Od 9. do 15. marca bilo je 18 novorojenih, 12 jih je umrlo, med njimi 1 za škarlatico, 3 za je-tiko, 1 za vnetjem sopilnih organov, 1 vsled mrtvouda, 6 za različnimi boleznimi, med njimi je 6 tujcev, 7 iz zavodov; za infek-
cijoznimi boleznimi bo obpleli, in sicer: 4 za škarlatico, 4 za vratico.
Zanimivo eksportno Studijo o „pletenicah" priobčuje današnji »Slovenski List« iz peresa g. dr. Karola P e 6 n i k a , zdravnika v Aleksandriji in veščega narodnogospodarskega proučevaloa. Kakor vse dosedanje dr. Pečnikove narodno-gospodarske študije, je tudi ta dr. Pečnikov spis neprecenljive važnosti, s tem spolnujemo svojo časnikarsko dolžnost, da prizadete kroge na to študijo opozarjamo.
Namestu tobaka umazano cunjo. Po listih se širijo vesti, da je nek kmetič iz okraja Laško kupil zavoj tobaka za 4 kr., ko pa si je začel mož pipico baaati, je videl, da v zavitku ni tobak, temveč umazana cunja, skupaj zvita in stisnjena.
Za zavod jetičnih na Štajerskem je notranje ministerstvo darovalo 80 000 K, ki se bodo izplačale v lOletnih obrokih.
Zadnja štev. »Brivca« (št. 8) zaplenjena vsled članka: »Iz skrivnega razodenja avstrijske politike« in slika. — Škoda bi bila večja, ako bi bil list boljši.
Razpisane službe za učiteljice Na vadnicah, združenih z ženskim učitel|i*6em v Gorici, je oddati začetkom šol. 1. 1902 1903. dve definitivni mesti podučiteljic. Prosilke, ki izkažejo poleg nemškega učnega jezika tudi znanje deželnih jezikov, imajo pri drugače jednaki kvalifikaciji prednost. Prošnje morajo biti naslovljene na naučno ministerstvo, oddati jih je pa do 30. aprila pri pred-sedništvu c. kr. dež. šol. sveta za Goriško-Gradiščansko v Trstu. Prošnje poslane kasneje ali ne po predpisih sestavljene, se ne bodo upoštevale. S tem razpisom stoji v zvezi prevzetje dveh razredov nemškega »Schulve-reina« v režijo vlade!
Najnovejše od raznih strani.
Ponarejalci denarja. Pred dunajskimi porotniki se je končala obravnava proti splošno znanim ponarejalcem banknot Glavni obtoženec B e s e m e r je bil obsojen na sedem let, njegov pomočnik Peter Kam na tri in pol leta težke ječe. — Proti alkoholu. Naučno ministerstvo je potom dež. oblastev učiteljstvu na Nižjem Avstrijskem in tudi po nekaterih drugih deželah naročilo, naj pri poduku gleda nato, da ostro opozarja učence na škodljivost alkohola. — Senzacijonalna aretacija se je dogodila v Varšavi. Pri generalnem guvernerju velikem knezu Sergiju uslužbeni grof W. je skupno s svojimi sestrami aretiran. Pri njem so dobili spise, ki dokazujejo da je v zvezi z revolucijonarnim gibanjem v Rusiji.
Sejmi po Slovenskem od 24. do 29- marca. Na Kranjskem: 24. v Mirni peči, Dobravi, Slapu pri Vipavi in Višnji gori; 25. v Št. Jurju, Metliki in Črnomlju; 26. v Lukovcu, Dolu in Idriji; 27. v Zatičini. — Na slove n. Štajerskem: 26. na Teharjih in v Dobovi; 27. pri Sv. Mariji v Jarenini, Konjicah, na Laškem, Rajhenburgu in Spod Kostrivnici. — Na Koroškem: 25 v Št. Lenartu; 27. v Velikovcu ; 28 v Strasbergu. — Na Primorskem: 25. v Gradiški; 26 v Ogleju (3 dni) in Divači; 27. v Gorici; 29. v Cevdatu
Telefonska in brzojavna poročila.
Glasovanje za Celje.
Dunaj, 22. marca. Izid včerajšnjega glasovanja glede Celja je sijajen in po-polen vspeh katoliško-na rodne politike. Katoliško - narodnim Slovencem na ljubo glasovali so trije člani katol. centra se Slovenci, več kot polovica kluba pa se je iz istega vzroka glasovanja vzdržala. Tavčarjev govor je bil sicer katoliške Nemce spravil v opravičeno nevoljo, toda katoliško-narodni Slovenci so jih prepričali, da so Slovenci za Tavčarjeve govore ravno tako malo odgovorni, kakor Cehi za Freslove. Prepričali so jih, da Tavčar ni vzeti resnim.
Uprav mojsterski coup pa je bila pridobitev Italijanov proti Sturgkhovi resoluciji. Zadevno akcijo vodil je dr. Šusteršič. Katoliški Italijani iz Trentina so tu odločili. Nemci so bili po diverziji Italijanov kar poparjeni. Včerajšnja bitka pomenja odločilen poraz nemške „Gremeinburgschaft", pa tudi veliko zadrego za Korberja.
Vsa čast in hvala gre Poljakom in češkim klubom. Od Poljakov manjkali so samo trije in sicer 1 bolan, 2 izpraznjena mandata.
Od Cehov so manjkali trije — namreč eden izpraznjen mandat, 1 bolan in 1 zadržan po pogrebu svoje matere. Ravno tako je konservativno velepose-stvo češko bilo polnoštevilno zastopano
—	manjkal samo 1 bolan, a 2 sta se sparila z 2 liberalnima veleposestnikoma.
Čast nadalje zvestim zaveznikom Slovencev, Rusinom — ne samo onim, ki so člani »Slovanskega centra" — temveč tudi skupini Romanczuk. Ravno tako Rumunom.
