GRADISOV VESTNIK A GLASILO DELOVNIH _ UUDI OZD GIP GRADIS GRmS LETO XXI Ljubljana, december 1979 št. 260 Srečno, zdravo, uspeha polno novo leto 1980! To so besede, ki bodo v prazničnem vzdušju Silvestrovega večera tisočkrat izrečene, [opel stisk rok in v srcu stotine Zelja, ki naj bi se v tem letu uresni- Cl‘e —iskreno želimo, da bi bilo res tako. Ob tej prelomnici leta se spominjamo tudi na prehojeno po‘t in moramo reči, za Gradis ni bila slaba, investitorjem smo predali vrsto končanih objektov med njimi cesto Kadlje—državna meja, Slavček v Kopru, Sladkorna tovarna v Or-m°žu, ki je bila zgrajena v rekordnem času, kulturni dom v Bohinski Bistrici, objekti na avtocesti Ljub-Tm0 —' Vznika, poslovni prostori OJ V Celje, končana glavna gradbena dela na gradbišču atomske elektrarne v Krškem ter še vrsto ntanjših objektov. Tudi v svetovni ekmi za, napredkom smo že dokazali kaj hočemo in kaj znamo. Pozitivni so tudi vsi ekonomski kazalniki. Tako smo dohodek na pogojno uro že v 3—4 letju presegli za 2% od planiranega. Dohodek na delavca se je povečal za 24%, čisti dohodek za 24%. Obseg vrednosti proizvodnje se je povečal za 41 %, dohodek za 34%, akumulacija za 31 %, produktivnost se je povečala za 8,3 %. Skratka uspehe dosegamo na vseh področjih. Ocene uresničevanja nalog srednjeročnega plana v letošnjem letu so'torej nadvse zadovoljive, zato lahko smelo korakamo novemu letu nasproti. Seveda nas doseženi rezultati ne smejo zavesti, kajti čaka nas trdo delo, borba za stabilizacijo, ki jo nemoremo doseči brez dobro premišljenih ukrepov in zavestne akcije nas vseh. Več bomo morali posvetiti pozornosti samoupravnemu planiranju, delitvi osebnih dohodkov, vprašanjem nabave, investicijski politiki itd... Skratka dohodek bo potrebno najprej ustvariti in šele nato deliti. . AKorak dalje bomo napravili pri uvajanju delegatskega sistema in sploh na področju samoupravne demokracije. Tudi tu nas čaka še veliko dela. Edvard Kardelj je nekoč zapisal »samoupravna demokracija ni sistem zasnovan na idealni harmoniji, temveč na boju mnenj in na kritiki prakse, pa tudi na neposredni konfrontaciji drobnih interesov posameznikov. V tem procesu morajo interesi posameznika doživeti idejno, znanstveno in politično preobrazbo, ki bo odprla progresivne perspektive in tako se bodo osebne težnje kmalu zavestno obrnile v korist širših interesov Gradisa in naše celotne socialistične družbe. Naj bo tako ali drugače, leto 1979 je bilo za nas uspešno, da bi vsaj tako ostalo tudi v letu 1980. Vsem našim delavcem, njihovim družinam, sodelavcem in vsem poslovnim prijateljem želimo srečno in uspešno 1980. UREDNIK 2 — GRAPISOV VESTNIK__________ KAKO NAPREJ ? Pred kratkim je bila razširjena problemska konferenca s pddročja nagrajevanja, katere so se udeležili poleg domačih strokovnjakov tudi številni drugi. Že od pričetka preobrazbe področja nagrajevanja v GIP GRA-| DIS smo naleteli na neprenehne težave, katerih kljub dobri volji doslej nismo utegnili razrešiti. Razlogov za takšno stanje je vsekakor več, iskati pa jih moramo znotraj in zunaj našega celotnega kolektiva tudi v družbenem okolju. Prav zato je imela problemska konferenca širši družbeni pomen. Zato so bili nanjo povabljeni tudi predstavniki družbeno-političnih organizacij in družbeno-političnih skupnosti. Izhodiščni tezi konference sta podala Lojze Cešušt direktor KSS in tov. Stane Uhan, direktor APS. V tezah je bilo poudarjeno, da si moramo v Gradisu še naprej prizadevati za počasnejšo rast osebnih do-j hodkov glede na rast dohodka. Isto-: časno pa je potrebno pri tem žago- j toviti praviloma stalno rast realnih osebnih dohodkov. Ob upoštevanju dejanskih tržnih pogojev v gradbeništvu, kadar se iz enega leta v drugo pojavljajo visoka nihanja, bi zato načelo o realni rasti OD lahko najre-sničneje uresničevali, če bi predhodni pogoj o vezanosti rasti OD na dohodek, vezali na daljše obdobje. Kot primerno bi bilo razdobje 5 let, t. j. razdobje srednjeročnega plana. Na ta način ne bi le v znatni meri izločili konjukturnih tržnih vplivov na realno rast OD, ampak bi tudi še bolje približali celotno področje nagrajevanja in kadrovanja vse bolj uveljavljenemu sistemu družbenega planiranja. Ugotavljamo, da smo se v Gradisu že od sa- mega začetka preobraževanja usmerili na pravo pot glede osnove za delitev; ta je, kot vemo, dohodek, in nikakor ne čisti dohodek, kakor se t danes še mnogokje sliši. Na ta način, nimamo delavci vpliva le na notranje odnose, ki izvirajo iz čistega dohodka, temveč tudi na družbene obveznosti, ki največ nastajajo v zvezi s svobodno menjavo dela. V nadaljevanju se je tov. Uhan dotaknil vprašanj glede vrednotenja opravil. Poudaril je, da smo bili v Gradisu »... edini »zidarji« (v času kalkulativnih osebnih dohodkov in faktorja stimulacije — KOD xFS — celo kritizirani), ki nismo »zidali« osebnih dohodkov na formalnih kvalifikacijah (KOD), ampak jih določali iz dohodka«. Ravno v tem, lahko bi rekli pionirskem delu, pa smo nemalokrat naleteli na obilo težav, predvsem glede medsebojnih relativnostnih razmerjih, ki se v končni meri kažejo v višini osebnih dohodkov. Posebno velike razlike so se pri tem pokazale ob primerjanju z drugimi panogami, predvsem še z negospodarskimi. Iz tega se lahko zaključuje, da se je resnično potrebno dogovoriti za enotno vrednotenje tipičnih del v celi Sloveniji. Pri vsem tem bi se morali zavzeti za ostrejšo odgovornost, tako politično kot tudi strokovno-poslovodno pred družbeno-političnimi organizacijami. Ugotavljamo tudi kakšne dejanske posledice je povzročila nova (PMS) metoda vrednotenja delovnih opravil. Najbolj vidna in zaskrbljujoča je predvsem povečana fluk-tuacija, posebno pri najvišje in najnižje usposobljenih delavcih; gledano s stališča starostne sestave gre v glavnem za mlade delavce. Ob tem pa ugotavljamo, da fluktuacija ni v odvisnosti od nivoja OD, ta odvisnost je prej obratnosorazmerna; temveč je v odvisnosti od konjukturnih gibanj v gradbeništvu. Tudi izvedena anketa med tistimi, ki so v zadnjem letu zapustili Gradis kaže, da so najverjetnejši razlogi vseh teh odhodov neustrezna relativna razmerja med posameznimi ovrednotenimi opravili. V prihodnje moramo storiti vsekakor več pri vzpostavljanju medsebojnih odnosov, pri možnosti uveljavitve mlajših delavcev in nenazadnje tudi na področju družbenega standarda. Ob koncu se je Konferenca dotaknila še enega, za gradbeništvo tako perečega in pomembnega vprašanja; gre za področje pridobivanja kadrov. Posebej kritično je še v zvezi z bazo nadaljnjega kadrovanja. Po eni strani opažamo, da zanimanja za določene poklice močno upada, ali ga celo sploh ni več, po drugi strani že izoblikovani poklici iščejo zaposlitve raje v drugih dejavnostih, predvsem še v negospodarstvu. Tako stanje je vsekakor posledica neustreznega družbenega okvalifici-ranja gradbenih poklicev na račun drugih. Uvodnima referatoma je sledila diskusija. Predstavniki temeljnih organizacij so se v razpravi dotaknili predvsem treh vprašanj: o mestu in vrednotenju gradbenih poklicev v družbi, o notranjih relativnih razmerjih in oblikah merjenja dela ter o funkciji terenskega dodatka. Ob tem je treba povedati, da so se v vsem strinjali in podprli izvajanja uvodnih dveh referatov. Prevladovalo je enotno mnenje, da je v sedanjem trenutku gradbeni poklic podcenjevan. Nikakor nima ustrezno priznanega mesta v naši družbi, posebej ne v primerjavi z delavcem v industriji. V zvezi s tem so razpravljale! povezali tudi problematiko fluktuacije. Tov. Sašo Skul]. glavni direktor, je Opozoril, da se moramo v družbi takoj dogovoriti o merilih ovrednotenja gradbenih poklicev, v nasprotnem pride lahko do nepopravljive škode. Poudariti Je treba, da je to tudi eden izmed motivacijskih faktorjev. Res pa je, da na slabšo odzivnost za poklice v gradbeništvu vplivajo tudi delovni pogoj| in družbeni standard, poglejmo si samo nastanitev delavcev na gradbiščih. Tudi tov. Mesarič, direktor TOZD GE Ljubljana, je opozoril, da prav neustrezno mesto gradbenih poklicev v naši družbi v marsičem pogojuje tudi zelo slabo zanimanje mladih za ta poklic. Proces pa p°' spešujejo še razni zunanji dejavniki. Omejil sc je predvsem na velik0 »gonjo« naših javnih občil, časopisov in televizije, proti gradbenim podjetjem v zvezi s sprejemanjem GG »grup«. Poudaril je, da se s tem dela nepopravljiva škoda, saj lahko ugotovimo, da je delovni in družbeni standard bistveno različen v družbenih gradbenih ozdih kot pa v primerih pogodbenih odnosov. Zato J® potrebno čimprej, preko ustreznih družbeno-političnih forumov vsa natolcevanja v tej smeri na škodo gradbenih podjetij najostreje obsoditi in preprečiti. Prof. dr. Ilija Jerančič pa je osvetlil pomanjkanje kadrov v gradbeništvu še z drugeg3 vidika. Opozoriti je treba na procese, ki se pojavijo kot nujna posledica procesa razvijanja družbe. Gre za proces spreminjanja relativnih razmerij med adinistrativnimi in pr01' zvodnimi deli v korist drugih in katerim se ni moč izogniti. Pri nas P® smo, je dejal dr. Jurančič, klju° temu mistificirali rutinska administrativna opravila, jih zato neutemeljeno višje nagrajevali. Posledici tega sta vsekakor odhod v negosp0' darske dejavnosti in nezainteresiranost mladih za proizvodne poklice. Tov. Fras, GE Maribor, je s tem zvezi opozoril tudi na neustrezn odnose do delavcev, tako se npr--kot je dejal, prepogosto dogaja, °a selimo delavce po gradbiščih kot šahovske figure. ,. Razpravljale! so podprli tu uvodne obrazložitve tov. Cepuša tov. Uhana o problematiki glede re lativnih razmerij med posamezni10 opravili. Zato so vsi udeleženci p°° prli akcijo o sestavi družbenega °° govora o enotnem vrednotenju 1 pičnih del v celi Sloveniji. ,„ Tov. Praprotnik, direktor toz GE Celje, je na praktičnem primcr pokazal možnost povezovanja n° miranja dela in ovrednotenja razi' nih potrebnih kvalitet dela prite ’ ovrednotenih po metodi PMS, k> v končni meri rezultira v norim j točkah Pri tpm i» mrmn/Sp norrr>'r Zn . , vesticijam. Te investicije so e okrog 256 milijard. Od tega -, Judi administrativna opravila. Prav 3 Primer kaže, da bi bilo tudi dru-|°d mogoče normirati več vrst dela. Kajti, kot je dejal tov. Raušl, imamo e vveliko dosedaj neizkoriščenih nPr- Preko študija dela, °oljse organiziranosti, ipd. V razpravi so opozorili tudi na ak-'vnejše in uspešnejše delovanje ruzbene skupnosti, predvsem še .nlet!’h organov, na področju zago-vljanja reprodukcijskih procesov, aJ zastoji v njih, npr. pomanjkanje ementa, v večji ali manjši meri vpli-v.a osebne dohodke, ečina razpravijalcev se je dota-n> a vprašanja vloge in pomena terskega dodatka. Vsem je bilo sicer jasno in o tem so se v celoti strinjali z vajanjem tov. Uhana, da je teren-1 dodatek le povračilo višjih stro-?.v d®!avcu- ki dela na terenu, za-ai večjih stroškov za prehrano, na-nf/rv> občasne obiske svojih ti °. ln zakonskega druga ter kul-nih Prireditev. Torej v nobenem Kako pomembno je ustrezno nagrajevanje delavcev v naši družbi kaže tudi i dejstvo, da so se naše konference udeležili tudi nekateri pomembni družbenopolitični delavci primeru nikakor ne moremo govoriti, da je terenski dodatek kakršnakoli oblika nagrajevanja. Zaradi problemov, ki se pojavljajo predvsem v temeljnih organizacijah v zvezi s terenskim dodatkom tako glede razumevanja te kategorije pri delavcih kot tudi glede uvrščanja te bodisi materialne stroške bodisi v osebne dohodke, so prisotni izrazili zahtevo, da naj se končno tudi uradno poda jasna definicija o terenskem dodatku in naj jo nato uvrste v ustrezne družbene akte. V razpravo sta se vključila tudi tov. Mihelčič, predstavnik Gospodarske zbornice in tov. Praznik, sekretar RO ZS gradbenih delavcev Slovenije. Oba sta pozdravila tako demokratično boliko obravnavanja tega, za nas vse tako občutljivega in pomembnega področja. Res je, da smo v Gradisu dosedaj na tem področju opravili v marsičem pionirsko delo. Vendar sta poudarila, da je bila usmeritev v Gradisu za razliko od drugih ozdih, ki so k temu področju pristopile vse preveč oportunistično, vselej pravilna. To se kaže tudi v tem, da so se nekateri elementi iz našega sistema nagrajevanja vnesli tudi v teze družbenega dogovora. O teh tezah se je v določeni meri izreklo že tudi predsedstvo CK ZK Slovenije. Omenimo npr. samo Gradisov predlog o upoštevanju srednjeročnega obdobja glede rasti osebnih dohodkov v odnosu do rasti dohodka. Tudi onadva v celoti podpirata povečanje odgovornosti vseh subjektivnih sil. Končni rezultati te problemske konference so še izoblikovali v obliko zaključkov, s katerimi je podana nadaljnja usmeritev na področju nagrajevanja. Zaradi pomembnosti jih bomo potem, ko jih bo sprejela konferenca OOZS v celoti objavili. VINKO KOLETO JANKO ŠTOK ZMAGA OB PRAVEM ČASU ®kma s časom je dobljena, vsaj Gradis, kajti 20. decembra na v r»C3ni v0tV0r*tvi Tovarne sladkorja zm rmo*u 80 Gradisovi fantje slavili l a8°- Bojazen, da dela do roka ne 0 končali, je bila zaman, dini teni nam je Željko Petovar, sm §r" 'P8- povedal: »Prvi dvoboj« ° d°biH že v samem začetku pri X ' “reditvi gradbišča, dovoznih ie h i’ ltd' Upoštevati moramo, da ret1 a ormoška tovarna zgrajena v ča<°r -etn ro*cu- V tako kratkem k_u Pr' °as niso dokončali še no-Pa yC lovarne take vrste. Če povem gr to’ da ni bila v tem časy samo ra Jena’ ampak tudi sproti projektilih 7 .načrtovana- Potem je naš sPeh toliko večji. tržis-adili ?mo tudi v času, ko je na iscu primanjkovalo gradbenega pr\e7Jala. Tudi naše kapacitete za banu ranje za koordinacijo, tem f_n*so bile takšne, da bi sledile so nekaj tuje, največ pa domače opreme. Gradis je tukaj prvič nastopal tako enotno. Sodelovalo je deset gradisovih tozdov. V največjem razmahu del je delalo na gradbišču tudi do 300 gradisovih delavcev. Dobra odločitev, ki jo bo potrebno v bodoče še prakticirati je ta, da treba dobro izkoristiti domače kapacitete, Iskati pa partnerje ki se držijo rokov, pa čeprav so nekoliko dražji. Najbolj so nas »razočarali« tisti, na katere smo najmanj računali. Slovenija