Poštnin* plačana v gotovini
Stav. 98	V	Ljubljani,	ponedeljek	29.	aprila	1940	Leto	V
Dan neznatnih spopadov na norveškem bojišču
Zavezniki in Nemci dovažajo ojačenja za spopad pri Trondhjemu
Pariz, 28. aprila. Havas. Po nradnih poročilih, ki so prispela v Pariz, je bilo nemško napredovanje na Norveškem ustavljeno na vseh odsekih pri Rorosu. Točnih podatkov o stanju na tem odseku še ni. Pri Tjornesu je bilo zaplenjenih več nemških trgovskih ladij. Pri Narviku zapirajo zavezniške čete vedno ožji obroč okoli nemških čet.
London, 28. aprila. AA. (Reuter.) Vojno ministrstvo sporoča: Sovražni napadi na naše ^?lo-žaje v Gudbranddalu so bili odbiti. Angleške čete so z uspehom nnadaljevale izkrcavanje, dasi jih je sovražno letalstvo skušalo ovirati pri njihovi akciji. Sovražne letalske sile so bile posebno aktivne v pokrajini Andalsnes in nad našimi prometnimi progami. V pokrajini Narvika je bilo udejstvovanje sovražnega letalstva neznatno in ni vplivalo na gibanje zavezniških čet. V pokrajini Namsos ni bilo nobenih dogodkov.
Pariz, 28. aprila, o. Včeraj je bila deveta seja vrhovnega vojnega sveta zaveznikov v Londonu. Zadnja seja je bila 23. aprila v Parizu. Prvič v tej vojni se je ta važni organizem sestal dvakrat na sejo v tako kratkem roku. Ze samo to dejstvo dokazuje, da je razvoj operacij na Norveškem zahteval nujne in važne sklepe. ■Uradno sporočilo pravi, da so bili ti sklepi sprejeti soglasno in da bodo imeli odločilen vpliv na bližnje dogodke.
Stockholm, 28. aprila, p. Severno od Trond-hjema so francoske čete stopile v borbo protj nemškim oddelkom, ki so poskušali obkoliti Banksun, ki se nahaja 16 km oddaljen od Nam-sosa. Po vesteh, ki so prispele v Stockholm z norveške meje, so se vodile na tem delu bojišča manjše borbe. Večjih spopadov doslej ni bilo. Tudi borbe na bojišču pri Stenkjeru so popustile. Na obeh straneh pričakujejo ojačanja, tako da se bo prej ali slej pri Trondhjemu začela večja bitka. Zdi se, da se Nemci sami ne čutijo ogrožene, ker so po drncih poročilih poslali nove čete na švedsko mejo.
Norveiani so ustaviti Nemce pri Rdrosu
London, 28. apr. o. Norveško vrhovno poveljstvo je izdalo sledeče poročilo: Boji v vzhodni Norveški se nadaljujejo br« vsakega nemškega napredovanja. Nemške čete v Oesterdalu so pri-sp«»e do R&rosa. Naše čete so zaustavile nemški napad in potisnile nemške čete do Fordala in In-seta. Več nemških letal je bilo pri Narviku uničenih od angleških bombnikov, nekaj letal pa se je moralo prisilno spustiti.
Bombardiranie nezaščitenih mest na Norveškem
London, 26. aprila, o. Norveška telegrafska agencija poroča, da so nemška letala ponovno bombardirala norveška mesta. Nezavarovano mesto Aalesund je bilo danes močno bombardirano in je bombardiranje trajalo dve uri. Sest nemških letal je preletavalo mesto ter vrglo večje število bomb. Veliko zasebnih hiš je popolnoma uničenih, nekatere pa so poškodovane tako, da je nemogoče v njih prebivati. Velika cerkev, ki je zaznamovana z velikim križem na strehi, je bila tudi zadeta od bombe, ki jo je vrglo nizko leteče letalo.
Ljudi, ki so bili po cestah, so obstreljevala letala s strojnicami. Tudi Rdeči križ, ki je nameraval obvezovati ranjence, se je moral zateči v zavetišča, dokler je trajal bombni napad. Enako je bilo bombardirano danes popoldne mesto Molde.
47 angleških mornarjev )« ušlo Nemcem
London, 28. apr. o. Danes je prispelo v Anglijo 47 angleških mornarjev, ki so pobegnili Nemcem, ko so prišli v Narvik. 32 od njih je bilo iz 4304 tonskega parnika »Northcornwall«, katerega so ujeli Nemci en dan pred bitko v Narviku. 7 mornarjev je bilo iz 6582 tonskega parnika *Blythmoor« in 8 iz 5141 tonskega parnika »Mer-singtoncourt«. Mornarje s parnika »Northcorn-wala< so Nemci zaprli na parnik »Janvvellum«, ko pa se je odigravala prva bitka v Narvika, je nemška straža ujete mornarje peljala v mesto. Med potjo so ti mornarji straži pobegnili v hribe, kjer so prehodili 26 milj dolgo pot v snegu. Po 17. urah so prispeli v neko vas, kjer so bili nad V8e začudeni, ko so videli, da se tu nahaja 130 mož z angleškega rušilca »Hardvja« in večje število mornarjev z drugih trgovskih ladij. Mornarje so namestili v šolske sobe za tako dolgo, dokler se ni odigrala druga bitka v Narviku. Po tej bitki so pobegli mornarji dali znake angleškim rušilcem, ki so jih vzeli na krov ter odpeljali v Anglijo.
Nemško porot« lo govori o napredovanju nemških čet
Berlin, 28. aprila. DNB. Vrhovno poveljstvo sporoča: Nemške čete na Norveškem so se borile 27. aprila z velikim uspehom. Sovražnik se je na nekaterih odsekih upiral, toda povsod je bil prisiljen k umiku. Nemške čete so nadaljevale svoje napredovanje v hitrem tempu. Nemško letalstvo je stalno sodelovalo s četami ter posebno bombardiralo zveze sovražnika z ozadjem. Med ujetniki se ponovno nahaja veliko število Angležev, med njimi neki polkovnik, poveljnik glostrskega pehotnega polka. Akcija čiščenja in pomirjevanja napreduje na vsem Norveškem.
Potem, ko so nemške čete zasedle Fos, vzhodno od Bergena, so se tamošnji norveški oddelki rešili z begom v planine.
V	pokrajini Stavanger se je zvišalo število ujetnikov na 241 častnikov in 2921 vojakov. Med ujetniki se nahaja več angleških letalcev. Nemške čete so zaplenile med drugim v tej pokrajini 22 topov in 267 strojnic.
Oddelki nemške vojne mornarice so zasedli več položajev obalnih baterij na tem prostoru.
Angleške čete so nadaljevale z bombardiranjem Narvika v noči med 26. in 27. aprilom.
Nemške letalske sile so izvršile pri Harstadu in Andalsnesu več uspešnih napadov na angleške čete, ki so se tu izkrcavale. Sovražnik je močno streljal posebno s protiletalskimi topovi.
Pred Narvikom je bila zadeta ena angleška križarka sredi krova z bombo najtežjega kalibra. Pred Andalsnesom je bila zadeta druga angleška kvarka z več bombami različnega kalibra ter težkt> poškodovana. V fjordu Molde so bile potopljene frri angleške prevozne ladje s skupno tisoč tonami, štiri druge prevozne ladje s skupno 23.000 tonami pa so bile težko poškodovane.
Nad Severnim morjem je bilo zbito eno angleško letalo, dve sovražni letali pa sta bili uničeni v njunih oporiščih. Eno nemško letalo se ni vrnilo ter se je očividno izgubilo. Na zapadu ni bilo posebnih dogodkov.
V	torek bo govoril Chamberlain
London, 28. aprila. Reuter. Predsednik vlade Chamberlain bo podal v torek v spodnjem dom\i izjavo o položaju na Norveškem in eventualnih sklepih vrhovnega vojnega sveta. V sredo in četrtek bo parlament nadaljeval proračunsko razpravo. Pričakujejo izjavo finančnega ministra Johna Simona o podrobnostih vladnih finančnih projektov. Ob tej priliki bodo posamezni konservativni in laburistični poslanci zastavili več vprašanj.
Švedska strogo nadzoruje tujce
Z naglico grade zavetišča proti letalskim napadom. Omejena potrošnja petroleja
Stockholm, 28. aprila. Reuter: Izvršeni so ukrepi, da se onemogoči tujim agentom vsaka akcija. V številnih pokrajinah Švedske je popolnoma prepovedano bivanje tujcev. To velja posebno za luke in železniška križišča. Obla-stva imajo naročilo, paziti na gibanje tujcev in jih takoj prijeti, ako bi bilo to potrebno. Oblastva morajo tudi paziti na to, da se tujci ne bi spuščali s pomočjo padal. Varnostni ukrepi za primer zračnih napadov veljajo za vso državo. V vsem Stockholmu so zgrajena zavetišča. V nekaterih parkih in na trgih še vedno delajo nova zavetišča. Izvršeno je raci-onirinje gotovih življenjskih potrebščin, kakor kave, sladkorja in petroleja.
Ribbenlrop je hotel pomiriti Švedsko
Pariz, 28. aprila. Havas. V času, ko postajajo dogodki na severu vedno resnejši, se pariški tisk bavi danes posebno z dvema dogodkoma včerajšnjega dneva, z govorom nemškega zunanjega mi-
nistra v. Ribbentropa ter s sestankom vrhovnega vojnega sveta v Londonu. »Journal« poudarja, da je bil Ribbentropov govor čista propaganda za Nemčijo in da je nemški zunanji minister stvarno priznal, da je Nemčija začela akcijo proU Norveški zaradi svoje vojne politike, dasi je skušal krivdo zvaliti na zaveznike. Dokumenti, ki jih je nemški zunanji minister v svojem govoru navajal, so bili že včeraj na merodajnem mestu v Londonu zanikani. List pristavlja, da v številnih evropskih prestolnicah Ribbentropov govor ni bil dobro sprejet. »Petit Parisen« smatra, da je imel Ribbentrop namen s svojim govorom pomiriti Švedsko. Toda Švedska bo znala oceniti pravo vrednost priklonov, ki jih je napravil Ribbentrop. To se vidi že iz tega, da Švedska nadaljuje z izvajanjem vojnih ukrepov za obrambo države. List v uvodniku naglaša, da je Ribbentrop v svojem govoru objavil veliko število senzacionalnih dokumentov, ki pa so bili vsi demantirani. »Jour« govori o novi nemški Beli knjigi, ki je bila predana članom diplomatičnega zbora v Berlinu in ki vsebuje čudna pripovedovanja. Argumenti, ki jih je navedel Ribbentrop, pravi list, niso prepričevalni, zato jih ni treba še posebej zavračati.
Odmevi Ribbentropovega govora
Nemško iasopisie povdarja, da so nemška odkritja dokazala vo|no krivdo zaveznikov
Berlin, 28. aprila. DNB: Nemški listi prinašajo članke o govoru, ki ga je imel včeraj popoldne pred diplomatskim zborom in predstavniki domačega in tujega tiska nemški zunanji minister v poslopju nemškega kanclerstva. Listi prinašajo Ribbentropovo izjavo pod temile naslovi: »Tajna povelja odkrivajo svetu angleško-norveški zločin« (Lokal Anzeiger), »Povelja angleške vojske odkrivajo angleške laži« (Deutsche Allgemeine Zeitung), »Zaplenjeni operacijski načrti in tajni dokumenti odkrivajo angleški načrt za zasedbo Norveške« (Volkischar Beobachter). Listi prinašajo tudi faksimile političnih in vojaških dokumentov, ki so padli v roke nemškim četam na Norveškem. Listi na-glašajo, da se bo lahko odslej ves svet prepričal, da sta hoteli zapadni velesili razširiti vojno. Listi dodajajo, da ta norveška odkritja kompromitirajo tudi Nigardsvoldovo vlado. »Deutsche Allgemeine Zeitung« piše, da je nemška Bela knjiga, ki jo je nemški zunanji minister predal diplomatskemu zboru v prisotnosti predstavnikov tujega tiska za ves svet, posebno pa za vlado nevtralnih držav in njihove narode, ogromnega pomena.
Rim, 28. aprila. DNB: Ribbentropovo izjavo je prenašal radio ter je napravila veliko senzacijo. Listi objavljajo Ribbentriopovo izjavo pod naslovom »Zunanji minister v. Ribbentrop je dokazal, da sta zapadni velesili izvršili napad na Skandinavijo. Zato je odgovoren tudi norveški kralj.« Drugi naslovi se glasijo: »Oslo je bil v sporazumu z Londonom »a napad na Norveško« itd. Listi prinašajo na vidnih mestih sporočilo nemškega vrhovnega poveljništva ter naglašajo. da se zavezniške čete un^ikajo.
Budimpešta, 28. aprila. DNB: Izjava nemškega zunanjega ministra v. Ribbentropa je napravila v madžarski prestolnici velik vtis. Že snočnji listi so objavili Ribbentropovo izjavo skoraj v celoti. »Pester Lloy'd« pravi, da je v. Ribbentrop dokazal, da so zavezniki vodili sistematično politiko za razširitev vojne proti načelom nevtralnosti. »Magyar Orszag« prinaša
Ribbentropovo izjavo pod naslovom: »Ribbentrop je demuskiral angleško-norveške načrte«.