Bil je dan zmagoslavne stare desnice.
Politične posledice tega glasovanja so nepregledne. Nastati utegne popolnoma nova konstelacija.
Največ pa trpi politični prestiž nstavovernega nemškega vele-posestva in še posebe grofa Stiirgkha.
Navdušenje Slovencev po glasovanju bilo je uprav velikansko. Slovenske poslance se je videlo objemati in poljubovati se. Bil je sijajen, pomenljiv prizor, kakršne se malokdaj vidi.
Krasen moment velikanskega vspeha slovenskih poslancev, kojih akcijo sta vodila dr. Šusteršič in Robič, ki sta bila neprestano na nogah.
Za slučaj, da bi bila sprejeta Sturg-khova resolucija, bilo je osigurano sprejetje Hrubanovega predloga, ker je Robič pridobil zanj socijalne demokrate — a nemški katoliki bi bili se vsi glasovanju odtegnili.
Poraz Nemcev, ki so š e včeraj zjutraj zmage bili popolnoma svesti, bil je torej za vsak slučaj siguren
—	a to ie vsled mojsterske taktike katoliških slovenskih poslancev, ki so se v tem slučaju pokazali kos vsem državniškim modrijanom nemške levice.
Dunaj, 22. marca. Vsi časopisi se bavijo danes z včerajšnjim glasovanjem o celjski gimnaziji. Levičarski listi kar besne od jeze, da so Nemci propadli, in grozno zabavljajo čez vlado, čez Slovane in čez nemške „klerikalce". Nekateri kar zahtevajo, da morajo zdaj Nemci stopiti v opozicijo. Načelniki nemških strank se snidejo takoj po Veliki noči k posvetovanju, da se razgo-varjajo o položaju. Danes se ne morejo sniti, ker je več načelnikov že zapustilo Dunaj. Nekateri nemški listi napadajo vlado, da ni dovolj skrbela, da bi se dobila večina za Stiirgkhovo resolucijo, da ni nemških »klerikalcev" pregovorila, da bi z drugimi Nemci glasovali proti celjski postavki. — Poslanec Prade je izjavil, da je nemška ljudska stranka nameravala predlagati, naj se postavka „Celje" popolnoma črta iz proračuna. Vlada pa da je vplivala na to, da se je sklenil kompromis. Dolžnost vlade bi bila, skrbeti, da se resolucija sprejme. Zdaj nastane za nemško ljudsko stranko vprašanje, ali sme še dalje podpirati vlado, katere načelnik nima toliko moči, da bi min. Pientaka prisilil, da bi se vsaj absentiral, ako že noče glasovati z Nemci.
Žalec, 22. marca. Hvala slovenskim poslancem za vztrajnost v boju za slovensko gimnazijo v Celju! Slava slov. vzajemnosti in vsem pravicoljubnim avstrijsko čutečim poslancem! Nemškega prusofiskega zmaja premagal je slovanski lev! Bodočnost je naša !
Dunaj, 22. marca. Slov. kat.-nar. poslanci so se po posebni deputaciji zahvalili češkim in poljskim poslancem za dokaz vzajemnosti pri včerajšnjem glasovanju o Sturgkhovi resoluciji.
Dunaj, 22. marca. Danes se bodo posvetovali načelniki nemške levice o včerajšnjih dogodkih v drž. zbornici. Levica je silno razburjena in grozi s skrajnimi sredstvi. Baje namerava nastopiti odločno proti Koerberjevemu mi-nisterstvu.
Dunaj, 22. marca. Cesar se je sinoči povrnil iz Budimpešte.
^ Dunaj, 22. maroa. Prihodnja seja drž. zbora se naznani pismenim potom in bo neki že 8. aprila.
Dunaj, 22. marca. Vsenemška zveza predloži v prvi seji po Veliki noči zakonski predlog o novi jezikovni postavi, katera bi določila nemščino za drž. jezik. Ta zakon bi bil sestavljen po vzorcu mažarskega jezikovnega zakona.
Dunaj, 22. marca. Smrtni boj Kolo-mana Tisze je dolg in mučen. Celo noč ga je dušilo, in morali eo mu umetno vdihavati kisik, da je ostal pri življenju. Od včeraj zjutraj dalje je brez zavesti.
Dunaj, 22. marca. Davčni odsek je sprejel predlogo o davku za vožne karte, kakor jo je izdelal pododsek.
Zagreb, 22. marca. Vilharjeva nova enodejanska opera »Ivanjska kraljica" se bo pela na tukajšnjem gledališču 25. t. m.
Reka, 22. marca. Strajk pri La-zarusu se je končal na ta način, da je podjetnik izjavil, da se ne vrne več na Reko. Neki konsorcij bode kupil njegovo tovarno in bo nadaljeval delo.
Madrid, 22. marca. Na prefekte po deželi je došla odločba, da so razveljavljene naredbe proti kongrega-cijam.
Umrli M«>:
17.	marca. Fran Zidan, posestnik, 43 let, Vod-m&tski trg 7, plučnica.
18.	marca. Emilija Eppich, služkinja, 23 let, Ra-deckega cesta 11, status epileptica. — Pavel Oblak, delavčev sin, 2 meseca, Tržaška cesta 15, bronchitis capill.
19.	marca. Terezija Mišjak, slikarjeva vdova, 56 1. Radeckega cesta 11, spridenje trebušnih delov. — Ana Hiti, delavčeva žena 42 let, sv. Petra cesta 53, jetika.
20.	marca. Marija Trinker, zasebnica, 60 1., Slomškove ulice 11, spridenje želodca.