ceste smo izbrali za ureditev dovoznih poti, pa se niso držali najosnovnejših rokov. Nasprotno pa je Geotehnika iz Zagreba, ki je v zelo kratkem času opravila pilotiranje, kooperant, ki si zasluži vse priznanje. Prav tako ŠTP Zagreb, ki je v rekordnem roku položil železniške tire med objekti. Ves čas gradnje smo bili pod velikim pritiskom delali smo sobote in arna 0rmož tik pred otvoritvijo nedelje, dosti je bilo med gradnjo napisanega o tem, ali bo ali ne bo do roka zgotovljeno. Na običajnih gradbiščih smo bili navajeni tak pressing, vendar je ta trajal največ mesec ali dva. Tukaj pa praktično od vsega začetka. Montažerji so pričeli z deli v sobotah in nedeljah šele letos avgusta, dočim smo mi tako delali že od lanskega julija. Bilo je težko. Toda vsak izmed nas je hotel pokazati da zmore tudi take napore. Ne, samo kot posameznik, ampak tudi Gradis kot celota. Čeprav je bilo včasih na meji naših in Gradisovih zmožnosti, smo vendarle uspeli. To je bilo še toliko težje, ker smo se morali najprej seznaniti s tehnologijo pridobivanja sladkorja, da bi lažje sledili gradnji. Bil sem med prvimi, ki sem si nabavil tovrstno literaturo in dodobra proučil prav te vrste tovarn. Delo je bilo vseskozi zanimivo in naporno. Sedaj v zadnji fazi smo sodelovali kar z 42 tozdi iz vse domovine. To je bilo sodelovanje samo z naše strani. Z njimi smo imeli obrtniške kooperantske pogodbe. Sedaj nas je tukaj vedno manj. Počasi odhajajo delavci delovodje in naši sektorni vodje. Odhajajo na druga nova gradbišča, kakor ptice selivke. Številke so na tem gradbišču ogromne. Vgradili smo preko 48.500 kub. m betona, preko 2,500.000 kg ždeza, 3.000 m pilotov in izkopano čez 900.000 kub. m zemlje. Večji del ljudi smo črpali prav iz Ormoškega področja. Mislim, da je tudi to imelo pozitiven odraz pri gradnji. Dobro smo sodelovali z Ormoško občino. Skoraj tisoč ljudi je ves čas gradnje iskalo zabavo in razvedrilo v tako malem mestu. Treba je bilo misliti tudi na to. Pri tem se je tudi sindikat aktivno vključil v reševanje teh problemov. Prav na tem področju sta tov. Zavodnik in tov. Horvat prejela srebrni znak sindikata. Naj omenim še to, da smo Gradis, oziroma naša enota dobili priznanje občine Ormož. Skrb za človeka — delavca nam je bila, poleg tehnične naloge vedno v ospredju. , Za vse nas, ki smo tu vodili dela, je bila to ena velika šola. Povprečno smo bili mlada ekipa. Pridobili smo si veliko izkušenj. Žal so tu največ pridobili posamezniki. Osebno menim, da Gradis kot celota ni dobil dovolj. Tu mislim predvsem na povezavo s projektanti. Ti bi v bodoče pri takih gradnjah verjetno delali iste napake, saj smo napake v projektu odpravljali kar tu na gradbišču. Pri tem končnem delu projektanti niso več sodelovali. To je sigurno za grajat. Naš TOZD je tu od prvega dne. Od pripravljalnih del na gradbišču, preko ureditve naselja do danes. Preko sto večjih ali manjših objektov je bilo treba zgraditi, in to v roku, ki se je skoraj vsem v začetku zdel nedosegljiv; lahko rečem, da sem na koncu koncev zelo zadovoljen, ker se je vsa stvar tako lepo iztekla. Zavedam se, da to ni le zgolj slučaj, ampak rezultat timskega dela vseh nas. Ob tej priliki bi se rad zahvalil vsem tesarjem, železokrivcem, be-tonerjem, vsem drugim delavcem, i delovodjem in tehnikom za vložen trud pri izgradnji te tovarne sladkorja ter jim zaželim obilo sreče in zadovoljstva v prihodnjem letu. ŠTROF Sporazumevanje prinaša boljše gospodarjenje Ko se poslavljamo od tekočega leta, moramo za temeljno organizacijo združenega dela Lesno industrijski obrat Škofja Loka ugotoviti, da je bilo po eni strani izredno dinamično in tudi uspešno, da pa smo se na drugi strani spoprijemali s problemi, za katere so mislili, da so nerešljivi. Eden od takih izrednih težkih problemov je predstavljalo že pet let trajajoče sporazumevanje o delitvi proizvodnih programov, primerni predelavi lesa, oskrbi s surovinami, trgovski mreži, razdelitvi zemljišča v lesno industrijski coni in drugih področjih s podjetjem Jelovica iz Škofje Loke. Osnovna ovira, da ni bilo mogoče že prej doseči sporazuma v vseh področjih skupnega, pomena, je predstavljala pogojevalna zahteva, da je sporazumevanje mogoče le pod pogojem, da se Gradis samoupravno reorganizira v SOZD, temeljna organizacija združenega dela LIO pa združi z Jelovico v Delovno organizacijo, ki bi se nato tudi združila v SOZD Gradisa. Ker taka zahteva za kolektiv Gradisa v Škofji Loki ni bila sprejemljiva, tudi ni moglo priti do uspešnega sporazumevanja. V razreševanju nerešenih problemov je posegel tudi Centralni komite ZKS in zadolžil oba kolektiva in odgovorne poslovodne organe, da se problem v celoti razreši še v tem letu in da fizična združitev temeljne organizacije združenega dela Lesno industrijski obrat z Jelovico ne more in ne sme biti pogoj za sporazumevanje, ker sta oba kolektiva dejansko že združena v SOZD GLG Bled. Tako stališče najvišjih predstavnikov centralnega komiteja ZKS Skupščine občine Škofja Loka, sozd GLG Bled in drugih je ustvarilo vse temeljne pogoje za enakopravno sporazumevanje obeh kolektivov. Področje sporazumevanja so vsebovana v samoupravnem spora- zumu o trajnem medsebojnem sodelovanju med Jelovico in Gradisom, ki je bil svečano podpisan 26. novembra 1979 na Bledu. Ta samoupravni sporazum obvezuje oba kolektiva, da bo tudi doseženo trajno sodelovanje na vseh področjih skupnega pomena. V letu 1979 je bila dokaj živahna tudi investicijska dejavnost v Lesno industrijskem obratu. Z rekonstrukcijo in modernizacijo primerne predelave lesa, mizarske delavnice, kotlovnice in družbene prehrane bodo ustvarjeni pogoji za še hitrejši razvoj v prihodnosti in zagotovljena poslovna in socialna varnost delavcev. Vse navedene investicije so v zaključni fazi in predstavljajo vrednost približno 80 milijonov din. Slavnostno otvoritev predvidevamo ob priliki praznika občine Škofja Loka v času od 7. - 19. januarja 1980. V avgustu je bila prevzeta tudi preveza za izgradnjo 140 montažnih stanovanjskih hiš tipa GMH na potresnem področju v Kotorju. Kljub naštetim oviram, ki spremljajo gradnje naselja, računamo, da bo naloga uspešno zaključena in do konca leta predana investitorju približno 100 objektov. Doseženi rezultati bodo v nesled-njem obdobju, zlasti v letu 1979 in pa dosežen sporazum o trajnem sodelovanju z Jelovico predstavljalo trdno in realno osnovo za nemoten razvoj in nadaljnjo rast temeljne organizacije združenega dela Lesno industrijski obrat Škofja Loka v prihodnosti. Garancijo za uspešno sodelovanje najzahtevnejših in odgovornejših nalog pa predstavlja kolektiv kot celota, združen in povezan v reprodukcijskem procesu v GIF Gradis, SOZD QLG Bled in pripravljeno sodelovanje z vsemi ostalimi zainteresiranimi poslovnimi partnerji. Ob tej priložnosti bi rad čestital vsem delavcem Gradisa in njihovim poslovnim partnerjem za Novo leto, obenem pa jim želim veliko delovnih uspehov. LEOPOLD ILOVAR Les pripravljen za obdelavo Pri izgradnji industrijskih in poslovnih objektov so se že zelo uveljavili ob' jekti z y nosilci y Tudi v Gradisu stanovanja »tekočega traku Z novo halo so se povečale tudi zmogljivosti V primerjavi z drugimi gradbenimi podjetji je TOZD Obrat gradbenih polizdelkov ena redkih organizacij združenega dela, ki se od svoje ustanovitve ukvarja s problemi, kako iz klasičnih načinov gradenj preiti na industrijsko proizvodnjo; od gradenj po načrtu in po vedno drugačnih osebnih željah preiti na dovolj pestro ponudbo pre-fabriciranih tipskih izdelkov, tako, kot drugje industrija postopoma nadomešča obrtniške načine dela. V panogi gradbeništva se ztii popolna industrializacija recimo, stanovanjske gradnje ali pa splošnih gradenj, še vedno nedosegljiva, ker končni izdelki - kakršnokoli stavbo, »obremenjuje« kopica postopkov dodeljevanja, obdelovanja, opremljanja z instalacijami, komunali jami itd, od katerih nekatere še vedno opravljamo po sto let starih metodah, druge pa po petdeset let starih metodah (recimo večino elek-troinstalacijskih del!) Vse to prispeva k počasni in dražji gradnji. Investitor danes postavlja prvo in bistveno vprašanje: »Ali ne morete zgraditi hitreje in ceneje?« TOZD OGP je v gradnjah hal z večjimi razponi po sistemu VEL ^ že doprinesel k temu napredku. L°' gično nadaljevanje na poti proti m dustralizaciji je postopno osvajanj izdelkov in sistemov, ki bi bili up° rabni tako za stanovanje, recimo n višja od enega nadstropja s priti' ^ jem, kot za kakršnekoli objekte isto zahtevo glede višine, ki jo lah obvladamo z avtodvigali. Nikakršna iluzija ni več, pričet'1 finalizirati kakršenkoli objekt ok° 300 kv. m površine, kolikor obseg^ srednje velika individualna hišav nekaj dneh (recimo v treh dneh)' L bomo to dosegli, smatramo, bomo dosegli pomemben družb no-ekonomski uspeh in ne sam tehnično-organizacijski uspeh- Vredno je poskusiti, čeprav so P^ skušali že mnogi doma in po svetuu|. dveh letih pričakujemo prve rez,^ tate v sodelovanju z arhitekti in z jemno angažiranostjo doma tehnologov. Veliko dela tudi v naslednjem letu GE i*^0 vstopamo v TOZD fin LJubliana z razmeroma dobrim an*nim uspehom, ki rezultira iz TOiovanja v preteklem letu. Ta ne ,nam bo pripomogel k odpravi .pfivnega salda na poslovnem banAU’ kar je P°g°j za pridobitev Vest krecbtov za predvidene in-n lcile v novo bazo; zagotavlja Sk| tudi zadostna sredstva na (,0adu skupne porabe, iz katerega aio sofinancirali gradnjo novega Omskega doma. anJ zadovoljivi so uspehi v po-u držanja pogodbenih rokov, tefn'iV °P.rJlvi^ujejo zamude v pre-1 meri objektivni razlogi kot n. zidkn 8Jadnji.i pPCSlovenijales, pri-ru a T1 bali »B« Gospodarskega Uri av,Sča. Poslovnega centra na Kil [u 'n Most čez Ljubljanico, neni objekt'vnim razlogom, kot so cem *V<^asna dostava načrtov, novi Pri t»Cnti 'f.d-’ Pa povzročajo zamude ki |ri l.nji resne spore z investitorji, dice^.u0 *abko nezaželjene posle-je ‘lko 2 našo enoto kot za podjet- Polnfr8 edu držanja rokov se lahko neon3j 0ed*no pri gradnji Kultur-griH dortla lyan Cankar ter pri in "1'Nvoza na Erjavčevi, cesti harjevi cedtV "a Cankarjevi in Pu" Seveda je eden poglavitnih vzrokov naših neuspehov prekomerna angažiranost naše enote v preteklem letu (gradnje KDIC in cestnih podhodov so padle izven planiranega obsega del), čemur nismo sledili niti glede kvalificiranih delavcev niti po številu manj pa po kvaliteti. Pomagali smo si z delavci iz privatnega sektorja, katerih produktivnost se je pa gibala od 50 do 70 %! Upamo, da bo 1. 1980 bolj umirjeno, kar se naše angažiranosti tiče, čeprav se že sedaj zavedamo težav, ki jih bomo imeli pri doseganju rokov za zaključna dela pri Kulturnem domu Ivan Cankar, PPC Slovenijales in prizidku k hali »B« na Gospodarskem razstavišču. V kolikor bo Ljubljanskemu investicijskemu zavodu uspelo zagotoviti nemoteno financiranje gradnje poslovnega objekta na Ploščadi Borisa Kraigherja, bo to za nas ena največjih gradenj v 1. 1980. Pri zahodni obvoznici Ljubljane nameravamo sodelovati z gradnjo treh nadvozov. Nadaljevali bomo tudi z gradnjo II. faze Onkološkega instituta. V Krškem bomo nadaljevali z gradnjo delavnic in upravnega poslopja za Jedrsko elektrarno in izvajali zaključna dela na primarnem sklopu objektov. V Dekanih pri Kopru nadaljujemo za IPLAS z gradnjo II. faze tovarne Anhidridne ftalne kisline. Predvidevamo tudi, da bomo v 1. 1980 že pričeli z izgradnjo novih objektov za Kovinske obrate Ljub- ljana na bivšem letališču. V Stanežičah smo nosilci del za postavitev nove centralne betonarne v Predolah pa nosilci del pri odprtju kamnoloma. Delo v Novem letu bo pestro, upamo da tudi uspešno. Zahtevna gradnja in nepremakljivnl roki so zahtevali Izredno angažiranost pri gradnji kulturnega doma Ivan Cankar v Ljubljani r "N HARFA V MARIBORU Ač^nfi^t0r. PB Maribor, Vukašin USDehV’ dipl' 8r- inž., nam je o Peh'h svoje TOZD pripovedoval: 0bieW,^tU smo končali veliko jemu LV’ k' d,anes že .služ'jo svo- SJ-USAa ‘o nama^nje cest v letih delr/v^ daje osnove za r K0pm Uedelavi 80 projekti nami Je natečaj za j vega mariborskega mostu. Projektirali smo nekako »HARFO«, most, ki bi bil za naše razmere nekaj,posebnega, vendar pa funkcionalen in bi se lepo vklapal v obstoječo celoto. Čaka nas velika razvojna naloga, preselitev obratov v Hoče, kar bo bistveno vplivalo na nadaljnji razvoj Gradisa v Mariboru. Za uspešno sodelovanje pri izgradnji I. etape hitre ceste skozi Maribor smo prejeli posebno priznanje, kar nam daje novih moči pri projektiranju. Vsem članom kolektiva GRADIS želim srečno v letu 1980.