Bruselj, 28. aprila. Reuter: Tukajšnji politični krogi smatrajo, da je bil Ribbentropov (jovor prikrojen za notranje nemške potrebe. Splošno vlada mnenje, da govor ne vsebuje nič posebnega. Naglaša se, da čutijo nemške vodilne osebnosti že drugič v teku zadnjih treh tednov potrebo, upravičiti svoje postopanje na-pram Norveški.
V	Londonu trdilo, da Nemci n?so ujeli povel|nlka 148. britanske brigade
London, 28. aprila. AA. Reuter: Vojno mi nistrstvo zanika trditev nemškega zunanjega ministra Ribbentropa, da so nemške čete ujele štab 148. pehotne brigade ter da so dobile roke dokumente, med katerimi se nahaja popoln načrt za zavzetje Norveške. Ribbentropov govor in njegova pojasnila o Beli knjigi niso napravila v londonskih uradnih krogih nobenega vtisa.
Vesti 29. aprila
Budimpeštanski župan Karafijat je priredil v čast jugoslovanskega trgovinskega ministra dr. An-dresa in njegove gospe v hotelu Gelert slavnostno kosilo, ki mu je prisostvoval jugoslovanski poslanik Rašič s soprogo, spremstvo ministra dr. Andresa, madžarski trgovinski minister Varga z gospo in drugi.
Prestolonaslednik saudske Arabije princ Saud Bin Abulazis je prispel v Bombay. O priliki svojega prihoda je izjavil čpsnikarjem: Saudska Arabija je nevtralna država in vzdržuje prijateljske odnošaje z vsemi državami, toda njene simpatije pripadajo v prvi vrsti Veliki Britaniji.
Romunsko notranje ministrstvo je izdalo nove ukrepe za ohranitev nevtralnosti. Tako je prepovedano objavljati vsak j>olemičen ali pa propagandni članek tujega izvira, v kolikor se tak članek nanaša na sedanjo vojno. Poleg tega so prepovedane sleherne zbirke, proslave in sprevodi, ki bi izražali simpatije do katere koli od vojujočih se strank.
Na kitajskem bojišču so borbe spet oživele,
ker so Kitajci na več krajih začeli z ofenzivo. Tako n. pr sami Japonci priznavajo, da so izgubili mesto Kajfeng v provinci llonan in da so v bitki izgubili 2000 mož.
Angleške oblasti so v Gibraltarju nedavno prijele nemškega industrijca Opela, ki se je peljal z italijansko ladjo »Conte di Sa-voia«. Ker pa jo Opel že star in ni več sposoben za vojaško službo, ga je angleška oblast na posredovanje švicarskega poslanika izpustila. Opel je državljan Lichten-steina.
Predsednik italijanske korporacijske zbornice Dino Grandi je imel ob zaključku zasedanja govor, v katerem je slavil Mussolinijeve zasluge za italijanski imperij. Grandi je poudarjal, da italijanski narod pričakuje, da ga bo Mussolini popeljal k novim zmagam.
Nemški zunanji minister von Ribbentrop je imel pred številnimi tu'imi diplomati in tujimi poročevalci govor, v katerem je z dokumenti podpiral obdolžitev, da so zavezniki pripravljali že meseca februarja in marca nastop na Norveškem in da jih je pri tem stremljenju norveška vlada na tihem podpirala. Minister von Ribbentrop je obljubil, da bo nemška vlada po vrsti objavila te dokumente, zlasti pa dokumente iz arhiva norveške vlade, ki so jih Nemri našli v Oslu. Prav tnko je trdil Ribbentrop, da so Nemci pri Lillehammerju ujeli štab angleške brigade in ob tej priliki dobili v roke nepoibitne dokaze, da so zavezniki resno pripravljali vdor na Norveško, ven-darpa so jih Nemci za nekaj dni prehiteli.
Današnje sporočilo francoskega vrhovnega poveljništva se glasi: Zjutraj 28. aprila je bilo streljanje med patrolami in topništvom na raznih odsekih bojišča.
V	Ženevo je prispela druga skupina francoskih državljanov iz Nemčije kot zamenjava za nemške državljane iz Francije. Ta zamenjava se vrši s pomočjo rdečega križa.
Italijanski prometni minister Venturi bo obiskal 2. maja Budimpešto, kjer si bo ogledal velesejem. V njegovem spremstvu bo verjetno generalni ravnatelj oddelka za gospodarska vprašanja zunanjega ministrstva senator Gianini.
Irski poljedelski minister Rajen in irski minister za preskrbo Lemba bosta v torek pr:-spela v London, kjer bosta s predstavniki angleške vlade vodila pogajanja o trgovinskem prometu med Veliko Britanijo in Irsko. Prvemu sestanku irskih in angleških ministrov bo predsedoval minister za do-minijone Eden
Predsednik kanadske vlade Maekenzie King je prispel v Washington. Danes je obiskal zunanjega ministra Hulla. V tukajšnjem kanadskem poslaništvu trdijo, da je obisk predsednika kanadske vlade privatnega značaja.
Nemika letala pogosto dovažajo nemike vojake za hrbet zavezniškim oddelkom na Norveškem. Zavezniki pa pravijo, da to ni velika nevarnost, kajti zavezniki večinoma take vojake hitro postrele ali pa se nemSki vojaki sami ubijejo, ker skačejo iz letal iz premajhne viSine.
V	Manhattanu je strmoglavilo letalo ter so bile ob tej priliki ubite tri osebe. Pilot letala je bil izgubil kontrolo nad volanom ter je
češkoslovaških letalcev
letalo zaradi _ tega padlo.
Eden najznamenitejših češkt
poročnik-pilot František Novak je umrl v Parizu v ameriški bolnišnici po dolgi in težki bolezni.
Angleški časnikarji so povabili turške časnikarje, da obiščejo London. Kakor je znano, so turški časnikarji nedavno obiskali Ma-ginotovo črto. Turški časnikarji so sprejeli jiovabilo svojih angleških tovarišev ter bodo v kratkem odpotovali v London. Turške časnikarje 1h> spremljalo več uglednih osebnosti turškega javnega življenja. Z njimi potuje tudi ravnatelj anatolske agencije Menemenzoglu.
47. rojstni dan kneza namestnika Pavla
Bolgarsko časopisi? slavi kneza namestnika Pavla kot pobornika iskrenega prijateljstva med Jugoslaviio in Bolgarijo
Belgrad, 28. apr. Danes je bila v dvorskem hramu na Dedinju služba božja o priliki rojstnega dne Nj. kr. Vis. kneza namestnika.
Sofija, 28. apr. O priliki rojstnega dne Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla posveča bolgarski tisk knezu namestniku obširne članke s slikami in življenjepisom. »Utro« naglaša, da se je Nj. kr. Vis. knezu namestniku posrečilo dokončati delo pokojnega kralja Aleksandra ter izvesti srb-sko-hrvatski sporazum in zbližanje s sosedi. — »Zarja« pravi, da je bil Nj. kr. Vis. knez namestnik vedno pristaš zbližanja in sodelovanja med Jugoslavijo in Bolgarijo. — »Dnes« naglaša zasluge Nj. kr. Vis. kneza namestnika za notranjo konsolidacijo Jugoslavije in okrepitev prestiža države napram inozemstvu. List poudarja njegovo modro politiko in visoko kulturo ter pravi, da je Jugoslavija pod njegovim vodstvom prebrodila vse težave ter dosega vedno večji napredek. Nj. kr. Vis. knez namestnik je mnogo prisj>eval k sklenitvi pakta o večnem prijateljstvu med Jugoslavijo in Bolgarijo in k ustvaritvi ozračja zaupanja in sodelovanja med obema bratskima slo-
vanskima državama. — List »Slovo« pravi med drugim: Nj. kr. Vis. knez namestnik je visoko izobražen ter že od zgodnje mladosti pozna vse domače probleme ter probleme mednarodne politike. Nj. kr. Vis. knez Pavle se je pokazal vrednega namestnika blagopok. kralja Aleksandra. — »Večer« prinaša obširno biografijo Nj. kr. Vis. kneza namestnika ter pravi med drugim, da nihče ni jjoznal boljše kot on političnih ciljev pokojnega kralja Aleksandra. Po tragični smrti kralja Aleksandra je dokazal ves jugoslovanski narod neomajno zaupanje v bodočnost države ter je videl v osebnosti Nj. kr. Vis. namestnika Pavla najvarnejše zagotovilo, da bo prebredel najtežje čase. List poudarja nato velike zasluge Nj. kr. Vis. kneza namestnika za notranjo konsolidacijo države in ohranitve miru na Balkanu ter velik delež, ki ga ima pri bolgarsko-jugoslovanskem zbližanju. »Večer« pravi na koncu, da Nj. kr. Vis. knez namestnik vodi državo z veliko modrostjo in inteligenco. Njegov trdni značaj in njegove vpolitične sposobnosti ter izobrazba popolnoma upravičujejo zaupanje, ki ga uživa pri vsem jugoslovanskem narodu.
Ljubljanski dogodki čez nedeljo
Včeraj je po malem rosilo, vendar dan ni bil tak, kakor se ga je bilo nadejati v ranem jutru. Močan vzhodnik je oblake, ki so grozili g hudim dežjem, kaj naglo razgnal in napravil vreme, ki je obetalo, da se bo na koncu krajev nebo še zjasnilo. Pa se ni. Proti večeru so se oblaki, ki jih je bil veter prej odrinil v kraj, spet strnili in napravili nekakšno oblačno odejo, za katero se je zdelo, da bo prav gotovo do jutra napravila dež in pusto zgodnjespomladansko nedeljo. Ponoči je že začelo narahlo štrkati iz neba, sprva je škropilo, potem pa je začelo prav pošteno deževati. Tisti, ki so se bili malo dalj časa zadržali zunaj, so bili kar nejevoljni, ker niso bili zvečer pravilno presodili, kako se bo vreme zasukalo. Tudi zjutraj ni bilo mnogo bolje. Pusto, sivo in temačno jutro se je napravilo, po malem je škropil spomladanski dež. Kazalo je vsekakor, da bo tudi ves dan tak. Vendar lahko rečemo, da znanega ljudskega pregovora, da »sedme ure dež napravi lep dan«, ne gre jemati kar tako zviška. Tudi danes se je pokazalo, da je ta pregovor prav za prav popolnoma pravilen. Po malem je dež ponehal, na vzhodu se je začelo svetiti in konec krajev se je vreme obrnilo kar na lepo, seveda na nemajhno jezo tistih ljudi, ki so se bili v soboto popoldne in zvečer dogovorili, da bodo ob lepem vremenu izkoristili priliko in jo mahnili na deželo, kjer bodo v spomladanski prirodi preživeli lep dan — pa so se ob slabih jutranjih izgledih premislili in rajši ostali doma, ker so računali, da je boljše sedeti lepo pod streho, kakor pa se umikati pred dežjem pod kapi in nadlegovati kmete. Kar čeden dan se je napravil — in tisti, ki niso imeli kakšnih večjih pretenzij, so si ga pokrajšali na ta način, da so se popoldne odpravili iz mesta ven, »malo na lepše«, »na deželo«; mahnili so jo na Šmarno goro, k Sv. Katarini, na Rožnik, na Orle itd.
Kar je ljudi ostalo v mestu pa so si popoldne pokrajšali po starih receptih. Zavili so malo v gostilno, nato v kavarno, nato v gledališče ali v kino, in že se je napravila noč, čas počitka pred delovnim dnem. Danes je bilo v mestu zlasti popoldne kaj živahno. Novi vpoklicanci, ki gredo na orožne vaje nadomeščat svoje prejšnje, so se poslavljali od civilnega stanu in od svojih prijateljev. Pri nas je že od pamtiveka taka navada, da se je od civilnega stanu treba posloviti z dobro besedo in z eno ali dvema uricama v »gostinskem obratu«. Zvečer so si prijatelji segli v roke in se poslovili z najboljšimi željami. Proti večeru se je nebo, ki je popoldne že spet grozilo z nerodnostjo, obrisalo do kraja, tako da jutri nemara lahko pričakujemo prav lepo in prijetno spomladansko vreme.
V teh težkih časih
Dogodki v sedanji vojni so dokazali, da se nihče, najmanj pa številčno šibkejše države, ki bi rade ohranile ljubi mir ter so zato v spopadu med mogočnima taboroma ostale nevtralne, ne sme resno zanašati na kakšno pomoč od zunaj, ampak da je vsaj v prvem času prepuščen popolnoma sam sebi. Sam se mora zanašati na svojo moč, sam se mora za svoj odpor proti eventualnemu tujemu nasilju tudi pripraviti. Bistveni del priprave pa je seveda organiziranje, organiziranje v tem smislu, da vsak človek pride po svojih sposobnostih na pravi kraj, da je zaposlen tako, kako lahko najbolje služi domovini. Zato bi bilo prav, če bi naša društva in organizacije sproti inlormirale recimo ‘Vojaške oblasti, kakšni so njihovi člani, kaj znajo itd. Zlasti važno delo bi v tem pogledu lahko opravilo Slovensko planinsko društvo, ki bi merodajnim sporočilo imena mož, kateri v naših Alpah kaj pomenijo in se v njih tudi spoznajo toliko, da bi lahko služili za inštruktorje. Ne bi bila namreč oportuno, da bi ljudje, ki so v gorah takorekoč doma, služili v mestu, kjer igrajo popolnoma ne-važno vlogo — ko bi lahko pravilno uporabljeni napravili domovini ogromno uslugo. Prav isto velja tudi za druga področja. Društva in ustanove bi imele tudi v tm pogledu zelo hvaležno nalogo in bi lahko k uspešnosti naše pripravljenosti s točnimi informacijami prispevale zelo mnogo.