21.	marca. Franja Lušin, gostija, 70 let, Holz-apflova cesta U, ostarelost. — Ivan Meglič, ključarjev sin, 4 mes., Črna vas 2, črevesni katar.
V bolnišnici:
15. marca. Marija Vidic, dninarica, 41 let, gan-graena dorsi, sepsis chron.
18.	marea. Terezija Gerzedič, strežnica, 72 let. naduha.
19.	marca. Ana Prešiček, čevljarjeva vdova, 721., ostarelost.
V vojaški bolnišnici:
18. marca. Teodor Halicky, žrebčar, 22 let, jetika.
Zahvala.
364 1-1
Dunajska borza
daš 22. marca.
Skupni državni dolg v notah.....101'70
Skupni državni dolg v srebru.....101-60
Avstrijska zlata renta ......120-75
Avstrijska kronska renta 4%.....99-25
Ogerska zlata renta 4%.......119-85
Ogerska kronska renta 4%......97-50
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	1623-—
Kreditne delnice, 160 gld..............693 25
London vista......................240-121/!
Nemški drž bankovci za ICO m. nem drž. velj.	117-35
20 mark............23-46
20 frankov (napoleondor)......19-12
Italijanski bankovci . . . •..........93 35
C. kr. cekini...........11-33
Žitne cene
dnč 21. marca 1902. (Termin.)
Na dunajski borzi:
Za 50 kilogramov.
Pšenica za pomlad......K	9-34 do
» d maj........9-26 „
„ „ jesen........— ,
Rž za pomlad.......„	7 57 „
» n maj...........7-50 „
Koruza za maj-junij.....„	5 52 „
Oves za pomlad.......,	7-43 t
„ 8 oktober.........7 51 „
Na budimpeštanski borzi:
Pšenica za april.......K	9-19
» » maj.......»	914
„ „ oktober........817
Rž za april.........7-59
, „ oktober........6 71
Oves za april..........7 25
„ „ oktober.........6 C3
Koruza za maj........5-18
» julij........5-32
(Efektiv.)
Dunajski trg.
PSenica banaflka...... K	9-25
južne žel.........9-50
R*	..........7-35
Ječmen	.......,	7 20
„ ob Tisi........6-85
Koruza ogerska, stara.......5-75
> „ nova.......5'50
Cinkvant , stara.....—
„ , nova .....	6-45
Oves srednji..........7-60
Fižol............7-75
do
9-35 927
7-58 7-51 553 7-44 7-62
9-20 9-15 818 7-40
6-72
7-26 6-02 6-19 533
do 10-85
,	10-90
»	7-75
„	8-60
n	7-75
h	5-90
„	5-eo
'	6-75
,	7-80
.	10-75
Meteorologiftno porodilo.
fiiina nad morjem 306 2m, srednji zračni tlak 736-0mc.
« * s	Cu opm- I*TU)I>	3Unj« barometri v mm.	T«mp»-rutnn P? ('•Jsljta	V«*»T|	Nato	P' O.
21	9 zve«.	732-S	9 5	sr. jzah.	sk. oblač.	
22	7 zjutr. 2 popol.	73O0 .29 1	9-9 15 3	si. zah. sr. jzah.	oblač. jasno	00
Za mnogobrojne dokaze toplega sočutja, ki so nam došli ob prebridki izgubi našega iskreno ljubljenega soproga, ozir. očeta, gosp.
Andreja Marinko-ta
Zupana In posestnika U Vila
kakor tudi za mnogobrojno spremstvo k zadnjemu počitku, osobito preč. gg. duhovnikom, gospodu okrajnemu glavarju in drugim gosp. uradnikom, gosp. županom, slav. občinskemu svetu in slav. šolskemu vodstvu, slavnim društvom Viško -Glinške čitalnice in gasilnemu društvu; posebno pa še vsem sorodnikom, prijateljem in znancem iz naše in izven naše občine, vsem darovalcem prekrasnih vencev kakor tudi gg pevcem za ganljivo petje bodi vsem najiskrenejša zahvala.
GL1NCK, 21 suSca 1902.
Žaluj oSi ostali.
Srednja včerajšnja temperatura 9-5 normale .46
prošnja.
Gospoda, kateremu sem posodil pravila Marijine družbe, prosim, naj mi vrne
dotično listino.
V Kamni gorici, 21. marca 1901.
366 3-1
A. Verbajg,
župnik.
Šp
iritni laki, vsakovrstm: lak
usnje, Udllnl lak, lak za etikete, lak za tla, naravnobarven in v vseh bojah, dobiva se pri tvrdki BRATA EB£BL v Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila proti povzetju. 228 25 11—7
VABILO
na
III. redni občni zbor
,,Hranilnice in posojilnice v Semiču,
rej. zadruge z neomejeno zavezo"
ki se bode vršil
v nedeljo dn6 6. aprila 1902 ob '/i4. uri popoldne v zadružnih prostorih.
Dnevni redi:
1.	Letno poročilo.
2.	Pregled in odobrenje sklepnega računa za 1. 1901.
3.	Prememba pravil.
4.	Volitev novega odbora.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Slučajnosti.
363 i i	Odbor.
Služba organista
in cerkvenika
se odda o sv. Juriju v Blagovici.
Dohodki v žitu in denarju znaflajo okrog 600 kron. Stanovanje je prosto.
Župni urad Blagovica, p. Lukovica,
dne 16. marca 1902. 344 3-3
Književna novosti
fflarjefice
nabrane nežni mladini.
000 Uredil in založil 000
Alojzi] JVIet*hat*.
Prijatelji mladine, seilfe po knjigi. Knjiga Je skrbno urejena In moderno opremljena
Stane broširan izvod 30 kr., kartoniran 40 kr, v platno vezan 55 kr., elegantno vezan 90 kr. Naroča se v Ljubljani v semenišču. Zlasti primerno za velikonočno darilo otrokom. — Naročilu se o e e o ugodi takoj' o e o o
367 1