« ŠTROF Xift»O«00800C0O0fooCK(ffi^ »Harfa« — predlagana varianta novega mostu čez Dravo v Mariboru Gradnja novega doma vojaških vojnih invalidov v Strunjanu Imamo veliko načrtov in želja Letošnje leto je bilo za naš tozd v Kopru dokaj ugodno in zato so tudi poslovni rezultati spodbudni. Dela je bilo dovolj, tozd pa se je tudi kadrovsko okrepil. Konec junija so se v Kopru preselili v nove poslovne in delovne prostore. Poleg nove upravne stavbe stojijo tudi velike in nove delavnice, v katerih ho sedaj veliko lažje delati kot pa v prejšnjih provizorijih. O željah in načrtih v letu 1980 je nekaj več spregovoril direktor koprskega tozda Franc PLAZAR, dipl. gr. inž. »Imamo veliko načrtov, zato imamo tudi veliko želja, le-te pa dobijo ob novem letu nove razsežnosti. Tudi mi smo takšni, da z doseženim nismo zadovoljni, morda pa so tudi naše želje pretirane. Toda takšni smo in verjetno bomo v tem pogledu vedno hujši. Prav zato nam novo leto še posebno prav pride, saj nam teh naših želja nihče v slabo ne šteje, še posebno ne, ker so. to želje za ves kolektiv in ne samo za našo tozd. Torej takole naj bi bilo v novem letu. Čim več pridnih in zdravih ter pametnih fantov in deklet naj bi se nam pridružilo, da bomo vedno močnejši kolektiv. Za pridne roke je vedno dovolj dela pri nas. Drugo kar je pomembno je to, da je treba ljudem dati v roke kladiva in vse drugo kar se rabi, da ne bodo začeli drugi nfiahati po naših nakovalih (po bučah že poskušajo). Tretja želja je največja in bojim se, da bo drugo leto zopet samo želja. Sodelovanje med temeljnimi organizacijami in večja medsebojna povezanost med njimi, nadaljnji razvoj organiziranosti DSSS in jačanje strokovnih služb v njej. Vse to so pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da bo Gradis še naprej močna in uspešna delovna organizacija. Vsem zdravo in uspešno novo leto! Hotel »Svoboda« v Strunjanu lepo napreduje Od julija letos gradijo naši delavci tozd Koper nov dom vojaških vojnih invalidov v Strunjanu. Na slove-snostni otvoritvi ob začetku del, ki so se je udeležili tudi Janez Vipotnik, Mitja iRibičič, Marijan Brecelj in Marjan Lenarčič je Franc Lesko-šek-Luka položil temeljni kamen. Dom se bo imenoval »Hotel Svoboda«. V tem hotelu bo 170 ležišč, tako da bo skupaj z starimi kapacitetami v Strunjanu 300 ležišč za borce invalide. Investicijska vrednost objekta je okoli 1,6 milijona dinarjev. Pomembna pridobitev za celoten kraj pa bo tudi nova moderna cesta od strunjanskega križišča do doma. Predvideni rok za dograditev objekta je 29. november 1980. leta. c. p. Smelo v novo leto X. »Kogovorimooletu 1979,« je pričel razgovor Franc Gačnik, direktor tozd GE Maribor, ne moremo mimo naših dveh največjih gradbišč v Ormožu in Krškem. Čeprav nosi levji delež na sladkorni tovarni prav naš TOZD, smatram, da je bila to akcija celotnega Gradisa. Pri nas smo se dobro zavedali, da je celotna akcija odvisna od vseh tozdov. Pri tem pa smo se obnašali preveč tozdovsko, preveč tržno. Gradis kot delovna organizacija in še posebej gradbena enota Maribor in PB Ljubljana so nalogo uspešno izvršili. Žal pa nismo naredili koraka naprej v kvaliteti medsebojnih odnosov, ki pa so lahko zasnovani samo na ekonomski bazi in jih imenujemo dohodkovni odnosi. Zaradi neizpolnjevanja obveznosti poslovnih partnerjev smo prišli, kot TOZD v težko finančno stanje, iz katere nas je rešila samo Interna banka. Razna oblika koordinacije se je pokazala kot neprimerna, ni prave odgovornosti. Poleg Krškega in »Sladkorke« smo s skrajnimi napori reševali probleme na manjših gradbiščih, čeprav smo tudi te v roku in kvalitetno končali. Gradbišča v Rušah in Slovenski Bistrici so že eden tak primer. V samem Mariboru delamo trenutno na treh zelo zahtevnih gradbiščih. Slovensko narodno gledališče, »Šibenik« in osnovno šolo »Borcev za severno mejo« in ne nazadnje tudi kotlarno Maribor —jug. Zaradi tako velike angažiranosti kadrov smo bili vsi letos kar nekako napeti. Zaradi kadrovskih sprememb (tudi v smislu pomladitve) pa predstavlja leto 79 stalni značaj poslovanja, ki je bil precej spremenjen s prenosom določenih funkcij iz Centrale na tozde. Ko ocenjujem leto 1979 smatram, da smo ga končali zelo uspešno. Zato ima zasluge celoten kolektiv, ki je uvidel pomembnost akcij ter delal tudi proste sobote in nedelje. Žal, fizično še ni prišlo do realizacije obrata prehrane. Krivda je v administrativnih postopkih pri pridobivanju vseh soglasij. V bližini se načrtuje vpadnica Maribor —jug. Kljub temu ne držimo križem rok. Do konca leta bo izdelan idejni osnutek druge etaže (vajeniški dom, skupni prostori in prostori za Krajevno skupnost - PTT, banka, z dravstveni dom, itd.). Vendar GE Maribor ne more biti samo nosilec teh del, saj jo čakajo še druge naloge. Preselitev naših obratov v Hoče. Posebej bi rad pohvalil delo samoupravnih organov in družbeno politične organe, katera velika skr je bila ravno počutje delovnega človeka. Delavski svet se je odločil letošnje leto, da podeli tozdove nagrade. Mislim, da lahko ugotovim0' Franc Gačnik, dipl. ing. direk<°r TOZD GE Maribor da so bile zelo primerne in prišle prave roke. Pred nami je obširen program z leto 1980. Ruše, Bistrica, Ljutomer. Ptuj, Radgona in seveda Maribor s kraji, kjer bomo imeli prihodnjele naša gradbišča. Zavedamo se, °a * poleg kvalitete bistveni tudi ro • Prevzete naloge moramo v roku 1 polniti. Od delovne organizacije Pr'^a^:u jem več razumevanja pri reševanj skupnih nahg, več smelosti prina .j tovanju bodoče organiziran°s smelejši nastop v tujini in čimnm »tozdovskega« obnašanja. V praznujemo 35-letnico P°d},L Veliko je bilo narejenega v času. V tem obdobju se je 'zob 'ktj. vala pripadnost k velikemu kole ■ vu, ki pa, naj jo bi starejši Pr.ek^/ane gradisovci prenašali na mlajše tl. kolektiva, da tudi oni spoznajo o ^ stvo, da kjer odpovedo vsi slr0^‘aVi naprave tam stopi na plan Pra Gradisovec. r .. V letu 1980 želim kolektivu urjn disa še veliko poslovnih uspeh0 srečno 1980.« Odgovorni smo vsi! MaHu131 Raiko> oec., direktor KO °bratiiv ° *CtU v Kovinskih ,0£ir?° *ahko trdim, da smo le-veiii-P an dosegl>- Celo več, najno-stavi IZračuni kažej0, da bomo po- s|jm ^em je ključ za tak uspeh? Mi-de|a’ • a ^amo v dobri organizaciji nekai'n S*upn' odgovornosti. Pa še dajo niših0mf ??bno- Rokov za Pre" Prav . h lzdelkov se točno držimo. strin i!!? ta raeun in račun kvalitete K h r- Prejeli nekaj priznanj. Let °-VC lla*e se kaže šele sedaj.« tirali 0Sn.je leto so prodali in zmon--•ueo-ih0'- izdelke praktično po vsej Kv!J'- vse do Zadra in Skopja; ni njihov izdelek asfaltne baze s pridom uporabljajo naša podjetja, saj se po kvaliteti lahko kosajo z uvoženimi stroji. V kadrovski politiki so naredili korak naprej, zaposlili nekaj novih mladih strokovnjakov, in prvi sadovi se že kažejo. Razvili so nov tip asfaltne baze z zmogljivostjo 80 ton na uro. Med novejše ali izpopolnjene izdelke lahko štejemo tudi 500 in 1000-litrski mešalec za beton. Te bodo prvič prikazali na zagrebškem velesejmu. »V prihodnjem letu si želim večje sodelovanje med tozdi. Saj le tako vidim razvoj celotnega Gradisa. Skrb za delavca bo tudi v prihodnjem letu v ospredju. Vsem članom delovne organizacije Gradisa želim srečno v letu 1980.« $TROF beKš^Ž pepela v grad" toIfrrm°elektrarna »Kolubara« in PravlmLCcemema v Kosieriču Pri" skunn k samoupravni sporazum o m0Wt;"ap°"h Pri raziskovanju RraHK tl,za S,rš° uporabo pepela v pri ■» i" bodVr J1 cementa. Raziskave P07n» *nancirali skuPn°, kakor tudi onrpJ ° iz8raclnjo prostorov in beniz,0 za uporabo pepela v grad-niaklU' Po zagotovilih strokov-Poka, ,so dosedanje raziskave že K zale zelo dobre rezultate. "mVf!gFlSSsADNI premaz - P -onega premaza — »amfigli uporllr premazu J6 kot ve Porabljena čista akrilna smok premazu daje še eno pomembno lastnost: fasada ne porumeni. Ta lastnost amfiglasa pride do izraza predvsem v pogojih primorske klime, kjer je izpostavljenost fasade ultravioletnim žarkom večja kot v drugih krajih. Razen tega je ta premaz odporen tudi na sol, ki jo prinaša veter z morja. Amfiglos priporočajo tudi za obdelavo notranjih zidnih površin, katere morajo biti odporne na dezinfekcijska sredstva. KVALITETA OPEKE IZBOLJŠANA Z ALKOHOLOM Da bi izboljšali kvaliteto opeke, ki se uporablja v gradbeništvu dodajajo strokovnjaki Državnega znan-stveno-raziskovalnega instituta moskovske keramične industrije alkohol v glineno maso. S tem postopkom postane opeka odpornejša na temperaturne spremembe in obenem bolj trda. Odrekanja prinesla prve rezultate Sedaj mineva eno leto, kar je stekla proizvodnja v modernizirani in razširjeni železokrivnici v Ljubljani. V tem času že lahko ugotavljajo s primerjanjem poslovanja v starih pogojih s tistim v novih razmerah, da so se uresničile planirane napovedi. Uvedena tehnologija v železokrivnici se je dobro obnesla in ugotovili so, da zaenkrat v njej ni kakšnih pomanjkljivosti. Z modernizacijo so v prvi vrsti dosegli višjo produktivnost in seveda so njene posledice — ugodni poslovni rezultati. Z izvršeno prenovitvijo pa v železokrivnici niso končali z razvojnim programom, ampak v tej smeri tudi nadaljujejo. Že za leto 1980 imajo pripravljen dokaj ambiciozen investicijski program. V prvi vrsti bo potrebno zamenjati že izrabljene stroje z novimi tehnološko bolj izpopolnjenimi stroji, nadalje pa bo v tistem delu proizvodnje armature, kjer krivijo tanke profile, uvedena nova tehnologija s popolnoma mehaniziranim transportom zravnanih in rezanih palic od rav-nalnih in krivdnih strojev. Vzporedno z uvedbo nove tehnologije in novih visokoproduktivnih strojev pa bo tekla tudi rekonstrukcija stare železokrivske hale, ki bo delavcem v njej prinesla izboljšanje delovnih pogojev. Uredili bodo namreč ogrevanje in osvetlitev. Z omenjeno preureditvijo se bo kapaciteta žele-zokrivnice povečala na približno 12.000 ton skrivljenega železa na leto v eni izmeni. Za izdelavo ene tone armature v letnem povprečku pa predvidevajo samo 9 ur. V eni izmeni bodo tako izdelali 1.100 ton na mesec. Produktivnost bo torej res na visoki ravni, eden od vzrokov zanjo pa je prav gotovo ta, da bodo izenačili delovne pogoje v vseh proizvodnih halah. V tem času se resno pripravljajo za veliko delovno akcijo v tovarni IMV v Novem mestu. Zelezokriv-nica bo odigrala pomembno vlogo pri izgradnji druge faze tovarne IMV, saj bo treba izdelati in vgraditi v 11 mesecih približno 5.000 ton armature. Za realizacijo te zahtevne naloge bo železokrivnica zgradila v Novem mestu obrat za izdelavo armature s kapaciteto 500 ton na mesec. Gradisova železokrivnica je danes najmodernejša in največja železokrivnica v Sloveniji in ena največjih v Jugoslaviji. Seveda se v zadnjem letu to pozna tudi v samem Gradisu, saj ne prihaja več do težav v dobavi armature. Prenovljena železokrivnica se ponaša tudi s precejšnjo stopnjo produktivnosti in to ne na račun večanja števila zaposlenih. Z leto 1979 je v železokrivnici poleg dobrega poslovnega rezultata značilno tudi aktivno družbenopolitično življenje. Komisije delavskega sveta in sindikalna organizacija so bile mnogo bolj delavne kot prejšnja leta. Še nadalje pa izboljšujejo tudi aktivnost zunaj meja temeljne in delovne organizacije; tesne stike vzdržujejo z »Armiračem«, ki jim večkrat pomaga iz zagat, kadar na določenem gradbišču primanjkuje žele-zokrivcev. TOZD Biro za projektiranje Ljubljana VČERAJ, DANES, JUTRI Ob koncu iztekajočega leta se oziramo nazaj in naprej. Nekoliko pregreti od prehojene vijugave poti, se nam zdaj tu — zdaj tam zahoče, da bi umirili korak. A skoraj istočasno nas potegnejo za sabo valovi želja, ki se vzbujajo ob predstavah bližnje prihodnosti. Naša tradicija z znakom 25-let-nice se nam kaže v številnih projektih, preko tisoč jih je, v tematsko zelo pestrih pristopih in obdelavah. Pričeli smo s tipično inženirskimi objekti, z dobrim obvladovanjem zahtevnih konstrukcij. Nato smo počasi prehajali k arhitektonsko občutljivejšim zasnovam. Razvijali smo se dalje, v želji, da bi čimprej dosegli kompletnost projektiranja. Danes je naša ponudba precej široka, nemalokrat tudi povsem zaokrožena. Ne prevzemamo samo izdelave celotnih projektov, temveč tudi vodimo koordinacijo v načrtovalnem procesu, ki se razpoteguje od investicijskega programa do predaje zgrajenih objektov, V sedemdesetčlanskem kolektivu si prizadevamo, da ne bi zašli v golo ekstenzivno zuposlovnje. Predanost stroki je bistvena prvina našega obstoja in razvoja. Saj vemo, da se delo sposobnega kadra odraža tudi v širšem družbenem prostoru. Zaradi zahtevnosti stroke je razumljivo, da je naš naraščaj vedno iskan. Ob tem se zavedamo, da bomo morali za dobro ustvarjalno delo nuditi največ, kar moremo. Svoboden in po možnosti intenziven osebnostni razvoj vsakega posameznika, spodbujanje ustvarjalnosti z različnimi stimulacijami in ne nazadnje, krepitev družbene zavednosti slehernega delavca, so načela, ki zagotavljajo napredek v naši stroki. Projektant pač ne more delati zase, stalno se mora izogibati zastarelosti in stalno mora preverjati skladnost svojega dela s potrebami družbe. Če je kadrovska rast naša interna zadeva, tega ne moremo reči za projektantske naloge. Velikokrat smo že povedali, da je hajka za projekti, ko pristajamo na nerealne izdela vne roke, odraz zapostavljenega in površnega planiranju, odraz neke miselnosti v družbenem dogajanju, da je možno vse sprojektirati čez noč, Investitor si vzame dovolj časa za odločitev, razni upravni organi podajajo svoja stereotipna soglasja kar se da počasi. In končno dobi projektant že napol zamujeno nalogo, velikokrat nejasno definirano in le redkokdo mu omogoči variantne rešitve, ki pripeljejo do kvalitetnih načrtov, Neprestano se vrtimo v problematiki planiranja, Zato je prav, da ob - - -I MkM Betoniranje temeljev počitniškega doma Gradis — Biograd n/m v globini 3 m v živi skali M * zaključku leta zapišemo, kolikšen je lahko delež projektivnega biroja pri določanju razvojnih ciljev celotne delovne organizacije. Najprej se moramo potruditi, da v svoji temeljni organizaciji poiščemo realne smeri lastnega razvoja. Predvsem moramo razmišljati o tem, kako bi se lahko povezovali z ostalimi gradisovimi tozdi. Priznavati si moramo, da smo dolžni prispevati zamisli oziroma dajati predloge za oblikovanje strateških razvojnih ciljev Gradisa. Kasneje bi se po možnosti vključevali s svojim1 kušnjami tudi v delovne skupi116 izdelavo konkretnih razvoja nalog. Zavedamo se, da razvoj nekaj presenetljivega, temveč tf in vztrajno delo, je kombinacija n črtovalskih in organizacijskih sp sobnosti. Želimo vsem Gradisovim eno' in delovni skupnosti skupnih slu čimveč uspelega »srečujočega« P niranja in uspešno sporazumeva J v zavestni strpnosti. f Stanovanjska gradnja v Ptuju Najhitrejša rast dohodka v Gradisu Naša najmlajša TOZD v Gradisu v resnici ni tako »mlada«, kot se kaže: Gradnje Ptuj, ki imajo komaj štiriletni staž pri Gradisu, so letos praznovale 30 let svojega obstoja. Za majhno delovno organizacijo je to že dolga doba samostojnosti. Leta 1975 se je ta TOZD prelevil iz delovne organizacije v temeljno organizacijo našega Gradisa in v tem kratkem času doživel razvoj, s kakršnim se težko pohvali kdo drug. Danes veljajo Gradnje Ptuj za našo TOZD, v kateri najhitreje narašča dohodek na leto. Kaj pomeni tak napredek za ptujsko TOZD in njegove delavce, ni potrebno govoriti. Dokazov za boljše delovne pogoje in s tem tudi boljše delovne rezultate je v zadnjem času dovolj. Prav za svojo 30-letnico so v Ptuju odprli novo moderno mizarsko delavnico, v kateri danes dela približno 50 ljudi. Stari prostori za to dejavnost so bili res skrajno neprimerni, danes pa se lahko pohvalijo z m,z sko delavnico. Sicer je v njej Še P1^ cej starih strojev, vendar upaj0’.