(Klikov umetniške akademije h Zagreba
Danes zjutraj so z belgrajskim brzim vlakom prišli v Ljubljano dijaki zagrebške umetniške akademije pod vodstvom svojega prof. Krsta Hegedušiča. Na postaji so jih sprejeli gg. Šantel in Jakac. Po prisrčnem sprejemu sta izletnike peljala na jubilejno razstavo, ki je bila danes zaključena. Razstavo so si ogledali prav z zanimanjem, saj jim je pokazala 40 let umetniškega ustvarjanja in hotenja slovenskih umetnikov. Od tod so šli nato v Narodno galerijo, kjer jih je sprejel g. ravnatelj Zorman. Po lepem pozdravu so si nato ogledali našo stalno zgodovinsko razstavo. Vodili so jih gg. Zorman, Šantel, Jakac, Maleš in Sajevic.
Popoldne pa so so povzpeli na Grad in od tu se jim je v lepem pomladanskem popoldnevu nudil lep razgled na mesto in njegovo okolico.
Zvečer pa so imeli pri Keršiču prijateljski večer, ki je potekel v najlepšera razpoloženju. Jutri se vrnejo v Zagreb in želimo jim, da odnesejo kar najlepše spomine iz naše Ljubljane.
15 letno dekle skočno v Ljubljanico
V	soboto okoli 6 zvečer se je pešcem, ki so bili tedaj ob Gruberjevem kanalu, nudil razburljiv prizor. V tem času je prišlo kar nenadoma k strugi Ljubljanice, ki je zdaj še precej globoka, neko mlado dekle in se je ob vodi sumljivo obnašalo. Kar naenkrat se je domislila in se pognala v vodo. Nekajkrat je začofotala po vodi in vse je bilo videti tako, da se je mlado dekletce šele v vodi pričelo kesati svojega nepremišljenega skoka. Toda kdor enkrat pade v strugo Gruberjevega kanala, temu se je le težko prikopati spet na
Odjeki kulturni teden odprt
Celje, 28. aprila.
Ob 11 dopoldne je bila danes v mali dvorani Celjskega doma otvoritev Celjskega kulturnega tedna. Otvoritve se je udeležilo mnogo občinstva, celjskih kulturnih delavcev, zastopnikov oblasti in korporacij, tako da je bila dvorana polna. Otvoritvene besede je imel g. prof. dr. Franjo Šijanec.
Letošnji CKT je pripravljen v mnogo skromnejšem obsegu, vendar je zanimiv in bo dal prav gotovo zadovoljive uspehe. V mali dvorani Celjskega doma razstavlja Jakopič 69 svojih del, tem pa so pridružili že 4 kipe, delo Franceta Berne-kerja.
Jutri, v ponedeljek 29. aprila, bo v mali dvorani Jakopičev večer s pričetkom ob 8. O Jakopičevih mojstrovinah bo spregovoril vseuč. prof. dr. Mesesnel. Na večeru so na sporedu tudi skioptične slike in recitacije. V torek 30. aprila bo ob 8 zvečer v isti dvorani koncert violinskega virtuoza Roberta Soetensa in pianistke Eme Suzane Roche,
suho, kajti strme so stene prekopa in človek nima nikjer prilike, da bi se oprijel. In tako je vodni tok tudi to ubogo dekletce premetaval sem in tja in ljudje so z grozo opažali, da revici skoro gotovo ne bo pomoči. Nek možak je videl, kako nese deroča voda dekle proti zapornici, ki je bila ta čas odprta. Ko je voda dekle prinesla k zapornici, jo je močan vrtinec pogoltnil in jo šele na drugi strani nezavestno vrgel spet na površje. Tu pa jo je že pričakoval omenjeni moški in jo nezavestno rešil gotove smrti. Reševalci, ki so bili nemudoma poklicani, so revico obudili z umetnim dihanjem spet k zavesti, nato pa so jo odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Kakor je bilo mogoče do-znati, je ubogo dekle 15 letna občinska uboga Fajdiga Slavka, ki je pred tremi dnevi na lepem zapustila Zavetišče sv. Jožeia, koder je bila doslej na zdravljenju in oskrbi. Pričakovati je, da bo v bolnišnici popolnoma okrevala in jo bodo od tam poslali spet v omenjeni zavod.
Ogenj na Barju
V	noči od sobote na nedeljo ob pol eni je požar uničil gospodarsko poslopje pri »Mokarju« na Barju. Takoj ob začetku požara so bili na Barju poklicni gasilci ljubljanski, kmalu pa so prišle gasilske čete z Barja, iz Rudnika in iz La-verce. Sodelovali so tudi gasilci Prostovoljne gasilne čete Ljubljane. Gasilcem se je posrečilo po trudapolnem naporu, da so omejili požar, ki bi se sicer razširil na ostalo gospodarsko in stanovanjsko poslopje. Lastnik g. Vidmar Jakob je oškodovan pri tej nesreči za približno 200.000 din, ki ni niti polovično krita z zavarovalnino. Požara sta bili osumljeni dve osebi. Eden od teh je takoj dokazal z več pričami svoj alibi, drugi, neki tesarski pomočnik, ki je zadnji čas delal pri g. Vidmarju razna hišna tesarska dela, pa je pridržan na policiji kot resnični osumljenec omenjenega požara.
Bencin in prah
Kakor na deželi rožice naznanjajo prihod pomladi, tako nam po mestih zajamčijo pomlad šele pritožbe v listih proti prahu. Prve letošnje prašne lastovke se že preletavajo tudi po ljubljanskih dnevnikih in spodbujajo mestno cestno nadzorstvo k škropljenju širokih cest ter najbolj skritih ulic tam daleč na periferiji. Mestno cestno nadzorstvo si je nabavilo najmodernejše škropilne avtomobile, električna cestna železnica pa celo škropilni tramvaj, da v Ljubljani preganjamo prah res z vsemi silami in vsemi sodobnimi pripomočki, vendar pa letos kljub temu ne moremo pričakovati, da bi potolažili vse zahteve javnosti glede prahu. Za svoje škropilne avtomobile namreč tudi mestno cestno nadzorstvo potrebuje mnogo bencina, ki je sedaj na karte. Lastniki avtomobilov se pa splošno pritožujejo, da s kartami dobe premalo bencina, med njimi je pa seveda tudi cestno nadzorstvo, ki dobiva komaj tretjino bencina za svoje potrebe. S to količino bencina seveda ne bo moglo tako vestno in pogosto škropiti ulic, kakor bi jih rado, zato pa mestno poglavarstvo naproša prebivalstvo, naj upošteva tudi to posledico vojne onkraj meja ter v teh težkih časih potrpi, dokler spet ne bo dovolj bencina na razpolago. Stranskih ulic namreč nikakor ne bo mogoče škropiti, saj je na razpolago tako malo bencina za škropilne avtomobile, da bo moralo cestno nadzorstvo škropljenje celo na prometnih ulicah nekoliko omejiti. Mestna občina ljubljanska zelo težko občuti ogromne izdatke pozimi za spravljanje snega, vendar je pa cestno nadzorstvo vse pripravilo, da tudi glede prahu ustreže prebivalstvu do skrajnih mej finančnih možnosti. Zaradi omejitve pri dobavi bencina pa tudi najboljša volja več ne pomaga in tako bo moralo mestno prebivalstvo pač nekoliko potrpeti in z večjim potrpljenjem ter razumevanjem izjemnih razmer gledati tudi na to vprašanje.
Gejza Dušik: »Modra roža«
Mariborski drobiž
Maribor, 28. aprila.
Dež, ki je vreden milijone. Snoči je začelo deževati in dežuje tudi danes ves dan. Ta pohlevni, gosti dež je vreden res milijone. Izdatno bo napojil razsušeno zemljo ter pospešil rast na travnikih in njivah, kjer je bilo vse tako suho, da se ponekod trava še ni niti prav ozelenela. Tudi v mestu je bil dež potreben ne samo vrtovom, temveč tudi ulicam, na katerih se je nabralo toliko prahu, da smo bili zadnje dni kar zaviti v prašne oblake. Veseli so deževja tudi pri mestnem vodovodu, kjer so še vedno tožili, da imajo malo vode.
Zborovanje okoliških obrtnikov. Danes ob 9 dopoldne je bil v gostilni Šabeder na Teznem občni zbor Združenja obrtnikov Maribor — okolica. V tem združenju so včlanjeni obrtniki vseh panog iz mariborskih predmestnih občin ter je število članstva prav impozantno. Kakor so pokazala poročila na današnjem občnem zboru, ima združenje tudi zelo agilno vodstvo, ki vneto zastopa koristi članov. Združenju predseduje g. Šabeder.
Svojo prijateljico okradel. Zasebnica Marija Golob na Pobrežju je prijavila tamošnjim orožnikom, da je izginil od nje Kacljan Krušnik, s katerim je živela v skupnem gospodinjstvu, obenem
E a da ji je zmanjkal iz denarnice tisoč-dinarski ankovec, iz omare pa daljnogled, več perila, srebrna ura in neke druge stvari, tako da ima škode 2000 din. Krušnik je izginil od doma že 21. aprila, pa se še do sedaj ni vrnil.
»Monte Carlo« na Pobrežju. Na orožniško postajo na Pobrežju je prišla starejša ženica ter vsa objokana pripovedovala, da je njen sin zaigral v nekem stanovanju znesek 335 din, katerega je. dobil v tovarni Utensilia, da bi z njim nakupil v mestu neke stvari. Namesto da bi šel v mesto, je denar zaigral. Orožniki so se potem zanimali za dogodek ter so odkrili pravcato igralnico, ki jo je organiziralo šest mlajših fantov. Kadar je bilo lepo, so igrali v stražunskem gozdu, ob slabem vremenu pa so se zbirali v stanovanju zdaj enega, zdaj drugega tovariša ter so igrali igro »ena in dvajset«. Fantje so potem lovili okrog kaline ter jih zvabljali v svojo družbo, da so jih obrali.
Izpuščeni v svobodo. Iz mariborske kaznilnice je bilo danes spuščenih 10 kaznjencev na pogojni odpust. Večinoma so sedeli zaradi uboja, dva za« radi prevare, eden pa je bil obsojen zaradi požiga. Obsojeni so bilj od 2 do 10 let, vsem pa je bila kazen potem znatno znižana, tako da je dotič-ni, ki je bil obsojen zaradi uboja na 10 let, sedel stvarno samo 4 leta.
Ukradeno in najdeno kolo. Trgovcu Maksu Pa-lovcu je bilo ukradeno njegovo kolo pred stanovanjem v Tyrševi ulici 24. Kolo je znamke Torpedo ter vredno 1000 din. — Ponoči je našel policijski stražnik v Maistrovi ulici k ograji hiše št. 11 prislonjeno moško kolo ter ga je spravil na policiji.
Smrtna kosa. V bolnišnici je umrl 41 letni Andrej Kavčič; v Cankarjevi 26 je ugrabila smrt 69 letno zasebnico Antonijo Dvoržak.
V	opernem gledališču je bila snoči premiera zabavne in prijetne slovaške operete »Modra roža«. To delo, ki so ga s pridom uprizarjala razna slovaška gledališča — zlasti Bratislava — in ki ga cenijo tudi nekatera sloveča nemška gledališča, je tudi pri ljubljanskem občinstvu doseglo prav lep uspeh. Za dejstvo, da je premiera dela, ki ga je bil napisal mladi slovaški komponist Gejza Dušik, tudi v Ljubljani uspela, ima pretežno zaslugo naš odlični ensemble, ki je tudi snoči dal kar največ svoje rutiniranosti in svojega znanja v uprizoritev dela, ki je, po pravici povedano, samo po sebi hudo povprečno.
Dr. Z. Braxatoris je napisal prijeten libreto, ki bi prav gotovo zaslužilo sposobnejše muzikalne obdelave, kakor pa je Dušikova. Mladi slovaški komponist ima v ušesih vse preveč Straussove in madžarske folklorne glasbe, da bi mogel učinkovati originalno. Edino izjemo tvori v tem pogledu lepo in hvaležno napisani moški kvintet. Glasba sicer prijetno spremlja dogodke na odru, zdi pa se nam, da jim ne daje nobene prave barve in jih nikakor ne tolmači — ravno toliko, da napravlja nekoliko spremembe. Melodije, ki jih srečavamo v tem delu, pa so vendarle —■ čeprav ne originalno — toliko pevne, da si jih je možno že ob eni ali dveh ponovitvah zapomniti.
Vlogo inž. Lenoirja je prav dobro odigral
I.	Anžlovar. Dobra je bila tudi Ribičeva kot njegova hči Silva. Kako dragoceno moč ima tudi naša opereta v D. Zupanu, se je pokazalo spet snoči. Zupan je prav gotovo idealno rešil vlogo bankirja Canicheja. Prikupna in igralsko močno spretna je bila E. Barbičeva kot njegova varovanka Jeanette.
