Naročnina mesečno 25 Din, zu inozemstvo 40 Din — ne-deljsku izdaja celoletno 120 Din, za inozemstvo 140 Din Uredn išt vo jc v Kopitarjevi ul.b/IP Telefoni uredništvu; dnevna služba 2050, - nočno 2996. 2994 m 2050 VENEC Cek. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Pruga-Dunaj 24.79? U pravu: Kopi tu r-jeva 6, telefon 2992 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izhaja vsak dun zjutraj, razen poadcljka in dnevu po prazniku Manjšinski kongres 3.—5. sept. Včeraj je bil otvorjen v Ženevi pod predsedstvom Slovenca dr. Wilfana VI manjšinski kongres, ki po svojem zunanjem blesku in moči seveda ne dosega organizacije Društva narodov, ki bo letos že enajstič zborovalo takoj za manjšinskim kongresom, ki pa po svojem notranjem delu gotovo nič manj ne dopri-naša k medsebojnemu zbližanju evropskih narodov. Ko se je pred petimi leti pojavila ideja manjšinjskili kongresov, je proti nji nastopilo toliko razlogov in dvomov, da bi se žc ob rojstvu skoraj zadušila. Pomisleki niso bili čisto neopravičeni. Znano jc, s koliko ljubosumnostjo vsaka zlasti šc novovzrasle države čuvajo nad svojo integriteto. Po vojni je pa še prav posebno vzplamtela narodna zavest — a tudi narodna mržnja pri mnogih narodih in tako se je bilo bali, da bo kar prvi sestanek manjšin pokazal nekako isto sliko, kakor jo je pred kratkim študentovski kongres v Bruslju: da se bodo delegati med zmerjanjem in očitki še z večjo mržnjo v srcu razšli. Da ni prišlo tako daleč, gre hvala zelo pametni odredbi, po kateri se za vsako zasedanje določijo posebna vprašanja, katerih se morajo vsi delegati med obravnavanjem v ozkih mejah držati. Načenjanje posebnih vprašanj, ki niso na programu pa naj bodo šc tako pereče za kako narodnost, ni dovoljeno. Pošteno je treba priznati, da so manjšinski kongresi jako dalekosežnega pomena. Šestkrat so se že dosedaj zbrali manjšinski delegati k skupnim konferencam, prvič istočasno z lokarnsko konferenco. To skupno delo za-stopni'.ov najrazličnejših držav, izmena misli in stališč, osebno poznanje in spoštovanje — že to je neka pomembna vez med narodi, ki si sicer stoje dostikrat sovražno nasproti. Vsi ti manjšinski zastopniki pri svojem skupnem delu bolj kot kdorkoli drugi korak za korakom zadevajo na vprašanja, ki so rešljiva le v medsebojnem sporazumu in zato nujno rode spoznanje, da jc edino mogoča in edino pametna pot za evropske narode medsebojno spoštovanje in mirno medsebojno sporazumevanje. Počasi in zelo previdno, toda smotreno se manjšinski kongresi lotevajo vprašanj, od katerih šo nekatera zelo boleča in katerih bi se mnoge države sploh rade ne dotaknile. Toda že samo v tem, da se jih postavi v javnost, se vzbudi zanimanje in se ustvarja javno mnenje, ki je za vsako propagando nujno potrebno. V dosedanjih zasedanjih manjšinskih kongresov so se obravnavali v glavnem nasledili problemi. Stališče, ki naj ga zavzamejo narodne manjšine napram državi, v kateri prebivajo; razmerje do lastnega naroda in pa odnos do Društva narodov. — Kar se tiče stališča, ki naj ga zavzamejo narodne manjšine do držav, katerim so vključene, se je ponovno poudarjalo lojalno razmerje in pa pripravljenost za pozitivno sodelovanje pri državnih vprašanjih. V vprašanju odnosa do istokrvnih bratov onkraj državnih meja so dosedaj še vsi manjšinski kongresi poudarili neomajno pravo narodnih manjšin, da z istorodci, — in naj bodo kjerkoli — tvori eno narodno in kulturno celoto. V tem oziru bi morala v vsaki državi narodnim manjšinam biti dana svoboda, da se v narodno- kulturnem pogledu svobodno razvijajo in samoupravljajo. Glede Društva narodov pa imajo zaenkrat manjšinski kogresi slabe izkušnje. Saj je baš vprašanje manjšin problem, ki se ga DN skrbno izogiblje in ga ne mara načeti, ker se boji, da ne bi naletelo na nepremostljive ovire, ki bi lahko imele za posledico popolen razhod evropske družine. Manjšinski kongresi so potom svojih organov žc dosedaj zbrali mnogo materijala za proučavanje manjšinskega vprašanja. Semkaj spadajo najrazličnejše statistike, ki morejo mnogo pripomoči k pravilnemu presojanju in umevanju vprašanj, ki se neprestano ponavljajo kot sporne točke med raznimi državami Seveda pa ima ves manjšinski aparat predvsem nalogo, da pomaga in podpre narodnostne manjšine v boju za njihove pravice proti večinskemu narodu, kar je mogoče le z medsebojnim zaupanjem in najobsežnejšim dokazil-nim materijalom. Manjšinsko vprašanje kljub bagateliziranju od strani nekaterih držav, ki bi ga želele spraviti z dnevnega reda, krepko napreduje in stopa vedno bolj v ospredje evropske politike Za letošnje zasedanje vlada še prav posebno zanimanje, ker