^ bodo tudi te lahko kmalu zato enJ za boljše in modernejše. MlZ?r a delavnica je poleg razvojne!^ uspeha tudi priznanje za Prizadfa. nost vseh delavcev, saj so sami op vili več kot 1500 prostovoljni" -|j V kratkem bodo v Ptuju ur6 tudi majhno železokrivnico in lovnico. Že včeraj premajhni P .j stori za upravo pa bodo zopet tn° ■ malo počakati na dograditev. ‘r ^ dek k upravni stavbi najbrž še n6 j, prišel na vrsto za izgradnjo v nas njem letu. Poleg tega si želijo še staviti tudi novo menzo, kj®r.ja lahko uredili del boljšega standa svojim delavcem. - .. Kako pa je z delom? Na PtujsK ^ polju je dela precej. Sicer pa v velja za enega vodilnih izvaja* ^ stanovanjske gradnje in s tem n nadaljevali tudi v prihodnjem MOJSTRI MOSTOV 1 f e*^vci TOZD Nizke gradnje so v 11 1979 delali na številnih po-rnbnih in zahtevnih objektih, obs^ Pre8led nam da približni l ,8 del, ne pa tudi vseh težav, s H„-enm* so se borili. Izvršili so sle-deca večja dela: na a £°*cončali gradnjo 7 nadvozov ‘ AC Dolgi most Vrhnika v kuPni dolžini 830 m, dokončali gradnjo 3 mostov v mprf rn'-®°.r' v skuPn* dolžini 253 m, Dr,,. ni'm' najzahtevnejši objekt s* ° reke Morače, grajen po si-ra u Proste konzolne gradnje z er H°n°m ^ m- Sodelovali so še pri Šili J.'.nada|jnjih 3 mostov in izvr-Veci° sanacijo enega mostu, n T. dokončali gradnjo 4 objektov nitri uesti skozi Maribor, dokončali I. fazo pripravljal-Sor ■ ’ vključno z mostom preko je k tu' H E S olk a n C''^ glavnem ob" nio^ V b,0vem mestu zgradili spod-dukr nStrukcijo 600 m dolgega via-rtl°nta>Z<^-e*i-1|li VSC nos'*ce *n pričeli z m0sf zSradili zgornjo konstrukcijo Šaleški^1Radmiriu Preko Savinje, v lia«i dohm Preko Pake in v Ljub-žine j^cko Ljubljanice skupne dol- krov '?delali in zmontirali nosilce za LjUb|® . onstrukcijo črpališča v nučahS^nirali most preko Save v .Čr- Mub- ^4S*Un.VsdclTimi' BOItc1?aTOZD NG HVASTJA P., PjAR’ dipl. inž. «r.: pr olna vrednost izvršenih del neo-,e~l iP'an'rano vrednost celot-l>o ^ r''°^a' Poslovni rezultat ne Velik Zmeren opravljenim delom, rtih str^k*181 Pro'zvodnih in poslov- Rezultati 1979. leta na' leto uspešno, moramo z vso resnostjo in doslednostjo pristopiti k naslednjim glavnim nalogam: - zboljšati produktivnost z dobro organizacijo del, - doseči večjo osebno prizadevnost pri izvrševanju nalog, — izboljšati izkoriščanje materialov in delovnih priprav, - izboljšati delovno disciplino, — dosledno uveljaviti in izvesti nagrajevanje po rezultatih dela, — skrbeti, da bo vsa dokumentacija ažurno vodena in obračun izvr- šenih del sproten, — skrbeti, da bo vsa potrebna dokumentacija urejena pravočasno (projekti, načrti, soglasja, gradb. dovoljenje, garancije, itd.), — pravočasno urediti primerno nastanitev in prehrano delavcev, — pridobiti dovolj del za polno zaposlitev vseh delavcev v TOZD. Oskrbljenost z delom je za leto 1980 razmeroma dobra, pridobiti morajo še približno 30 % za 1980. leto planiranih vrednosti del. Pogojena so že naslednja dela: HE Solkan, viadukt v Novem mestu, viadukt na obvoznici pri Dolgem mostu v Ljubljani, most preko Save pred bodočim karavanškim predorom in mostova preko Sore na »Uranski« cesti. Naredili so ogromno, kvalitetno in kar je najvažnejše, v roku. To pa je še kako pomembno za pridobivanje novih del, teh pa, kot vidimo, v letu 1980 ne bo zmanjkalo in prepričan sem, da bomo prihodnje leto ob tem času lahko poročali še o večjih zmagah. ŠTROF Ali res samo gradbenik? Že precej časa sledim dogodkom v gradbeništvu pa znova in znova slišim isto pesem: kratki roki gradnje, bo objekt do zime pod streho, zamuda pri gradnji, bo tovarna pričela obratovati do predvidenega dne in še in še. Včasih se pojavi v časopisu še kakšna slika napravljena s teleobjektivom s sosednje zgradbe skupino delavcev, ki samo »stojijo« na* mesto, da bi delali. Pa premišljujem. Ali je res samo gradbenik na koncu kriv, da objekt ni do roka končat)? Ali mora na koncu res on reševati malomarnost drugih? Navadno se dela še sobote in nedelje, pa še kakšen praznik povrhu, samo da gradbeno podjetje ne izgubi dobrega imena. Pa ga ni morda pred tem izgubil že nekdo? Od zamisli do pričetka del navadno mine precej'časa. Od'prve predlagane lokacije navadno ni nič. Iščemo nove in nove, dnevi in tedni pa tečejo. Potem pridejo na vrsto dovoljenja in soglasja. Tu se začne prava papirna vojna. Papirji gor, papirji dol, meseci pa tečejo. Včasih mi ne tudi leto. Denarja, ki je bil predviden za gradnjo je stalno manj. Ne, ni ga nihče ukradel, to ne. Samo med tem se je nekajkrat po- dražil cement, opeka, les, nekajkrat spremeniš objekt, pa smo tu. Pri začetku gradnje namreč, gradbeniki končno pričnejo z gradnjo (če bi začeli že prej, so predvidene visoke kazni). Na svečanosti, na začetku gradnje slavnostni govornik sicer omeni, da se objekt pričenja graditi, z dvo, tri ali več mesečno zamudo, da pa upa, da bo tako renomirani izvajalec objekt le do roka končal. Potem se začne zgodba odvijati znova. Vsi se počasi odmaknejo, gradbeniki ostanejo na soncu in dežju skušajo nadoknaditi izgubljeni čas. Čas, ki ga je že nekdo pred meseci izgubil. Tu se moje razmiljanje konča. Razmišljam in ostanem brez pametnega odgovora. Listam časopis. Velik naslov. GRADBENO PODJETJE ... KASNI Z GRADNJO ŠOLE. Toda, ali je res samo gradbenik tisti! ŠTROF SPO V LETU 1980 Malo časa nas še loči do leta 1980. Kaj nam bo prinesel čas v novem letu, ne vemo, vemo — oziroma vsaj vedeti bi morali, kaj moramo napraviti. Programi in želje, ki naj bi bili izpolnjeni, so običajno večji, tako da do konca leta še vedno nekaj ostane. Kako se programi uresničujejo, je največ odvisno od samih nas, ostalo pa od skupnosti naše delovne organizacije Gradis ter še koga. V naslednjem letu pri SPO stopa v življenje reorganizacija. Delavski svet SPO je že razpravljal o reorganizaciji ter tudi potrdil shemo delovnih nalog. Reorganizacija zajema večje število delovnih nalog, katere naj bi prevzeli strokovni delavci, ki jih pa še nekaj primanjkuje. Kadre določenih profilov je težko najti, delo je namreč dokaj zahtevno in odgovorno; dogaja se, da še iz obstoječega staleža odhajajo. Z reorganizacijo poleg kadrov nastopa še problem nastanitve. Naši delavci morajo bivati neštetokrat v hotelih. Ena izmed važnejših nalog bo pridobitev bivalnih kapacitet, zaenkrat vsaj na ljubljanskem območju. Nič manjša pa ni problematika razširitve življenjskega prostora. Že nekaj časa traja prostorska stiska, z večanjem mehanizacije. Ta problem ni samo naš ampak je skupen, torej celotne Gradisove skupnosti. Potrebna bodo skupna vlaganja poleg mehanizacije tudi v to smer. Da bo Gradis lahko konkurenčen, bo potrebna večja investicijska vlaganja v stroje, posebno v specifično grupacijo. Tega, oziroma takega zalogaja pa SPO ne bo zmogel brez skupnega vlaganja. Program je zelo obsežen, saj predstavlja vrednost skoraj 50 starih milijard. Dragi stroji in oprema bo potrebovala zopet delavce — strokovnjake, ki bodo bdeli nad preventivnim vzdrževanjem in upravljanjem, za kar bo treba dati še večji poudarek. Torej v naslednjem letu bo treba še mnogo postoriti. Pojem storilno- sti in odgovornosti bomo morali spraviti v življenje, v kri in meso vsakega posameznika. Ob napisani besedi »storilnost« ne bomo mogli več živeti. Nihče ne zahteva, da bi za to padale žrtve, nikakor ne, le samo malo čuta zavesti je vzbuditi in če bomo to malo združili, bo nastalo veliko. ^ Veliki bogataši smo tudi v nadurah in režijskih urah. Če globlje pogledamo, so te ure eden od zelo negativnih faktorjev z dalekosežnej-šimi posledicami. In kaj pomenijo take ure: dražitev naših uslug delovne organizacije Gradis, zmanjšanje konkurenčnosti, težje pridobivanje dela in kot slednje tudi mi — v kakršni koli obliki jih plačujemo kot posamezniki. Eden od osnovnih vzrokov naraščanja nadur je tudi nepravilno planiranje mehanizacije in del gradbenih enot. Neštetokrat se dela zavlečejo zaradi nepravilnega predhodnega planiranja dela. Stroji so na ta račun zadržani, medtem ko druga enota čaka na gotove stroje. Ko le te dobi, pa forsira delo, da lovi rok — posledica, nadure. Moramo priznati, da je nekaj objektivnih vzrokov glede dobave materiala ali tudi večkrat načrtov, vendar je to le v manjši meri. Zelo smo v zaostanku glede nagrajevanja po rezultatu dela. Naš široki samoupravni mehanizem nam to omogoča, imamo zakon o združenem delu, široko paleto samoupravnih organov, pa še vedno plačujemo pridnega in lenega delavca enako. Enako bo treba urediti tudi na realno bazo OD, kar se bo odražalo v akumulaciji in standardu a največ pa v storilnosti, ki jo vse bolj pogrešamo. Leto 1980 bo leto stabilizacije in varčevanja energije. Tudi ta faktor bo moral biti prisoten v našem programu, poleg že preje nanizanih nalog. Varčevanje bomo morali razširiti ne samo na energijo, ampak tudi na naše stroje in naprave. Cene strojem in napravam rapidno raste- jo, s tem bi morali rasti tudi naš čut in odgovornost za negovanje. Z malo dobre volje, znanja in odgovornosti bi se prihranil marsikateri dinar, marka ali dolar, ki ga moramo dati za nadomestne dele. V novo leto nas bodo spremljale zelo zahtevne naloge, ki pa ne smejo obremenjevati samo določeno skupino ljudi. Nihče ne more trditi, da so to naloge samo za gotove strokovnjake, ampak so za vsakega posameznika. Vsi smo samoupravljale} ter moramo prevzeti tudi dolžnosti, ne samo terjati pravil, torej sodelovati v procesu. Nanizanih je samo nekaj nalog, s katerimi se bomo morali spoprijetl naslednjem letu, vendar ne edu)" Moramo biti pripravljeni na z' . 1 jenjski proces, ki prinaša vedno k > novega, torej naloge, katerih nisr*1 predvidevali. Zmogli bomo vse ob sodelovanj vseh, le če bomo živeli še naprel miru kot smo doslej. n V imenu kolektiva TOZD Sr želim vsem delavcem Gradi5 ’ kakor tudi svojcem, na gradbiščih j birojih zdravo, zadovoljno 1 uspešno novo leto 1980 z željo °a daljnjega pristnega sodelovanja' LUDVIK SNAJPER Božidar Lukač, direktor TOZD, GE Jesenice Sposobni smo prevzeti najzahtevnejše gradnje Sodobna tehnologija rabi tudi sodobne stroje med katerimi so tudi prevozni mešalci za dostavo kvalitetnega betona »Na koncu letošnjega leta smo poleg rednega dela na gradbiščih več časa porabili tudi za analizo dosedanjega razvoja in za izdelavo osnutka razvojnih možnosti TOZD Jesenice za obdobje 1981—1985,« je zdčel svojo novoletno poslanico direktor TOZD Božidar Lukač. »Prav ta osnutek srednjeročnega plana bo naše vodilo v letu 1980 in v naslednjih letih. Pa ostanimi še nekoliko v letošnjem letu in preteklem petletju. Za to obdobje je značilno, da je naš TOZD v okvirju Gradisa nazadoval, gledano z stališča skupnega prihodka in števila zaposlenih. Leta 1972 je delež naših delavcev v Gradisu znašal 11,60%, letos pa samo 9,48 %. Še bolj skeptičen je podatek za celotni prihodek. Tako je naš delež v celotnem prihodku Gradisa iznašal leta 1972 13,70 %, letos pa le 7,39 %. Isti podatki gledani sa,n. stališča gradbenih tozdov so ne y liko boljši, kar pomeni, da so s . preteklem obdobju bolj razvi) naši obrati. Naš TOZD je tehnološko opr6" Ijen za izvajanje vseh vrst grad ^ Menimo, da bi bilo nujno, da bivS j gradbeni TOZD v Gradisu imeti neko specializacijo, °z'r° j. posebno usposobljenost. Na JeS. ^ cah bomo poskušali v nasledn) letu in v srednjeročnem 0hd°vre. 1981—85 najti tako usmeritev-katere od možnih usmeritev k SP cializiranosti so na naslednjih R, dročjih: izvajanje betonskih ce-5 tunelska gradnja, globoko f. cjj o nje, gradnja mostov s specialk3 , za spodnjo konstrukcijo za 6r bena dela. u Tržne prilike so po naših ocen , letu 1980 ugodne za jeseniški1 “Emono« so zgradili delavci TOZD GE Ljubljana-okolica ZOPET USPEŠNO GOSPODARILI 0tfa TOZD GE Ljubljana le 'f* J« ena najmlajših gradben ^eljnih organizacij v Gradisu, i. r s' je v teh letih obstoja zag »m! X, ,trtlen položaj med stari d-ui1*1 ^ ljubljanskem bazenu st‘i es c,nakopruven partner vsem ikl gradijo stanovanjska nas ni>L^naj Ljubljane si je pridob no ta| gradbišč, katerih pomem tudi ne moremo prezreti. Seveda so jih v letih rast a t„.Jnc organizacije spremljale ti cj. fye’ ki pa niso imele toliko mc Ii 110 rast zavrle. Nasprotno Lji Qr„ j. " Okolica je ena tistih tozdo žiti ISU’ k' vsako leto končajo s f Cfilo tT P°.s*ovn'm uspehom, ali n:' ,'uu>aa po številu zapos jei največji gradbeni tozd ne jnJ*a naslednje leto kar 970 no .v r*10 del. Kaj pomeni to v sa ' Projzv°dnje celotnega C Kl’iuhtini potrebno Pojasnj del, tako visoko načrtova n-Ki, sezzavedajo, da imajo !roh.dnjem letu dovolj do. šili Dcljnov> ki bi jih radi čimpr vili t v8 tega, da bi vsa dela z-, „?