Delo za olepšanfe Magdalemkega predmestja v Mariboru
25.	t. m. je bil občni zbor Olepševalnega društva. Iz poročil predsednika, tajnika, blagajnika in društvenega gospodarja je povzeti, da ima društvo v programu razna dela. V magdalenskem parku namerava napraviti bazen za ribice, ustvariti bi bilo treba otroško igrišče pri kasarni Kralja Petra, katero zadevo pa je menda prevzelo mestno olepševalno društvo. Zidati bi se morala škarpa med mostiščem starega in sedanjega mosta na desnem bregu Drave. Za vse to pa manjkajo društvu sredstva, ker od mestne občine za enkrat ne sprejema nobenih denarnih sredstev. Iz tega razloga se mora društvo omejiti samo na vzdrževanje magdalenskega parka, klopi in raznih ograj ter drugih manjših zadev, kar zmore iz lastnih sredstev. Društveni odbor je ostal stari.
Prav zodovoljivo se je v vlogi Edmonda Duvala obnesel B. Sancin. Poseben komičen tip, ki prehaja že v neke vrste standardno figuro komičnega karakteriziranja pri nas, pa je izdelal spet s svojo vlogo reporterja Filipa Lenarda Modest Sancin. Njegov humor je neverjetno satnoroden in zaradi izvirnosti, ki nam nekako godi (»mi druži« bi bilo geslo za njen izvor), ljubljanskemu občinstvu posebno prijeten. Dober grof Dubois je bil kljub temu, da je avtor, dr. Braxatoris, napisal vlogo vse preveč epizodno in medlo, E. Frelih. Tudi Štefka Poličeva se je kot madame Denise imenitno obnesla. Policijskega prefekta je — sicer nekam na Skrbinška naslonjeno — odigral zadovoljivo Pia-necki. Slugo Jeana je dobro oživil Simončič. Uga-
!ali so tudi reporterji, ki so jih odigrali Jelnikar, lesnik, Kavčič in Perko,. V istem slogu so rešili svoje vloge tudi Mencin, Štular in Ramšakova.
Režiser D. Zupan in dirigent Radko Simoniti sta svoji nalogi opravila tako pripravno, da je občinstvo sicer povprečno delo sprejela še kar z nekakšnim zadovoljstvom in odobravanjem.
Maročajte Slovenski dom!
Pomembno delo Društva za varstvo deklet v Mariboru
Maribor, 28. aprila.
Občni zbor Društva za varstvo deklet v Mariboru, ki se je vršil sredi aprila, je nudil vpogled v toli potrebno socialno delo Kučerine ustanove v Domu na Slomškovem trgu v preteklem društvenem letu. Brezplačno hrano in stanovanje se je nudilo revnim dekletom v približno 200 primerih. Oslale so plačale nizko odškodnino. Skupno je bilo 2949 prenočišč, 2873 zajtrkov, 5872 kosil in 2778 večerij.
Stalno so v oskrbi štiri dekleta proti skromnemu plačilu, ena iz mnogoštevilne družine je brezplačno ter obiskuje šolo. Enemu dekletu se je dalo brezobrestno posojilo za sprejem v enoletni gospodinjski tečaj; drugemu pa plačalo dvomesečni kuhinjski tečaj. V društveni dvorani so bili razni sestanki deklet s predavanji 108 krat.
Dom oskrbuje s. Matilda Mohorko iz reda Brezmadežne z veliko spretnostjo in varčnostjo. Tu se dekleta vzgajajo k rednosti, marljivosti, poštenemu krščanskemu življenju in narodni zavesti, da tako postanejo sposobne za poznejše borbe življenja. Vsem dobrotnikom društva, pred vsem pa kr. banski upravi, mestni občini, denarnim zavodom, pa tudi mestnemu socialnemu skrbstvu, fizikatu in mestni policiji se izreka udana zahvala.
Novi strogi ukrepi proti sabotaži v Romuniji
Vlada je dala zastrafiti vsa letališča in petrolefske cisterne
Pariz, 28. aprila, o. Kakor poroča Havasov dopisnik iz Bukarešte, so bile podvojene straže pri petrolejskih cisternah ter so dobile strog nalog, da naj streljajo na vsakogar, ki ne bi mogel dati zadovoljivega odgovora na stražarjev poziv. Od nocoj naprej pa je bukareštansko letališče prvikrat strogo zastraženo. Kakor se zdi, je romunska vlada storila vse korake, da prepreči sleherno sabotažo, posebno pa pri petrolejskih vrelcih, ki so v stalni nevarnosti, da jih kdo zažge ter s tem prepreči izvoz v vojskujoče se države.
Bukarešta, 28. aprila. Danes dopoldne je ne-
nadoma prispelo na bukareštansko letališče nemško vojaško letalo. Iz tega letala sta izstopila dva potnika, oblečena v civilno obleko, in sta bila sprejeta od večjega števila Nemcev in od ravnatelja civilnega letališča. Cez pol ure sta se poslovila in odletela z letalom v Sofijo.
Romunski uradni krogi ne dajejo nobenih pojasnil o prihodu nemškega vojaškega letala, pač pa se v splošnem zatrjuje v dobro obveščenih krogih, da je letalo prineslo s seboj kopije od nemške »Bele knjige«, v katerih je popis angleških nakan s Skandinavijo.
Vedno več zavezniških letal na Norveškem
London, 28. aprila, j. Današnji dan je na norveškem bojišču minil brez večjih dogodkov! Nemci_ in zavezniki stalno 'dovažajo vojaštvo in vojni material, s katerim hočejo okrepiti svoje postojanke za bližnje spopade. Doslej so imeli nedvomno Nemci pobudo v rokah, ker so dejansko obvladovali glavne točke na Norveškem, v prvi vrsti pa gorske doline od Osla proti Trondhjemu. Svojo prednost so si Nemci izvojevali na ta način, da so že pred začetkom operacij vtihotapili v glavne norveške luke svoje vojaštvo in orožje. Zavezniške čete so se v velikem številu izkrcale, vendar pa zaradi svoje zakasnelosti niso mogle zasesti najbolj važnih točk in morajo sedaj napeti vse sile, da si pribore strateško močnejše postojanke. Nedvomno pa je, da je prvih nemških uspehov največ prineslo nemško letalstvo, ki se je usi-
dralo na edinih in redkih norveških letališčih. Angleži morajo najprej zgraditi umetne letalske baze. Čim bodo imela angleška bojna le-tala_ svoja oporišča na norveških tleh, bo delovanje nemškega letalstva precej omejeno. Nemška prednost se bo zmanjšala. Angleži so porabili še več zamrznjenih jezer za zasilna letališča. Zato tudi s čedalje večjim zaupanjem zro v nadaljnje borbe. Zanimivo je s tem v zvezi pisanje »Frankfurter Zeitung«, ki pravi, da nemški narod ne sme pretiravati uspehov Nemcev, ker dosedaj doseženi uspehi še vedno ne pomenijo končne zmage. Novejša poročila poudarjajo,, da se angleški bombniki v vedno večjem številu udejstvujejo in 'da so napadli vse važnejše nemške postojankhe in več prevoznih ladij.
Angleško ruska trgovinska pogajanja na pobudo Rusije
London, 28. apr. p. Politični urednik »Obser-vera« pravi, da je prišlo do novih angleško-so-vjetskih trgovinskih pogajanj na pobudo Sovjetov. Angleška vlada je predvsem zahtevala jamstva, da Sovjetska Rusija ne bo zvišala svojega izvoza v Nemčijo. Smatra se, da bo sovjetska vlada ta predlog sprejela in da predvsem ne bo izvažala v Nemčijo blaga iz tretjih držav. Odkar se je začela vojna na Norveškem, je bila Nemčija prvič prisiljena uporabljati lastne rezerve goriva. Zaradi tega postaja za Nemčijo potreba bliskovite vojne vedno nujnejša, če bi Sovjetska unija nadomestila te rezerve, bi izgubili zavezniki eno glavnih prednosti, ki jih imajo napram Nemčiji. Nevarnost, ki preti baltiškim interesom Sovjetske Rusije s strani Nemčije, bo igrala verjetno odločilno vlogo pri odločitvi sovjetske vlade o tem vprašanju. Angleška vlada bi bila vsekakor zadovoljna v primeru, če bi Sovjetska Rusija sprejela angleške predloge za nov trgovinski sporazum.
Angleško Italijanska trgovinska pogajanja se nadaljujejo
London, 28. apr. o. Zvedelo se je, da se an-gleško-italijanska pogajanja nadaljujejo. Sestanek med lordom Halifaxom in italijanskim poslanikom Bastianijem je imel glavni namen, da bi se nadaljevala trgovinska pogajanja, ki so bila prekinjena v začetku marca zaradi incidenta z italijanskimi tovornimi parniki, ki so prevažali nemški premog iz Rotterdama v Italijo.
Nova minska polja ob norveški obali
London, 28. apr. o. Angleška admiraliteta poroča, da so angleške bojne ladje položile nove mine v zapadnih fjordih. Admiraliteta je o tem opozorila vse trgovske ladje. Morska ožina na severu in na jugu Steinvaerskega otoka je bila tudi minirana,
Drobne
Rim, 28. aprila, m. »L’Avennire« piše v nekem članku o razmerah v Jugoslaviji in poudarja, da v tej državi vladata popolen mir in red. Nekaj dni je vladala iz posebnih razlogov neka psihoza, toda sedaj ima ljudstvo veliko zaupanje v dobro politiko svoje vlade. Isto velja tudi za hrvatski narod, ker ve, da Belgrad ne bo podvzel nobenih korakov brez vednosti in sporazuma z dr. Mačkom.
Zagreb, 28. aprila, m. Snoči je predsednik Pridobitnega sveta nemškega gospodarstva prof. dr. Hunge priredil ob priliki otvoritve zagrebškega velesejma večerjo, katere se je udeležilo okrog 200 oseb in na kateri je v svojem govoru ponovno poudaril važnost gospodarskega sodelovanja med Nemčijo in našo državo.
Članek nr nistra dr. Andresa v budlmpeštanskem flPester Lloydua'
Budimpešta, 28. aprila. »Pester Lloyd« objavlja na prvi strani članek jugoslovanskega trgovinskega ministra dr. Ivana Andresa ^o gospodarskih odnošajih med Jugoslavijo in Madžarsko. Dr. An-dres prikazuje v svojem članku predvsem razvoj izmenjave blaga med Madžarsko in Jugoslavijo po svetovni vojni ter navaja podatke o medsebojnem izvozu in uvozu. Dr. Andres naglaša, da se bo izmenjava dobrin med obema državama znatno zvišala in da bo nastalo plodno sodelovanje tudi na ostalih področjih, kakor n. pr. na področju turizma, tranzitnega prometa na kopnem, po morju in rekah, nakupa in prodaje surovin, gospodarskih organizacij itd. Jugoslovanski trgovinski in industrijski^ minister z zadovoljstvom ugotavlja, da se obe državi trudita pospešiti gospodarski napredek ter iskreno želita, da se oba naroda čim bolj spoznata in razumeta tudi na kulturnem polju. Medsebojno zbližanje se vrši v duhu prijateljskih čustev, ki vedno bolj vežejo obe državi.
Od tu iti tam
Glasilo pravosodnega ministra dr. Markoviča »Delo« se bavi z vprašanjem koncentracijske vlade, kakor jo propagirajo opozicijske stranke. Zunanje razmere po mnenju tega lista niso take, da bi nujno zahtevale koncentracijo, kakor jo pojmujejo opozicijske stranke. Položaj naše države je še vedno tak, da se lahko delno posveča tudi urejanju notranjepolitičnih težav. »Delo« pravi dalje, da bi bistveno vprašanje, če bodo vse stranke zastopane v vladi, Pač pa je treba imeti v vladi take stranke, ki predstavljajo večino Srbov, večino Hrvatov in večino Slovencev. List pravi, da dr. Mačku nihče ne more osporavati, da nima velike večine Hrvatov. Prav tako se ne da oporekati dr. Korošcu, da nima večine Slovencev. Od Srbov so v vladi JRZ in dr. Markovičevi radikali, ki predstavljajo večino radikalnega glavnega odbora. Dalje je še tukaj skupina Boža Maksimoviča in zemljoradniška stranka, ki predstavljal tudi lepo število srbskih glasov. List dalje pravi, da ne bi bilo nekoristno, če bi v vladi sodelovale še vse ostale politične stranke, vendar pa se boji, da bi taka vlada bik preveč pisana in bi ne bilo sloge glede ureditve naše države. Za demokratsko stranko pravi, da ima nedvomno svoje pristaše, vendar pa bi se z njenim prihodom v vlado položaj prej poslabšal, ker ne bi bilo enotnosti v stališču do sporazuma. List končno pravi, da načelno ne zavrača zamisli o koncentracijski vladi, pač pa meni, da je treba za tako dejanje prej urediti vse predpriprave.