sc bodo obravnavale jako dale-kosežna vprašanja. Poseben interes vzbuja stališče, ki ga bo manjšinski kongres zavzel k Briandovein panevropskemu načrtu. Vsakdo mora priznali, da o kaki Panevropi ni mogoče govoriti, dokler se narodnostna nasprotja, ki marsikje enačijo sovražnosti, ne poležejo ali vsaj znatno ne omilijo. Z velikim zanimanjem se tudi pričakuje poročil o stanju narodnih manjšin po raznih državah, ki bo letos kakor Prvič izčrpno podano. V prvi vrsti pa se bo letošnji kongres peč.d z organizacijo narodne skupnosti, ki naj vsakemu narodu omogoči, "S dela in skrbi za svoje manjšine, ki so po državnih mejah odcepljene otl njegovega roil-nega telesa. Jasno, d a smo Slovenci na manjšinskem vprašanju zelo živahno zainteresirani Saj živi ! tretjina našega naroda izven mej naše nacio i Veteizdajniški proces v Trstu Podrobnosti iz predidoče razprave Iz drugega dne razprave, o kateri srno su-marično poročali v včerajšnji številki našega lista, navajamo danes še nekatere podrobnostj. Občinstva jc bilo veliko več nego prvega dne. Predsednik sodišča Gristi ni jc otvoril razpravo in začel nato sam či tati razna pismo, letake in liste. Grozilna pisma »TIGRA" Neko grozilno jnismo, ki je adresirano mi fašrističnega voditelju Kalina v Sežani, mu grozi, da bo obešen. Veliko vlogo igrajo nadalje grozilna pisma, ki so jih dobili jesenii leta 192R sežanski slovenski prvaki, ki so se zapisali v fašistično stranko. Eno izmed teh pisem sc glasi: »Izdajalec! Vidimo, da si slepo orodje v rokah fašizma, nc iz prepričanja, ampak iz golega koristoljubja. Zato jc vsemu slovenskemu narodu jasno, zakaj si podpisal tisto sramotno spomenico, ki jo je objavila Agencija Štefani 25. avgusta. Ti si sc udal pritisku Graziolija in njegovih agentov. Tvoj strah pa te ne bo opravičil pred narodom, katerega stalno izdajaš s svojim podlim obnašanjem. Da to ne bo ostalo nemaščevano, za to bo že skrbela naša organizacija. Popazil si čast Krasa pred drugimi našimi zemljami in dolžnost vseh poštenih Kra.ševcev je, da to sramoto operejo s krvjo. Nc boš ušel pravični kazni, ki si jo zaslužil. Za vse svoje pismene in ustinene izjave boš dajal odgovor. poNe žrtvujte za krušni dan, kajti ta denar *o uporabiia za financiranje macedonskih komitašev.« — V nekem drugem članku tega lističa, ki se daktilo-grafuje. jc napisan članek, v katerem se grozii »vandalskemii centiirionu Graziioliju v Sežani«. Predsednik bere nato list »Primorski slas«. v katerem ie med drugim rečeno: .Odločili smo se. da nadaljujemo borbo proti fašizmu v Italiji, dokler Itali ja ne bo dala naši manjšini pravice, ki ji slišijo po človeškem in božjem pravu.« Beroč nadaljnje naoirje. podčrtuje general Gristini napade proti dinastiji, duceju in režimu. V raznih letakih sc govori ludi o požigih italijanskih šol. ki nedolžno slovansko deco poita li janeu je jo. jo odevajo po sili v ballilsko uniformo in učijo črt it i rodno mater in rodili dom«. V teh letakih se opominjajo tovariši na Krasrn da podvojijo svojo borbo proti italijanskim institucijam. Obeta se skorajšnja zmaga jugoslovanskega naroda nad nasilniki. Pri tej priliki je postalo očitno, kakor nravi r svojem poročilu o procesu ^Piccoloc od dne 3. septembra, kakšnega sistema so se nnsluze vali slovenski teroristi, da so dosegali, da so njihovi tovnriši hitro in točno izpolnjevali njihove naredibe«. Poseben poudarek je polagal predsednik sodišča tudi na nek letak, v katerem se obžaluje, da sc ie otro«k: vrtec na Preseku zonet otvoril. potem ko je bil že dvakrat zažean. Z ozirom na neko slovensko zastavo, ki so io ob tei nriliki razobesili nernnnei, nravi ta listič, obračajoč se k fašistom: »Kljub temu na =e je razobesila, o vi pnsji sinovi, ena slovenska zastava.« Druga letaki cvsuiero politične in gosno-darske razmere v Italiji in napovedujejo čas. ko se Iki ves italijanski narod dvignil proti fašizmu. Nek letak pozivi je starše, naj ne dajejo otrok v ljudske vrtce, kjer učiio otroke že od četrtega leta li ubiti nma/nno IHIijo in mrz.iti lasten narod" Nato wčne tajnik brati r^/ne no-liciisk« ovadbe o delovaniu »slovenskih četa-šev«. Posebno se nendia int.nu;vna delavnost Rovka in Kosmača k.ikor tudi Bevkove neveste. kot ve'!k akoionaš označuje tudi \ndrpi Um. fredi. Informatorji ep+nšev so sp nahajali celo na goriški kvesturi. Naredile voditeljev na no-sa m o* ne člane sorrrunlzaeiic« so Ivle nisane ? nevidnim črnilom. Nui več jp izdal Ciril Kosmač iil pa Komar, mož in /ena. tzpovedh** vseuriliščnika Manfreda Nniboli ob*irnti ie ovadb«, ki se tiče Antonija Man f red a. Bil je vpisan ua padovansiki naltie države. Jugoslovanska vlada je dala pred kratkim Nemcem kulturno in šolsko avtonomijo. Skrajni čas ie žc, da nas naši sosedi. Italijani in Nemci, od katerih se eni radi sklicujejo na svojo plemenitost in drugi na kul-turnost. posnema io in dajo našim bratom iste pravice, ki jih njihovi istorodci med nami uživajo. Delavski sveti Belgrad. 