° kot sedaj načrtujejo, na uajvečji uspeh, če bi S?"1 .večji korak na poc °ve lastne stanovanjske gr R^ildlllP camel/IL .1 —____ stCn *Je’ kjer bi lah 'SSu£na. ima danlVeČie gradbišče v l in to pr.lvS |V°j° barakarski njim/ gotovo ne ustrez da. Eden m družbenega tudi nemč °snovnih Probl, ^rešeno vprašanje ba dar upajo, da bodo tudi ta problem lahko rešili že v naslednjem letu. Njihovo največje gradbišče je trenutno v tovarni IM V v Novem mestu. Tam so prisotni že nekaj let in danes je postalo to gradbišče eno največjih, ki jih je trenutno prevzel Gradis. Prav za to gradbišče pa obstajajo še marsikatera nerazjasnjena vprašanja v zvezi z njegovim statusom. Gradisove! se počutijo na tem sektorju kot tujci, občasni gostje, čeprav tam praktično delamo nepretrgano že 6 let. V tem kraju smo še vedno barakarji, prosotni le s svojim fizičnim delom, ne pa tudi kot aktivni delavci v družbeno-političnem življenju novomeške občine. Prav bi bilo, da bi se o statusu in pomenu tega gradbišča čim prej temeljito pogovorili tudi v okviru Gradisa. V sveh teh letih delovanja si je temeljna organizacija Ljubljana -okolica pridobila nekaj stalnih investitorjev za katere opravljajo gradbena dela že precej časa, kot npr.: Emona Ljubljana, Papirnica Vevče, IMV Novo mesto itd. Poleg teh, kjer dela nikoli ne zmanjka, bi lahko tudi drugod prevzeli še marsikatero gradnjo, če bi imeli na voljo dovolj ljudi. Za naslednje leto načrtjujejo, da bodo največ del opravili za IMV v Novem mestu, Mercator v Ljubljani in Tehnični center Ljubljanske banke v Ljubljani, poleg tega pa bodo še vedno prisotni tudi na svojem stalnem gradbišču v Novih Jaršah, kjer bodo naslednje leto gradili 580 stanovanj, od tega pa jim bo v letu 1980 vseljivih že 290. Uresničiti tak plan za kolektiv TOZD Ljubljana — okolica ne bo težko, saj je znano, da šo v njem delavci, ki jim uspeh lastnega tozda in celega Gradisa veliko pomeni. Nadaljevanje z 10. strani Te prilike, ocenjujemo, bodo zadovoljive tudi v obdobju 1981—85. Za naš TOZD in Gradis kot celoto so zanimiva predvsem naslednja dela: gradnja tunela Karavanke z vsemi spremljajočimi objekti in cestnimi povezavami, gradnja nove jeklarne na Jesenicah, gradnja avtoceste Naklo — Ljubljana, stanovanjska gradnja na Jesenicah in Kranju, gradnja turističnih stanovanj v Kranjsi gori in Bohinjski Bistrici, gradnja tovarne jeklenega korda za Savo Kranj, gradnja rudnika urana Žirovski vrh, gradnja hidrocentral Mavčiče in Kobarid itd. Na Jesenicah smatramo, da bi Gradis bil sposoben v sodelovanju še z nekaterimi specializiranimi delovnimi organizacijami prevzeti izgradnjo tunela Karavanke. V letu 1980 bomo morali posvetiti družbenemu in osebnemu standardu naših delavcev večjo skrb. Gre predvsem za pridobivanje novih stanovanj na celotnem področju Gorenjske regije. Še večjo skrb kot do sedaj moramo nameniti vzdrževanju in obnavljanju delavskih naselij na Jesenicah in Kranju. Vlaganju v nove zmogljivosti samskih domov v srednjeročnem obdobju 1981-85 ne predvidevamo, temveč samo izboljšanje njihovega standarda. Osebni dohodek delavcev in sploh nagrajevanja po delu bi morali biti odločujoč instrument večanja produktivnosti, ki je na Jesenicah pod Gradisovim poprečjem. Tudi kadrovski problematiki bomo morali posvetiti mnogo več pozornosti. Kadrovska problematika v tozdu je zelo pereča. Strokovna usposobljenost naših delavcev je vse slabša. Število in kvaliteta tehničnega kadra je v tozdu še vedno kritično, vendar se stanje polagoma izboljšuje. Z ustreznimi letnimi programi moramo v naslednjem obdobju izboljšati kadrovsko strukturo. »V imenu TOZD GE Jesenice želim v novem letu vsem delavcem Gradisa obilo zdravja in poslovnih uspehov.« c.p. Pokrito drsališče na Bledu Novi in stari sekretar Alojz Zorec in Vinko Veit 21. novembra je bila v GE Maribor volilna konferenca OOZK. Po izčrpnem poročilu dosedanjega sekretarja, tov. Veit Vinka se je, kot je med komunisti že navada, razvila odkrita razprava. Kritično so ocenili dosedanje delo ter sprejeli obširen program za delo v prihodnjem letu. Za novega sekretarja je bil soglasno izvoljen tov. Alojz Zorec, za njegovega namestnika pa tov. Ivan Cestar. 12 — GRADISOV VESTNIK GRADISOV VESTNIK — 13 S; Prišlo je prestopno leto naše nam osemdeseto za nazaj pa obračun vsakdo polaga svoj račun. Gradis je velika firma osemtisoč je ljudi po uspehu in po PERLA vrh slovenski prehiti. Škoda le, da vsak po svoje spravlja v panje svoje roje, vsak bi rad le med pobral, trot pa v panju bo ostal. Lani smo takole d’jali sporazum že podpisali zdaj je leto naokrog smo ostali praznih rok. Ker ne najdemo jezika vsak se lahko v vse utika pridruži se osebna zloba in že tu je dolga doba. Vsi v povprečju smo bogati tečejo nam časi zlati vsak po svoje kar se da, TOZD že TOZDa ne pozna. Kje potem so skupne službe, ki so delček naše družbe, če preveč je trda glava, ne pomaga tud’ ustava. Po pisarnah nic kofeta nov režim se nam obeta, disciplina, red, nadure, bliža čas se hude ure. Gradis druge financira vsak po svoje ga odira, kar nam d’narja še ostane hitro vsak po njemu plane. Končno pa so banke prazne posluha ni za želje razne, tudi naša »Gradis« banka išče »pare« brez p res tanka. Sposobnosti nam niso dali na Ravnah pa so dokazali, da ceste znamo mi graditi ne pustimo več se obkoliti. Ne meč’mo puške v koruzo obljubam ne verjam’mo več Tone ni za vso rinfuzo besed pri nas je vse preveč. Vsak TOZD pač živeti mora tudi Gačnik iz Maribora Ormož hitro je zgradil denarja pa premal’ dobil. Vse se šlo je na obroke izpolnili so nam kratke roke izkušenj novih si nabrali NNNP so tud’ prestali. V Celju se največ študira na delavski svet opira le premalo je posluha, da bi združil sredstva suha. Praprotnik nov plan obeta okrog učinka se zapleta učinek tu, učinek tam tako se izpolne letni plan. Če bi Cankar še živel lep bi dom v Ljubljani imel TOZD Ljubljana ga gradi noč in dan se stroj vrti. Mesarič za nov polet je sklical komunistov svet monopola več med nami ni odgovornost naj se zaostri. Na gorenjskem — do Gorice, Lukač postavil svoje »špice« za Gradis vse od sebe da le včasih rad kaj godrnja. Veliko TOZD je že zgradil priznanja pa premal’ dobil zato zdaj kličemo mu vsi TOZD Jesenice naj živi. Še iz Kopra blizu morja Življenja čuje se utrip mladi kadri iz primorja so najboljši še ta hip. Z uspehi niso zadovoljni s svojo plačo tudi ne Plazar »čohne« se po glavi pri nas je dela, še in še. S PO je srce naše to naš glavni je dejal vendar pa nas vedno »baše«, kdo »denarce« skup’ bo dal. Brglez, stroji, buldožerji se vrtijo venomer če pa TOZDu tako »paše« včasih tud’ v nasprotno smer. II Se cement je spet podražil železo »šraufi« in papir Božič pa takole pravi, ko bi le v hiši bil že mir. Cevne odre, teške, lahke vsak v TOZDu rad bi imel v notranjosti pa misli, da soseda, vrag bi vzel. Ha avto rSe izPolni Plane Zgradi če?c W'Z’ Llubliane kl b0 stnf i St° most naPet stal H, tristo let Tu res dobri so ljudje sposobni so, kar je, pa je nobene ne bi b’lo nadloge, če bi blo med njim več sloge. V Ptuju voda ne gori če TOZD trenutno slab' stoji obljubil Gjurasek tako pri nas še vse posreč’ bo šlo. So letos imeli praznik svoj za nove cene bil se boj postavil svojo četo v bran za Gradis tu — ni stopil vstran. TOZD obrata Škofja Loka Jelovica, SOZD GLG-e sporazum so podpisali zdaj jim vse po »žnuri« gre. To res velik je napredek za primer resnično redek vsa gre hvala Ilovarju delavcem in sekretarju. Repše v KO, ves od vraga obrat razširi izven praga v Mostah stroje bo gradil lastna sredstva je vložil. To je res polit’ka prava zmagala je pamet zdrava upamo, da v krizi zdaj, ni vzel prevelik zalogaj. TOZD iz Ljubljane reši čast v Novem mestu pa oblast pa naj še Zajc tako hiti iz Bosne več delavcev ni. Uspehi so na vseh objektih tud’ rokov točno se drže le preveč vase so zaprti čeprav to dobri so ljudje. Kohne se v kratkem letu postavil sam na noge Železnega je bika Zgrabil on za roge. Za armaturo prodano obračunava si pike v pisarni za mizo smeje prešteva zlatnike. Proizvodnja je na višku in pri delu lok napet zunaj hale — na tržišču začne se konkurenčni svet. Tu ni časa za prepire Purnat gre čez vse ovire upamo, da sred'oaze postavil bo asfaltne baze. Projektivni v Ljubljani inženiring grupo snuje da z lastnimi bi kadri projektiral več na tuje. So letos praznovali se zbral je Gradis-cvet Vede je vsem nazdravil zapel še nam je oktet. Ačanski z mostovi vred ponesel slavo v svet le v lastni hiši premal’ o njem se sliši. Od ideje do zaključka res je včasih, dolga pot le za Biograd na morju vsak želi bit' svoj gospod. Še Irak pohvalit treba sredi vročega tam neba most čez Tigris nam gradijo se nove zmage veselijo. Joj, kaj bo pa z dolarji devizami in 1. dinarji, če pa izguba bo velika Tozdovsko se vse »poflika«? Zadnji nam Frankfurt ostane Gašperšič pokonci plane za vso delo in garanje dobili letos smo priznanje. Vsa hvala tud’ delavci vam izpolnili ste, ves naš program dolžnosti tu, pravice tam delavski svet deli si sam. Zdaj vse TOZDe smo obrali • v skupne službe se podali tudi tu nam Gradis-žehta kar za pol strani odtehta Naloge smo že razbili delo po TOZDih razdelili kdor si točk bo več nabral si lepše v hiši bo postlal. Tudi TOZDi so priznali in dali nam vso čast premalo pa skrbeli za nas uspešno rast. So eni, da tako ostane bi drugi rajši imeli SOZD če GG grupe bi združili nastal bi lahko novi POZD. Vsak želi imet svoj veto zato gre vse počas’ naprej saj polička interesov skoraj ne pozna več mej. To velja za nas, za TOZDe za bodoče Gradis — OZDE le nekaj jih ob stran’ 'stoji k’dor ne dela, ne greši. Pri nas se vse okrog vrti naš dinar pa se sred’ drži postavljen je že nov program izpolnjen bo, če nis’ zaspan. Vsak, ki mlade kadre vzgaja priznanje mu bo glavni dal saj to je tisto kar nas spaja poudarka več, bi mladim dal. Kaj vse že je in kaj še bo od drugih še najboljši smo denarja res ni na pretek zavesti pa, za celi vek. Ko novo leto se rodi si sreče zdravja vsak želi da z Gradisa izginil bi prepir v hiši tej naj vlada mir. L. C. I I I I I 1.4-GRfDISOV VfSTM* Ravenčani delajo v Biogradu . Čeprav še prave zime nismo dočakali, se nam že motajo po glavi ; misli na dopust. Nekateri ga bodo preživljali na snegu, večina pa hrani dneve brezdelja za poletje. Marsikdo bo spet čakal na vrstni red za oddih v Poreču ali v Ankaranu, ne- kateri pa bodo optimistično razpoloženi in bodo že rezervirali sobe v . novem počitniškem domu v Bio-'jgradu na moru. Poročali smo že, da f je tam gradbišče že v precejšnjem zamahu, danes pa poslušajmo Ravenčane kaj sami pravijo o obetih za ^dokončanje tega objekta. »Zavedamo se, da veliko gradi-,)>ovcev zasleduje, kako naša gradnja • napreduje. Tako se tudi trudimo, da Tii naš novi počitniški dom končali "do roka, to se pravi do počitnic. V' njem ho našlo vsaj za nekaj dni prijeten drugi dom veliko naših delavčev. Prav'tako ga bomo lahko dobro izkoristili tudi pozimi - tisti, ki jim . sneg pomeni bolj nevšečnost kot zabavo, bodo radi preživeli nekaj dni oh obali morja v našem novem domu tudi pozimi. Čas je, da povemo, kaj delamo in koliko smo že naredili prav v Biogradu; Odkar smo začeli, je minilo že tri mesece in hitri tempo dela nam ■Se vedno zavirajo razne objektivne ,"težave, ki ne nastajajo pri nas kot •izvajalcih ampak pri naših kooperantih. Zaključujemo dela na podkletenem delu z zakloniščem, kanalizacijo in drugimi komunalnimi priključki. Sama konstrukcija doma je močno protipotresno armiran betonski skelet profiliranih oblik, ki zafifeva klasično izdelavo do I. nadstropja. Največji dosedanji problem je beton. Dobivamo ga od domačih gradbenih podjetij iz Biograda in iz Zadra. Pred samim začetkom gradnje so nam obljubljali neomejene količine betonov in to brez vsakih problemov, tako da o svoji lastni betonarni sploh nismo razmišljali -saj je vendar draga investicija za en sam objekt. Danes smo zaradi tega v težavah; radi bi sklenili pogodbo za dobavo betona, vendar pravijo ndši dobavitelj, da to ni mogoče. Včasih smo dobivali od njih prav smešne količine betona na dan - 10 do 15 kub. m. Drugi večji problem je bil žerjav, saj je bil zmontiran 20 dni kasneje, kot smo planirali. Tako smo vse temelje in še nekaj kletnih sten zabetonirali ročno. Takrat smo lahko primerjali: saj tako smo delali pred dvajsetimi leti! Sedaj imamo žerjav, ki si ga je SPO sposodil v Reki. Sicer ne vemo, kako dolgo bo delal. Pokvari se lahko sredi betonaže - nato je potrebno čakati dan ali dva, da pride servis z Reke -240 km daleč. Upamo, da z njim ne bo veliko težav, Rok izgradnje je kratek in nam vsak izgubljen dan veliko pomeni, Omeniti moramo, da se detajli in armatura sproti rišejo in tako nastaja tudi problem z armaturo. Kljub vsem težavam upamo, da bomo dom zgradili do sezone. Problem betona smo rešili s postavitvijo bodoč6 svoje lestne betonarne. * upamo, da bomo previdnejši s tuji*1 obljubami in se bomo naslonili le svoje lastne sile. . c, LUDVIK RUDOLF 'j mmm mmm m m mmm. % k*Lv< : m - p« - sEFv&es mm Pregled prodanih betonarn po Jugoslaviji Še vedno prostorska stiska »Ko zaključujemo tekoče poslovno leto, se nenehno sprašujemo, kateremu področju smo posvetili premalo skrbi, da bi bili naši doseženi cilji boljši od načrtovanih,« je začel svojo novoletno poslanico direktor Kovinskih obratov Ljubljana tovariš Jože REPŠE. »V letošnjem letu smo vse preveč energije porabili pri reševanju vprašanj zagotovitve materiala, to je vseh reprodukcijskih materialov, dolgi in nezanesljivi dobavni roki za posamezne sklope in rezervne dele. Veliko energije smo porabili tudi za kupe raznih gradiv, ki smo jih obravnavali na vseh nivojih in za izdelavo stabilizacijskih ukrepov. Kljub izpopolnjenim stabilizacijskim ukrepom v TOZD ne vidimo kompleksne rešitve tega problema, dokler indeksi še vedno kažejo porast vsakoletno načrtovane večje porabe na vseh nivojih, tako v Nadaljnja akcija za pridobite' f trebne dokumentacije in vseh s v sij je v teku. Q, Predvsem bi pa bilo nujno p° {, riti potrebo po združevanju sre61 ,f in dela z drugimi TOZD v sesta , lovne organizacije za realizac'l investicije. Pravilno bi bilo ust* . pogoje za uresničitev razvojni!1 K gramov tozdov na ta način, da ^ realizirale večletne želje in Pr® ,p o pristopu k združevanju sre zši' investicije in za izboljšanje in * f jenje materialne osnove de *jj sredstva naj bi tozdi združeva skladu z obveznostmi s sam°Uj|i)iv nim sporazumom o osnovah P^/ Na tej podlagi naj bi bila # .Jj) tudi prioritetna lista investic vlaganj v vseh tozdih v sesta' disa. * n* Vsak korak nazaj od začrta' jfi bi pomenil velik udarec. 