Posebna delegacija banske oblasti in hrvaških gospodarstvenikov je odpotovala iz Zagreba v Budimpešto na obisk tamkajšnjega mednarodnega velesejma. Delegacijo vodi predstojnik oddelka banske oblasti za trgovino dr. Lamer. Delegacija bo v Budimpešti tri dni in bo ta čas stopila tudi v stike z uradnimi predstavniki madžarskega gospodarstva. Med drugim bodo obiskali tudi madžarskega trgovinskega ministra dr. Vaga.
Prvak Hrvaške kmečke stranke bivši poslanec Sigismund Čajkovac je imel v Zagrebu na zborovanju HSS govor, v katerem je poudarjal potrebo, da ostane hrvaško ljudstvo složmo in strnjeno. Rekel je, da so sicer ljudje na Hrvaškem, ki delajo proti sporazumu, vendar pa morajo vedeti, da škodujejo s tem hrvaškemu narodu, kajti žalitev od strani brata je hujša kakor žalitev od tujca. Hrvaški narod bo znal ceniti zasluge svojega sedanjega političnega vodstva in prav zato naj zvesto sledi smernicam voditelja dr. Mačka. Končno je dr. Čajkovac poudarjal izjave dr. Krnje-vi£a in dr. Mačka, ki sta jih ta dva dajala raznim tujim listom, in v katerih sta odločno povedala, da je hrvaška domovina nerazdružno povezana ? Jugoslavijo, in da se bo vsakdo temeljito zmotil, če bo računal na noslogo v naši državi, kadar bo morebiti prišlo do nevarnosti.
Minister za gozdove in rudnike dr. Džafer Kulenovič je odpotoval iz Belgrada v Herco-•grrvino, kjer bo imel večje Število političnih sestankov, in sicer prvega v Mostarju. Povsod se njegovj pristaši pripravljajo, da mu bodo priredili lepe sprejeme. Dr. Kulenovič bo verjetno podal važne politične izjave, zlasti glede svojega stališča o nadaljnjem urejanju naše države.
Zagrebški zdravniki se bore za to, da bi
država dala 50 milijonov dinarjev za popravilo in za zgraditev novih delov zagrebške klinike. Klinika ni samo znanstven zavod, temveč opravlja tudi veliko socialno nalogo, kajti v Zagrebu ni državne bolnišnice, kjer bi se reveži zdravili brezplačno. Navzlic temu dejstvu pa so dobivali oddelki klinike malenkostne dotacije iz državne blagajne,, da so prišli zato ▼ velike težave. Že prej so se morali do 75% sami vzdrževati. Prostori pa so pretesni in stotine bolnikov morajo odklanjati, čeprav bi bili potrebni kliničnega zdravljenja. Banska oblast je sedaj prva podprla kliniko in namenila za vzdrževanje te prepotrebne zdravstvene in znanstvene ustanove 5 milij. din.
V soboto so v Zagrebu odprli mednarodni spomladanski velesejem, ki je nekakšna revija hrvaškega gospodarstva. K otvoritvi so se zbrali zastopniki vseh oblasti, cerkva in raznih ustanov. Otvoritveni govor je imel predsednik velesejma Erber, ki je poudarjal pomen velesejma toliko bolj, ker je sedaj prvikrat odprt v samostojni Hrvaški. Velesejem je dobro založen z razstavnim blagom in je med drugim razstavilo svoje blago tudi veliko tujih tvrdk.
V	imenu hrvaškega bana je velesejem odprl
firedstojnik trgovinskega oddelka banske ob-asti dr. Lamer.
Skrunilce cerkve so prijeli v Zagrebu. Trije zeleni mladeniči, ki niso dosegli niti dvajset let, so stvorili družbo, ki se je bavila zgolj z vlomi- in tatvinami. Nazadnje so se spravili tudi nad cerkev sv. Klare blizu Zagreba. Vdrli so' nasilno skozi zakristijo, razbili dva tabernaklja in vs ecerkveno posodje odnesli. Iz ci-borija so raztresli hostije, zunaj pa so potem posodje na drobne kosce razbili, da bi ga lažje prodali. Nekaj tednov so imeli blago zakopano blizu železniške proge, dokler ga niso slednjič nesli nekemu zlatarju v Sisku prodat. Zlatar je takoj sumil in je poslal vajenca po policaja. Tako so vlomilce razkrinkali. Presenečeni so bili, ko so dobili tri pobaline, ki so z neverjetno predrznostjo vlamljali.
Vsa jugoslovanska trgovska mornarica je imela 1. januarja letos 185 ladij, ki so imele
v' celem 569.655 ton nosilnosti. Vse tc ladje pa obratujejo po širnih oceanih in le manjši del jih vozi ob domači obali. Vojni zapleti so imeli na trgovino po morjih velik vpliv. Dogajajo se nagle spremembe, tako da imajo ladje nekaj tednov preveč naročil, potem pa spet nastopijo tedni, ko je mornarica hrez posla. Posebno se je povečalo prevažanje blaga v Anglijo, kajti precejšen del angleškega trgovskega brodovja sodeluje pri vojnih operacijah kot pomožno ladjevje. Po drugi strani pa so se zaradi vojne podražili prevozni stroški.
Čoln s petimi kmeti se je prevrnil sredi Drave v soboto blizu vasi Lovreeani pri Varaždinu. Pet kmetov se je vsedlo v čoln in hotelo priti na drugo stran reke. Ko so priveslali do srede reke, pa jih je nenadoma zgrabil močan vrtinec in prevrnil čoln. Kmetje so se obupno borili z valoviem, vendar pa sta dva utonila. Ostali trije bi nedvomno našli smrt v reki, če ne bi prišli na pomoč ljudje ‘o jih vse izmučene potegnili na suho.
»N’ mav čez izaro«
Dodatne odredbe glede delavcev s Poljske
Nemške oblasti so odredile, da morajo vsi civilni delavci in delavke iz bivše Poljske nositi na desni prsni strani V6ake obleke posebno znamenje. Ta znak je 5 cm visok in širok kvadrat rumene barve z violetnim robom in violetno črko »P«. Delavci in delavke 6 Poljske morajo nositi ta znak, da se po njem že od daleč razločijo od ostalih delavcev. Prestopki 6e kaznujejo z denarno globo 150 RM (mark) ali z zaporom do 6 tednov. — Vojni ujetniki za čas bolezni ne dobivajo nobene plače v gotovini. Posestniki, ki zaposlujejo vojne ujetnike, smejo od plače, ki jo prenakazujejo vojaški oblasti, odtegniti za v6ak bolezenski dan po 54 pfenigov. Hrano in stanovanje dobijo oboleli ujetniki tudi med boleznijo.
Koroški drobiž
Izšla Je naredba, ki pravi, da je vsak posestnik s posestvom nad 5 ha dolžan dovoliti preiskavo svoje obdelane zemlje. Posebni strokovnjaki bodo preiskovali sestavine tal vsaj na vsakem hektarju obdelane zemlje. Namen te preiskave je v tem, da
se določijo pomanjkljive sestavine zemlje in da se bo pozneje lahko odredila primerna pomoč.
Pri Potočah, v bližini Brda pri Šmohorju, »o lani izsušili kakih 50 ha močvirja.' Ostalo močvirje ob Zilji cenijo na okroglo 5.000 ha. Sedaj 6e veliko govori o sistematičnem izsuševanju, vendar pa kaže, da, bo za la	dela treba več let,	ker bi	bilo
potrebno regulirati	najprej samo Ziljo	in	vse	gorske hudournike, ki	se stekajo v Ziljo.
V	Vidarji vasi	pri Pliberku je umrl	Krevčev
Zdravko, star komaj 19 let. Mladi Zdravko je bil priden slovenski društvenik in dober tamburaš. Umrl je na posledicah želodčne bolezni v celovški bolnišnici.
Otvorfeni so bili zopet novi nemški otroški vrtci v Medgorjah, Bilčovsu, Žrelcu, Škocijanu, pri Božjem grobu, v Zvabeku in Galiciji.
Kovinski zbirki za Hitlerjev rojstni dan so v Celovcu pridružili tudi 6pomcnik Bernarda Špon-hajmea, zadnjega samostojnega koroškega vojvoda.
Koroška prednjači po številu rojstev pred vsemi deželami Vzhodne marke. Razmemo visoko je število nezakonskih otrok, katere označuje celovški »Grenzruf« kot »predzakonske«, češ, da se predvsem v južnem delu dežele sklepajo zakoni šele po prvem ali drugem otroku.
Vrtnarstvo je tudi donosen posel
Sekcija za pospeševanje vrtnarstva za Celje in okolico je ustanovljena
Celje, 28. aprila.
V	konferenčni sobi okoliške šole v Celju so danes dopoldne zborovali člani društva »Rejec malih živali«, ki se je preosnovalo v društvo »Mali gospodar«, članom so se pridružili tudi prijatelji društva, zlasti vrtnarji iz Celja in bližnje celjske okolice. Zborovanje, pred katerim je bila seja, je vodil predsednik g. prof Mirko Bitenc. Bilo je zaradi posebnih pomembnih sklepov ter predavanj kmetijskega referenta g. Cimermana Martina o vrtnarstvu in njegovem pomenu za mesto, zlasti pa za našega malega človeka, ter zaradi predavanja g. Aljančiča o reji kuncev, zelo važno in zelo zanimivo, škoda je le, da se ga ni udeležilo še večje število prebivalstva.
Kmetijski referent g. Cimerman je govoril prav zanimivo in strokovno o pomenu vrtnarstva za kmeta in malega človeka. Na zborovanju se je ugotovilo, da, žal, naši ljudje ne poznajo niti najpreprostejše zelenjadi. da vse premalo cenijo zdravo in tečno zelenjad. Da je vrtnarstvo rentabilno zlasti v Celju kot industrijskem mestu in še posebno glede na bližino kopališč kakor so Rimske toplice, Laško, Dobrna, Rogaška Slatina itd., ni treba posebej omenjati. V Celje in omenjena kopališča uvažamo zelenjavo največ iz južnih krajev. Statistični podatki mestnega tržnega nadzorstva nam povedo prav zanimive podatke, koliko zelenjave se je uvažalo v zadnjih letih v Celje in kakšno vrednost predstavlja ta yzelenjava. Od decembra do aprila uvažamo v Celje največ zelenjave, t. j. endivije, špinače, glavnate solate, precej tudi korenja, peteršila, karfijole itd. V letih 1937 in 1938 smo uvozili 6000 kg endivije, kar predstavlja vrednost 36.000 din, potem 4000 kg peteršila, korenja in kolerabe za 24.000 din. V letu 1939—1940 se je uvozilo 3000 kg solate, kar predstavlja 60.000 din vrednosti in 2500 kg peteršila, korenja in kolerabe, za 25.000 din. Mestno tržno nadzorstvo pa ne razpolaga s podatki uvožene zelenjave iz okrajev Konjice, Šmarje pri Jelšah, Laško in celjskega okraja kot takega. Gotovo je, da je izvoz iz ten okrajev toliko kot iz južnih krajev, če ne še večji. Letoviški in zdraviliški kraji uvažajo zelenjavo tudi poleti, ker kmetovalci teh krajev zelenjave ne pridelajo dovolj. Iz tega sledi, da Celju zelenjave primanjkuje in to posebno po; zimi. Če bi bilo več zanimanja za vrtnarstvo, bi lahko ostalo doma mnogo denarja kmečkim in drugim delavskim slojem. Da se vrtnarstvo v celj-
ski okolici izplača, je predavatelj pokazal z zanimivo statistiko mestnega zavetišča, kjer je razvidna visoka aktivnost zelenjadnega vrta.
Nad vse koristna je zamisel društva, kako pomagati ljudem do zboljšanja vrtnarstva. Še važnejše je vnovčenje zelenjave, tako da bi tudi mali človek vnovčeval blago sam na trgu ali pa s pomočjo društva. Potrebno si bo zavarovati trg v zdraviliščih in toplicah, kamor bi pošiljali zelenjavo vsak dan, ostanek pa bi prodali strankam v Celju, ki bi bile stalne odjemalke. Takšen način je v navadi v Italiji in od tam gre zelenjava malih vrtnarjev v severne države v ogromnih množinah. Gotovo je, da bi na tem polju bilo še mnogo težkega, toda koristnega dela. Vrtnarstvo je koristno m donosno, posvetiti mu je potrebno le več pažnje, ki bi bila koristna posamezniku in celotnemu narodnemu gospodarstvu.
Vse to je dalo pobudo in obenem temelj, da so zborovalci sklenili, da ustanove pri društvu posebno sekcijo, katere naloga je, da se bo posvetila posebno vrtnarstvu. Sekcija bo prirejala teoretična in praktična jjredavanja pod strokovnim vodstvom, združila vse vrtnarje in skušala zavzeti domači trg in trg v zdraviliščih, ker bi s tem mnogo pridobili mali ljudje. Predsedništvo sekcije je prevzel g. Cimerman Martin. G. prof. Mirko Bitenc je pozval vse navzoče, da pridobijo za to sekcijo tudi druge prijatelje.
Sledilo je prav aktualno predavanje g. Aljančiča o reji kuncev. Tudi tej gospodarski can0K‘ ljudje danes posvečajo premalo pozornosti. Predavatelj je omenil zadnjo svetovno vojno, ko je nastalo pomanjkanje mesa in kako prav so prišle številne lese malih živali. Tudi v današnjem času se že mnogokje sliši, da primanjkuje dobre klavne živine, cene rastejo, tako da si mali človek težko privošči meso. V tej zvezi je poudarjal tudi važno vlogo reje malih živali.
