Leto XXI., št« 233
Ljubljana, sobota S« oktobra I940
Cena 2 Din
u^uavuisivo. Ljubljana, Knafljeva 6 — Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratm oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ui. — Tel. 3492 ln 3392.
Podružnica Maribor: Grajski trg St. 7 — Telefon 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon št. 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana Št 17 719.
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg št. 7, telefon št 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št. 65.
Rol-opisi se ne vračajo.
Brennerski sestanek
Iz pisanja italijanskih in nemških listov so nekateri opazovalci že ob Rib-bentropovem obisku v Rimu v drugi poiovici septembra sklepali, da so tedanji rimski razgovori med Italijo in Nemčijo pomenili šele začetek in prvo postajo niza razgovorov med obema državama v tej novi fazi vojne. Ribben-tropovemu obisku v Rimu med 19. in 22. septembrom je sledil 27. septembra • odpis berlinskega »pakta treh velesil« v navzočnosti italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana, ki je v ta namen prišel v nemško prestolnico. Po podpisu berlinskega pakta med Italijo, Nemčijo in Japonsko pa sta se včeraj — drugič v tem letu — sestala na Brennerju vodja tretjega rajha Hitler in italijanski ministrski predsednik Mussolini.
Ako upoštevamo tolmačenje italijanskih in nemških listov, pomeni tudi brennerski sestanek obeh voditeljev velesil osi R'm-Berlin na zunaj nadaljevanje italijansko-nemških razgovorov v zadnjih tednih in sicer v znamenju takozvane »bliskovite politike« (Blitz-politik), ki jo velesili osi smatrata prav tako za eno izmed odločilnih sredstev za končno zmago v tej vojni kakor bliskovite vojne operacije. Namen Nemčije in Italije je, da izkoristita vsa sredstva pritiska na svojega nasprotnika. To se jima zdi toliko bolj važno, kolikor večja je verjetnost, da se vojna spremeni v širši, svetovni konflikt.
Že berlinski pakt z Japonsko pomeni v bistvu upoštevanje te razvojne možnosti, ki seveda obema velesilama nalaga vnaprejšnja zavarovanja za tak primer. Za razumevanje italijansko-nemških akcij je končno treba upoštevati tudi odločenost obeh velesil, da obdrži-ta pobudo vedno v svojih rokah. Dosedanje pridobitve, realno računanje s sedanjostjo in v bodočnost uprti pogledi — to so po pisanju diplomatskega sotrudnika glavnega fašističnega organa »II Fopclo d' Italia« Maria Appeliu-sa trije nagibi vseh sedanjih razgovorov m_;l državniki osi Rim-Berlin. Njih neposredni namen je po istem viru, da premerijo dosežene rezultate, določijo delovni načrt za novo fazo vojne in preprečijo, ako je mogoče, da bi se vojna razvila v splošni svetovni konflikt. Rezultati dosedanjih razgovorov so bili ;ri je: sklenitev berlinskega pakta, izmenjava misli s Španijo ter opredelitev obstoječih odnošajev med osjo Rim-Berlin in Rusijo. Tako se glase italijanske in nemške ugotovitve o pomenu dosedanjih razgovorov, ki označujejo prav toliko postaj v razvoju tako zvane »bliskovite politike« osi v senci vojnega razvoja.
Včerajšnji sestanek Hitlerja in Mus-solinija na Brennerju pomeni s tega stališča nadaljevanje dosedanjih prizadevanj velesil osi v naznačenih smereh. V luči italijanskih in nemških tolmačenj lahko domnevamo, da so bila zlasti tri vprašanja neposredni predmet brennersikih razgovorov: splošna razprava o izvajanju trojnega pakta, v kolikor gre še posebej za podrobne sklepe o preurejanju evropskega in azijskega prostora; sklepi g'ede na obsežno izmr-iavo misli s španskim notranjim nvnislrom Serranom Sunerjem, kar ne izključuje konkretnih dogovorov, zlasti ako upoštevamo, da ie Suner ostal še v Rimu; kot tretji in znabiti glavni predmet razprav pa se postavlja vprašanje odnošajev velesil osi in Japonske nasproti Rusiji ter stališča Moskve glede trojnega pakta. Tudi glede tega tretjega vprašanja se ne izključujejo kali novi zaključki, ki bi izhajali iz dosedanjega pozitivnega vrednotenja teh odri: šajev ter spoštovanja ruskih interesov s strani velesil osi. V kolikor pa gre za odmeve berlinskega pakta, se zdi seveda samo po sebi razumljivo, da sta oba vodilna državnika Nemčije in Italije posvetila največjo pozornost tudi stališču Amerike ter odnošajem velesil csi do ameriškega kontinenta sploh.
Za razumevanje morebitnih konkretnih sklepov, o katerih seveda podrobnosti najbrž ne bodo znane, lahko služijo italijanski in nemški komentarji. Tako v italijanskih kakor v nemških listih so te dni opozarjali na pomen političnega in idejnega sodelovanja Španije z osjo Rim-Berlin. ki ga na primer Virginio Gayda tolmači tako, da se je Španija »dejansko že priključila politiki osi. čeprav ne še kot vojujoča se država«. Noben sklep te države ne more torej več presenetiti javnosti. Nič manj kot Španija pa sta v spredju pisanja italijanskih in nemških listov tudi Rusija in Amerika. Glede Amerike prevladuje na splošno negativna presaja, vendar mnogi listi nakazujejo tudi možnost. da bi se mogla ameriška javnost izreči za zamisel nove svetovne ureditve velesil osi, kakor je našla svoj konkretni izraz tudi v berlinskem paktu. V tej zvezi nemški in italijanski listi ponovno pišejo o štirih velikih svetovnih »življenjskih prostorih«, od katerih eden naj bi bil pod vodstvom velesil osi (Evropa z Afriko), drugi pod vodstvom Japonske (veliki vzhodnoazijski prostor), tretjega tvori Rusija kot »svet
Triurni razgovor na Brennerlu
Za širšo javnost povsem nepričakovano sta se včeraj, že tretjič v letošnjem letu. sestala Mussolini in Hitler — O vsebini razgovora še ni ničesar znanega
Rim, 4. okt br. (SDA) Snoči o pozni uri je rimske politične kroge iznenadila vest, da sta Ciano in kmalu nato še Mussolini odpotovala iz Rima na Brenner, da se se-staneta s Hitlerjem in Ribbentropom. V Rimu so sicer že nekaj dni govoriii, da bo še ta teden prišlo do novega pomembnega dogodka v sedanji fazi diplomatske akcije osnih velesil, malokdo pa je pomislil, da bi se oba vodilna državnika osi v pičlih sedmih mescih že tretjič sestala. Prvič je bilo to letos 18. marca na Brennerju, ko sta zavzela skupno stališče do Sumner Wellesove akcije v Evropi, drugič pa točno tri mesce pozneje, ko sta v Monakovu določila pogoje za premirje s Francijo. Ko pa sta snoči posebni vlak s Cianom ob 20.05 in dve uri pozneje Mussolinijev oklopni vlak zapustila Rim, je bilo gotovo, da bo na Brennerju letos že tretji sestanek obeh voditeljev osi.