3. sept i V ministrstvu za socialno politiko nc izdeluje načrt zakoua o delavskih »vetih ur i bauskih uvruvah. uniyerzi za socialne in politične nauke. Bil je vpisan tudi v »Guf« (Gruppo Universitario Fns-cista), v katerega jc vstopil maju meseca 1929 in je pripadal milici s činom navadne črne srajce. V koprskih zaporih je svoje delovanje obširno izpovedal in jc tajnik sodišča to izpoved v celoti prebral. Manfreda pruvi, da se je leto 1928 v Gorici slučajno seznanil /, Maksimilijanom Rejcem in njegovim bratom Albertom. Imeli so več sestankov. Eden izmed teh sestankov je bil napovedan na gori Sabotinu. Šel je do vznožja gore, kjer jc srečal neznanca, kateremu je povedal parolo, katere ga je naučil v obtožnici večkrat imenovani študent Jelinčič. Tn purola sc je glasila: >.štiri Svobodni«. Na Sabotinu so sc potem zbrali še dr. Avgust Sfiligoj. študent Gutnik, tolminski čevljar Šorli. nek slovenski učitelj iz Mcle. in neki Logar. Na tem setanku sc je govorilo o borbi proti fašizmu in o borbi proti izseljevanju Slovanov iz Julijske krajine. Sestanek je trajal do zore. Iz čitunja tajnika se razvidi, da je Marifre, da izdal veliko oseb tako iz goriških dijaških krogov kakor iz kobariškegn okraja, ki da so pri akciji pomagali. O goriški dijaški organizaciji je dejal, da jc bila razdeljena v srenje, kateri je bil na čelu načelnik. Dijaških srenj je bilo šest, iil sicer v Tolminu, kateri jc načeloval Anton Valenčič, doma iz Vole, v Kobaridu, katero je vodil Manfreda, v Idriji, kateri je načeloval Slavko Ferjančič, v Bači, katero jc vodil Kosmač, v Brdih, kjer sc Manfreda voditelja ne spominja več, in na Vipavskem, kjer jc predsedoval srenji Kalin. Za voditelja vsega jugoslovanskega ireden-tističnega pokreta označuje Manfreda Alberta Rejca (ki ne biva več v Italiji). Manfreda je tudi dal podatke o tako zvanili celicah. Ena glavnih nalog ccliic jc bilo razširja nje slovenskih-časopisov »Slovenca« in »Jutra« ter drugih prepovedanih slovenskih žurnalov. Manfreda je tu.n razširjal letake, v katerih so sc Slovenci i. pozivali, naj nc grejo na volišče ob znanih volitvah v fašistični parlament. V zvezi z razširjanjem teh manifestov je Manfreda predvsem obtožil poštnega sela Dorčetn Koreneta v ko-Wriškem kotu in čevljarja šorlija iz Tolmina. Nato so sc brali drugi policijski ra]x>rti. ki sc bavijo / istim predmetom. Bral se jc tudi raport goriške policije, kateri jc bi! v poslan šele v zadnjem času in kateri slika teroristične akcije, izvršene v zadnjem času. Nok raport tržaške policije (KMoča, da so sc razni manifesti, potem pa izvodi znanega italijanskega protifašističnega dnevnika »Liberta« in italijanskega antifušistionega humorističnega lista sBecco Giatlo« našli skriti v pisalni mizi Franca Marušiča v Banca d'America c dTtalia v Trstu. Zmešnjava Začetkom včerajšnje obravnave med branjem gori navedenih dokumentov se je začelo nekaj šušljati. Policisti in častniki so sc dvignili in šli iz dvorane. Nato jc predsednik, general Gristini dobil neko pismo, katerega je tiho prebral in izročil državnemu tožilcu Dcssiju. Pismo je prinesel v dvorano Diamanti, vršilec dolžnosti komandanta 38. niiličnc legijo San Gi- usto, ki vrši tedni po Ii-Iii obsežno varnostno službo. Obrazi so bili v. i c t i v skrbeli. Zakaj se jc šlo, se od oblasti ni moglo /vedeti. Obtoženci Glede obtožencev piše Popolo
  • bile tiste, ki so šele spravile policijo, katera se je do tedaj prizadevala zaman, na sled atentatorjem. Brali so sc tudi ru|M>rti, ki se bavijo s skriv. nostnim umorom Murangonija in njegove žene v Ricmanjrill, glede katerega se vrši šele razprava, vendar pa pravijo, da je v to zadevo zapleten tudi sedanji obtoženec Nikolaj Kosmač ki da jo o tem umoru zaupno govoril. Drug <'«,• kuincnt/i govorijo o posknšenili atentatih na f,i. šista Kurcto in na kraškega fašističnega ka < • ta mi Graziolija, na katerega naj bi vrgla bomb«, ko bi se peljal na avtomobilu na inšpekcijsko potovanje |x> Krasu Od sedanjih obtožencev se nikomur ti nameravani atentati niso se dokazali, »Popolo di I rieste« v svojem poročilu o procesu pu namiguje, du bi mogel biti v to zapleten Marušič. ki velja za voditelja teroristične organizacije v tržaški okolici. Kakšna je bila bomba Glede atentata na uredništvo trž.!