btak«]mlmn<i>iUH!tn
lujiid n sladu bn
jscsnaMB

,v i ,'ra
Tovarna pecij in raznih prstenih izdelkov
Alojzij Večaj
Ljubljana, Trnovo, Opekarska cesta, Veliki stradon št. 9
priporoča slav. občinstvu in preč. duhovščini svojo veliko ftalogo barvanlh prstenih
m
kot: rujavih, zelenih,belih, modrih, sivih, rumenih itd , kar najbolj trpežnih in po modernih modelih izdelanih. Oene nizke. 36 52-11
t0~ Lastni Izdelek.
Ceniki franko in brezplačno.
r
umetni zavod I. vrste, v pritličju meščanske liiš«.
Vhod s Pogačarjevega trga. Ljubljanska umetna razstava I. vrste.
Fotoplastiškc potovanja po celem svetu v popolni istini.
Danes, soboto 22. marca, zadnjikrat: Šesto zanimivo
potovanje po Angleškem.
Od nedelje 23. do 26. marca:
Cesarski grad Schonbrunn
s svojimi krasnimi dvoranami.
Ker je ta serija razstavljena le do srede 26. t.' m., naj nikdo ne zamudi si ogledati te krasne razstave.
Panorama ostane zaprta od 27. do sobote dne 29. marca
Odprto vse dni, tudi ob nedeljah In praznikih, od 9. zjutraj do 9. zvečer. 360 i—1
Išče se v najem	349 2-2
ključavničarska delavnica.
Sprejmeta se tudi za ključavničarski obrt
dva učenca.
Naslov pove upravništvo »Slovenca"
Sna Ttupnil^,
Sv. Petra cesta št. 13,
se uljudno priporoča preCastiti duhovščini in slavnemu občinstvu
za izdelovanje umetnih cvetlic, vencev, šopkov itd.
po primerni oenl.
357 3-1
Vsako število
J. H. Potočnik,
krojaški mojster
v Ljubljani, Sy. Petra nasip št. 2
se priporoča prečast. duhovščini v
izdelovanje
fluhovensKe oftieRe m Maric?
po najnovejšem Kroju in
po nizkih cenah. i85 8-6
Matko Arko
trgovec v Ljubljani (semeniščno poslopje)
£51111111111
11L1N1MENT. GAPSICICOMP. |
iz lekarne Richter-jeve v Pragi,
$ | pripoznano izvrstno bolečine olaj-	E
E šujoče mazilo je dobiti steklenica po	=
$ š k _ 80, IC 1-40 in K 2- v vseh lekarnah.	§
$i I Zahteva naj se to	1152 28—17	f
§ 1 sploh priljubljeno domača zdravilo I
= vedno le v izvirnih steklenicah z našo	=
3; I varstveno znamko „sidro" iz Richter-	|
T, Š jeve lekarne ter sprejme iz previdnosti	5
| | le v steklenicah s to varstveno znamko	5 f- | kot pristni izdelek.
11 Rlcbterjeva lekarna pri zlate a levt
5 i v Pragi, 1. Elizabethstrasse 6. $ iiiiiiiiiiiiii...........................u.....................
Proda se takoj
prostovoljno po jako nizki ceni
wa lila * f
z gospodarskim poslopjem in poljem vred v Velikem Mengšu štv. 28. Z t polovico kupnine se tu i več let počaka. Hiša je primerna za trgovino. — C na in pogoji se izvedo ravno tam.	353 3—1
pozor!
Priporočam svojo veliko zalogo ■wi*-tM.i c najlepših vrst in raznoterih JLlm.	«?, sveže