Italijanski zunanji minister grof Ciano je potoval v spremstvu nemškega poslanika v Rimu von Mackensena. Prispel je na Brenner davi ob 8. Tam je bilo že vse pripravljeno za sprejem vodilnih državnikov obeh sosednih velesil. Po dolgem peronu so bile razpete preproge, stebri so bili okrašeni z italijanskimi in nemškimi zastavami in vmes je bilo razpostavljeno cvetje. Na postaji so bile tudi že zbrane častne čete sardinskih grenadirjev z godbo in zastavo, fašistične milice in fašistične mladine. Ciano, ki je bil v uniformi miličniškega generala, je častne čete pregledal in se nato dolgo razgovarjal z nemškim poslanikom.
Prihod Mussolinija in Hitlerja
Poldrugo uro pozneje, ob 9.30 je prispel na Brenner oklopni vlak z italijanskim ministrskim predsednikom. Mussolini je bil v uniformi vrhovnega poveljnika fašistične milice. Ko je izstopil iz vlaka, so ga Ciano in drugi predstavniki pozdravili, vojaška godba pa je zaigrala državno in fašistično himno. V pričakovanju svojega gosta iz
Nemčije je Mussolini pregledal častne čete na peronu. Točno ob 10. se je dolgi oklopni vlak nemškega vodje ustavil na peronu italijanske obmejne postaje.
Ko je Hitler izstopil, sta se z Mustsolini-j jem prisrčno pozdravila. Hitlerja so nato pozdravih Ciano in drugi italijanski predstavniki, Mussolinija pa nemški zunanji minister Ribbentrop, šef generalnega štaba nemške vojske general Keitel in italijanski poslanik v Berlinu Dino Alfieri, ki so se s kancelarjem pripeljali na Brenner. Hitler je nato skupno z Mussolinijem pregledal častne čete vojaštva in fašistov. Ob zvokih italijanske in nemške hiimne so se Hitler in Mussolini skupno z Ribbentropom in Cianom zatem umaknili v salonski voz Mussolinijevega posebnega vlaka.
Triurni razgovor
Sestanek obeh voditeljev osi in njunih zunanjih ministrov se je pričel ob 10.10 in je trajal tri ure. Ob 12.50 so Hitler, Mussolini, Ciano in Ribbentrop prestopili iz salonskega v jedilni voz, kjer so imeli skupen obed. Tam so se njihovi razgovori nadaljevali. Ob pol 14. so državniki izstopili iz Mussolinijevega vlaka. Takoj nato je bil objavljen naslednji službeni komunike:
V okviru tesnega vojnega sodelovanja in redne izmenjave misli med Nemčijo »n Italijo je prišlo danes do sestanka voditeljev oi>eh zaveznišKih držav Sestanek je potekel v prisrčnem razpoloženju in v duhu medsebojnega razumevanja osi V treh urah sta vodji obeh držav v prisotnosti zunanjih ministrov Ciana ln Ribbentropa podrobno proučila vse pr°bieme, ki se tičejo obeh držav. K zadnjemu delu razgovora je bil pritegnjen tudi general Keitel. Pri obedu so se razgovori nadaljevali. Tudi pri obedu sta bila prisotna oba zunanja ministra.
Med tem so se Hitler, Mussolini, Ciano in Ribbentrop še nekaj minut šetali po peronu brennerske postaje in se prisrčno raz-govarjali. Ob 13.45 se je Hitler poslovil od Mussolinija. Se enkrat je v njegovi družbi
O londonskih spremembah
Angleški listi so v splošnem zadovoljni — Italijanske informacije o ozadju Chamberlainovega odstopa
London, 4. okt. AA. (Reuter) Na splošno listi odobravajo spremembe v britanski vladi, ne da bi opustili vse pripombe. Odstop Chamberlaina, ki je bil izhodišče za rekonstrukcijo vlade, je zbudil različne komentarje. »Times« pišejo v uvodniku, da Chamberlain ni imel zmerom sreče pri izbiranju svojih besed in argumentov, s katerimi je branil svojo zunanjo politiko, vendar misli list, da je bilo mnogo tehtnih in celo veletehtnih razlogov, da se brani to, kar je ukrenil v položaju, ki ga ni on zakrivil. Čeprav »Times« na splošno odobravajo preosnovo vlade, mislijo, da novi vojni kabinet, ki šteje zdaj osem članov, ne pomeni sam po sebi kakšnega posebnega dobička. »Daily Telegraph« pravi glede Chamberlaina, da bi bilo krivično primerjati njegovo funkcijsko razdobje z razvojem vojne od časa, ko je prenehal biti ministrski predsednik. Popolna mobilizacija nacionalne energije ni bila možna prej, dokler ni delavska stranka pristala na sodelovanje pri vodstvu politike. »Daily Herald« pa pravi, da bo ljudstvo ob odhodu Chamberlaina občutilo olajšanje.
San Sebasfian, 4. okt. j. (Štefani.) Polagoma se razkrivajo nekatere zanimive podrobnosti, ki so se odigrale za kulisami demisije bivšega angleškega premierja Chamberlaina. Parlamentarni sotrudnik oficiozne angleške poročevalske agencije piše n. pr., da je član delavske stranke Herbert Morrison, ki je znan po svoji energiji, nadomestil v ministrstvu za notranjo varnost svojega prednika Anderso-na. S tem se odkriva težka notranja kriza Velike Britanije, ki potrebuje »ljudi velike energije«. Londonski listi nadalje naglaša-jo v svojih komentarjih, da je novi tajnik za dominione bivši podtajnik zunanjega ministrstva, ki je podal ostavko skupaj z zunanjim ministrom Edenom svoječasno zaradi svoje preveč koncilijantne politike napram Italiji. Na ta način dobiva prvotno navidezno prav skromno ozadje Cham-
berlainove demisije zmerom bolj konkretne oblike, ki postavljajo v jasno luč sedanjo Churchillovo vlado, ki bo konec koncev sama odgovorna za propast britanskega imperija.