-kega !i-,t.v zvemo, o-Anal v furlanskem Vidmu slovenskega agitatorja Rejca, ki ga je imenoval za dopisnika sEd-ino-sti«. Drugi brat Rejca je imel z njim daljši razgovor o položaju slovenske manjšine v Julijski Benečiji. V prihodnjih letih jc v ed.no obiskoval kroge pni Edinosti«. Naročila 11111 je dajal vedno Rejec, ki mu je nekoč povedal, da jc sedaj postal član tajne organizacije. V Gvctrežu jc bil meseca avgusta 1928 velik shod študentov. Med tovariši je užival popolno zaupanje. Bevk je obširno navajal, kako je izvrševal »aročila tajne organizacije. Bevk je tudi priznal, da je imel ua razpolago tajni alfabet, katerega pa sp ni posluževal. .V nadaljnjem zasliševanju so spraševali Bevka tudi o tem. ald je bil član oreanizacije za tajno izseljevanje p roti fašistov i/ Italije. To jp obtoženec odločno zanikal. Navedel je. da ve sati.o to. da je bilo treba dva mi! inskn protifo-sista smraviti v inozemstvo radi intervencije an-tifašistične centrale v Parizu. Končno pi je lc priznal, da je sodeloval pri pobegu več Slovencev. ki so meseca rnaia I9CN hoteli pobegniti v Jugoslavijo. Dal je je Bevk še izjavil, da ie razdeljeval protifašistične letake. Obširno je potem govoril o tajnih sestankih članov studentovske organizacije, na katerih so go- ' vorili o protifašistovskem delovanju. Tako ie na-vaial, da je Rejec, preoblečen kot fašist, prekoračil j italijansko mejo v goriškem okrožju. Okt« :____u__1___i- vuiv^ciicv ifiunirruu Manfreda je izjavil, da je pristopil U organizaciji šele po požigu v Tolminu deceuUjra t929. Manfreda ie bil obenem član faSistične stranke in dvvenske organizacije. Leta 1926 se je prvij udeležil političnega shoda Slovencev v [>stu. k' uan.i bilo pripušče-uU* vikoli 30 oseb Kot navduše- razprave obtožencev s(>ortnik sc ,e udele-žil ustanovitve --portnega kluba Alba v Kobaridu, kaferemu so pripadali Slovenci in Italijani. Leta 1927 je bil še predsednik športne skupine v Vidmu, kateri so pripadali samo italijanski študenti. Leta 1928 pa se je že začel marljivo učiti zgodovine. Takrat se je zavedel, da ima tudi on narodno zavest. Po branju o velikih možeh se mu je porodila želja, da bi tudi sam nu-pravil kaj velikega. Vendar se ni hotel udeležiti nobenega atentata. Bolelo ga je ko! sina -lovenskiii staršev, da se tradicije njegovega naroda in jezika ne priznavajo, takrat se je zavedel, la tudi on pripada jugoslovanski domovini. Vendar ni!i lakrat niti danes nima čuta sovraštva proti Italiji. Nikdar ni bil član terorističnih organizacij. Slučajno se i« sestal 1 Rejcem, ki ga je vabil v organizijo. Bi! o poročevalec fv!ino, Kobarida. Pri zadnjih političnih volitvah je vrSil živahno propagando. Pripadal jp k skupini Airija . ki je vrnila samo pasivni odpor. On n; vede! nič • -,.r„,. »hj. nem delovanju drugih skupin v sli >rganiza<-iji Prihodnji obtoženec jc letni Ciril Kosmač kateremu ie Rejec obljubil, da :uu bo pomagal, samo če dokaže, la je '':(>:- S!,, K- '• -ganlzatorjev Večkrat morala nuuša - t p;jvi.?.» ■"«■ i iz Proseka a ji -«rcv - -jik j -mež s;,i ,(a-> ; ..... v,-r . .,.• _ K este, ne bo v« >t>f(7l- raaa č?sxa •.ta Nadalje pa je bil zaslišan eden glavnih obtožencev Ferdinand Bidovpc Priznal je, da je skupno z Milošem položil bombo na svetilnik in natresel po stopnicah svetilnika ko- J ^mistične letake, ter je tudi zažgal vrvico. Nato se jc govorijo o atentatu na redakcij« Popolo di Trieste«. , lavna pozornost se je obračala na Bldovca. Njegova tovariša Miloš in Maruši?, sta pobledela in napeto zasledovala vsako njegovo besedo. Bidovec je izjavil, da je prve dni meseca l'e-oruarja obiskal Maruši?a v njegovem stanovanju, rta mu sporoči, da ima peklenski stroj, čegar moč jo ve?ja, kakor onega stroja, ki je bil položen na svetilnik. Ob koncu prihodnjega tedna se mu je sporočilo, da se mora bomba prinesti v redakcijo Popolo di Trieste . Po naročilu Marušiča je šel petem skupno z Milošem par dni prej v uredništvo lista, siguren, rimski in fašističen.« Napoljski »Mattlno koustatiru veko v no in rteomajno italijanstvo Julijske Benečije in skle-•|k». da obtožencev tržaškega nrecesn ne vodi noben uvnževanja vreden ideal, ampak da hočejo le preprečiti in onemogočiti prijateljske odnosa j c in sodelovanje tned Itali jo in Jugoslavijo, katero rimska vlada Jugoslaviji ponuja. Oni mislijo. da sc Italija da ustrahovati ali po provo-kacijah dos,orientirati. Treba jih je prepričati, da Italija spričo tega ne zgublja svojega miru, ampak da bo mirno in hladno zločince vedela zadeti z mečem pravice. Primerno jo tudi, da se proces vrši \ Trstu, da so vsak lahko prepriča, kako veliko jo nasprotje med fantastičnim slovanskim iredentizniom, ki Trst smatra kot svoje mesto, iu med resnico, ki se bo vsakemu v