0 -stagnacijo za naš TC”*" organizacijo v celoti operativo nasploh. TOZD, delovni skupnosti skupne Gradbišče počitniškega doma Gradis—Biograd n/m. Posvet tehničnega vodstva: sektorski vodja Alojz Vinšek, delovodja Ferdo Kališnik in inž. Janez Hercog službe in ostalih družbenih porabnikih, ki ne bi smeli toliko porasti. Poleg vse nakazane problematike pa nas še vedno pestijo premajhni in absolutno nefunkcionalni delovni prostori za sedanjo tovrstno proizvodnjo. V teh proizvodnih prostorih smo vse možnosti izkoristili maksimalno in vsaka nadaljnja fizična rast in razvojna smer TOZD Kovinski obrati Ljubljana je mogoče samo s čim hitrejšo pridobitvijo novih delovnih prostorov. Pridobili smo že zemljišče v industrijski coni občine Moste-Polje. Dosedanje opravljeno delo je resnično plod dobrega sodelovanja med skupnimi službami in TOZDI. in g-"*0 Na koncu se iskreno zahv^of za sodelovanje TOZDA delovne skupno: / t jpti^ P 's, služb in celotnega Gradi5*’., ju" imenu TOZD Kovinski obr*1 u j‘ ljana želim celotnemu kolek1'^)1 l< lovne organizacije GIP srečno in uspehov polncf P' leto 1980.« ji Vsaj topla beseda Me nekd*i vodja kadrovske službe GE Ljubljana ima sedaj kot upo- J nec v dopoldanskem času v varstvu oba vnuka OBISK NA DOMU Dela je bilo v kadrovski službi vedno ogromno, še več pa takrat, ko smo začeli skrbeti tudi za pošiljanje ljudi za enoto v Frankfurtu in ko smo začeli uporabljati usluge grupe gradanov, da ne govorimo o fluktua-ciji, ki pogojuje vedno novo delo. Sedaj, kot upokojenec pa uglav-nem počivam, saj po mojem mnenju vsak upokojenec rabi vsaj šest mescev, da se popolnoma spočije in nekoliko pozabi na probleme, ki so pred tem bili njegov vsakdan. V novem letu želim vsem v Gradisu veliko sreče, zdravja uspeha pri delu, čim manj problemov in težav, dela pa tako in tako nikoli ne zmanjka. Probleme naj bi reševali sporazumno, sodelovanje med TOZD pa naj bi bilo še močnejše. Vsem upokojencem pa želim, da bi še dolgo časa uživali zasluženo pokojnino in da bi se vsi vsaj enkrat letno dobili na srečanju upokojencev, ki ga prirejajo TOZD.« . C. P. KmNJ?VEM LETU VSEM UPO-Zrn>TiCEM GRADIČA obilo in zasluženega ok L A!« nikih bHžai°*ih se novoletnih praz-Up . stn° se spomnili tudi naših obi °]encev in na domu v Kamniku riš t,31 ene8a od njih. Bil je to tova-Vodi 3u GRILJC, do pred kratkim Gp , kadrovskega oddelka TOZD kole )UbIiana' Pripovedoval je ta- ■ sem prišel leta 1962 na Rad v°dje kadrovskega oddelka, takem 7 delal z ljudmi, čeprav je pri Četka ■ u največ problemov. Iz zadelo v ^ m°ie delo bilo izključno lavce a^ro.vn.'ka. Sprejemal sem depoten Pos‘ij?' jih na gradbišča šerp m Pa se je delo množilo. Tako ute ,,0ral reševati socialne proble-*3lelpPanovanjske probleme in pravih, i,,nastanitve v samskih domo-fičpg 32,13 fluktuačija, ki je speci-večji p^adbeništvo je bila še naj- Kdo ne ceni Gradisovega dela!? 'T,! > lakšnf J? ’n med njimi so bujemo pomoč ali razumevanje ko-f ®°rnje vnraa • Jlm ,ahko postavili lektiva v katerem delamo. fudj pošfPan,C' ^amo koliko bi na Nikakor pa ni prav in pošteno, da J rtf'ik in dober r O.d8oyorilo? Mi smo gledamo čez prste vedno enim in Lj l da je ° ekllv’3 uPam si tr- istim »socialnim« problemom, .a. delavcev-3"11 tudi mn°go sla- vedno enim in istim »bolnikom al- V n Precej ,ned temi slabimi koholikom«, ki zaslužijo vse kaj ,£ HaPrilvi| martiv"'"’ k* Je Gradis drugega kot pa pomoči in razume-■j tj te^IVa- Če inv. iT ,d1 “ naše8a ko- holiki norčujejo iz dobrote drugih in č-P pQV‘Ve Posamo7niv ektlV P°sluh za v ncdogIed kršijo vsa načela solidarno ysj ai*ov> je to prav in nosti kot temclna načela našega si- ■#######*########################*###'########■ i d d d \ I gradbiščih, raztresenih skorajda po vsej Jugoslaviji. Še toliko bolj, če gre za človeka, ki je dal vse od sebe v Narodnoosvobodilni vojni in kasneje v izgradnji porušene domovine. Ti ljudje so ie po pravilu skromni in delovni in le redko spregovorijo o tem, kaj vse so prestali. Tak je tudi Mate Bogdanovič, dalmatinske gore list, rojen v Starigradu, v slikovitem mestecu sedaj zelo turističnega otoka Hvara. Sedaj je Mate upokojen partizanski in gradisov veteran. Skoraj vsa delovna leta si je Mate pridobil z delom pri Gradisu, nazadnje kot šofer pri enoti SPO Pobrežje v Mariboru. Mite Bogdanovič Po vojni je bil Mate še nekaj časa v redni vojski, leta 1946pa je odšel v svet za kruhom, saj je kruha v vojni požganih zaselkih otoka Hvara še kako primanjkovalo. Pot ga je vodila v Maribor, kjer je našel delo v Tekstilni tovarni. Udeležil se je tudi dveh delovnih akcij na izgradnji proge Brčko — Banoviči in Šamac — Sarajevo. Med obema akcijama je sodeloval tudi pri oskrbi mesta Maribora. Po vrnitvi iz delovne akcije se je Mate zaposlil pri Gradisu na izgradnji Hidroelektrarne Vuzenica. Prestal je »vihre« ob ustanovitvi in ukinitvi podjetja za vsako delo, čeprav je bil poklicni voznik. V tistih letih je bilo namreč le malo kamionov. Ko je končno presedlal z dumperja na kamion, je bil Mate v javnem prometu vseskozi vzoren voznik. V vsej svoji vozniški dobi ni imel nobene prometne nezgode. V obujanju spominov je beseda nanesla na njegovo odhodnico, kako se je ob upokojitvi poslovil od svojih delovnih tovarišev. »Nerad o tem govorim«, seje Mate upiral. Na moje prigovarjanje pa je vendarle povedal. »Za slovo sem pripravil sodelavcem skromno zakusko, ki smo jo seveda tudi zalili. Šoferji mi niso ostali dolžni. Zbrali so denar, s katerim sem si kupil predmet trajnega spomina. Najlepši spomin pa seveda ostaja v meni samem. Spomin na dolga leta dela pri Gradisu, ki so bila sem in tja, kljub težavnim razmeram v preteklosti tudi lepa. Človeku ni lahko pri srcu, ko se poslavlja od dolgoletnih sodelavcev. Toda kaj, takšno je pač življenje. Štete imam precej delovne dobe in bi se lahko upokojil že pred tremi leti. Težko sem se odločil tudi sedaj, ker pa mi je zdravje precej opešalo, bi težko še nadaljeval delo poklicnega voznika.« Ko sem omenil, da bi ta razgovor zapisal in objavil v Gradisovem vestniku me je prosil, da omenim tudi njegovo toplo zahvalo šoferjem enote SPO Pobrežje, ki so zbrali denar za poslovilno darilo. Torej hvala vam! Ni pa bil ravno navdušen, da bi pisal o tem, da se njegovega odhoda ni spomnil sirulikat, katerega dolgoletni član je bil. Pa sem to vendarle zapisal. Najbrž zato, ker smo pogosto premalo pozorni do ljudi, ki se od nas v takih primerih poslavljajo in v prepričanju, da bo sindikat svojo napako še popravil. Denarna nagrada ob upokojitvi je resda tudi oblika priznanja, vendar, ali se vam ne zdi, da je ob takem slovesu potrebna človeku ^ ustanovitvi m ukinitvi podjetja takem slovesu potrebna človeku J S Tehnogradnje in marljivo prijel tudi topla beseda? In tudi tole se pogosto dogaja: da se potoži dober delavec, ker se čuti prikrajšanega, to se mora razumeti, čeprav se takšen redko pritožuje. Da pa se tožijo takšni, ki so pri delu med zadnjimi, bodisi da so slabi proizvajalci, slabi organizatorji dela aK bodisi nevestni uslužbenci, to je zares nezaslišano. In prav takšni se pogosto pririnejo še naprej, da grabijo še večji kos kruha, ki ga ne znajo ceniti, tako kot ne znajo ceniti dela in dobrih sodelavcev v kolektivu. Bodimo tovariši bolj samokritični in poglejmo malo okrog sebe, preverimo naše delo, sposobnosti, našo marljivost ali pa našo nedejavnost; ozrimo se še na naše sodelavce, na našo skupino, v kateri delamo in sc vprašajmo, če je vse tako kot bi moralo biti. Kot samoupravljala smo vsi odgovorniza sebe in za vsakogar, torej moramo biti kritični do vseh in do samega sebe. Koliko napak bomo opazili: nepopravljive je treba energično odstraniti. Če znate dobro opazovati, so to skoraj vedno eni in isti in zakaj jim še v bodoče omogočati, da živijo na račun dobrih delavcev? Lenuhi ne cenijo nikogar, ie naj-i manj pa kruh poštenih delavcev. KLANČAR JANI Ida Božič sprejema darilo svojih sodelavcev Pred kratkim so v mariborski delovni enoti sodelavci lahko kar petim svojim članom krepko stisnili roko. Habjan Leopold in Lukovnjak Simon sta praznovala 60-letnico svojega rojstva, Švehla Miro, Mezgec Danilo ter Božič Ida, pa so zagledali luč sveta pred 50-imi leti. Za tako lep jubilej so jim sotovariši zaželeli še obilo zdravja in sreče, ter dobrega počutja v kolektivu. Čestitkam se pridružujemo še mi. ŠTROF Veterani odhajajo Kako neizprosen je tok časa, dokazuje dejstvofda nas vse pogosteje zapuščajo naši stari člani kolektiva, ki so bili nosilci našega razvoja in uspehov. Pred kratkim se je upokojil tudi tov. Ludvik Rizmal. H Gradisu je prišel leta ! 952. Zaposlil se je v Kidričevem. Po ustanovitvi oziroma osamosvojitvi Kovinskih obratov v Mariboru leta 1962 je tov. Rizmal prevzel delovno mesto šefa komerciale, nato dela vodje gospodarsko finančnega oddelka. Tov. Rizmal je uspel na podlagi sistematske raziskave triišča zagotoviti tekočo in organizirano proizvodnjo naših izdelkov, predvsem strojne opreme. To nam je zagotavljalo uspešno načrtovanje, saj je bil naš proizvodni program vedno odraz potreb triišča. V letu 1973 je prevzel posle direktorja TOZD. Njegova prizadevanja po ureditvi proizvodnih prostorov so bila realizirana. Dobili smo novo proizvodno halo z aneksi in s tem rešili tudi problem dislociranosti TOZD, hkrati pa smo si zagotovili pogoje za nadaljnji razvoj. Tov. Rizmal! S ponosom in veseljem se lahko ozreš nazaj na svoj prispevek k rasti in uspehom TOZD. Zato se ti iskreno zahvaljujemo za dosedanje delo in želimo, da z nami še naprej sodeluješ s svojimi idejami in prispevki. SODELAVCI KO MARIBOR Ludvik Rizmal V sam članom kolektiva sporočamo žalostno vest, da je dne 1.12. 1979, po težki bolezni preminila naša mlada delavka C vijeta VIDAKOVIČ, rojena 16. 9.1959. V TOZD GE Jesenice je bil zaposlena kot delavka v samskem domu v Straž evem pri Kranju od 28. 2. 1978. SLAVAH! KOLEKTIV GRADIS TOZD GE JESENICE 60 let Marjana Frasa Kar poredko se zgodi, da bi ob enem trenutku praznovali življenjski jubilej in tudi proslavili odhod v pokoj; prav pri gradbincih je to zadnje še poredkeje, saj delavci, ki vse svoje življenje preživijo v gradbeništvu, odhajajo v zaslužen pokoj predčasno ali pa se celo invalidsko upokojijo. V Škofji Loki, v našem lesnoindustrijskem obratu smo našli nekoga, ki vendarle še pri polnih močeh odhaja iz aktivne službe — Marjana Frasa. »H Gradisu sem prišel v začetku leta 1947. Najprej sem delal v Kranju, potem sem šel na gradbišče savinjskega daljnovoda v Šempetru. Od tam sem šel v Medvode na Hidroelektrarno, kjer sem bil eno leto. Potem je prišlo na vrsto delo na Centrali v tehničnem oddelku — do leta 1956. Od tam me je delo vodilo v Projektivni biro, hato pa zopet na gradbišče v Kranju. Končno sem leta 1965 pristal v Škofji Loki. Med vsem tem službovanjem sem bil tudi eno leto v Frankfurtu in nekaj mesecev v Franciji. Pri Gradisu sem spoznal vse vrste dela. Bil sem v ope-rativi in v upravi ter se tako seznanil s kompletno stroko. Iz teh časov sem si nabral prijetnih in neprijctn' spominov, na splošno pa mislim, je bilo kar v redu. Tudi zdravje mi J kar dobro služilo. počival; Doma sedaj ne bom po-- : Imam različne konjičke in ne bo dolgčas. Rad hodim lovit ribe, včafj, bo potrebno tudi doma kaj naredi ■ Dela bo tudi brez službe dovolj- Marjan Fras Medlobi iz Strahoninc Človek rad obišče ljudi, ki jih pozna, rad pa tudi obišče ljudi, o katerih sliši veliko lepega in dobrega. Tak je tudi Medlobi Jože. Čeprav je odšel v pokoj že leta 1963, je še veliko ljudi pri Gradisu, ki se ga dobro spominjajo. Ko sem ga obiskal na njegovem domu v Strahonincih, kar verjeti nisem mogel, da bo 2. januarja praznoval 80-letnico rojstva. Tako živahnega in še boljšega spomina nisem pričakoval. Ob kozarčku domačega žganja sem izvedel marsikaj: ima tri sinove in dve hčerki. Okrog nog pa se mu vrtijo že pravnuki. Ponosen je, ker so njegovi otroci vsi dobro preskrbljeni. Vsi imajo v domači vasi svoje hiše. Rad jih obišče, saj mu tako čas hitreje mine. Spomin mu seže leta nazaj, ko je bil še pri Gradisu. Spomni se inž. Laha, inž. Majstra, Lipiča, Postružnika in še koga. Zelo ga je pretresla Janžekovičeva smrt. Posebno rad se spominja Cepuša in inž. Gačnika ter Ilovarja. Slednja dva sta mu jo včasih kakšno zagodla, ko je bil še upravnik samskega doma, onadva pa še prešerno mlada. »Pa kaj bi. Pošteno sem delal in še danes lahko vsakemu v oči p^.j, dam, to pa mi veliko pomeni,« ^ skoraj v eni sapi povedal- K° j-r mlad, se je veliko ukvarjal s " tom, morda odtod ta energij3- Sam pravi, da je trdo danes poprime za delo, če je '/ji trebno. Toda prav ima, ko pra jjrf so sedaj drugi na vrsti za delo, « je delal, izšolal pet otrok, sedaj naj uživa sadove svojega de - • ^ Mi mu lahko samo želimo, t, jih še dosti let in mu kličemo 1980. §Tg0r Jože Medlobi . Maksu v slovo! Še vedno se nam zdi skoraj neresnično, da smo se morali pred ratkim posloviti od delavca, ki Je bil med nami več kot 32 let — našega Weissenstein Maksa. Pri Gradisu se je zaposlil že e a 1945 — takoj ko je popustila ojna vihra, ki je tudi njega zajela v svoj nemilostni vrtinec. doj^radis je bil njegov drugi x0Pr!vel ie delati kot strojni klju-vničar takrat, ko tudi naša de-or8an>zacija beleži začetek obstoja- Kasneje je za-^eael delovno mesto tehnologa, °. Pa prevzel delovno mesto trojnega referenta. svojim delom in zagnanostjo •_ P°magal ustvariti to, kar mamo danes. nr„ ** eden >zmed prvih članov n8anov delavskega samouprav-x Ja' Aktiven je bil tudi na rfu S jK* iLtrtSi! med Prve ekipe v Gradisu, so n° ^ od*el na zdravljenje in hitriVdvoriSču utihnili njegovi bodo k°ra*d’ nismo mislili, da d0 zamrli za vselej. Toda zdaj smo soočeni s kruto resnico, da ga ne bo več med nami z njegovim sproščenim nasmehom, prijazno besedo, dobrohotno pripombo... Bolezen je pretrgala njegovo nit življenja. Ni mu bilo dano, da bi užival sadove svojega dela. Pa vendar — njegov lik bo vedno z nami, ki smo ga imeli radi in ga spoštovali. SODELAVCI KO MARIBOR Maki Weli«eniteln Umrl je Franc Rajh kr a^° hitro in iznenada nam je din»a,iUL0da iztrgala iz naše sre-Oh Tre«a delavca in tovariša, tmhodu domov kamor se je aa8„ u° Vračal nismo slutili, da t "f bom° več videli. Udeležen utrnil« Pi°metni nesreči. ki mu je Ra"' " dra80ceno Oljenje. Na Poznali u Smo ga vsi dobro delavr knl yestne8a in pridnega vca. Polnih 14 let je vlagal Pr®oc Rajh vse svoje sile za skupne interese ravenske enote in GRADISA. Vedno je podredil privatne interese zahtevam in potrebam širše skupnosti. Prvič smo ga na Ravnah videli poleti 1965, ko je s skupino delavcev pripotoval iz ukinjene enote v Kranju. Pred tem ga je delo vodilo po Gradisovih enotah že od jeseni 1947. Bil je v: JESENICAH, MEDVO- DAH, GROSUPLJU, ŠOŠTANJU, VELIKI LOKI, PODVELKI, KOPRU, BOSANSKEM BRODU in še drugod. Polnih 32 let napornega dela, žrtvovanja in odrekanja je prepletalo njegovo nadvse polno življenje. Bil je mož poln energije in zdravega mišljenja, predvsem pa izreden tovariš in dober sodelavec. Za svoje zasluge pri delu je dobil RED DELA S SREBRNIM VENCEM. Za vse kar je dal za skupni interes, hitrejši razvoj in boljši jutri smo mu dolžni vsi vso zahvalo. L. L. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega edinega sina ANTONA KARNEŽE se iskreno zahvaljujeva vsem njegovim sodelavcem, sošolcem in sindikalni organizaciji za vse tolažilne besede, vence in cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Še posebej se zahvaljujeva govorniku ob njegovem odprtem grobu. V globoki žalosti — mati in oče ANA IN ANTON KARNEŽA Na obisku pri splitskih gradbenikih Novembra so v gradbenem podjetju »Ivan Lučič Lavčevič« v Splitu proslavili tri jubileje: 30-letnico izhajanja časopisa »Jadranski gradjevinar«, 10-let-nico izhajanja časopisa »Lavčevič« in 100. številko le-tega. Ob tej priliki so povabili novinaije večjih gradbenih organizacij v Jugoslaviji, ki smo na strokovnem posvetu razgrnili paleto problemov, s katerimi se novinarji sreču- Kompleks športnih objektov na Poljudu: pokriti in odprti bazeni za plavanje in skale v vodo ter stadion NK Hajduk, pri gradnji katerega so sodelovala tudi slovenska gradbena in montažna podjetja Počitek učencev pred smučarsko kočo pod Uršljo goro Zakaj tako slab izbor učencev in delavcev? Za poklic gradbenega delavca se je v zadnjih letih odločilo občutno manj učencev in delavcev. Kje so vzroki, da dobivamo v gradbeništvu vedno manj učencev, pa tudi med temi sprejetimi je mnogo takšnih, ki ne kažejo za delo ali učenje pravega zanimanja? Pogoji dela pri nas so se zelo izboljšali. Nič več ne govorimo samo o težakih oziroma težkih fizičnih delavcih, temveč o srednje težkem fizičnem delu in delu, ki zahteva tudi vedno večje umske sposobnosti. To se pravi, da mora biti današnji delavec vedno bolj vsestransko razgledan. Prav gotovo, da te možnosti ima vsak, le izkoristi jih malo kdo. In zopet se vprašamo zakaj? Učenci, ki prihajajo k nam od vseh strani naše države, niso vedno do kraja odločeni za uk, za katerega so bili sprejeti. Mnogi že po kratkem času razmišljajo o spremembi stroke — da bi spremenili smer učenja oziroma celo šolo. Ko jim obrazložimo, da je to nemogoče, prihaja do nesporazumov. Mnogi so zaradi tega tudi slabši učenci, pa tudi pri delu se ne izkažejo. V mislih imajo željo, da bodo že še vse spremenili. Saj nekaterim to tudi uspe. Mnogi tudi odidejo ali jih moramo celo mi odpustiti. Vsega tega ne bi bilo, če bi pred izborom poklica učence bolje seznanili, kaj jih čaka v gradbeniškem poklicu (dobre in slabe strani, nikakor pa ne le enostransko gledanje na poklic), kakšne so resnične možnosti pri tem in še na marsikaj drugega bi jih morali pripraviti. Krivda pri tem gre tudi izredno slabemu poklicnemu usmerjanju v šolah, kjer učencev ne znajo zainteresirati za gradbene poklice. Izgleda nekako tako, kot da naša družba ne potrebuje teh kadrovskih profilov. Ali se tisti pri načrtovanju kadrov izredno slabo spoznajo na to gospodarsko dejavnost ali pa so enostavno zelo neresni in neodgovorni, da pri tako pomembni gospodarski dejavnosti ne gledajo bolj dolgoročno. Kdo je kriv, da se na nekatere poklice v gradbeništvu še vedno gleda kot na manjvredne? Prav gotovo je treba poiskati tiste vzroke, ki zavirajo šolanje teh prepotrebnih kadrov. Kako na to gledajo tisti, ki so zadolženi za dolgoročnejše načrtovanje kadrov v naši republiki? Kaj se bo zgodilo v nekaj letih, če se situacija ne bo popravila? Popraviti pa se mora, ker to v največji meri vpliva tudi na storilnost in rezultate dela. Nemogoče je, da si bomo vedno pomagali le s slabo priučenimi kadri, ki jih na hitro nekaj naučimo in še med temi je mnogo takih, ki gredo v to priučitev iz gole nujnosti, ker nimajo druge izbire. Resnično nimamo velike izbire pri sprejemanju kadrov, pa še pri teh premalo preverjamo njihovo delovno sposobnost, predvsem pa največkrat spregledamo, da so se zaposlili brez prave volje do dela v gradbeništvu. Takšni nam napravijo več škode kot koristi in teh napak pri sprejemanju delavcev v bodoče ne bi smeli delati več. KLANČAR JANI URE PREŽIVETE, MALO DRUGAČE Z nami — delavci v gradbeništvu je že tako, da naš delovni dan največkrat ni enak onemu v tovarni. Delavnik od šestih do štirinajstih in skoraj brez delovnih sobot, pri nas le malokje poznamo. Pogosto v delovni dan vključimo tudi vse popoldneve in še nedelje, če je treba, samo, da so naše naloge v roku in kvalitetno opravljene. Največkrat pa potem, ko so naši objekti gotovi, ko že ponosno premeščajo bregove rek in ko v elegantnih linijah povezujejo hribe med seboj, nimamo več časa, da bi jih vsi skupaj še kdaj obiskali. Včasih se pa vendar zberemo in pogledamo. Kdaj pa kdaj pa tudi ugotovimo, da je poleg pridnega dela doma, dobro tudi videti kako in kaj delajo še kje drugje. Tako smo se pri Nizkih gradnjah odločili, da si bomo pogledali nekaj zanimivih in res ogleda vrednih objektov v Sloveniji in v zamejstvu. Pogovorili smo se in stvar realizirali. Že v zgodnjem petkovem, oktobrskem jutru smo se odpravili na pot. Ko smo se vozili po Dravski dolini, se je marsikomu med nami utrnila misel na že mnogokrat prehojeno pot, ko so kar po vrsti rastle naše elektrarne na Dravi. Pri Dravogradu smo prestopili državno mejo. Pot nas je vodila potem po lepi Koroški pokrajini proti Gmtin-du, kjer naši sosedje gradijo avto cesto, ki bo takrat, ko jo bomo tudi mi zgradili na naši strani, povezovala obe državi in odprla hitrejšo pot do morja. V Gmtindu nas je torej čakal eden od nadzornih inženirjev za celotno gradbišče avto ceste. Poleg splošnega pogleda in vtisa gradnje, ki ga je bila moč dobiti, nam je nadzorni inženir, ki se je z nami vozil od objekta do objekta, povedal še marsikaj zanimivega o gradnji. Pobliže pa smo si ogledali štiri velike obje in tri različne sisteme gradnje-končanem ogledu in kosilu, nas J, pot vodila nazaj domov, Pr°. Kranjski gori, kjer smo se na ktJ šem tehničnem sestanku skupaj P° govorili o dosedanjem delu in o n logah za naprej. Naslednji dan smo se odpra’ ivil‘ proti Ljubljani. Spotoma sni0 siv Kranju pogledali še gradbišče vega kranjskega mostu, v Ljub j pa smo si nameravali ogledati ve gradbišče Cankarjev dom. Tovariši iz GE Ljubljana so nas n* svojem gradbišču pričakovali in^ nas zelo ljubeznivo sprejeli nični direktor GE Ljubljana: Teh; inž- Jože Ločnikar in vodja grac|^^j inž. Lojze Kepic, sta nam o zaht gradnji tega objekta veliko p^>v' ■ la. Razložila sta nam potek in P stop del in vse bogato opremila^ nimivimi podatki. Po ogledu gra bišča smo se na zelo skrbno in . beznivo pripravljenem kosilu, j nam ga pripravili, skupaj še marš pogovorili. Kar težko se je bilo v sloviti in se odpraviti nazaj v M | bor. Za izraženo gostoljubje se j*01 P srčno zahvaljujemo. . 0l-j. Če naša pot, naše srečanje^ni^.^ neslo ne vem kakšnega izp°P°1 vanja v strokovnem pogledu, Je P ^ ■ gotovo prineslo kaj v družb Ji( I gvivro pimvjiu rvw j * , , pogledu. To pa je za nas vse, o kem tempu dela in stalni Pr?naPjsj s sti, ki jo današnje življenje nu^ seboj, velikega pomena. pogos pra namreč pozabljamo, da dobri, tovariški odnosi mec tudi prvi korak za dobro delo- Ul pivi IXW| ti IX v»vy V' - " v Poti, kakršna je bila naša dravljamo in želimo, da bi n tako redke. 00 IVANKA GOL Klepet z gradbišča se je nadaljeval za omizjem »Šibenik« pod streho V Mariboru so končali prvi del rekonstrukcije gostišča Šibenik. Ta, Danistično zaščiten objekt je za-,eval posebno študijo rekonstruk-tehnik°^' Pa ®laz Mlinarič, gr. strS^reČica’ k'te C*n’ PlaP°la na vrhu strph’ oznania' da je Objekt »pod Začnejo tC^ave pr' 8radnji pa se šele zgradbe je potrebno anitl takšno, kot je bilo pred ob- novo, to pa terja od izvajalcev nove tehnološke rešitve. Nadzorni organ, tov. Majda Čorak, se je zelo pohvalno izrazila o poteku dosedanjih del (Gradis, GE Maribor) in je prepričana, da bo objekt končan do roka. Direktor Certusa TOZD Hotel Orel, tov. Kogovšek pa je pristavil, da Gradis kot izvajalca že pozna in je v celoti zadovoljen z gradnjo. ŠTROF Proslava dneva republike v Mariboru 29. NOVEMBER V MARIBORU ' °r8an1!n>»U<<: 0<* *eve Prot' desni: Blaž Mlinarič, Majda Čorak (nadzorni " lov- Kogovšek, direktor TOZD Hotel OREL). Komisija za kulturo je skupaj s sindikalno organizacijo gradbene enote Maribor priredila za svoje člane proslavo ob praznovanju dneva republike, 29. novembru. V veliki Unionski dvorani, ki je bila nabito polna, so poleg članov našega tozda nastopili še plesna skupina »KUD ŠTUDENT« iz Maribora ter otroci osnovne šole iz Kamnice. Slavnostni govor je imel tov. Fra- njo Mihalič, ki je orisal tiste slavne dneve, ko se je rojevala naša republika, ter obdobje nenehnega boja vse do danes. Lep kulturni program, ki so ga pripravili nastopajoči, so naši delavci toplo pozdravili. Spontan aplavz v polni dvorani je bil najboljši dokaz, da je komisija za kulturo ravnala prav, ko se je odločila za tako obliko proslave. ŠTROF KOORDINATOR nostne°iam° urejene skupne var-NaloBereP?.na naših gradbiščih, dolžnosti koordinatorja: Pride,durnU!enem delu se pojavljajo v delavcaVlin riziki Poškodb >° težk:, fTr^dlmo se’ da odpra-amo Dnr_ izična dela in da zmanj-bolezni 1 pošk°db in poklicnih \ gradbeni* st0Pnii razvoja dela dVlmaPojavoma:Se SreČUiemo z l^kgavam b0l^°dejavnostjoce-°bv|aduiemnVa Pn delu’ P°stoP°ma P^kodbe Znane nevarnosti in j >zarS^ ^ zdravstvene I ILeVarnosUV7aaj0| Pa se vedno nove i pralno in, delavčevo »telesno« in I Poznava i n8r,,tet0> ki Jih Jc treba ,° UČhiLmVCmonemogočitinji- \ : V strokovnih°v0bvladovanje' 1*1° s sisten?-h kro8>h, ki se ukvar- I r,081 Varstva * Za u^'nkov'to dejav-jNira sn<£npn. delu. vedno bolj I tu!°8aobUkovat'CAid? je. Primerna I sh^thenovan at' uč|nkovite sisteme I ste8, Pri te a"ega predhodnega var- I i,e'81 vključev8!6 P° eni strani za s>- do8a dela v vse fa3 el®mentov var- drugi strani pa gre za ustrezno usposobitev nosilcev preprečevanja elementov varnega dela v posamezni fazi gradnje objektov. Z razširitvijo dela in nalog s področja odpravljanja znanih nevarnosti, ki jih nosijo s seboj tehnično-tehnološki in delovni postopki, na področju odkrivanja novih nevarnosti, ki jih prinaša razvoj je tudi določilo 17. člena Zakona o varstvu pri delu (Ur. list SRS 32/74). — Na deloviščih, kjer opravlja hkrati več organizacij združenega dela svoja dela, morajo izvajalci del s pismenim dogovorom določiti skupne varstvene ukrepe, skupno organizacijo varstva pri delu ter obveznosti in pravice delavcev, ki jim je naložena skrb za zagotavljanje varnega delovnga okolja in varnih delovnih razmer na takšnem skupnem delovišču, ter pooblastiti delavca, da zagotavlja vsklajeno izvajanje. Z zgoraj navedeno zakonsko zahtevo so se v praksi izoblikovala različna mnenja in stališča. V naši organizaciji združenega dela to posebno obliko normativnega urejanja urejujemo s pismenim dogovorom (glej skupni obrazec — Tiskovina Ljubljana 79) s katerim organizacije združenega dela, ki opravljajo dela iz svojega delovnega področja na skupnem delovišču, določijo — kot določi zakon 1) skupne varstvene ukrepe 2) skupno organizacio varstva pri delu 3) obveznosti in pravice delavcev, ki jim je naložena skrb za zagotavljanje varnega delovnega okolja in varnih delovnih razmer. Hkrati pa pooblastijo delavca oz. skupno določi koordinatorja, katerega poglavitna naloga je skrbeti za usklajeno izvajanje varnostnih ukrepov in normativov. Pri tem dogovoru ne gre za določanje novih varstvenih ukrepov in normativov. Vsaka organizacija ima glede na naravo prevzetih del, ki jih bodo (nadaljevanje na 20.strani) (nadaljevanje s 19. strani) opravljali njihovi delavci na skupnem delovišču, že bolj ali manj znane varstvene ukrepe in normative. Te je treba ugotoviti, eventuelno izpopolniti glede na novo okolje, v katrem je treba opravljati dela ter jih zapisati kot skupne za delovišče. Zaradi novega delovnega okolja pa utegne občasno biti potrebno, da se sporazumejo za kakšne nove varstvene ukrepe in normative. Te pa je treba prav tako definirati v dogovoru. Končno je treba na naših gradbiščih ali na gradbiščih, koder sta dva ali trije glavni izvajalci določiti organiziranost izvajanja varstva pri delu, pri čemer ni izključeno, da se lahko dogovorimo za skupno službo za varstvo pri delu. V primeru ko gre za večjo oz. obsežnejše gradbišče. Za vsklajeno izvajanje dogovorjenih varstvenih ukrepov in normativov pa skrbi skupno določena oseba — koordinator, katremu se s pismenim dogovorom določi tudi njegova funkcija in izvirajoče naloge ter odnose do odgovornih delavcev in služb, ki delajo na skupnem delovišču. Za koordinatorja se sporazumno določi oseba, katera je stalno prisotna na skupnem delovišču in ji je že poznana tehnologija in obseg skupnih prevzetih del. Običajno po zadolžitvi je to oseba tiste TOZD, katere po naravi prevzetih del predstavlja oz. ima večje specifičnosti glede na obseg in težavnost prevzetih del večinska odgovornost. Pismeni dogovor o skupnih varstvenih ukrepih na gradbišču so vodje gradbišč takoj dolžni skleniti z vsakim podizvajalcem, kooperantom in soizvajalcem, tako glede gradbenih, adaptacijskih in obrtniških del. Pismeni dogovor o skupnih varstvenih ukrepih na gradbišču sklenejo izvajalci del ob sklenitvi pogodbe o oddaji in prevzemu del ali pa naknadno pred samim pričetkom del. Dogovor se sklene v dveh izvodih, tako, da ima vsaka stranka en izvod. Naš izvod dogovora se shrani na gradbišču, tako da je možna kon- trola ob rednih pregledih gradbišč. Istočasno pa se uvede na gradbišču tudi kontrolna