Nemški komentarji
Berlin, 4. oktobra. AA. (DNB) Jutranji nemški tisk piše o preosnovi angleške vlade. Pri tem poudarja, da se za ljubeznivimi pismi, ki so bila izmenjana med Churchillom in Chamberlainom, in za uradnimi ugotovitvami, češ da se je položaj Churchillove vlade okrepil, znova dokazuje neomajna odločnost držav osi, ki hočeta vojno proti angleškemu imperiju nadaljevati do jasne odločitve.
Med drugim piše »Berliner Borsen-Zei-tung«; »Izmenjava pisem dovoljuje razne zaključke. Mi vse to samo ugotavljamo, pri tem pa se držimo naprej svojega načela, ki je, da bo nemško orožje govorilo pri pojasnitvi položaja v Angliji.
»Volkischer Beobachter meni, da je zelo pomembno, da v sredini boja odhaja s svojega položaja mož, ki je svojo državo pognal v vojno. List opozarja na to, da se je že slabost Francije kazala v tem, da se je morala stalno presnavljati Dala-dierova vlada. Demokracija se naj iz francoskih izkušenj pouči, da so krize vlade znak nezadostne notranje edinosti, ki ima lahko zelo neugodne posledice za bodočnost.
Pred sestankom parlamenta
London, 4. oktobra. AA. (Reuter). Parlamentarni dopisnik Reuterja piše: Običaj je. da se parlament sestane hitro ob vsaki važnejši spremembi v vladi in zato smatraio. da člani parlamenta ne bedo dolgo izkoriščali dano priložnost, da bi obiskali svoje volilne okraie. Ko se bo sestal spodnji dom. bo predsednik vlade podal izjave o razvoju vojne in bo izkazal
zase«, četrtega pa oba ameriška kontinenta. Dva izmed teh življenjskih prostorov sta izven razprave, oblikovanje četrtega (ameriškega) je odvisno od Amerike same, medtem ko gjede tretjega (ruskega) velesili osi poudarjata, da hočeta spoštovati njegove interese.
Nevtralnost Rusije in odmev berlinskega pakta v Moskvi tolmačijo v Rimu in Berlinu kot dober znak za nadaljnjo ureditev odnošajev med podpisnicami berlinskega pakta in Rusijo. Pozornost je v tej zvezi vzbudilo zlasti Rusiji zelo naklonjeno pisanje rimskega oficioznega organa »Giornale d' Italia«, ki med drugim ugotavlja, da je »Mussolinijev realizem vedno priznaval interese Rusije« ter da je Italija »z največjim zanimanjem spremljala tudi notranjo preobrazbo Rusije«. Vsi ti odmevi kažejo velik interes velesil osi za Rusijo. Zato je verjetno, da je bil velik
del brennerskih razgovorov posvečen tamu vprašanju. Zanimivo je tudi, da se italijanski in nemški listi pridružujejo japonskim razmotrivanjem o možnosti bližnje sklenitve nenapadalnega pakta med Japonsko in Rusijo.
Tako se nam torej v glavnih obrisih nakazuje verjetna vsebina brennerskih razgovorov po italijanskih in nemških virih. Za pravilno presojo politike obeh velesil osi v senci vojnih operacij, ki se nadaljujejo, so značilne besede, ki jih je v četrtek zapisal rimski »Giornale d'Italia: »Italija in Nemčija nista nestrpni, da bi takoj zaključili to vojno, temveč gre sedaj le za to, da se kar najbolj vzporede politični in vojni načrti rn akcije.« To je v glavnem smisel sedanje faze »bliskovite politike« velesil osi, -katere višek je gotovo dosežen z včerajšnjim brennerskim sestankom med Hitlerjem in Mussolinijem.
pregledal četo grenadirjev in se nato umaknil v svoj posebn; vlak. Nekaj minut pred 14. uro je oklopni vlak med zvoki nemške in italijanske himne odpeljal z brennerske postaje.
Takoj nato je stopil na vlak tudi šef italijanske vlade ter se je ob 14.45 ob navdušenem vzkliku zbranih množic odpeljal z Brenner j a.
Prvi odmevi v tisku
okh flržav ©si
Miinchen, 4. okt. j. (Štefani.) »Miinchner Neueste Nachrichten« prinaša v zvezi z vestjo o sestanku med šefom italijanske vlade in vodjo tajha na Brennerju svoj komentar, v katerem naglaša. da so sestanki med državniki osi dokaz naipopolnejše solidarnosti, ki vlada med Italijo in Nemčijo. Državi osi nimata namreč prav nobenega namena, da bi si pustili za en sam trenutek iztrgati iniciativo, bodisi v akcijah vojaške ali pa diplomatske narave. »Volkischer Beobachter« nag'nša \ svojem komentarju, da pomeni Egipt ključ do položaja Anglije Poraz Anglije v Egiptu bi lahko imel politične posledice izredne dale-kosežnosti.
Berlin. 4. okt s (CBS) »Hamburger Fremdenblatt« piše v zvezi z brennerskim sestankom, da je kancelar Hirier mož, ki je znal vedno ob pravem trenutku pravilno odločati. V zvezi z brennerskm sestankom piše list, da gre sedai za končno bitko za uničenje Anglije.
Berlin, 4. oktobra. AA. (Štefani). I nemški listi i politični krogi podčrtavajo, da bodo po brennerskem sestanku sledili prej ali slej dogodki svetovnega pomena, kakor se je to zgodilo vselej po sestankih obeh šefov revolucije v Italiji in Nemčiji. Isti krogi naglašajo, da se je prejšnji brennerski sestanek vršil malo preden se je zrušila neka evropska velesila. K temu dodajajo, da spremljata vodja rajha in duce z največjo hitrostjo dogodke in da na pod-
lagi tega izdajata sklepe in očitno tudi zdaj ustvarjata skupen sporazum o bodočem razvoju položaja.
Rim, 4. oktobra. AA. (Štefani) »Giornale d' Italia« spominja na to, da sta se Adolf Hitler in Benito Mussolini sestala letos že prej dvakrat, in sicer prvič na Brennerju 18. marca t. 1., da se sporazumeta glede datuma vstopa Italije v vojno, drugič pa v Monakovem, da se dogovorita zastran pogojev premirja s Francijo. Njun današnji tretji sestanek je logična posledica nemško-italijanskih razgovorov. Po potovanjih grofa Ciana in Ribbentropa je bila intervencija obeh šefov revolucije koristna, da se skupno pregledajo načrti, ki so izdelani. Svet bo točno obveščen in bo tudi spoznal rezultate tega sestanka, že zdaj se lahko reče, da bo sestanek med obema šefoma imel velike posledice za potek vojne in za politični in gospodarski r.—o j kontinenta. Mussolini in Hitler ne potujeta zaradi lepšega. Isti list pravi, da ta sestanek potrjuje solidarnost obeh velesil. Italija in Nemčija ne mislita določiti datuma konca vojne, mislita pa na okoliščine, ki jih je treba uresničiti, da se vojna zmagovito konča, obenem pa že zdaj izdelujeta konstruktivne smernice nove ev-ropske*n afriške politične zgradbe.