in suhe »opke, vem.cc s trakovi. Vse po najnižji ceni.
V zalogi imam tudi vsakovrstna iMenacmit.
Ivan piber,
351 3-1 vrtnar na Bledu.
priporoča največjo zalego
otročjih vozičkov
od gld. 350 do najfinejših angleških.
Nadalje žimo in morsko travo za ma trace , košarice , jerbase, škafe itd.
po najnižji ceni. 362 5—1
Velikanska pesa
Kraški zgodnji grali in pritlikovec kakor tudi zanesljivo kaljiva vsakovrstna semena pri
petru Lassnik - u v Ljubljani
Marijin trg štev. 1 276 H--6
H EB BA BNY-jev podfosfornasto-kisli
apneno-železni sirup
Ta 32 let z največjim uspehom rabljeni prsni ■irap raztaplja slez. upokojuje kaSelJ, pomanjšuje pAt, daje slast do je 11, pospešuje prebavljanje in redllnoet, telo jačl in krepi.
Železo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, raz-topljive fosforno-apnene soli, ki ko v njem, pa posebno pri slabotnih otroolh pospešujejo narejanje koatij.
Cena steklenlol 1 gld. 25 kr. = 2K 50 h. po poitt 20 kr. = 40 b ved za zavijanje.
§/t&r Prosimo, da se vedno iz>ecno zahteva Her-babny-Jev apneno-železni sirup. Kot znak izvora se nahaja v steklu in na zamašku ime ,,Her-babny" vtisnjeno z vzv Se-nimi črkami in nosi vsaka steklenica poleg stoječo uradno reglstrovano varstveno znamko na katera znamenja naj se blagovoli p;iziti.
Osrednje skladišče
Dunaj, lekarna „zur Barmhorzigkeit'
VII/1, Kalserstrasoe 73—75.
V zalogi skaro v vseh lekarnah na Dunaju, v
Ljubljani in drugod. 128 20 20
V zalogi je nadalje pri gt». lekarnarjih: v Ljubljani: A. Mardelsohlfiger, G. Ficcoli , U. pl. Tn>koczy, J. Mayr; Celje: O. Scbwarzl & Co., M. Hauscher ; Reka: F. Prodam, G. Prodam, A. Schi d!er, Ant. Mr/.zan; Breze: G. EsSsser; Sovodenj; F Kord n; Celovec : P. Hauser, P. Birnbncher, J. Kometler, V. Hauser & R. pl. Hillinger; Št. Vid : A. Schiebl; Trb'ž: J. Siegl; Trst: C. Zanetti, A Suttma, A. Filippi, J. Serravallo, E. pl. Leitenburg, P. Prendini, M. Kavasini; Beljak: Jobst & Schueider, L. Assmann; urnomelj: F. Haika; Velikovec: J. Jobst, Volšperk: J. Huth.
^ Ceylonski čaj
Ksr je jedernat,	^-12
®3r blagodišeč,
JKs" cist.
Štv. 1 v zavojih a K -.20, K -.50, K 1.25 Štv. 2 „ „ „-.24, „-.60, „ 1.50 Štv. 3 „ „ „ -.32, „ -.80. „ 2,-
Je naprodaj v vseh boljših špecerijskih trgovinah. _
Nova hiša,
z nekoliko posestvom, v bližini velikih tovarn, pripravna za gostilno ali drugi obrt, je pod ugodnimi pogoji na prodaj. 3o4 6-2 Kje, po\e upravništvo »Slovenca".
Kdor rabi za spomlad
Samo v teh zavoj'ih se dobiva pristna, taKo splošna priljubljena
o -t
3
o to