knjiga (zvezek) v katerega obe strani vpisujeta svoje zu-paženje, ugotovitve in zahteve. Pravice in dolžnosti koordinatorja pa so sledeče: — ima pravico in dolžnost pregledati delovna mesta med izvajalci, če varno delajo in ne ogrožajo drug drugega. — ima pravico ustaviti dela, če se ne izvajajo, kot je določeno po skupnem dgovoru in opisih v kontrolno knjigo. — če ugotovi, da se ne spoštujejo ukrepi iz varstva pri delu, zadolži kooperanta, da v določenem roku to uredi, če pa kooperant tega v roku ne izvrši ali pa če so delavci neposredno orgroženi, ima tudi pravico ustaviti dela. Stroške ustavitve del nosi tisti izvajalec, ki je zaradi nespoštovanja varnostnih predpisov povzročil ustavitev del. — posreduje kot arbiter, v kolikor pride do spora v primeru medsebojnega ogrožanja na delovnem mestu. — koordinator mora vse svoje zahteve vpisati v kontrolno knjigo. Normativna urejenost varstva pri delu je temelj njene organiziranosti. Iz opisanega je razvidno, kako smo v OZD GIP GRADIS uredili zahtevo 17. člena Zakona o varstvu pri delu in sicer na osnovi postavljene zahteve in izkušenj ter na osnovi posvetovanja z republiškim inšpektorjem dela, čeprav so odprta in nerazčiščena šd sledeča vprašnja, posebno na večjih gradbiščih, ko ima vsak izvajalec, določenega varnostnega inženirja: — katere interese kooridnator prvenstveno zastopa, — komu koordinator odgovarja in katerega obvešča o svojem delu — v kakšni meri je odgovoren v območju težke nesreče pri delu. — finančna osnova zahtev koordinatorja. Na ta vprašanja pa bo verjetno dala odgovor praksa in normativna zakonodaja, katera se stalno izpopolnjuje in dopolnjuje. BOJAN BAMBIČ Kulturni dom Ivan Cankar gradimo za prihodnjih sto let Gradbeniki — Gradis in Tehnika — so držali obljubo in že pred časom gradbeno končali srednjo dvorano Kulturnega doma Ivan Cankar v kateri naj bi 8. februarja prihodnjega leta slavili naš kulturni praznik. Sedaj je na vrsti postavitev instalacij in opreme. Prav tu pa se je zaradi pretogih administrativnih predpisov vsa stvar nekoliko ustavila. Vsemogoče instalacije bodo v kulturnem domu predstavljale kar četrtino vrednosti gradbenih del. Objekt namreč strokovnjaki uvrščajo v instalacijsko najzahtevnejšo skupino, saj brez takih instalacij praktično ne bi mogel biti uporaben. Prezračevalne in podobne naprave zahteva že sama lokacija doma — pretežni del doma je pod zemljo.Primerna prostorom in zasedenosti le-teh bosta tudi temperatura in vlaga. Posebna krmilna naprava za klimatizacijo bo torej upoštevala pri dodajanju toplote celo število udeležencev, kajti vsak obiskovalec oddaja okoli 60 kalorij na uro. Zaradi kajenja in ostalega onesnaževanja bodo naprave primerno menjavale tudi zrak. Tehnika obratovanja bo centralno nadzorovana in to iz vidika varnosti, funkcije in porabe energije. Dom bo imel celo svojo toplotno postajo, ki bo priključena na toplovodno omrežje. Od tod bodo pre-točniki transformirali toplo vodo na 70 stopinj Celzija, kar je v skladu z zahtevami ogrevanja. Posebno zanimivost bo predsta' ljal odrski mehanizem, ki bo naj iviŠj' dosežek sodobne tehenike. Odr bo več in jih bo mehanizem po P trebi hitro.menjaval. Gledališki16 niki je namenjena tudi napeljava svetlobne efekte, ki jih bodo lan menjavali iz več mest. , ,j To ni konec tehničnih zanimiv0 v Kulturnem domu Ivan Cankar' Tako na primer pedstavlja 1 nično zanimivost tudi 4.000 ki vatni transformator, dizelski ag rimerU gat, ki ga bodo vključili v pri izpada toka v električnem omre J j,' dalje ozvočenja, naprava za s'"1 tano prevajanje v konferenečm rani, telefonska centrala PTT P djetja z 20.000 priključki, inst „ d je za televizijske prenose in drug na vse to bo kulturni Glede na vse to oo kuuui— , predstavljal svojevrstno posebn\t In prav zaradi vse te oprem®,'0 ^ lahko zgodilo, da dvorano ne biv. mogoče končati do 8. februu ^ 1980 leta. Večji del opreme r uvoza, ker se doma ne vendarle lahko bila administr^. bolj popustljiva, ker ne gre za m . zne, potratne izdelke, ampak z“'jč! trebne elemente opreme. Manj->' }t opreme bi lahko dobili tudi u ^ vendar je zanje dobavni rok manj 14 mesecev. i(jjii. Zato moramo čim hitreje .. kajti le v tem primeru bo gradnj^ nejša, kajti Kulturni dom Ivan |£i ^pavV kar gradimo za prihodnjih ( I 7 7' 0*Ž? ^°-PJAlU ~evc VflM KJČvfev/ 'KčLhi. 'po^S^/- m 5£ ° 'Vy£&/f' NOVOGODIŠNE ŠALE ‘c^^r, ste poruroVti-i s A $&v£M*z> ** *o<./x£ 6o Me m;e čl y> Radno ii neredno vreme? Kada bi se sabrali gubici u radnom vremenu proistekli iz njegovog ne-racionalnog. koriščenja i oni zbog bolovanja, bilo bi to nešto oko 160 miliona izgubljenih radnih dana go-dišnje. Ako prihvatimo i tako nesi-gumu pretpostavku da smo bolesni onoliko koliko bolujemo, gubici koji proizlaze iz loše društvene organizacije rada ne mogu se ničim pravdati. Odgovor na pitanje zašto efektivno radimo samo 4 do 5 časova dnevno, može se nači ako se u prepodnevnim časovima obidju salte ri društvenih službi i banaka, čekaonice zdravstvenih ustanova i druga mesta na kojima su radni ljudi prinudjena da satima čekaju ne bi li ostvarili neko svoje pravo. Kada se torne dodaju prekidi izmedju smena u organizacijama udruženog rada, zastoji izmedju faza rada ili oni koji nastaju zbog sporosti u prodaji i nabavci sirovina, neuskladjenost pojedinih medju-sobno uslovljenih radova i slično, onda je jasno da se i mašine skupa sa radnicima odmaraju mnogo više nego što to efikasnost poslovanja i produktivnost rada mogu da podne-su. Kada je pre tri godine pokrenuta akcija za bolje koriščenje radnog vremena, proizašla iz saznanja da tu leže velike rezerve i mogučnosti za bržu stabilizaciju privrede, mnoge društvene službe prešle su na celod-nevi rad, pa je gradjanima omogu-čeno da neke poslove obavljaju i popodne, u slobodnom vremenu. U mnogim gradovima uvedeno je i stepenasto radno vreme, tako da se vreme odlaska na posao rasfeglo na par sati. Saobračajne gužve time su donekle umanjene, a verovatno i zakašnjavanje na posao koje je njima bilo prouzrokovano. Domet ove akcije sigurno bi bio veči da je takav bio i odziv organizacija udruženog rada, da su se potpisani društveni dogovori poštovali. Redovi pred šalterima, pak, gotovo se i ne smanjuju, a sasvim mali broj radnih ljudi odlučuje se da svoje radno vreme pretpostavi slobodnom. Neki se poslovi, medjutim, mogu i dalje obaviti samo pre podne, a razlog je, kako je nedavno istaknuto na jed-nom od sastanaka u SSRNJ, prevelika društvena osamostaljenost raznih službi i delatnosti, od kojih neke imaju i monopolistični položaj. Utica j radnih ljudi u njima se ne oseča, kvalitet njihovih usluga je na niskom nivou, rad neefikasan i spor. Sve-močni šalterski službenik i dalje se ponaša kao neko za čije usluge treba moliti, što je u potpunom neskladu sa položajem radnog čoveka u našem društvu. Sloga se problem i ne može rešiti samo pramenom radnog vremena, več pre sveta promenom položaja radnog čoveka u ostvarivanju svojih potreba. Uz to, nekulturan i nehuman odnos mnogih službi ne može se prevaziči samo vaspitavanjem služ-benika, več prevazilaženjem grupno — svojinskih interesa, odnosno težnji da se zadrži položaj nadredjeno-sti, neodgovornosti za obaveze i dužnosti, što ostvara vrata neradu, samovolji i drugim štetnim pojava-ma. Sve su to, zapravo, ostati i posledice ranijeg administrativnog uredjenja radnog vremena, bez me-djusobne uskladjenosti i poštovanja interesa drugih. Zato i akcija mora biti prevashodno politička, što znači da se udruženom radu mora dati više prostora da postoječe probleme reši dogovorima. Time če se ojačati samoupravljanje, a umanjiti uticaj snaga i shvatanja koja vuku unazad i dovode u pitanje ukupne napore društva da prevazidje probleme razvoja. Da bi akcija uspela neop-hodno je mnogo više od verbalnog izjašnjavanja njoj u prilog. Ovakvog izjašnjavanja i do sada je bilo do-voljno, ali je mnogo manje bilo konkretnih napora da se ono što je do-govoreno sprovede u delo. V. REŠETAR Od oktana do maligana Energetske meditacije Cak ispod nekih njiva otkriven je ugalj. Sta vredi... Pored tih istih njiva i motiku prebrzo poslasno u penziju. U bližini Rija, u Brazilu, održane su i prve trke s pogonom na alkohol. Mi takve trke odavno imamo. A znak za start daje se pored — šanka. Nekada je postojalo »čerupanje« automobila pored puta koji su doživeli havariju. Sad su se majstori za »čerupanje« prebukirali — »na kante sa benzi-nom«. Dokazano je da na vozače veoma nepovoljno utiče nizak (atmosferski) pritisak. Sada če im cena benzina uzdiči pritisak na himalajske* višine. Garaže čemo uskoro pod zemlju. Da, ali auspuh nadje kanale i rupe i pod zemljom. I mrlje na savesti kao i mrlje od nafte uvek se drže na površini. Čujemo da če se energija dobijati i sa dragih nebeških tela. Možda, ako padne s Marsa leteči tanjir pa da mu ispraznimo rezervoar«* »Moraš priznati, da smo zares dobro pripravljeni za NNNP...« »Nič ne rečem, da Pepe ni talentiran delavec, toda očitno v njem talent preveč spi...« • Prosto po Aškercu »Kam naj vrneš vprašaš? I, kjer si vzel...« HUMOR V GRADISU Gradis še vedno v Črni gori Traktor je edino prevozno sredstvo, ki zmore boj s strmino m blatom« Ije Škaljari — Kotor ■k Gradisov »štab« TOZD GE Jesenice in LIO Škofja Loka v naselju — Kotor Postavljen montažni objekt čaka gradbene skupine, da ga oblečejo F—I Naselje za kotorčane, ki jih je prizadejal potres. V Kotoru bo skup8 jektov montažne proizvodnje, izvajalci pa so TOZD LIO Škofja L» Jesenice PRVI V ČETVEROBOJU roh a- tretJem tradicionalnem četve-c°°Ju Intereuropa-Gradis- BTC-, nnarnica v počastitev 29. novem- mesto DSSS GRADISA osv°j'la !• tra„elavc' Intereurope, Blagovno *P°rtnega centra (Javna skladiš-kra’t ar'namice in Gradisa so se toda t*"6631' že tretjič v prepričanju, četve Ulc,0.nalnost športnih srečanj v h0j r°'10ju ne bo prekinjena, da ne že1j Prekinjena srečanja ljudi, ki se ti, 1športnem področju sprosti-^ivlinl • ‘^at’ 'n kljub hitremu tempu alj n-, sv°j° fizično vzdržljivost Pridnh• ,-^k° povedano hočejo si ii 1,1 niopsihofileske sposobno- sti č|, oveka. Pokrovitelj letošnjega III. četve-roboja je bila Carinarnica, katere ravno letošnje leto praznuje pomemben jubilej 35-letnico obstoja carinske službe Jugoslavije. Ravno ob športnem srečanju pa so se štiri delovne.organizacije priključile k praznovanju 29. novembra, tega velikega dneva velike ideje, ki je osvobojenemu človeku utrl pot v prihodnost in v času v katerem živimo. Tekmovanja sama so se pričela že 21. 11. 1979. V namiznem tenisu in streljanju in potem nadaljevala 22. 11. 1979 z šahom in kegljanjem ter 23. 11, zaključila z razglasitvijo rezultatov v prostorih restavracije BTC. Najboljši pri moških je bil TOMAŽINČIČ, 174 krogov, CARINARNICA in pri ženskah JEREB JASNA, 164 krogov prav tako CARINARNICA. 3. ŠAH: 1. GRADIS 2. INTEREUROPA 3. CARINARNICA 4. BTC točke dvoboja 5 4 3 0 Intl^ rATI III, tradicionalnega četveroboja euroPe - Gradis ---------- ~ ' ^•Namizni tenis: - BTC - Carinarnica fiske; CNARb,KEUROPA gJRinarnica rR^DIS C ni bilo ekipe Končni točke moški: 4 1. Gradis 3 2. BTC 2 3. CARINARNICA 4. INTEREUROPA točke 4 3 2 1 VRSTNI RED NAMIZNI TENIS: ^ ^ u Najboljši posameznik je bil PEČNIK, INTEREUROPA 3 zmage, pri posameznicah pa JUVAN BOJANA, GRADIS, 3 zmage. 4. KEGLJANJE: 1. BTC 2376 podrtih kegljev 2. GRADIS 2336 podrtih kegljev 3. INTEREUROPA 2257 podrtih kegljev 4. CARINARNICA 2210 podrtih kegljev Pri posameznikih je bil najboljši Bošnja Ivan. BTC s 443 podrtih kegljev in pri posameznicah MARČIČ DARKA, GRADIS s 405 podrtimi keglji. Razvrstitev ekip za prehodni pokal: 1. GRADIS 13 točk 2. INTEREUROPA 10 točk 3. CARINARNICA “ 10 točk 4. BTC 7 točk Tako je DSSS Gradisa letos osvojila prehodni pokal in s tem dosežkom nedvomno prispevala k praznovanju 29. novembra. Organizator športne rekreacije Polajnar Alojz Gradis v Ljubljani, tromajer, Ivanka Pogačnik, Vsem športnicam in športnikom Gradisa obilo uspehov na tekmovanjih v prihodnjem letu Komisija za šport pri konferenci ZS Nagradna križanka PtEOIIET )SMOV> TEMA CAZflAVE omotic- nost, VRTO- GLAVICA pOHOheUT, AK.T PREDSEDNIK »U3V. skupščine KRAU^t i i i_____________________________ UJCA MUZ ZMAGO- VALCA LEVI Tmtcm Reke po V (TALILI fOVpAE- ieuo nuiAte VAtilC AfARAT, miroMote »R1AVA v iv A»n> RELENO OTO AROME ‘MIR. 5FAUVU SpoLNIK. h U. K9UK rcMOfttl* ZAfil4H^S2 miTepi'-- MICA Žila opvooNia \ reva črka A»ECC- VC REKA V il SR6qi FRANC M. IME KRAT m. teni*- LAH KRATICA ITALI"|AN iCLElMlt (*.»yu> M. IMS IME Z Alte VRSTA TVMtfc IZ MESA tvTS.. emu) SAVE AM.fEVBt in aiH- ICRAlfO loHH AtrpiKvAR ŽIVALI n Ropu TRtlvC- movalcfv alomihii CjLEpALItO DELAVKA SUPERIOR- NOST, TREMOČ RoMUti|-|A VRST* EpRAVIl A ANTUlof, C If KOCHOV AVTO Tona PHfpNOlT (Ut.’) s OAToUlA T6lSoV»JCC "7UK.IO NAELtCT- RBtil DELCI ATOMA LEM- FUAK »A IRIDIT TRAUCTU ’0R KEM«/ S«KA »orvjft^c Toliska RAKA Ju-hovKIs SUOV. KI UAVWA SllNAL*|tM KoTA GORA v 1QH|CW u>T>r v L AN vjopyp*v iNpoKiNI KRA)'6* AMER' S.TANP*6 V°£. SRČŽNo NOVO LTJO VELIKO *W -TEK Ro LESNIK Ro SVITA TONU SJUoStU) MOVllC KRATICA ustsnjus. IMF VEC RiR ta« ČLOVEK A NEUKI -Ml OtMl EMA OP MELoflKA to: ZotFR V KO M» (TOMO I ALRIN STROfENA KAČA pr-iiun NTETOHTE DELČEK, ODLOMEK AMTER VRSTA *RpŽ*ll»l ^OpiČAtT« eRoflf oS KI ZTVrL / V REUG'1' pARipVCVlI »ROtToR Š0PR«PNl V EVI K tepKt)?e M. IMC TRvaim »® / KtlOHfj« llfER. GRŠki v>G vopit So TER NAMAŠČEN I M|£A,KI 1« r ULOVI H»RV»«Tl mi L LAN (TIN) pelAVA VAtl-]! OS- ŠAIMEK VRSTA TOL SojrpMjA DRTava AVTOM . OIaIAKA CJEU)A T6SNIK KU>fC\L ENAMKA T0)'WftB)l(, Z-- iPRAV'^ Z š-IMSKj* TREvošNo SREDVTVo ptfAVA V MENI KI ČASOVNI TERMINI SL REVI-) A v IG- dot. GNEJENIF TELESA Prečno NOVO LRf0 MESJo V >N FRANC REŠENO1. N€T[o v MUSlEIH Slamnata UfICA TEVKA RRDKfo« TINKO Aloyt Amjl-REKA fSTKANOAp TO VANI A STO! nSa /\ GRmet. *')SK| Luki ■»varna v CFt^u "X iuan ČRNKO KRAVICA X s SE LENIČA v PUŠČAV) / EKIPA, MotTVo \ 1 N ^r >»C\A HAEVa,Ki ŠIVI v SEV . AME». f' SM«Ki. Torto »Ni GLAGOL merska »TOLP. TREP- ETAVA SVAOSLbV. ROKOMETNI