Senzacija v Ameriki
New York. 4. okt. j. (A. R.) Vest o sestanku šefa italiianske vlade ter vodie rajha na Brennerju ie bila v amerišd javnosti spreieta kot prava senzacija. Vsi ameriški listi so vest objavili pod velikanskimi naslovi. Večina listov pripisuje bren-nerskemu sestanku dalekosežen Domen, sklicujoč se pri tem na oreišnie sestanke med obema državnikoma ki so jim vselej sledili bodisi politični, bodisi vojaški dogodki velike razsežnosti Posamezni listi objavljajo razne domneve o namenu nainoveišeea sestanka in so si skorai vsi edini v tem. da bo konferenca na Brennerju najbrže prinesla oiačeno aktivnost držav osi proti Veliki Britaniji.
priznanje Chamberlainu Prav tako bo go- sklep spreiet od vsega voinesa kabineta.
voril tudi o ekspediciii na Dakar in bo pojasnil parlamentu, zakai. se je vlada odločila za tak korak kakor tudi razlose neuspeha. Verjetno bo predsednik vlade osebno prevzel odgovornost za vso to stvar pred parlamentom, čeprav ie bil
Po iziavi predsednika vlade bo bržkone prišlo do razprave o ved-tvu vojne. Bombardiranje Londona bo verietno eno izmed ostalih vprašanj o katerih bo razpravljal spodnji dem.
Vojna v Sredozemlju
Italijanski letalski napadi na postojanke v Sudanu
Rim, 4. okt. br. (Štefani). Vrhovno poveljstvo italijanske vojske je objavilo davi svoje 119. službeno vojno poročilo:
V angloegiptskem Sudanu so formacije naših letal bombardirale taborišča in postojanke sovražnika okrog Rozeirasa ter v bližini Galabata. Sovražna letala so bombardirala Berbero, Afmadu, Eluak in železniško postajo v Agordatu ter Hargeišo. Nadaljnji poskusi napadov na te kraje so bili odbiti od naših lovskih letal. Bili so trije mrtvi, med njimi neka domačinka in pet ranjenih. Gmotna škoda je bila neznatna.
Kairo, 4. oktobra. AA. Reuter: Uradno sporočilo pravi, da ni nobenih sprememb na bojiščih.
Nova ojačenja za Malto
London, 4. okt. br. (Reuter). Poveljstvo angleške vojne mornarice na Bližnjem vzhodu je davi objavilo komunike o veliki akciji angleškega vojnega brodovja, ki jo je izvršilo v zadnjem tednu na srednjem in vzhodnem delu Sredozemskega morja. Angleško brodovje je imelo ob tej priliki veliko manevre ter je na Malti izkrcalo tudi večje oddelke vojaštva, da bi se tako ojačila tamkajšnja angleška garnizija. Italijanski bombniki so angleške ladje ponovno napadU, niso pa povzročili škode.
Požar v angleškem skladišču
Bejrut, 4. oktobra. AA. (DNB) Iz Egipta °e je zvedelo, da je nastal požar v nekem delu britanskega skladišča na cesti iz Kaira v oazo Fatum. Mislijo, da so ogenj podtaknili neki beduini, ki so jih izselili iz obmejnih krajev.
Požrtvovalnost italijanskega ordonanca
Milan, 4. oktobra. AA. (Štefani) »Popolo d'Italia« objavlja članek, v katerem piše o ganljivem junaštvu vojaka Giusepeja Presata, ki je bil odlikovan s kolajno za vojaške zasluge. List piše med drugim: »Presato je moral ponesti svojemu poveljniku pismen ukaz. Ko se je bližal svoji edinici, je padla blizu njega granata, ki mu je odtrgala obe roki. Z ustmi je dvignil povelje in ga tako kljub strašnim ranam prinesel svojemu poveljniku ter tako izvršil svojo vojaško dolžnost To je izreden vzgled, pa tudi izreden nauk za one, ki o tem mnogo govore.«
Aretacije v Siriji
Beirut, 4. okt. br. (Štefani) Agenti angleške vlade so v zadn'em času skušali pridobiti prebivalstvo v Siriji za odpor proti Italiji in so si posebno prizadevali, da bi
onemogočili delovanje italijanske komisije za izvedbo premirja, ki se že nekaj časa mudi v Siriji. Tudi angleške radijske postaje so vedno znova širile govorice, da so Italijani ob tej priliki stavili oblastem v Siriji zahteve, ki niso v skladu s sporazumom o premirju.
Sedaj pa je policija v Siriji izsledila angleške agente. V Beirutu je aretirala več višjih funkcionarjev in drugih ljudi, med njimi poverjenika francoskega finančnega ministrstva, načelnika diplomatsKega oa delka pri fracoskem komisarijatu in pod-ravnatelja tobačne monopclske uprave. Osumljen je bil sodelovanja z angleškimi agenti tudi neki francoski pooblaščeni minister, ki je bil še pred kratkim dodeljen komisarijatu, a so ga prav te dni poklicali nazaj v Francijo.
Francoski visoki komisar v Siriji pa je izdal poseben proglas na prebivalstvo, v katerem ga poziva, naj ostane mirno in naj nikar ne naseda tendencioznim vestem angleških agentov in radijskih postaj-
Suner jev obide
Madrid, 4. oktobra. AA. (DNB.) Španski listi še pišejo o potovanju Serrana Sunerja v Nemčijo in Italijo. V Madridu poudarjajo, da so vezi Španije z Nemčijo in Italijo jasne in nedvoumne. Listi pišejo, da so se razočarali vsi tisti, ki so pričakovali, da se bo Sunerjevo potovanje zaključilo s senzacijami. Pač pa je to potovanje še enkrat potrdilo iskreno prijateljstvo, ki veže Španijo z državama osi. Ob koncu piše list »Madrid«: Italijanske sodelovanje je logična posledica poudarjanja narodnih koristi in sodelovanje Španije je popolnoma v duhu tistih razgovorov ki so se razvijali v Berlinu in Rimu.
Weygand poveljnik v Dakarju
ženeva, 4. oktobra. AA. (DNB) Po poročilih iz Vichyja je francoski kabinet razpravljal na včerajšnji seji o funkciji generala Weyganda, ki je pred kratkim postal vrhovni poveljnik vse francoske Afrike. General Weygand bo dobil tako v vojaškem kakor diplomatskem pogledu generalna pooblastila. Njegov sedež bo Dakar. Kakor je znano, se je odhod generala Wey-ganda odložil zaradi letalske nesreče, pri kateri se je nekoliko, pobil. Weygand se odpelje v Afriko v začetku prihodnjega tedna.