Da bi se pospešila reja malih živali, daje društvo v Celju vsem. ki bi hoteli rediti kunce, brezplačno mladiča pod pogojem, da ga vrnejo po letu dni.
Prof. Mirko Bitenc je nato govoril o pasmah, ki pri nas najbolj uspevajo, to so nemški ovčnja-ki in angorske pasme.
Ustanovitev sekcije bo vsa javnost gotovo pozdravila z vsem navdušenjem, društvo pa pričakuje, da se bo članom sekcije pridružila še množica okoličanov iz bližnje in daljnje celjske okolice.
Novo mesto
Srčna želja po miru med sprtimi in pobesnelimi narodi ter po prizanašanju bratomorne vojne vsaj na Balkanu se dviga in razlega do neba iz naših vernih rodoljubnih src. Zlasti nesrečne vojne žrtve iz svetovne vojne smo prve pozvane, da za nedolžno prelito kri, ki je tekla za svobodo naše domovine, izprosimo božjega usmiljenja in priza-nešenja naši domovini najhujšega — vojne. V tem duhu in namenu organizira okrajni odbor Združenja vojnih invalidov v Novem mestu s sodelovanjem Oblastnega odbora UVI v Ljubljani in tovariških organizacij ter njih prijateljev in somišljenikov romanje in zborovanje na prvo nedeljo po Binkoštih dne 10. V. 1940 na Zaplaz — Dolenjske Brezje — k nebeški Materi, Kraljici miru, da izprosimo v Njenem hramu in pred Njeno podobo to, česar svet brez božjega usmiljenja ne bo dosegel, naj se še tako trudi in prizadeva. Za romanje in izpeljavo tega cilja vlada že danes med vojnimi žrtvami, njih prijatelji in somišljeniki Bogu služne in patriotične zamisli veliko zanimanje. Predpriprave in izpeljava programa pa bodo zahtevali tudi precej materialnih žrtev. Mi za tako vzvišeno zamisel ne prosimo podpore, vendar bomo za vsako nakazano podporo, ki jo bo darovalcu narekoval čut in glas vesti, iz srca hvaležni. Kdor nas bo razumel in svojo vest poslušal, naj se blagovoli poslužiti naslova »Okrajni odbor Združenja vojnih invalidov v Novem mestu«.
Krožkom Slovenske dijaške zveze in Fantovskim odsekom!
Krožkom SDZ in FO smo poslali znake, letake, lepake, položnice, pooblastila za nabiralni dan za kočevske Slovence, ki se bo vršil na vnebohod
2.	maja. Nabiralni dan traja ves dan do 8 zvečer. Lepake nalepite takoj, letake pa razdelite med ljudi dan pred zbirko in ua dan zbirke.
Pooblastila za pobiranje prispevkov dajte potrditi (vidirati) pri pristojni policiji ali pa na glavarstvih, če to od vas zahtevajo!
Skupek zbirke pošljite po odbitku vseli stroškov čimprej po položnicah, ki smo vam jih poslali.
Ponovno prosimo, da pokažeto pri zbirki vso potrebno živahnost In vnetost, da bomo vsi z uspehom zadovoljni. — Slovenska Straža v Ljubljani.
Za dobavo 800 kubičnih metrov drv bo
1.	maja spet licitacija v mestnem gospodarskem uradu in opozarjamo prodajalce, naj dražbe ne zamude.
Natečaj Za osnutke za Dom onemoglih na Bokalcah. Mestna občina ljubljanska je podaljšala termin za oddajo načrtov do sobote 8. junija 1940 ob 12 in s tem razveljavila rok 22. maja 1940, vsi drugi razpisni pogoji pa ostanejo nespremenjeni v veljavi. Na zahtevo pošlje mestni tehnični oddelek v Ljubljani še en izvod situacije 1:1000 brezplačno.
Umrl je danes v Ljubljani g. AVŠIČ JAKOB, pisarniški ravnatelj banke »Slavije« v p. v 89. letu starosti. Pogreb bo v torek, 30. aprila popoldne. Ura pogreba bo naknadno objavljena.
Gospodinjska šola šolskih sester v Repnjah
Namen kmetijsko gospodinjske šole je vzgojiti dobre gospodinje ter jim vcepiti veselje do dela in jih ohraniti domači grudi.
Tečaj je zimski in traja šest mesecev od 1. oktobra do 31. marca. — Sprejemajo se dekleta od 17. leta dalje, ki so uspešno dovršila ljudsko šolo. Kmečka dekleta, ki ostanejo po končani Soli na domu, imajo prednost. Srejmejo se pa tudi one, ki mislijo potem na službo. Nekolkovano prošnjo je treba poslati vodstvu najkasneje do 15. avgusta in ji priložiti zadnje šolsko izpričevalo.
Pouk je praktičen in teoretičen ter obsega vse, kar mora znati dobra gospodinja in mati. Predvsem se gojenke vežbajo v kuhanju, serviranju, šivanju, urejanju hišnih prostorov, ravnanju s perilom, postrežbi bolnikov, vrtnarstvu, kokošjereji, prašičjereji, govedoreji.
Teoretični pouk obsega naslednje predmete: verouk, vzgojeslovje, računstvo, gospodinjsko knjigovodstvo, gospodinjsko spisje, nauk o hrani, gospodinjstvo, higijeno, uporabo sadja, vrtnarstvo, živinorejo in živinozdrasvtvo, mlekarstvo in krojno risanje.
Mesečna oskrba znaša 350 din. Plačuje se vsaki mesec vnaprej. Namesto denarja Be sprejmejo tudi živila, kot: mast, moka, sadje, vino, bukova drva itd.
Gojenke naj prineso s seboj potrebno perilo
—	zimsko in letno, obleke za praznik in delavnik,
4	rjuhe za posteljo, 2 prevleki za zglavnik, 3 bri-salke za obraz, 2 za noge, 8 servijete, 2 bela kuhinjska predpasnika, 8 delavne predpasnike, 1 črn predpasnik za nedeljo, dežnik in ogrinjalko (plet).
Poleg drugih tudi en par visokih čevljev za delo, krtačo za obleko in čevlje, zobno krtačko in kozarec, žepni nožek in glavnik, nekaj rut za delavnik in vsaj 2 za nedeljo in praznik. Vsaka naj prinese tudi nekaj blaga za pouk v šivanju ali denar za nabavo istega.
Vpisnina znaša 25 din; za knjige, zvezke in druge šolske potrebščine prispevajo 125 din; za obrabo inventarja in razsvetljavo 50 din. Skupno torej 200 din.
Naj lepša dota za vsako dekle je pač stanu primerna izobrazba.
Ljubljana
Koledar
Danes, ponedeljek 29. aprila: Robert.
Torek, 30. apriia: Katarina Sijenska.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Iyrševa cestu 6; mr. Hočevar, Celovška c. 62; mr. Gartus, Moste - Zaloška cesta 47.
Opozarjamo na današnjo produkcijo šole Glasbene Matice, ki bo ob četrt na 7 zvečer v veliki f ilharmonični dvorani. To je prva letošnja produkcija, ki bo dala račun dela v šoli Glasbene Matice v tekočem šolskem letu. Vabimo starše in prijatelje Glasbene Matice, da poselijo prvo letošnjo produkcijo v velikem številu. Nastopili bodo gojenci solo-pefja, klavirja in violine, dalje mladinski zbor in mladinski orkester. Začetek točno ob četrt na 7. Sjx>red v knjigarni Glasbene Matice.
Slovanski klub priredi v t o r e k 30. t. m. predavanje o temi: »Slovenska ali slovaška Panonija v IX. stoletju«. Vstop prost. — Po predavanju bo občni zbor Slovanskega kluba. Vsi prijatelji Slovanskega kluba iskreno vabljeni!
Izlet v južno Srbijo. Umetnostno-zgodovinsko društvo v Ljubljani priredi v dneh od 18. do
26.	maja izlet v južno Srbijo z ogledom Skoplja, Ohrida, Dečanov ter najvažnejših umetnostnih sjiomenikov. Izlet vodi konservator dr. Fran Mesesnel. Interesen tje dobe vse informacije pri konservatorskem uradu v Ljubljani, Narodni muzej, v dopoldanskih urah.
Društvo inženirjev v Ljubljani sklicuje članski sestanek v torek 30. aprila točno ob 20. Sestanek bo v društveni predavalnici v Kazini, Kongresni trg l-II. Na tem sestanku se bo razpravljalo o vprašanjih, ki so na dnevnem redu letošnje glavne skupščine Zveze inženirskih društev kraljevine Jugoslavije v Skoplju 5. maja, in o predlogih, ki jih bo naše društvo stavilo na glavni skupščini. Člani bodo na sestanku obveščeni tudi o podrobnostih potovanja na skupščino. Zaradi važnosti sestanka naj bo udeležba članov čim številnejša.
»Divji lovec«, ljudska igra s petjem, bo zaključila letošnjo sezono dramskega delovanja frančiškanske prosvete. Vsi, ki vam ugaja pestrost življenja našega naroda, posetite predstavo, ki bo na vnebohod 2. maja ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani. Vstopnice si lahko rezervirale od pone-deljka dalje v trgovini Sfiligoj v Frančiškanski ulici.
Razpis. ASG Gorenjec razpisuje za 5. maj 1940 majski medklubski slalom za seniorje v Krnici pri Kranjski gori. Start pod Kriško steno, cilj nad kočo v Krnici. Proga je dolga ca. 850 m z 110 m višinske razlike. Tekmuje se po pravilih m pravilnikih JZSS. Tekmuje lahko vsak verificirani tekmovalec. Žrebanje številk 5. maja t. I. ob 10 dopoldne v koči v Krnici. Razglasitev rezultatov m razdelitev daril isti dan ob 16 na istem kraju. Vsak tekmuje na lastno odgovornost. Prijave je poslati na naslov: ASK Gorenjec, Jesenice, Krekov dom do 4. maja; poznejše prijave se bodo sprejemale v koči v Krnici do 10 na dan tekme. Prijavnine ni! Vodstvo tekme si pridržuje pravice spremembe razpisa.
Gledališče mladih. Danes, 29. aprila ob 20, bo Gledališče mladih ponovilo v frančiškanski dvorani Cankarjevo *Lepo Vido«. Igro je zrežiral. in jo scensko opremil Sintič Zvonimir. Jože Borko je z govorilnim zborom pokazal na način in tehniko prednašanja tudi v recitaciji. Igra je tudi ,flo igralski strani imeli velik uspeh, saj pri predstavi sodelujejo najboljše moči gledališča kakor Kači-čeva, Svetetova, Battelino, Blanč, Borko, Raztresen, Starič, Štiglic in Zemljan. Vstopnice si nabavite že v predprodaji, ki bo v ponedeljek pri dnevni blagajni v frančiškanski pasaži od 10 do pol 13 in od 15 do 18.
Šoferji, avtomobilisti in mehaniki, ki žele biti premeščeni (prekomandirani) k avto - transportnim edinicam ali pa v mehanične delavnice, naj zato takoj zahtevajo potrebne tiskovine pri »šoferskem društvu Volan« za dravsko banovino v Ljubljani, Čopova ulica 2. Istotam dobe potrebne tiskovine poklicni šoferji, ki nameravajo nastopiti službo v vojski kot plačani nameščeni šoferji.
Podružnica sadj. in vrtnarskega društva v šiški priredi v torek, 30. aprila ob osmih v šoli v Sp, šiški predavanje o porabi zelenjadi v kuhinji in njenem konserviranju. Predava učiteljica gospodinjstva gospa H. Kelhar. Vabijo se posebno gospodinje in one, ki mislijo postati!
Program radio Ljubljana
Ponedeljek, 29. aprila: 7 Jutranji pozdrav
—	7.05 Najjovedi in poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Za oddih (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Opold. koncert Radij, orkestra — 14 Poročila — 18 Zdravstveno predavanje: Duševna in telesna občutljivost človeka (ga. dr. Bož. Zajec-Lavričeva — 18.20 Zd. Fibich: Vesna, sinf. slika (plošče) — 18.40 Kvarni vplivi na naš narodni organizem (Vojko Jagodič) — 19 Napovedi in poročila — 19.20 Nac. ura: Potomci Relje Krilatice (Živorad Vukosavl jevič, Bgd) — 19.40 Objave — 19.45 Več manire — pa brez zamere (Fr. Govekar) — 20 Kmečki trio — 20.45 Uverture (plošče) — 21.15 Koncert za violoncello: prof. Čenda Šedlbauer, pri klavirju prof. Pavel Sivic — 22 Napovedi in poročila — 22.15 V oddih igra Radijski orkester.