Kathreinerjeva o o o o Kneippova sladna Kava
Dražbeni razglas.
Potom manjševalne dražbe ki se bode vršila dn6 2. aprila 1902 pri žu panstvu na Bohinjski Beli ob 10'/» uri dopoldne, oddala se bode
zgradba nove šole na Bohinjski Beli.
kupuje po ugodni ceni in proti takojšnjemu plačilu.	124 20-18
Anton Deghenghi
lesni trgovec na Knezovem posestvu zraven „Figovca"
Dunajska cesta, Ljubljana.
en dober plug, naj si ogleda naše jeklene pluge, katerih ni potreba nič držati, — za orati so veliko ložji in trpežneji kakor navadni plugi.
Vsakdo dobi plug na poskuSnJo
in ga lahko vrne, če mu ne ugaja.
Znano dobra in lahko tekoča vratila, mla-tilnice, slamoreznicc, čistilnice, mline za žito s kameni, mlini in stiskalnice za sadje in grozdje, vse vrste trombe in cevi za vodovode itd. v veliki izbiri v zalogi.
Jame blago pruc urste
Traverze, železniške šine in vse potrebščine za stavbe dobi se po jako nizki ceni in točni postrežbi pri	275 6—4
Karol Kavšeka naslednik
khneider & Verovšek
trgovina ■>■ železnlno na debelo in drobno = in zaloga poljedelskih slro|ev =
Posamna dela so proračunjena:
1.	Zidarska in težaška dela......K
2.	Kamnoseška dela........»
3.	Tesarska dela...........»
4.	Mizarska dela..........n
5.	Ključavničarska dela.......»
6.	Kleparska dela.........»
7.	Pleskarska dela.........»
8.	Steklarska dela.........»
9 Pečarska dela........."
10.	Slikarska dela.........•
11.	aolska oprava........• "_
Skupaj . . K 16194 19
Vsak ponudnik mora osebno ali pismeno vložiti pred dražbo 5% varščine, Draibeni pogoji in načrti so na ogled pri podpisanem.
Krajni šolski svet na Bohinjski Beli,
dnč 20. marca 1902.
365 g j	Josip Peternelj. predsednik.
8324-69 257 16 4198-39 79160 1132 78 366 69 172 10 171 58 309 00 53 00 417-20
Zaloga šivalnih strojev
JAN.J^ v Ljubljani,
Dunajska cesta št. 17.
Mi? „Diirkopp"- in „Waffenrad" koles.
Marija Sattner,
Ljubljana, Dunajska cesta št. 19, II. stop., II. nadstr. (Medijatova hiša),
se priportča preiastiti duhovščini za
izdelovanja cerfivenifi paramentov.
Izdeluje oele ornate, kazale v vseh liturgičnih barvah, plavljale, obhajllne burze,
itole in vse za službo božjo potrebne stvari, priproste in najfineje, kakor se glasi naroČilo, v svilnatem in zlatem vezenju. - Izdeluje tudi b&ndera, in baldahtne ter izvršuje vsakovrstno oerkveno perilo iz pristnega platna. Vporablja samo dobro blag«, oene po mogočnosti nizke, zagotavlja trpeino, vestno delo in hitro postrežbo. Prenovljenje starih paramentov tudi rado-voljuo prevzame.	'O* 23

p ornfa dan 6 (ve novob ti
a?
konvenciji
%<x
da>me, cjo-ipobe in otaolie
-p&i-poi-ooata x> a>eXiila/vii>lte.j. izkazi
Stičav & 91Cej ač
Hojubtjcvna-,	uticz S-fc. 9.
ce-vte, točna iv\, aofid/vva poi>t&e^&a.

Novo!
Novo!
Obrednik za organisfe.
Obsega vse obrede, ki se obhajajo med letom po župnijskih cerkvah na deželi na pr. na SveČniCO, pepelnico, Cvetno nedeljo, Veliki feden,vMarkovo I. t. d., blagosiavljenje vode na praznik sv. Sfefana, vina na god sv. Janeza, hiš na god sv. Treh kraljev, nove šole, novih orgelj itd., sprejem novega župnika, škofa itd.
Knjiga lično v platno vezana z rudečo obrezo stane s pošto vred	1 K 60. v	pri založniku č. gospodu
M. StrakI, kn. šk. revidentu v Mariboru. Štajersko.
Novo!	Novo!
[HHHHHHHHHHHSHHH
Delavnica kleparskih, ključarskih, kovino - tiskarskih, stavbenih in galanterijskih del.
j^ULtttftjn.
Št Viri nad L;nl»iisnio,
izdeluje in ima v zalogi cerkvene sve-tilnice ali stalnice, dve po:
iz kositarja 12, 15, 18, 20 gld., iz medenine 22, 24, 28, 32 gld.,
iz tompaka 40, 50 gld.; obhajilu e svetilnice
izkositarja po 2 gld., iz meden i n e po 5,8,10 gl.,
pušice z zvončki za pobiranje
miloščine, iz kositarja po gld. 1-50, iz medenine po 5 gld.;
štedilna železna ognjišča, vsa železna in tudi razna za vzidanje. 1154 (l-i
iicDS^ij^S 301 i^OKI^il^S J
N^jbo\jša
kavina primes
je in ošfahe
TsciM-i toini zflrot
iz
Ljubljane.
128 10-8
»a. .a. .a. - a. .a , , a . t a ., a ., a,. a,, ,, a t. a ,. a,, a . . a . »a .a . .a.. a * .a. .a ..a. . a. .a. »a« - a . .a.	l
Prečastito duhovščino in spoštovane naročnike prav uljudno obveščamo, da bode že nad 100 let tu v Prešernovih (Slonovih) ulicah poslujoča s*tvrdka	361 3—i
tudi nadalje poslovala v isti ulici št. 7 v Perlesovi hiši, kamor se bode ,4, dne 15. aprila preselila radi demoliranja dosedanjega poslopja. ,1, Za dosedanjo naklonjenost se iskreno zahvaljujoč prosi ista nadaljnega blago-^ hotnega upoštevanja, ter zagotavlja enako reelno in ceno postrežbo kot doslej.