Marseille, 4. okt. AA (Havas.) General Vuilflemin. ki je bil prej vrhovni poveljnik francoskega letalstva odhaja v pokoj ?n se je včeraj posJovil od svojih tovarišev.
it
Angleška vojna poročila
Po razmeroma mirni noči spet vroč dan z več alarmi
Aretacije angleških
državljanov v Rumuniji
Odnošajl med Londonom in Bukarešto so vedno bolj napeti - Rumunl demantira j o inozemske trditve
London, 4. okt. s. (Reuter). Letalsko in notranje ministrstvo sta objavili davi naslednji komunike: Sovražni letalski napadi na Anglijo so imeli preteklo noč manjši obseg nego v prejšnjih nočeh. Vladalo je izredno neugodno vreme za letalske operacije. Napadi so bih omejeni skoro popolnoma na London, nekaj bomb pa je bilo vrženih tudi na druge dele južnovzhodne Anglije in na dve točki južnozapadne Anglije. Vsi ti napadi so povzročili malo škode in število človeških žrtev je zelo majhno.
London, 4. okt. br. (Feuter.) Davi so
nemška letala znova skušala približati se Londonu. Vreme je bilo neugodno. Zato pri teh akcijah tudi ni sodelovalo mnogo nemških letal. Angleški lovci so Nemce ustavili že vzdolž obale ter so se zapletli z njimi v več spopadov. Pri nekem takem spopadu ob angleški vzho-dni obaili je bilo sestreljeno nemško letalo, ki je padlo v morje.
Popoldne je imela prestolnica dva letalska alarma. Pri obeh se je culo v središču mesta silovito streljanje protiletalskega topništva. Pri obeh napadih so zopet najbolj trpela londonska predmestja. V prvem napadu sta bili vrženi dve eksplozivni bombi na neko vzhodno predmestje. Štiri hiše so bile močno poškodovane in do poznega popoldneva se 8 ljudi še ni posreiilo izkopati izpod ruševin, ki pokrivajo zakio nišča V drugem napadu so nemška !eta'a metala bombe na severni del Londona. Težka eksplozivna bomba je padla na vrt neke hiše ter izkopala veliko žrelo, hiša sama pa je bitla razdejana.
Ob reki Temzi izven Londona je nemško letalo vrglo 10 bomb, toda posebna škoda ni bila povzročena.
Nemški strmoglavci so danes napadli dve mest v južnovzhodni Angliji. Eno izmeni mest je napadlo šest strmoglavcev. Starinski grad v mestu in več hiš je bilo razdejanih. Pri tem je bilo več ljudi ubitih in ranjenih, več drugih pa je še v zakloniščih pod ruševinami.
Dopoldne so nekaj sovražnih letal opazili nad Liverpoolom in okolico, pa tudi nad nekaterimi mesti v notranjosti severoza-padne Anglije.
London, 4. okt. s. (CBS.) Čeprav uradni podatki o današnjih nemških letalskih napadih še niso na razpolago, se zdi, da so nemika letala popoldne napadla tudi središče Londona. V središču mesta so čuli izredno močno streljanje protiletalskega topništva in detonacije eksplozij.
Pri enem izmed obeh današnjih napadov na London so prvič opazili orjaški nemški bombnik, ki je letel v spremstvu več lovskih letal.
London, 4. okt. s. (Reuter) Proti večeru je bil v Londonu tretjič letalski alarm.
Kralj Jurij komaj ušel smrti
London, 4. okt. s. (Reuter) Sredi letalskega alarma je danes popoldne kralj Jurij v spremstvu komisarja za zaščito Londona admirala Ewansa obiskal zaklonišča v vzhodnem Londonu. Kralj si je ogledal
tudi javno preskrbovališče ca one, kl zaradi nedavnih letalskih napadov izgubili domove.
London, 4. okt. s. (CBS) Kralj Jurij M bil popoldne skoro postal žrtev letalskega napada. Ko se je vozil skozi središče Londona, je padla eksplozivna bomba v bližino zaklonišča, v katero se je kralj zatekel skupno z admiralom Ewansom, ko je bil dan znak za nevarnost letalskega napada.
Napadalne akcije
angleških bombnikov
London, 4. okt. s. (Reuter.) Letalsko ministrstvo objavlja, da so včeraj angleški bombniki pod zaščito nizkih oblakov izvršili več napadov na pristanišča in druge objekte v pokrajinah, zasedenih od nemške vojske. Predvsem so bila napadena pristanišča od Rotterdama do Dunkerquea. Nadalje je bil pri Dunkerqueu napaden konvoj 12 nemških trgovskih ladij, ki jih. ie spremljalo več vojnih ladij. Angleška letala so napadla ladje iz nizke višine z eksplozivnimi bombami, vendar zaradi oblakov niso mogla ugotoviti učinka.
V Rotterdamu sta bila bombardirana dva glavna bazena v dokih. Nekai angleških letal ie prodrlo ob reki Maas do Huesdena ter napadlo 50 tovornih čolnov. Eno izmed angleških letal ie bombardiralo velike železarne pri Weselu v zapadni Nemčiji.
Ponoči se je vreme tako poslabšalo, da niso mogla izvršiti angleška letala nobenega poleta.
Obstreljevanje konvoja v Kanalu
London, 4. okt. s. (Reuter) Davi zgodaj so nemški težki topovi preko Kanala obstreljevali konvoj angleških ladij, ki je plul skozi Doversko ožino. V zaščito pred letalskimi napadi so bile ladje opremljene z balonsko zaporo, nenadoma pa so pričeli streljati nemški težki topovi. Oddani sta bili dve salvi, vsaka po tri strele. Nato je obstreljevanje prenehalo.
Nova javna zaklonišča
London, 4. okt. s. (Reuter) Z vladno uredbo je bilo danes odrejeno, da smejo oblasti po lastni uvidevnosti v vsaki zasebni hiši ali zgradbi ustanoviti javna protiletalska zaklonišča ter določiti, kdaj morajo biti odprta in koliko oseb jih sme uporabljati.
Viharno vreme v Kanalu
LonUon, 4. okt. br. (Reuter) Iz Dovra poročajo, da je bilo davi morje v Dover-ski ožini nemirno in da je vel viharen veter od jugozapada.
Starejši ameriški tanki za Anglijo
Windsor, 4. okt. AA. (Reuter). Včeraj popoldne je kanadsko mejo prekoračilo 24 ameriških tankov, ki bodo poslani v Veliko Britanijo. To je del 200 tankov starejše znamke, ki bodo vsi poslani v Anglijo.
iskavo se ie ugotovilo, da ie nemški bomb- j nik, kl je zmetal imenovane bombe, izgubil orientacijo. Na podle« teb ugotovitev je nemška vlada izrazila irski vladi ▼ Du-blinu obžalovanje zaradi incidenta in sporočila. da ie pripravljene poravnati škodo.