Torek, 30. apr.: 7. Jutranji pozdrav — 7.05 Naj>ovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 11. šolska ura: Trboveljski slavček (Lj. Mrzel) — 12 Mandoline in balalajke (plošče) — 12.30 Poročila in objave — 13 Napovedi — 13.02 Opold, koncert Radij, orkestra — 14 Poročila — 18 Zbor orglarske šole — 18.40 Vrhunec verskega življenja: Ljubezen (Fr. Terseglav) — 19 Napovedi in poročila — 19.20 Nac. ura: Vpliv nacionulizma na umetnost (dr. Drago Cvetko, prof. v Lj.) — 19.40 Objave — 19.50 Deset minut zabave (Fr. Lipah) — 20 Spomin Zrinjskemu in Frankopanu: 1. Uvodna oe-seda (inšp. prof. S. Kranjec); 2. Radijske orkester — 21.45 A. Dvorak: Slovanski plesi, simf. suita (plošče) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Slavni slovanski skladatelji (plošče).
Drugi programi
Ponedeljek, 29. aprila: Belgrad: 19.40
Ruske romance. — Zagreb: 20 Simfonični koncert. Bratislava: 19.50 Ibsenova drama: »Gospa z morja«. Praga: 22.35 Mandoline. — Sofija: 20 Simfonični koncert. — Beromfinster: Lahka glasba. — Budimpešta: 20.10 Orkestralni koncert. — Bukarešta: 21.10 Vokalni koncert. — Trst-Milan: 17,15 Vokalni koncert, — 21 Simfonični koncert. — Rim
-Bari: 22.10 Čelo. — Florenca: 21 Plesne pesmi. ___
Sottens; 20 Oikettralni koncert.
Šport
žez
nedeljo
Med sloven. smučarji je že več sloge in uvidevnosti
Razprava o osnutku pravil Slovenske smučarske zveze je bila mirna, dostojna in strokovna
Ljubljana, 28. aprila.
Včeraj ob 20. so se v damski sobi kavarne Emone zbrali delegati slovenskih smučarskih klubov, da v skupnem razgovoru prerešetajo in v soglasju popravijo bodoči pravilnik za Slovensko smučarsko zvezo. Tega sestanka so se udeležili zastopniki 25 klubov. Bili so navzoči vsi klubi ljubljanske in gorenjske podzveze. Manjkali pa so vsi zastopniki klubov mariborske podzveze. Iz te podzveze sta bila prisotna le dva delegata. Čudna in rekli bi skoraj nerazumljiva se nam zdi odsotnost Štajercev ob takem trenutku, ko se odločujejo stvari, ki se tičejo vseh Slovencev - smučarjev. Dvomimo, da oni ne bi imeli k sestavljenemu in predloženemu pravilniku ničesar pripomniti. Dogoditi se seveda zna, potem ko bo pravilnik na žalost brez njih sprejet, da bodo šele tedaj začeli govoriti, da s tem in tem ne soglašajo in da oni mislijo o tem tako in tako. Toda tedaj ne bo več mogoče takih zamujenih mišljenj upoštevati. Njihovo nezanimanje za današnji sestanek je obžalovanja vredno.
Današnji sestanek pa je imel poleg drugega namen razčistiti odnošaje med Gorenjci in ostalimi smučarskimi delavci. Ti odnošaji že dolgo niso najboljši. V zadnjem Času pa se je medsebojno nerazpoloženje še stopnjevalo in je obetalo velik kvar vsemu slovenskemu smučarskemu športu. Temu so hoteli priti na kraj vsi dobro misleči in napredek slovenskega smučarstva ljubeči delavci. Vse hvale vredno je, da so se na obeh straneh
našli uvidevni in popustljivi športni delavci, ki so uvideli vso kvarnost takega razmerja. In današnji sestanek naj bi razbistril kalne vode.
Sestanek je vodil znani in ugledni smuški strokovnjak g. Joso Goreč. Navzoči pa so bili poleg zastopnikov omenjenih klubov še izkušeni in za slovenski smučarski šport zaslužni delavci, kot Gnidovec, dr. Ferenčak, Zupan, Betetto in dr. Kot rečeno je imel sestanek namen izpopolniti in dostaviti sedanjim pravilom nekatere dostavke, ki bi bili v interesu vseh klubov in v korist slovenskega smučarstva. Dalje je hotel današnji sestanek odstraniti veliko skalo med Gorenjsko podzvezo in ostalimi podzvezami. Gorenjce so dobro pripravljeni zastopali gg. činkovec, Ažman in Božič. Od točke do točke so pravilnik bodoče Zveze natančno prebirali in vsakdo je imel najlepšo priliko, da doda svoje mnenje glede tega in onega. Seveda so se Gorenjci te debate udeleževali v največji meri. Vse točke so šle še kolikor toliko gladko, le o sestavi bodočega upravnega odbora Zveze in o verifikaciji tekmovalcev se niso mogli zediniti. —-Zato so zastopniki gorenjskih klubov zaprosili za enotedenski rok za premislek in po tem roku da bodo dali svoje mnenje glede tega. Prav nič ne dvomimo, da ne bodo prišli do ugodne rešitve teh dveh stvari, ki so prav za prav tehničnega značaja. Zanimivi so bili predlogi posameznih delegatov, kako preprečiti doslej toliko uporabljanje »kapra-nja< in prestopanja tekmovalcev iz kluba v klub. Nam se zdi predlog Zveze, ki ga je predložila delegatom, kar prikladen in ni vzroka, da ne bi
tukaj prišli do soglasja. Misel tega predloga je nekako takšna:
Ko klub v mladem tekmovalcem zagleda njegov talent in upa doseči z njim s šolo in vež-banjem uspehe, tedaj naj ga takoj verificira za svoj klub. Verifikacija je brezplačna in onemogoča tekmovalcu vsak prestop v drug klub, ozir. sledi prestopu 30 mesečni suspenz za tekmovalce pod 18 leti, 15 mesečni pa za starejše. Tako velik suspenz ima namen odvrniti tekmovalca od prestopa iz matičnega kluba, oziroma ga za nadaljne športno udejstvovanje onesposobiti. — Namen teh ostrih ukrepov je, da mladi tekmovalci ostanejo v svojem matičnem klubu, ki je za njih skrbel in jih vzgajal, in se za klub žrtvujejo, ne pa, da ves trud in delo požanjejo morda oni, ki bodo mlademu, talentiranemu smučarju več ponudili. Da bodo torej »kupili« sad, ki je zrastel na drugem vrtu.
Vendar pa si tudi glede tega predloga niso bili vsi edini in so se čula druga mnenja. Kot rečeno so Gorenjci zaprosili za enotedenski rok za premislek. Prav je, da se vse točke pravilnika tehtno prouči in da bo enkrat za vselej konec dosedanjih nesporazumov in prepirov.
Zaradi enotedenskega roka seveda niso mogla biti pravila Slovenske smučarske zveze dokončno sprejeta. G. Goreč je naprosil vse delegate, naj si izberejo čimprejšnji datum za ponovni sestanek, na katerem naj dokončno popravijo in sprejmejo pravila. Kajti šele tedaj bo omogočen ustanovni občni zbor Zveze.
Kot kaže, so se znašli smuški športni delavci na isti poti, na poti, ki vodi kvišku. Iz vsega srca jim želimo, da delajo v bodoče sporazumno za do-I bro vsega slovenskega smučarstva, ki naj ponese • z zmagami ime Slovenije in Jugoslavije v širni 1 sveti
Presenetljivi rezultati v prvem razredu
Hermes — Disk 1:0
Na igrišču SK Ljubljane so včeraj dopoldne odigrali prvenstveno tekmo domači Hermežani in Domžalčani. Moštvo Hermesa je bilo kompletno, dočim so Diskovci nastopili s samo rezervo, v kateri so bili le trije igralci prvega moštva.
Igra je bila primerna tja za tretji razred, ako bi ga pri nas sploh imeli. Kakor so nekateri igralci Hermesa igrali požrtvovalno in z voljo, tako so bili drugi malomarni in — domišljavi. Danes je Mogel vsakdo videti, kako se zna goditi moštvu, ki že pred tekmo računa, ali naj nasprotniku zabije samo deset ali več golov. Nogomet, ki sta ga predvajala oba kluba, je bil podeželski — posebno v pi-Vem polčasu, kar od kluba kot je Hermes m-kakor ne bi pričakovali. Res, da so bili Herine-žani nenehno v premoči in so skoraj stalno ogrožali vrata Diska, vendar pa so šli streli napadalcev vse kam drugam kakor v cilj. lu je bila očitna malomarnost nekaterih, ki se jim ni zdelo vredno pogledati, kje prav za prav vrata stoje. Seveda so imeli pri vsej igri tudi na koše smole. Proti današnjemu nasprotniku, ki je bil po večini v obrambi, so se Hermežani posluževali tudi povsem napačne taktike. Namesto da bi igro od časa do časa pritegnili na svojo polovico in nato s hitrimi prodori streljali na nasprotnikova vrata, so pa napadali v šestnajstercu kot brez uma. Nasprotnik je in.el skozi vso igro kar po 6—8 branilcev, ki so kaj uspešno odbijali nasprotnikove napade. Seveda iz takega načina igranja niso mogli doseči kai več. kakor sploh so. V drugo, ob podobnih prilikah, le več taktike!
Igra je kljub zmagi bolj žalogten dokaj Hermesovega znanja.
Sodil je g. Mrdjen.
Svoboda — Reka 2:0
Na Jadranovo igrišče so povabili Rečani Svo-
Dodaše.	,	,
Svoboda je predvedla predvsem v prvem polčasu kar dopadljivo igro, ki ni bila v rezultatu 1:0 dovolj izražena. Napadalna petorica danes m toliko ugajala k »t v zadnjih srečanjih. Vse premehki so in neodločeni, sicer pa imajo lep pregled igre. Najboljši del moštva je obramba (Sin-kule), ki energično čisti nastale situacije. Po poteku igre bi zaslužili precej večjo zmago, kot jo kaže končni rezultat.
Rečani še vedno niso uredili svoje vrste. Posamezniki so kar dobri igralci, ki pa jim v precejšnji meri manjka skupna igra, kar je pri igri kot je nogomet najbolj važno. Tudi njim manjka točnega streljanja in preigravanja svojega soigralca >na Cisto«. Malo jih je spremljala tudi smola, a ne v toliki meri kot nasprotnika.
Z današnjo tekmo so se Svobodaši znebili zadnjega mesta v prvenstveni tabeli.
Sodil je g. Dorčec.
Mars — Jadran 1:1
Na igrišču SK Ljubljane sta se danes v boju za točke spoprijela Mars in Jadran. Na tej tekmi se je pokazalo, da je Mars zadnje čase zaradi slabe kondicije nekaterih članov in zato, ker ne more nastopiti kompleten, občutno padel v formi, medtem ko Jadran stalno napreduje in bi lahko že v kratkem času postal odličen klub, če ne bi bil še do današnjih dni ohranil stare napake, ki so jo vzgledno predstavljali že predniki ^ današnjih mož, ki zdaj igrajo v Jadranu — nepopisnega slepomišenja in šarjenja pred nasprotnikovim golom. Jadran bi bil danes, če seveda ne bi imel nerod-nežev v prvih vrstah — zmagal najmanj s tremi
Soli razlike. Čudno, da se mu proti tako šibkemu larsu, kakor je bil danes, ni posrečilo ^zmagati 1 Mars je danes pokazal, da je moštvo, v katerem se večina posameznikov z vso resnostjo trudi ta čim boljši uspeh, celota, vsa enajstorica pa se nikakor ne more povezati. Tak vendar Mars nikdar ni bili Pri njem je bitko vselej odločala naravnost frapantna homogenosti Zdaj je pa to popolnoma neenotno moštvo. Neverjetno! Zlasti half-
linija, v kateri je »žel lavorike« g slabo igro center half, je pokazala, kako se da razbiti občutek enotnosti v prizadevanju za uspeh. Halflinija je v glavnem tudi kriva za današnjo slabo igro.
Sodil je odlično sodnik g. Emil Ehrlich.
Kranj — Bratstvo 2:1
Jesenice, 28. aprila.
Igra je bila zelo ostra. Občinstva je bilo precej, ki je bilo splošno mnenja, da je igra potekla izborno.
SK Železničar (Maribor) — SK Mura (M. Sobota) 5:0 (3:0)
Maribor, 28. aprila.
Močno pomlajeno moštvo simpatičnih Mura-šev proti razpoloženim Železničarjem ni moglo nič opraviti. Visok rezultat odgovarja popolnoma poteku igre. Sicer so tudi gostje imeli priložnost spraviti usnje v nasprotnikov gol, vendar je vratar to preprečil. Tekma je bila odigrana v zelo živahnem tempu. Opazilo pa se je, da Mura ni imela pravih tehničnih kondicij, kajti goalgeter se je izkazal tokrat kot mož, ki je štirikrat presenetil sicer dobrega vratarja Mure.
Sodnik g. Derganc je imel spričo discipline obeh moštev lahko delo. Obisk občinstva je bil srednji.
Živahna je bila predtekma dveh najmlajših moštev Železničarja. Zmagali so modri s 3:1.
SK Olimp t- SK Amater (Trbovlje) 2:2
Celje, 28. aprila*
Danes popoldne ob pol 5 je bila odigrana na igrišču Olimpa v Gaberjah prvenstvena prvorazredna nogometna tekma med gornjima kluboma. Igra je bila obojestransko lepa ter je potekla v redu in brez V6akih incidentov. V prvem polčasu je SK Olimp imel nekaj lepih prilik, katerih pa ni znal izkoristiti. Napad SK Olimpa je bil pred golom neodločen. V drugem polčasu je prešel Olimp v vodstvo, nakar je Amater pritisnil, da izenači. Po izenačenju so Amaterji hoteli doseči zmago, kar jim pa spričo dobre igre Olimpijcev ni uspelo.