Trstu s solnčno jasnostjo posvetila: du je namreč srce lega mesta italijansko do zadnjega vla-kenca. Zato bi bilo dobro, sklepa >Muttino« svo j članek, dn bi procesu prisostvovali inozemski časnikarji, predvsem žurnalisti iz Jugoslavije. Piccolo- polemizira v prvi vrsti z bclgraj-sko >Pravdo« in z govorico, da bodo jugoslovanski emigranti iz Italije vložili na Društvo narodov peticijo, \ kateri bodo protestirali proti režimu, ki so izvršuje napram slovanski manjšini v Italiji — ter pravi, da Italija s procesom proli obtožencem zasleduje namen, da razgrne popolno sliko zločinskega delovanja teroristične organizaci je, ki je ogrožala mirne odnošoje med Italijo in Jugoslavijo ter mir sploh. To da jo bolj hvaležen predmet za Društvo narodov, nego pritožbe proti navideznemu slabemu ravnanju Italije z Jugoslovani, ki uživajo najpopolnejše državljanske pravice. Otvoritev manjšinskega kongresa Manjšinsko vprašanje — eden najvažnejših evropskih problemov Ženeva, 8. sept. as. V t. kongres evropskih narodnih manjšin je otvoril danes z nagovorom dr. NVilfan. Generalni tajnik kongresa dr. Amende je izjavil, da pri vprašanjih narodnostnih manjšin ne gre samo za usodo mnogo milijonov ljudi, temveč za vseevropski problem, katerega politični pomen je v tem, da vsaka manjšinska skupina lahko služi v narodnostno pomlrjenje ali pa da še poveča iu razpiha uasprotstva v Evropi. Navajal je, da bodo poročila tajništva jasno pokazala, da obstojajo skupine narodov, ki se smatrajo za manjšine v skoro vseh evropskih državah, Iti dane3 sploh ni več nobene enotno zaokrožene nacionalne države ln da je torej v mednarodnem smislu popolnoma nesmiselno. če bi se hotela danes kaka država razširiti na stroške druge države. Evropski problem manjšin se danes ne more rešili več s spremembo me- ja. Ravno zato se mora spopoluiti manjšinsko pravo. Na Poiucarejevo noto o manjšinah Je odgovoril dr. Amende, da leži rešilno sredstvo za mir Evrope ne v tem, da se zamolči vprašanje uianjšiu, temveč edino v tem, tla se o njih obravnava re.°no Že je minul čas, da bi se vprašanje rešilo s tem, da bi večinski narod enostavno vsrkal vase manjšine. Danes more voditi pot do re?itve evropskih iežkoč samo s tem. da sc narodnosti med seboj spoštujejo. Nato so bil izvoljeni trije odbori: za objavo sitiincijskega poročila manjšin, za organizacijo narodnih skupnosti preko državnih mej in ca mednarodna organizacijska vprašanju. Vprašanje Paucvrope pride jutri opoldne na razpravo pri Društvu narodov. Zmagoslavje francoske aviatike Po svečanem pristanku Costesa in BeMontea v New Yorku Pariz. 3. sept. AA. Vest o srečnem pristanku letalcev Costesa in liellontu na ne\vyorškeni letališču v Cortisfieldu je prispela v francosko prestolnico okrog polnoči. Na trgu Concordije je "btl« zbrana desettisočglava-množica, ki je sprejela vest z ogromnimi manifestacijami za francosko letalstvo: Polet francoskih letalcev preko Oceana je irajal 37 ur in 18 minut. Množice ljudstva, zbrane na pariških ulicah, so vzklikale od veselja. Ljudje, ki so prihajali iz gledališč in koncertnih prireditev, so se pridružili množici, tako tla so bile vse ulice in veliki bul-vorji pobii navdušenega občinstva. Predsednik francoske republike Doumergue je takoj, ko je tloznal o srečnem koncu poleta letalcev Costesa in Bellontea, poslal obema letalcema brzojavno svoje čestitke. Istotako minister zn zrakoplovstvo Eynar iu ameriški preds. Hoover. Letalec Costes bo. kakor se izve, odlikovan z redom Legije časti druge stopnje. ,Matin<- poroča, tla bo Costesova žena prihodnji teden odpotovala v Newyork, z njo pa letalec Codos, ki bo poskusil zboljšati svetovni rekord v daljavo z letalom »Vprašaj., in sicer v smeri proti Carigradu. Ne\vyork, 3. sept. Francoska letalca Costes in Bellonte sta bila pri svojem pristanku v Curlis-fieldu sprejeta od mnogotisočglave množice, ki jih je burno pozdravljala. Med drugimi so bili prisotni ludi Lindbergh s svojo soprogo, francoski poslanik, francoski generalni konzul v Newyorku in zastopnik newyorškega župana. Množica je predrla poli- cijski kortlon. Nato je poskusila policija prevarati tok množice s tem, da je dvignila na ramo,dva preoblečena policista, da bi s tem speljala množico v napačno smer. Ljudje so j>a spoznali prevaro in pritisnili v smeri proti Costesu in Bellonteju, katera je množica 500 ljudi obkolila pri neki steni in sta morala Costes in Bellonte najprej dati intervju, v katerem sta izjavila, da sla imela na potu siabo vreme. Če bi bila imela veter za hrbtom, bi bila dospela že preje. Le po daljšem trudu se jima je posrečilo izriniti se iz množice in dospeti v hotel. Pozneje je izjavil