Švedski protest v Londonu
Stockholm, 4. okt. AA. (DNB.) Ker je bik) neizpodbitno ugotovljeno, da so bombe, kl so padle na Malmo, angleškega izvora, je švedski poslanik v Londonu vložil protest svoje vlade. Švedsko zunanje ministrstvo je objavilo poročilo, ki pravi, da je švedski poslanik v Londonu protestiral pn angleški vladi in zahteval, da se naj odredi da bi »e »lični dogodki več ne ponavljali. Švedski poslanik je tudi zahteval odškodnino.
Podaljšanje letnega časa
Berlin, 4. oktobra. AA. (DNB) V uradnem listu nemškega rajha z dne 4. oktobra je bila objavljena uredba ministrskega odbora za obrambo rajha o podaljšanju letnega časa v Veliki Nemčiji in v priključenih vzhodnih pokrajinah.
Likvidacija
holandske vojske
Rottentaoi, 4. okt. AA. (Štefani) Tri nizozemske armade, ki so bile po ustavitvi sovražnosti spremenjene v milico, bodo delno demobilizirane v teku prve polovice meseca oktobra. Od te nizozemske milice jih bodo 39 000 uporabili še naprej za obrambo, 5000 jih bodo poslali v Nemčijo, kjer bodo sodelovali pri javnih delih, ostale skupine pa bodo poslali v Francijo na poljedelska dela. 150 oficirjev bodo uvrstili v policijsko službo.
Razstava nemške arhitekture v Beogradu
Beograd, 4. okt. p. Pod pokroviteljstvom Nj. Vis. kneza namestnika Pavla ter pod zaščito nemškega zunanjega ministra Rib-bentropa in propagandnega ministra Gob-belsa bo, kakor je bilo objavljeno, jutri v nemškem paviljonu na beograjskem velesejmu slovesno otvorjena razstava nemške sodobne arhitekture. Danes ob 15. so si razstavo ogledali beograjski novinarji. Pozdravil jih. je najprej tiskovni ataše nemškega poslaništva dr. Berge, nakar je profesor Hettlager, prvi sodelavec slovitega znanstvenika in generalnega inšpektorja za javna dela v glavnem mestu Nemčije prof. Soeera. obrazložil razstavljene modele modernega nemškega stavbarstva. Jutrišnjo slovesno otvoritev razstave bo prenašal tudi beograjski radio.
Predavanje za berlinske Jugoslovene
Berlin, 4. okt. AA. (DNB) Snoči je v prostorih nemško-jugoslovanskega društva v Berlinu predaval dr. Petersen o štiriletnem načrtu. Njegovo predavanje je bilo izčrpno in zelo zanimivo. Govoril je o ciljih štiriletnega načrta ln o doseženih uspehih. Predavanju so prisostvovali vsi jugoslovanski novinarji v Berlinu, več članov jugoslovanskega poslaništva ter mnogo članov društva.
Bukarešto, 4. okt. s. (Reuter) 'Rumun-ska policija je danes objavila, da je pogrešani angleški državljan Miller v njenih
rokah. Policijske oblasti pa niso povedale, kje je. Uradniki angleškega poslaništva doslej še niso imeli prilike, da stopijo z njim v stik. Za drugim angleškim državljanom, 601etnim Percyjem Clarkom, še vedno ni nobenega adedu.
V angleških krogih naglašajo z vsem poudarkom, da se rumunska vlada ne bo mogla odtegniti odgovornosti, ako se potrdijo vesti glede ravnanja z aretiranci.
Bukarešta, 4. okt. AA. (Rador) V inozemskem tisku se širijo razne tendenčne in netočne vesti o aretacijah angleških državljanov v Rumuniji, Rumunski uradni krogi izjavljajo, da so bili ti angleški državljani aretirani, ker je njihovo zločinsko delovanje popolnoma ugotovljeno.
Ker so se širile tudi govorice, da se je s temi Angleži slabo postopalo, izjavljajo v Bukarešti, da so te govorice popolnoma neresnične. Ti angleški državljani so bili aretirani, ker je bilo ugotovljeno, da so izvajali sabotažo. Preiskava se nadaljuje, vodi jo pa sam pravosodni minister, ker vsi žele, da bi se zadeva čim prej in čim bolj razsvetila. Pri tem poudarjajo, da je angleški generalni konzul lahko obiskal zaprte Angleže, kjer je lahko ugotovil, da postopajo z njimi po pravilih človečnosti.
Rumunski uradni krogi izjavljajo, da se general Antonescu in legijonarska Rumunija zavedata predvsem koristi Rumunije, pri tem pa upoštevata pravice in dostojanstvo države. Zato postopajo vsi človečan-sko, toda odločno proti tistim, ki so kaj zagrešili. Preiskava se nadaljuje in se bo nadaljevala po predpisih rumunskega pravosodja.
Bu"are6<», 4. okt. j. (A. R.) V Ploesti-ju je bil aretiran major Constantinescu ter odveden v neki zapor v Bukarešti. Pri hišni preiskavi so našli na njegovem stano-
Beogra<l, 4. okt. AA. Kr. vlada je predpisala uredbo o ukrepih, ki se nanašajo na Žide glede vodstva trgovin s predmeti ljudske prehrane. Besedilo uredbe se glasi:
Čl. L 1. Trgovski obrati, ki se bavijo z nakupom in prodajo predmetov ljudske prehrane na debelo brez ozira na to, ali so njihovi lastniki fizične ali pravne osebe, spadajo pod revizijo, ako so lastniki obratov Židje.
2.	Kot obrate Zidov je treba smatrati vse tiste obrate, katerih lastniki ali solastniki so bili na dan, ko je stopila v veljavo ta uredba, Židje ali če je kapital v celoti ali pa po večini v rokah Židov.
3.	Delniške družbe, družbe z omejeno zavezo in zadruge se bomo smatrale kot židovske tedaj, če so židovske, kakor tudi tedaj, če so uprava, ravnatelji in proku-risti družbe oz. zadruge povečini židje.
4.	Revizijo bodo izvršile splošne upravne oblasti druge stopnje, oz. uprava mesta Beograda na svojem področju.
člen II. 1. Pristojna oblast iz člena I. točke 4 te uredbe bo izdala ukrep, s katerim se bo trgovinskim obratom, ki spadajo ped revizijo v smislu člena 1-, prepovedalo nadaljnje obratovanje ali pa jim dovolilo nadaljevati z delom.