V
S
fi ®
Uljudno naznanjam, da sem prevzela od gosp. Karol Lenče-ta, posestnika in vinskega trgovca, njegovo
josfilno na Laverci.
Potrudila se bodem častitim gostom postreči z dobro pijačo, kakor tudi z dobrimi in cenenimi jedili.
Klavir je na razpolago.
Omnibus gosp. L^nče ta bode ob Veliki noči in nadalje vsako nedeljo in praznik vozil ob Vj3. uri iz Ljublji od postajališča električne železnice »Vojaško strelišče na Laverco. Nazaj pa po potrebi, kadar bo za poln vez pasažirjev.
Zi mnogobrojni obisk se toplo priporočam
velespoštovanjem
L
292 8-6

/TVarija Gerfscher
gostilničarka.
x»=s
[Hi
S p



Stanje hranilnih vlog: 15 milijonov K.
Rezervni zaklad: okroglo 350.000 K.
<5

b-i
Pokrivanje in barvanje zvonikov ter napeljevanje strešnih žlebov in strelovodov.
Razne železne ograje, vrata, omrežja za pokopališča itd. — S kritevjo zvo-===== nikov prevzema ob jednem tesarska dela.	1164 12--9
mi JW11 m m m w m mmvtnn reim^mi

na fl\esfnem frgu zraven rotovža
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignjene obresti vsa-eega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaraounila vlagateljem.
Za varnost vlog1 jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodiSča denar maioletnih otrok in varovanoev.
S&3T* Denarne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. Poštno - hranilnične sprejeniuice dobivajo se brezplačno. H2J2 21 (13)
Kl^ila
so najboljša.
Največje vrednosti za vsako družino.
za zabelo
daje juham, omaki, sočivju itd. i ©navaden, čvrst, prijeten okuB.
Zadostuje malo kapelj.
Steklenica nd 50 li višjo.
Juhe v tabletih.
Tablet sa 2 poroiji 15 h.
, Magijevo juhe v tabletih omo gočijo urno, samo s prilivanjem j vode, napraviti krepko, lahko pre-I avljivo in zdravo juho. = 19 različnih vrst, =====
CoDSommč- in Bouillon-škatlice.
tt\ix*»" 1 Consomme škatlica za 2 porciji
najfinejše močne juhe 20 h.
B .uillon - škatlica za 2 porciji
močne meBne juhe 15 h.
Se takoj napravi z vrelo vodo brez druzega dostavka.	904 (5
Sas1
JTecleii poskus t>ol<> prepriča, kakor vsaka reklama.
Je dobiti v vseh prodaj a 1 n i c a h koloni.j alnega blaga, delikates in dišav,
Domača nmetalna steklarja
fVvj.^nola v LjubljaniDuna)sk?ces,a9
strokovnjaSko dobro, zfia C«
>
oŠ
3 ®
S) 0)
M
a 2
O o.
le
O« <3
.a s
cS
10 Š T3 * a a
5 S. d
T? a
I 1
> poleg „Fi$ovca"
se priporoča prečast. duhovščini in cerkvenim predstojmštvom v naročila za izdelovanje
cerkvenih oken in vrat, vdelanih s katedralnim steklom ali s svincem obrobljenim belim ali barv enim steklom,
s steklom z umetno slikarijo
<eno in trpežno izvršeno v lastni delavnici, od najpriprostejžega do najfinejšega
Št. so/z. Sprlčalo,
s katerim podpisani potrjuje, da je velečislana tvrdka za stavbeno in umetno steklarstvo AVGUST ACNOL* V Ljubljani, r> polnem in lepem soglasju s gotsko arhitekturo, izvršila prav pohvalno steklarska dela v novi Supni in dekanijski cerkvi v Šmartnem pri Litiji.
Okenj 32, v raznovrstnih gotskih oblikah, slikanih umetno na steklo v okusnih okraskih, strogo po gotskih pravilih, v barvah nežno-svitlih in ne vpijočih — svedoči jasno, da smo vdobili Slovenci v gosp. Avg. Agnola tudi v tej stroki spretnega, domačega umetnika, kateremu s mimo vestjo saupamo slična dela. ^ »	V prepričanju, po ostalih ofertah za to delo,
S? ■	se vestno zatrjuje, da so cene gosp. Avg. Agnola
-	prav zmerne. Priporoča se kar naj topleje vsem.
posebno pa onim cerkvenim predstojnikom, kateri raspolagajo sicer s malimi sredstvi, pa bi oskrbeli radi svojim cerkvam kaj lepega.
Žnpni urad v Šmartnem pri Litiji
dne 9 februvarija 1901.
Ivan Lavrenčič,
župnik in dekan.
Prevzema tudi vsa sfavblnska steklarska dela ter priporoča svojo izborno zalogo vsakovrstnega steklarskega blaga.	737 52 -34
1
I
II
1
O
o B
(D
s> **
o
N
pr
o š
ANDROPOGON
U
11
(Iznajditelj P. Eerrmann, Zgornja PoJjskava)
jc najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo Z9 ra St las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, KI zabranl Izpadanje las In odstrani prahaje.
Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno brado. Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 krone. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele.
Glavna zaloga in razpošiljatev v Ljubljani
pri gospodu	274 (4)
Vaso Petričie-u.
V zalogi imajo tudi gg E. Mahr in Ljubljani, ft. Ranf v KranJI, in lekarna „Pri v Novem mestu.
U. pl. Trnkoczv 1 ~ ' angelju'
Preprodajalci popust.
;;jjJi; j; j*n?n:iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiišiiiiiiiiiiiiiiši!?:
••••••••••••■•••••••••••••••••••••••••••••••••••a
..................................
Siii.ii..............................................
■ •••••■•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••s«...
>V	'-V
Jurjevica pri Ribnici, Kranjsko.
izdelovatelj žičnih (dratenili) tkanin ter pletenin in trgovina s sitarskim, rešetarskim in lesenim blagom. 310 12-2
priporoča slavnemu p. n. občinstvu svoje j®!«*	in iice,
pletene s strojem po uzocih, za ograjo gozdov in vrtov, za fazanerije, kur-nike, golobnjake; mreže za presejanje gramoza in peska. — Izdeljuje in ima veliko zalogo medene, pocinjene in železne tkanine za stroje, mline, okna, line, kleti; mesne sitnice, prožne posteljne mreže (Drahtmatratzen) v raznih velikostih, raznovrstna sita, rešeta za tovarne in mline, kape za ogrebanje čebel, pokrivala za jedila, razno leseno (suho) robo itd. po najnižji ceni.