Costes, da je letalo trikrat zašlo v velike, viharje. Najprej na irski obali, takoj potem nad Oeeuuom, nazadnje pa nad Novo čikol-sko. Drugi vihar je potisnil letalo za 100 milj proti jugu. Ker letalca nista zagledala nobene suhe zemlje, sla so pozneje zopet povrnila proti severozapa-tiu. Ob 3 zjutraj francoskega časa sta prvič opazila suho zemljo. Predsednik Hoover jima je poslal prisrčno čestitko. Pariz, 3. sepl. as. Vest o tem, da sta Cosies in Bellonte dospela v Ameriko, je izzvala veliko navdušenje. Radi ogromne popularnosti sta oba pilota s svojim uspešnim poletom dosegla mnoga denarna sredstva. Costes bo dobil iz raznih premij, zavarovalnin itd. 50 milijonov frankov ali 2 milijona dolarjev. Ce bo letel še od Ne\vyorka v Dallas v Texasu, bo dobil še posebno nagrado 25.000 dolarjev, ki jo je obljubil polkovnik Eastvvood samo za to, tla bo mogel francosko letalo osebno pokazati prebivalcem Texasn. V Heimivehm zmagala zmerna siruja Steidle in Pfriemer odslovljena — Knez Starhemberg - edini voditelj Dunaj, 3. sepl. as. V Heimvvehru je končana kriza med voditelji. Oh« prva zvezna voditelj« dr. Steidle in Pfriemer šta bila nor seji zveznega vodstva v Schladmlugu odslovljena. Dobila sta zahvalo za svoje dosedanje delovanje, za novega edinega zveznega voditelja pa je bil izvoljen znam garnjeavstrijski deželni voditelj Heimvvehra knez Starhemberg. Domneva se, da je dr. Steidle padel radi svojih večkratnih govorniških izpadov, v katerih nazadnje tudi zveznemu kanclerju dr. Scho-berju ni več prizanašal. Dr. Schober je ratli Steid-lejevih osebnih napadov prekinil z njim vsako zvezo in razpravljal samo še s štabnim šefom Rauter-jem, naslednikom majorja Pabsta. Obenem z dr. Steidlejcm iu dr. Pfricmerjcm so podali ostavko tudi generalštahni šef Rauter in Oheregger ter vsi organi zveznega vodstva. Novi zvezni voditelj, knez Starhemberg je star 31 let. Čuje se da bodo Ster-hembergu postavili ob stran nekakšni vrhovni svet uglednih, materielno neodvisnih mož pod vodstvom vojaško izobraženega in organizatorično izkušenega štabnega šefa za vodstvo poslov. V heim-vvehrovskih krogih se sedaj že obžaluje, da Heini- \vehr ni sama vstopila v vlado. Druga napaka Heimvvehra pa je bita ta, tla so izid ustavnega bo-jii orisali kot poraz Schoberjeve vlade. Kot program kneza Starhemberga se lahko smatra njegov govor na zborovanju v Stevru, v katerem 'je izjavil: >Mi n i s in n prišli zato. da bi svojim sodržavljanom, ki daues še korakajo za rilečo zastavo, napovedali hoj, temveč da jim povemo, da je njihova bol tudi naša bol. V državi, v kateri bomo vladali, ne ho mogoče, da hi kak Sieghanl (guverner propadlega Bodenkreditanstalta) smel izjaviti, da je pripravljen, udeležiti se obnove Steyra s prispevkom 1 milijona Šilingov, katerega je zaslužil s tem. tla je pripravil oh kruh na tisoče delavcev. Oni gospodje, ki dobivajo svojo modrost iz Sovjetske Rusije, so nemškega delavca izdali mednarodnemu vfclekapitalu. Mi se nikdar nc bomo ponižuli, da hi postali ganla podjetnikov. Naši politični cilji niso slabši mezdni pogoji za delavce in boljši nogo.ii zu podjetnike, temveč naš cilj je vključitev nemškega delavca v nemško liurodno skupnost.« Grška vlada proti katoliški Cerkvi Afene, 3. sept. as. Grška vlada je vzbudila pozornost s lem, da je izdala posebne odredbe proti rimskokatoliški Cerkvi. Vlada je pozvala rimskokatoliške duhovnike, ki stalno bivajo ua Grškem, da ne smejo nositi take duhovniške obleke, ki hi liila stična obleki grško-ortodoksnih duhovnikov. Katoliški duhovščini se ožita, da naj-rajša nosi slično obleko, da hi si lažje pridobila zaupanje priprostega grškega naroda. Nu lo misel pa je vlada prišla ratli lega, ker je v zadnjem času več pravoslavnih prestopilo v kal. Cerkev. Grška vlada je vsem rimskokatoliškim duhovnikom, ki M sc na to prepoved ne ozirali, zagrozila z izgonom. Venizelosova vlada, ki ima izrazito framason-sko obilježje, je že ponovno neprikrito pokazala osi proti kat. Cerkvi, v zadnjem času v vprašanju agrarne reforme, ki jo bila izvedena odločno proti cerkvenim Interesom. Podkarpatska Rusija dobi avtonomijo Praga, 3. sepl. AA. Listi iz Užhoroda prina-Sajo danes intervju z guvernerjem Podkarpatske Rusije, ki je Izjavil, tla pogajanja glede avtonomije Podkarpatske Ku-ije napredujejo. Kar se tiče meniorandov, ki jih je poslal Društvu narodov poslanec Kurtiak, je izjavil guverner, da jih ne more prepovedali, vendar po njegovi godbi ne more Društvo narodov ničesar ukreniti, ne da bi se prej dogovorilo s češkoslovaško vlado. ■ • - r— JBofl v Maroka Pariz, 3. sept. AA. Poročajo iz Rabatu: Francosko namestništvo jo izdalo poročilo, ki pravi, tla so francosko čete imele na ulžirsko-nutroški meji boje / v eliko tolpo maroških vstnšev. 