2.	Proti temu sklepu ni pravnega leka niti upravnosodnega postopka kakor tudi ne zahteve po nadomestitvi škode.
3.	Na podlagi sklepa o prepovedi nadaljevanja dela trgovskih obratov iz člena I. točke 1 te uredbe se bo pooblastilo oz. dovoljenje za izvrševanje zadevnega obrata odvzelo in obrat bo po uradni dolžnosti črtan lz trgovinskega registra. Pristojna oblast, ki bo izdala odlok o prepovedi nadaljnjega dela, bo določila zadevnim obratom primeren rok za likvidacijo tekočih poslov, ki pa ne more biti daljši kakor dva meseca.
4.	Pristojna sodišča bodo na podlagi poročila pristojnih oblasti o prepovedi nadaljnjega delovanja po uradni dolžnosti izvršila izbris v trgovinskem registru tistih obratov, katerim je bilo po točki 1 tega člena prepovedano nadaljnje obratovanje.
člen. m. 1. Pri industrijskih podjetjih, ki se bavijo z izdelovanjem predmetov ljudske prehrane in jih je treba v smislu točke 2. in 3. člena I. te uredbe smatrati kot židovska, lahko postavi ban (upravnik mesta Beograda) na stroške podjetja komisarja. ki bo imel nalogo skrbeti za pravilno delovanje podjetja.
2.	Ukazi, ki jih bo komisar izdajal pri upravljenju svoje naloge, so obvezni za upravo in osebje podjetja.
3.	Uprava in osebje podjetja so dolžni dajati komisarju na njegovo zahtevo vsa potrebna pojasnila in mu omogočiti pregled poslovnih knjig, dokumentov in korespondence podjetja, kakor tudi poslovnih prostorov. Komisar Je dolžan varovati kot službeno tajnost vse podatke, katere je izvedel pri Izvrševanju svoje dolžnosti.
člen. IV. 1. Kdor bi v nasprotju z odlokom pristojne oblasti glede prepovedi na-daljnega delovanja trgovinskih obratov lz člena I. te uredbe nadaljeval z delom v prepovedanem obratu, bo kaznovan z naporom do 2 let in globo do 500.000 din.
2.	Z Isto kaznijo bodo kaznovani 2idje, kl uporabljajo druge osebe kot navidezne lastnike in upravičence za izvrševanje trgovskih poslov z predmeti ljudske prehrane na debelo, kakor tudi osebe, ki jim omogočajo, da na temelju njihovih pravic opravljajo take trgovinske posle.
3.	Kazni izrekajo redna sodišča.
4.	Pobrane denarne kazni gredo v korist banovlnskega sklada za podpiranje strokovnih Sol lz 8 406 obrtnega zakona, oz. v korist ustrezajočega sklada na področju uprave mesta Beograda.
člen. V. 1. SploSne upravne oblasti prve stopnje lahko pošljejo osebe, ki ▼ nasprotju z odlokom pristojne oblasti glede prepovedi nadaljnega delovanja ▼ trgovskih
novanju zažigalne bembe. Constantinescm je priznal, da je bil v zvezi z angleškimi agenti.
Bukarešta, 4. okt. j. (Reuter) Rumunska policija je v petrolejskih okrožjih ponovno aretirala več visokih uradnikov ter dva Angleža, ki so jih osumili, da sta bila agenta angleške tajne službe.
V Rumuniji ni nemškega vojaštva
Bukarešta, 4. okt. AA. (Rador.) V tuj m tisku so se razširile vesti, do katerih so v pokrajini okoli Galaca nemški vojaški oddelki. Rumunski uradni kro4i izjavljajo, da tam ni nobenih oddelkov, pač Pa se mudi tam nekai članov nemške narodne socialistične stranke, ki imaio nalogo, da sodelujejo pri odhodu Nemcev iz Besa-rabije.
Sodelovanje nemške
narodnostne skupine
Bukarešta. 4. okt. AA (DNB). Vodja nemške narodnostne skupine v Rumuniji Andreas Schmitt naglasa v proglasu na rumunske Nemce, da ie stališče nemš :e narodnostne skupine do rumunske države določeno z dejstvom, da se ie Rumunija pod legionarsko vladavino popolnoma pridružila političnemu sistemu pod vodstvom Nemčije. Zato je dolžnost nemške narodnostne skupine, da z vsemi silami podpre rumunsko državno vodstvo pri izvajanju njegove težke naloge. General Anlones u, pravi dalje proglas, je obljubil, da se bo v rumunski vojski ravnalo z Nemci tako. kakor je v skladu s prijateljskim razmerjem do nemškega naroda. Genera1 Antonescu le odredil amnestiio za vso Nemce. ki zaradi nejasnega položaja niso izpolnili svoje vojaške obveznosti.
obratih lz čl. L te uredbe nadaljujejo z delom v prepovedanih obratih, na prisilno bivanje v drug kraj, osebe pa, ki so bile že enkrat pravomočno obsojene zaradi dejanj iz čl. IV. točke 1. te uredbe, pa lahko pošljejo razen na prisilno bivanje tudi na prisilno delo.
2. Glede pošiljanja na prisilno bivanje in na prisilno delo se bodo uporabljali skladni predpisi uredbe o pošiljanju brezvestnih špekulantov na prisilno bivanje in prisilno delo.
čl. VI. Od dneva, ko stopi v veljavo ta uredba, se ne bodo izdajala Židom niti družbam z židovskim kapitalom pooblastila ali dovolila za izvrševanje trgovskih poslov z predmeti ljudske prehrane na debelo.
Čl. VII. Uredba stopi v veljavo z dnem,
ko bo objavljena v Službenih novinah. ★
Odslej samo dva brezmesna dneva
Da se izenačijo brezmesni dnevi na ozemlju vse države, je ministrski svet na predlog trgovinskega ministra dr. Andre-sa izdal uredbo o izpremembi uredbe o štednji z živili. Odredba se glasi:
člen prvi uredbe o štednji z živili se spre" meni in se glasi: četrtek in petek se dolo-! čita v vs«j državi kot brezmesna dneva. ! Ta dneva je prepovedana vsaka prodaja svežega telečjega, govejega in svinjskega mesa "na drobno. Restavracije, javne kuhlr-nje itd. ne smejo ta dneva postreči z jedrni iz teletine, govedine in s vin jetrne. Prepoved ne velja za. možgane, jezik, pijii-ča, srce, jetra, ledvice, vampe, vranice i. si. telet, goveda in svinj.
Ta uredba stopi v veljavo, ko jo objavijo Službene novine.