Oenilci na zalitevanje brezplačno, t::!::::!:::::::!::?!::::::::::!::::
••• •••• •••
•••
i«e* •••
••• ••• • ••• ••• •••
---------

pranja ffieršol
v Ljubljani, Mestni trg št. 1®
priporoča svojo bogato zalogo
v pričetih in izvrdenih ženskih ročnih izdelkov, vsako-
O U vrstnih, jako ličnih vezenin, krojaških potrebščin ter
* ^ raznega drobnega blaga — vse po zelo zmernih cenah. Monogrami in risarije se v poljubnih barvah in slogih uvezujejo na vsakoršno blago.	is 13
Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno.

>4*
Podpisana ima v zalegi najraznovrstnejše trpežno, krasno
blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, vohune, albe, koretelje, prte itd
sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzenu tudi vezenje, prenovljenje staro obleke in vsa popravila. — Izdeluje ročno in pošteno po najnižji ceni bandera in vso drugo obleko.
Prečastite gospode prosim, da se blagovold pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov.
Zagotavljaje hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo, Najodličnejšim spoptovanjam se priporoča 566 5?-42
Ana Hofbauer,
imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posodo
v Ljubljani, Wolfove olloe 4.

t? ;'. > ■ <■" V	iiat •	
		
Tehnični urad.
Zaloga strojev in železja.

Ustanovljeno
"»•fs"

v letu 1877.

Zastopstvo in zaloga vzorcev: ilijubljatia, Dunajska cesta štev. 32.
Glavni zastop železja in tovarniških strojev. Naprava obrtnih podjedb vsake vrste.
Instalacij«, strojev in parnih kotlov.
Nlotori na plin, bencin in petrolej sestava , Otto". Motori na plin in vodno moč. Naprave električne luči. Napeljave električne moči. Vodne naprave itd. Naprave za centralne kurjave in ventilacije. Naprave kopališč, klosetov itd.
Zaloga cevij za vodo plin in par.
Materij al za stavbisča.
Stroji vseh vrst. Vodne sesalke vseh sestavov. Odri za stroje in kotle. Pripadki. Kovine. Predmeti iz gome. Železne traverze in kolesa. Cement „Portland" in
, Roman". Olje za kolesa in masti.
V ohče vsi predmeti za obrtna podjetja.
Tvrdka je izvrSila dosedaj nad 200 obrtnih naprav, med kojimi :
14 žag za obdelovanje lesa in pripravljanje dog.
36 v6dnih napeljav.
17 tiskarn in kamnotiskarn.
13 mehaničnih delavnic.
31	podjetij za čiščenje in pečenje kave.
7 naprav za izdelovanje praha proti mrčesom in drog.
16 naprav za kurjenje z gorko vodo in s parom.
12 sladčičarn, pekarn, tovarn za biškot in konfete.
32	napeljav električne luči.
Kakor tudi: Tovarne za kože. V Tovarne za obleko itd. Perilnice in predilnice. Tovarne za parafin in cerezin. Tovarne za sardine. Mline.
Podjetja za napravljanje soli. Tovarne za izdelovanje zamaškov. Stiskalnice olja. Naprave za vodno silo. Tovarne za šumeče vode. ; y Distilcrije.
Podjetja za čiščenje in nakladanje žita.
V ta namen je bilo postavljenih 161 motorjev za plin in petrolej in
65 parnih strojev.	330 8—2
Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promeie za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
99
Menjarična delniška družba
HEBC1JB"
I., Wollzeile10inl3, Dunal. I., Strobelgasse 2.
Pojasnila "3PU v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoljsklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor ie mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih
glavnio.	134 26
Izdajatelj: Or. Evgu Lamjt.
Odjovorni vrednik: ivM^Rakoveo.
Tisk .K&tolifike Tiskarne T Ljubljani.