1' run-eu-ske čete so vstaše prisilile, da so se z velikimi izgubami umaknili. Pri tem je padlo 22 legiijo-nurjev, ranjenih pa je bilo 24. Francoske regularno čete so imele 12 ranjenih. Kako so odkrili ostanke Andreeja Stockholm, 3 septembra. AA. Časopisje pri-občuje poročilo, ki ga je izdal vodja norveške ekspedicije Gunar Horn o tein, kako je odkril ostanke polarnega raziskovalca Andreeja in njegovih tovarišev. Ekspedicija je prehodila kakih 400 km skozi polarno noč. Nato opisuje Horn podrobno, kako je ladja zadela v snežni kup. Posadka st je začela zanimati za nenavadno snežno kepo. Nato so llorn in člani njegove ekspedicije z nadčloveškimi napori izkopali ostanke Andree-jeve ekspedicije s sekirami, llorn potrjuje, da je dnevnik Andreeja bil v snegu in zmrznjen, da pa so poleg tega našli knjigo z beležkami o prehojeni poti. ki ima samo nekaj strani. Navzlic femu pa so ti podatki ogromne važnosti. Oslo, 3. sept. as. Preiskava okostij, ki jo je izvršila posebna komisija v Troniso, je dognala, da hrbtne kc 11, ki so jih našli v čolnu, niso človeške, temveč otl severnega medveda. Zalo je dvomljivo, ali je Andree dosegel Kvil6yo z enim ali z dvema tovarišema. Tremsii, 3. sept. as. Andreejeva polarna tragedija je sedaj pojasnjena. Iz dnevnika je razvidno, da je Fracnkel na potovanju po ledu omagal in umrl. Po kratkem poletu se je balon poškodoval najbrže na 83 stopinji širine. Nato je ekspedicija korakala po trdnem ledu v severovzhodni smeri. Dne 5. septembra so potovali po ledu. Andree in Slrindberg sta dosegla otok par dni po 5. septembru. Slrindberg je umrl najprej ter ga je Andre pokopal. Andree pa je preti svojo smrtjo shranit dnevnik pod seboj. Dunajska vremenska napoved. Večinoma jasno, temperatura se bo zvišala. Lokalni vetrovi. Znižanje sokov za nakladanje ■in razkladanje Belgrad, 3. sept. AA. Koki za nakladanje in razkladanje se znižajo od 24 normalnih ur na ti polnih ur in lo: a) za vse industrijske kroge brez ozira na vrsto in serijo vagonov, v katere se blago naklada, b) za vse postaje, na katerih se naklada in razklada sladkorna pesa. in to samo za pošiljke sladkorne pese, c) za postaje Belgrad, Belgrad-Sava, Belgrad-KInuica, Belgrad tovarna sladkorja, Zagreb glavni kolodvor, Zagreb-Sava. Zagreb r. k., Zagreb tovorni kolodvor — brez ozira na vrsto blaga in serijo vagonov, v kaiere so blago naklada, ti) za vse pristaniške posiaje na podlagi odredbe pristaniških tarif v zvezi z lokalnimi tarifami, odsek VI. Tu omejitev se, izda na osnovi členov 2, 03 in 80 uredbe o železniškem prometu in velja od 10. septembra pa do konca t. I. (lz kabineta g. ministra prometa.) Premestitve Belgrad. 3. sept. Po službeni potrebi so z rešitvijo trgovinskega ministra postavljeni: Martin Matkovic zn profesorja v 7. I. na državni trgovski akademiji v Dubrovniku; Janez Jezeršek za suplenta v 9. .1. na državni tekstilni šoli v Leskovcu; Dragotin \Vugner za suplenta v 9, L nu drž. Irg. akademiji v Osijeku; Pavle Vrankar za suplenta v 9. I. na drž. trj;. akademiji v Nišu; .Franc Novak zn začasnega predmetnega učitelja na drž. puškar-ski šoli v Užicah; Rudolf IJžnik za strokovnega učitelja v 2. 11. na drž. obrtni strokovni šoli srednje tehnične šole. v Ljubljani; Pero Spasojovič, učitelj, v 3. II. drž. puškarske šolč v Kranju, na drž. strokovno obilno šolo srednje tehnične šole v Ljubljani; Jakob Ravnik, strokovni učitelj v 3. UL in vršilcc dolžnosti upravnika drž. puškarske šolo v Kranju, na državno puSkarsko šolo v Užice; Anton čoš, strokovni učitelj v 3. III. drž. strokovne šole v Kranju, na drž. puškarsko šolo v Užice. — Ker so vsi imenovani premeščeni po službeni potrebi, imajo pravico do potnih in selitvenih stroškov. Važen obisk Belgrad, ".sept. AA. V nušo državo jc tc dni prispel H. Cornrd, ravnatelj hipoteka rno banke z;i pospeševanje hotelirstvu v Parizu. — Semkaj ga jc povabilo društvo Potnik«, du prouči naše turistične iu hotelirske razmere in da svetuje, kako bi se popravile, Priprave za belgrajske slavnosti . Belgrad, 3. sept. m. Veličastni proslavi 6., 7. in 8. sept. bodo prisostvovali vsi člani kraljevskega doina^-, Danes ob pol 11 je v Belgrad v to svrho prišel: s Simplon ekspresoui Nj. V. knez Arsen. Na kolodvoru ga je sprejel ..giuršal dvora general Di-mitrljevič. Knez Arsen kljub svoji visoki starosti izgleda" še vedno zelo svež. V prestolicl knez Arsen že delj časa ni bil, ker neprestano biva v inozemstvu. * Belgrad, 3. sepl. 111. V teku današnjega dne so prispele že vse delegacije vojnih enot, ki bodo sodelovale