Olimp je nastopil v pomlajeni postavi, v kateri je bilo opaziti zlasti mladega vratarja Ložarja, ki se je zelo dobro obnesel. Amater je pokazal lepo tehnično igro. Sodnik g. Maccoratti je sodil dobro in objektivno.
Juniorji Ljubljane so le z 0 s I podlegli hrvaški juntorski reprezentanci
Zagreb, 20. aprila, m. Danes dopoldne se je na igrišču Concordie odigrala prijateljska nogometna tekma med juniorji SK Ljubljane in reprezentanco juniorjev hrvatske banovine. Ljubljano so zastopali: Mikuž, Rupar, Puterle, Pile, Volavšek, Sedej, Strgar, Smole, Perharčič, Repanšek in Ha-cler. Igra se je zaključila s pičlo zmago hrvatske juniorske reprezentance z rezultatom 1:0 (1:0).
Prvi letošnji nastop lahkoatletov
Zelo agilna lahkoatletska sekcija SK Planine je priredila v soboto svoj prvi atletski meetitig, ki je bil obenem letos prvi v Ljubljani. Vreme sicer v začetku prireditvi ni bilo bogve kaj naklonjeno in vsak hip je bilo pričakovati večjega dežja. Toda agilnih lahkoatletov čmerikavo vreme ni prav nič oplašilo in so v celoti izvedli najavljeni program. Na stadionu, koder se je vršil meeting, se je zbralo nad 40 atletov, ki so si v prvo pomerili svoje moči. Glavni kader je postavila na zeleno polje SK Planina, prisotni so pa bili tudi Primor-jaši in Mariborčan Lužnik. Na tem meetingu doseženi rezultati so za začetek sezone kar zadovoljivi. Tu moramo omeniti prav dober skok Iliri-jaria Milanoviča, ki se je pognal 175 cm v višino. Dalje je odlično metal koj)je Mavsar v daljavo 57.85 m, in to pravijo, ni kaj posebnega, ker je že na treningih metal vedno nad 55 m. Kaže, da bo ta tekmovalec še odlična moč v naših lahkoatletskih vrstah. Planina je postavila poleg Mavsarja še dva odlična metalca Dolinarja in Urbančiča.
Med najlepše borbe včerajšnjega meetinga spada tek na 1500 m, kjer je član Planine Črto Potočnik (čepiav junior) le za prsa zaostal za Pri-morjašem Gaberškom! Dobri so bili dalje tudi rezultati teka na 100 m. Slabo pa so se odrezali tekmovalci v skoku na daljavo. V tej disciplini ni niti eden izmed njih preskočil 6 m. Meeting je v celoti kar dobro uspel, gledalcev je bilo pa, kakor po navadi, le pičlo število.
Tek 100 m: juniorji: 1. Burja Tone (Pl.) 12.1; seniorji: 1. Gaberšek Hansi (Pr.) 12.1.
Skok v višino: juniorji: 1. Milanovič Barne (II.) 1.75 cm; seniorji: 1. dr. Časny (Pl.) 1.60 cm.
Kopje: juniorji: 1. Dolinar Zvonimir (Pl.) 46.73 m; seniorji: 1. Mavsar Darko (Pl.) 57.85 m.
Tek 100 m: juniorji: 1. Mikuš (Pr.) 2:56.5; seniorji — 1500 m: 1 Gaberšek (Pr.) 4:35.
Krogla: juniorji 5 kg: 1. Nemečer (11.) 13.48 m; seniorji7 kd: 1. Jeglič Franc (Pl.) 12.52 m.
Skok v daljavo: juniorji: 1. Urbančič Tone 5.75 m; seniorji: 1. Lužnik (Maraton, Maribor) 5.98.
Tekme v srbski ligi
BELGRAD: BSK - Zemun 6:0 (3:0)
BASK - ZAK 1:1 (1:0) SKOPLJE: Gradjanski - Vojvodina 3:0 (1:0) SARAJEVO: Jugoslavija - Slavija (Sarajevo) 1:1 (0:1) -
H rvaško-slovenska liga
OSIJEK: Slavija (Osijek) - Ljubljana 7:0 ZAGREB: Gradjanski - Hašk 9:0
Slavija (Varaždin) - Concordia 6:2 SPLIT: Hajduk - Sašk 8:0
Bačka (Subotica) - Split 1:1 (1:0
Propagandni tek na 3000 metrov čez zapreke v Zagrebu
Na igrišču Concordie se je včeraj dopoldne, takoj po juniorski tekmi med juniorji SK Ljubljane in juniorsko reprezentanco Hrvatske, vršil tek čez zapreke na 3000 m z udeležbo dveh slovenskih tekačev Bručana in Kiena. Udeležba tekmovalcev je bila zelo močna, ker so se poleg domačinov udeležili tekem tudi Varaždinci.
Vodstvo tekmovalcev je takoj prevzela vodilna skupina, v kateri so	bili Kotnik, Flass	in	Bručan. Šele v končni	fazi	teka se	je stanje	vodečih
spremenilo tako, da je Kotnik z dobrim finishom zapustil ostale in z naskokom okoli 180 m kot zmagovalec tekel skozi cilj.
Vrstni red tekmovalcev je bil sledeči:
1. Kotnik Jože (C) s časom 11:09.4,
2. Bručan Jože	(P)	11:28 3	petinke,
3. Flass Viktor	(H)	12:05.0,
4. Kien Lado (P) 12:12.0.
Po rezultatih sodeč so se ljubljanski tekači prav dobro držali in sta poleg ostalih dveh prvih prejela tudi spominske plakete. Časi bi bili vprav odlični, da se ni med tekmo primerila tehnična napaka, katere posledica je bila, da so tekmovalci tekli kar celih 480 m preveč. Našima fantoma čestitamo k uspehu!
Obvezna telesna
vzgoja v Celju
Prvenstvo Ljubljane v namiznem tenisu
Ljubljana, 28. aprila.
Agilni SK Korotan je priredil v soboto in nedeljo gornji turnir v svojih prostorih na Rakovniku. Udeležba na turnirju je bila velika, ker so proti pričakovanju prišli tudi Hrvati. Ta gesta Hrvatov je lepa in bi bilo želeti, da se tudi v bodoče udeležujejo naših prireditev, obenem pa naj tudi naše igralce povabljajo na svoje.
Nastopili so sledeči klubi iz Zagreba: Hašk, Urania, Mladost, dalje iz Murske Sobote SK Mura, iz Celja SK Celje, od ljubljanskih klubov pa Planina, Mladika in prireditelj sam. Na igrah je nastopilo izredno veliko igralcev in sicer pri seniorjih 44, poleg tega 16 doublov, 18 moštev in 22 juniorjev. Torej je bila udeležba vsekakor lepa in! temu primerne ogorčene tudi borbe za prva mesta.
Pri seniorjih so se plasirali v finale: Blaži (Urania), Prohaska (U), Strojnik A. (Planina) in Dolinar Žarko (Hašk) — pri doublu pa so se pla-! sirali sledeči pari: Dolinar-Marič, Ulčar-Zgajnar, Vesel-Padovan in Blaži-Prohaska. V končno tekmovanje parov sta prišla Dolinar in Marič z zmago nad parom Ulčar-Zgainar (2:0) in Blaži-Prohaska z zmago nad parom Vesel-Padovan (2:1); pri moštvih sta se v finale plasirala Hašk z zmago nad Planino s 3:1 in Urania z zmago nad Celjem 3:1.
Pri juniorjih so se plasirali Vrečič od Celja z zmago nad Prohasko ž 2:1, Krašovec od Mladike z zmago nad Vrečičem II. z 2:0, Tršinar od Mladike z zmago nad Kelčecem (Mladost) z 2:0, Bradeško od Korotana zmago nad Bubanovičem (Urania) z 2:1. V finale sta prišla Vrečič iz Celja z zmago nad Krašovcem z 2:0 jn Bradaško (Korotan) z zmago nad Tršinar jem (Mladika) z 2:0.
Vrstni red je torej sledeči:
Juniorji: 1. Vrečič Edi (Celje); 2. Bradeško (Korotan); 3. Krašovec (Mladika).
Seniorji: 1. Dolinar Žarko, 2. Blaži, 3. Prohaska.
Double: 1. Dolinar-Marič (Hašk); 2. Blaži-Prohaska (Urania); 3. Ulčar-Zgajnar (Korotan).
Moštva: 1. Hašk, 2. Urania, 3. Planina.
Najlepše partije so bile pri juniorjih med Vrečičem iz Celja in Bradeškom (Korotan), kjer je bolj rutinirani Vrečič zmagal z 2:1.
Pri moštvih je bila zelo napeta borba med Haškom in Uranio, kjer je bivši državni prvak Ljubljančan Dolinar Žarko, ki sedaj tekmuje za Hašk, pripomogel svojemu klubu do zmage. Ostale partije so bile povprečne. Vodstvo je bilo v nekaterimi izjemami dobro.
Celje, 27. aprila.
Zaradi moralne in telesne vzgoje širokih ljudskih slojev je izšel leta 1934 zakon o obvezni telesni vzgoji, ki nalaga vsem občinam, da organizirajo na svojih področjih tečaje obvezne telesne vzgoje. Tako je tudi celjska mestna občina pričela s temi tečaji 1. aprila. Tečajniki so razdeljeni v pet skupin, katere vodijo za to usposobljeni vaditelji. Tečaji so v telovadnici I. deške osnovno šole, izvzemši sobote in nedelje. Razpoloženje tečajnikov je odlično, kar kaže reden obisk in vzorna disciplina.
Tečajniki — nekaj čez 200 — prihajajo na tečaje naravnost iz obrtne šole, kjer imajo pouk od 2—6. Mnogo je bilo ugibanj, če bodo tečajniki razumeli pomen obvezne telesne vzgoje in znali ceniti velike žrtve mestne občine. Z veseljem pa ugotavljamo, da tečajniki radi obiskujejo tečaje in s tem kažejo, da razumejo stremljenje zakonodaje.
Vaš dopisnik je obiskal danes zvečer tečaj, da bi napisal vtis ene telovadnih ur.
Tečaji se vrše na principu moderne telesne vzgoje s posebnim ozirom na telesne napake, ki jih dobe tečajniki od svojega poklica in dela. Ne polaga se pažnja samo na telesno vzgojo, ampak skuša vzgoja v veliki meri vplivati na vzgojo njihovega značaja in stalno jih opominja in navaja na geslo »Bogu otroci, domovini sinovi, nikomur pa hlapci!« Ta moralna vzgoja je zelo potrebna, ker prihaja velika večina tečajnikov iz najrevnejših slojev, v katerih se rada vgnezdijo različna legla protidržavnih stremljenj.
Tečajniki dobivajo ob vsaki telovadni uri hlebček kruha, ki ga z veseljem použijejo in se potem spet z večjim elanom pripravijo k delu. Navajajo jih poleg tega tudi k čistoči in higieni. ■ Zato so se prejšnji teden kopali brezplačno v šoli ' in čutili so se po kopeli kot prerojene in na ta način se najboljše potrjuje pomen čistoče in učinek je mnogo večji kakor pa v primeri, če bi jim več ur govorili o higieni. Imajo seveda med telovadbo tudi kratke nagovore ovrlinah, ki odlikujejo moža, in tako so pri današnji uri slišali o pomenu vojske. Po govoru so imeli še kratko igro.
Da ne telovadijo v svojih oblekah, katere so dostikrat zaprašene in znojne, je mestna občina nabavila vsem tečajnikom telovadne haleč, ki so označene s številkami, tako da ima vsak tečajnik vedno svoje hlače, katere hranijo v telovadnici.
Da tečajniki radi obiskujejo te telovadne ure, priča dejstvo, da se je javii tečajnik z željo, da sme še nadalje obiskovati telovadne ure, kljub temu, da ga je zdravnik oprostil obveznosti.
Trbovlje
Uradni dnevi okrajnega načelstva bodo po enkrat na mesec ob naslednjih dnevih: 8. majk,
5.	junija, 3. julija, 7. avgusta, 4. septembra, 2. oktobra, 6. novembra in 4. decembra v občinskih uradnih prostorih.
Novo poslopje za lekarno Bratovske skladnice so začeli graditi poleg stare bolnišnice. V nadstropju bodo tudi stanovanjski prostori za nameščence Bratovske skladnice. Na odločno pobudo predsednika Biskupskega si je Bratovska skladni-ca ustanovila lastno lekarno, s čemur bo prihranila velike zneske pri zdravilih, ki se bodo lahko zboljšala, obenem pa si še gradi moderno poslopje za lekarno samo.
Za Jugoslovansko tiskarno ? Ljubljani: Joie Kramarič. - Izdajatelj: Inž. Jože Sodja. - Urednik« Mirko Javornik. - Koknpisov ne vračamo, dom« Uhaja t—1h delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din, za Inozemstvo 25 din. Uredništvoi Kopitarjeva nlica 6-UL Telefon it «01 do 4005. Uprava: Kopitarjeva nlica 4.