na proslavi. Vsepovsod, koder so te edi-nice korakale po ulicah v Belgradu. so bile prisrčno in navdušeno pozdravljene od številuegu prebivalstva,' ki z velikim zanimanjem spremlja vse priprave za svečanosti. Danes .so prišle v Belgrad žc vse delegacije, ki imnjo še stare polkovne zastave. h mest, iz katerih so poveljstvu polkov, poročajo o navdušenju ob slovesu dotičnega prebivalstva od starih zastav. Dopoldne se je vršila na Banjici poskusna vaja vseh doslej dospelih ?et. Tem poskusnim defilejem sta prisostvovala predsednik vlade general Živkovič in vojni minister general Hadžič. Poveljnik parade armadni general Dokičje poveljeval tudi že današnji vaji, ki jo v splošnem lepo izpadla. Najprej so defilirali peS-polki, depulocije pešpolkov, nato pa planinski peš-polk in topništvo. Na proslavi bodo sodelovali trije polki naših letal in sicer izvidniški, lovski, bom-bardni in poljski, skupaj 120 aeroplanov. Doslej še nikdar ni nastopilo toliko naših vojnih aeroplanov in bo v tem oziru la proslava ludi najveličastnejša. Za naše izseljence Belgrad, 3. sepl. AA. Konferenca predstavni« kov ministrstva socijalne politike in narodnega zdravja s predstavniki naših izseljeniških organizacij v Nemčiji in Franciji se je vršila včeraj in danes v oddelku za socijalno zaščito ministrstva socijalne politike in narodnega zdravja. S strani ministrstva za socijalno politiko in narodno zdravje so prisostvovali: načelnik Dušan Jeremič, načelnik splošnega oddelka Hofmanovič, šef odseka za izseljevanje in priseljevanje Stjepan Horman in šef odseka za zavarovanje delavcev Marko Tujkovič. Iiseljence sta zastopala g. Bolha in župnik v Mer-lebachu Anton Hafner. Na konferenci so razpravljali o željah in predlogih naših delavcev, zaposlenih v Nemčiji in Franciji v pogledu njihove socijalne in pravne zaščite ter zaščite njihove kulture in prosvetnega položaja kukor tudi o potrebi čimprejšnje sklenitve konvencij za zaščito in zavarovanje delavcev s Francijo, Belgijo, Holandijo, kamor prihaja vedno več naših izseljencev. Nadalje so proučevali konvencijo iz leta 1928., sklenjeno z Nemčijo, kakor tudi funkcijoniranje določil imenovane konvencije. Glede vseh teh vprašanj je bila dosežena popolna soglasnost med predstavniki naših izseljencev iz omenjenih držav in predstavniki ministrstva socijalne politike in narodnega zdravja, posebno v pogledu čimboljše organizacije podpore v slučaju nezaposlenosti ter o vprašanju potovanja dece v naša primorska okrevališča. Sodišča za mladoletnike Belgrad, 3. sept. AA. Na podstavi čl. 435. za» konika o sodnokazenskem postopku je minister pravde dr. Milan Srskič predpisal to-le uredbo o ustanovitvi sodišč za mlajše mladoletnike: Čl. 1. Pri okrajnih sodiščih se ustanove oddelki kot sodišča za mlajše mladoletnike in sicer: 1. pri okrajnem sodišču v Senti za področje istega sodišča in za področje okrajnih sodišč v Subotici in Bački Topoli; 2. pri okrajnem sodišču v Velikem Bečkereku za področje tega sodišča in za področje okrajnega sodišča v Jaši Tomiču; 3. pri okrajnem sodišču v Veliki Kiklndl za področje istega sodišča in za področje okrajnega sodišča v Novi Kaniži; 4. pri okrajnem sodišču v Somboru za področje tega sodišča in za področje okrajnih sodišč v Apatinu, Kuli in Odjacih; 5. pri okrajnem sodišču v Čakovcu za področje tega sodišča in za področje okrajnega sodišča v Prelogu; 6. pri okrajnih sodiščih v Novem Sadu, Starem Bečeju, Titelju, Bački Palanki, Pančevu, Ali Bunarju, Kovačici, Perležu, Novem Bečeiu, Darbi, Beli Crkvi, Vršcu in banatskem Karlovcu za področje vsakega teh okrajnih sodišč; 7. na vseh sedanjih okrajnih sodiščih na področju vrhovnega sodišča v Sarajevu, banskega stola v Zagrebu ter višjega deželnega sodišča v Ljubljani 111 Splitu za področje vsakega od teh okrajnih sodišč. Čl. 2. Ta uredba stopi v veljavo dne 15. septembra 1930. Do tega dne morajo biti v smislu čl. 436. zakonika o sodnokazenskem postopku postavljeni sodniki za mlajše mladoletnike. Stabilizacija dinarja Belgrad. 3. sept. z. Dopoldne je finančni ml« nister dr. švrljuga imel konferenco z opolnomoPe-uinia ministroma Gospodnetičem in Letico. Obravnavali so zakon in načrt o stabilizaciji dinarja, ki je dobil končnoveljavno stilizacijo. Tn načrt ne bo šel pred zakonodajni finančni svet, nego bo takoj vzakonjen. Konferenca zastopnikov gosp, organizacij Belgrad. 3. sept kabinetu pomočnik rcnca zastopnikov' govinskili zbornic t porncij, da priprav i bo o uva janju nove nu poslovni promet nem mini: h stv u je ganiznc.ijuni vabilo l e renti. z. Dne 12. septembra bo ? a ministra tir. Letico konfe-iiidiistrijskili, obrtnih in tr-it ostalih gos|>o(l