Po dosedanjih predpisih smo imefi tati brezmesne dneve, namreč sredo, četrtek in petek, kar pa je veljalo le na ozemlju izven banovine Hrvatske, kjer sta predpisana samo dva brezmesna dneva, ker hrvatski bac ni razširil na banovino Hrvatsko zadnje uredbe, s katero so bili predpisani trije brezmesni dnevi. Z novo uredbo se predpisi v vsej državi izenačijo.
Mati Pavla Radiča umrla
Zagreb, 4. okt. o. V Trebarjevu, rojstnem kraju bratov Radičev, je v pretekli noči umrla mati v Narodni skupščini umorjenega hrvatskega narodnega prvaka, poslanca in bivšega ministra Pavla Radiča. Pokojna Ana Radičeva je dosegla 78 let. Pogreb bo jutri dopoldne.
Komisar v Udruženju
rezervnih oficirjev
Beograd, 4. okt. AA. Z odlokom upravnika mesta Beograda je postavljen koml-sariat v Udruženju rezervnih oficrjev in bojevnikov. Za komisarja je postavljen kasačijski sodnik Milivoj Purič, vitee K»-radjordjeve zvezde in rezervni oficir.
Nemški izseljenci
Iz Besarabije
Zagreb, 4. okt. o. Do danes je šlo skozi Zagreb 12 vlakov z okrog 10.000 nemških izseljencev iz Besarabije. V zagrebškem taborišču so bili pogoščeni. Preko Slovenije so takoj krenili dalje v Nemčijo.
Zimska pomoč uslužbencem Suzorja
Zagreb, 4. okt. o. Suzor je objavil, da so dobili vsi uslužbenci osrednjega urada ter vseh okrožnih uradov za zavarovanje delavcev enomesečno plačo kot rimtfco pomoč.
Zemunska vremenska napoved: To^Aj, ' delno oblačno, ponekod m<kMk>
Napadalne akcije nemškega letalstva so se nadaljevale klfaib slabemu vremenu — Zastoj v angleških poletih
nad Nemčijo
Berlin, 4. okt. br. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo davi naslednje
poročilo:
Povračevalni napadi na London in druge važne vojaške objekte v južni in srednji Angliji so se kljub neugodnemu vremenu nadaljevali. Pri napadu na neko tovarno v severnozapadnem Londonu je nastala eksplozija in takoj nato se je iz zadetega objekta dvignil visok plamen proti nebu. V Coventryju in Chestru so skupine naših letal uspešno bombardirale dve tovarni orožja. Bombe so razdejale montažne dvorane in stroj. Drugi napadi so bili namenjeni letališčem na področju Londona ;n letališču v St. Ivesu v Cornwallu. Tam so bili razdejani hangarji in drugi objekti, vzletišče ter več letal na njem Posebno učinkovit je bil napad na vojaško taborišče v Chequersu. Bombe so tam padale med vojaštvo. Del objektov taborišča je zgorel. Nekoliko severno od Londona so bili učinkovito bombardirani železniški transporti. Razpršena je bila kolona tovornih avtomobilov.
Nasproti tem nemškim (letalskim napadom je akcija angleškega letalstva proti Nemčiji in zasedenemu ozemlju tako ponoči kakor podnevi popolnoma zastala. Le neko osamljeno angleško letalo je napadlo neko tovarno v zapadni Nemčiji, ne da bi napravilo kaj Škode. Nekaj letal je prodrlo do norveške obale. Bombe, ki so jih letala odvrgla, so ostale brez uspeha. Pri teh napadih so naša lovska letala sestrelila eno sovražno.
Včeraj podnevi
Berlin, 4. okt. br. (DNB) Nemški listi poročajo, da je nemško letalstvo izvajalo včeraj ves dan izredno hud pritisk na London in južnovzhodno Anglijo. London je bil včeraj 6 krat alarmiran.
Danes dopoldne so se nemški letalski napadi, ki so v pretekli noči nekoliko popustili, nadaljevali z novo srditostjo kljub tako neugodnemu vremenu.
Dvomesečna bilanca
letalskih bojev
Berlin, 4. okt. AA. (DNB) Od začetka poostrenih napadov nemškega letalstva na Anglijo, t. j. od drugega tedna mesca avgusta pa do danes so nemška letala zbila 2.400 britanskih letal. Nemško letalstvo je doseglo največje uspehe v tednu od 12. do 18. septembra s 643 zbitismi sovražnikovimi letali ter v tednu od 2. do 8. septembra s 441 zbitiml letali. Najsrditejši letalski boji so se vršili 7., 15. in 27. septembra, ko so Angleži izgubili 274 letal, Nemci pa 107
Berlin, 4. oktobra. AA. (DNB) Tukajšnji pristojni krogi so objavili podatke o izidih delovanja angleških letalskih sil nad Nem-Čl1o in to od 1. septembra do 30. septembra. V tej dobi so Angleži izvršili 1.471 nar padov iz zraka in vrgli vsega 7.542 bomb.
Brezuspešnih je bilo 48% teh napadov, ker so bombe padle na odprto polje. Od vseh napadov je bilo 50.4% vsmerjenih na nevojaške cilje kakor na primer na delavska poslopja, na šole, na cerkve, na bolnišnice itd. Med temi napadi je bilo ubitih več oseb.
Zastopniki tujega tiska v Nemčiji so večkrat imeli priliko, da so se v Berlinu, Hamburgu, Hannovru in zapadni Nemčiji prepričali o nesmiselnosti angleških nočnih napadov iz zraka.
lSo.ooo ljudi v Londonu brez strehe
Washington, 4. okt. br. (Štefani) Ameriški listi mnogo poročajo o razdejanju, ki so ga povzročili nemški bombniki v Londonu. Med drugim navaja danes »New York Herald Tribune«, da je v Londonu sedaj že 120.000 ljudi brez strehe. Oblasti so jih morale razmestiti po hotelih in javnih protiletalskih zakloniščih.
Nemške bombe
na irsko ozemlje
Berlin, 4. oktobra. AA. (DNB). Na pristojnem mestu izjavljajo, da se je nenadno ugotovilo, da so bile bombe dejansko iz nemških letal vržene na irsko ozemlje, vendar je do tega prišlo po pomoti. S pre-
Napredovanje šefa
Centralnega presbiroja
Beograd, 4. ckt. AA. S kraljevim ukazom je povišan v 2-2 Predrag Milojevič, šef centralnega presbiroja v 3-1.
Sprejemi na sovjetskem poslaništvu v Beogradu
Beograd. 4. ckt. AA. Poslaništvo SSSR v Beogradu nas ie zaprosilo za s'edečo objavo: Pooblaščeno predstavništvo SSSR sporoča, da se njegovi prostori nahajajo v ulici krali a Miljutina št. 6. Delovni čas predstavništva ie od 9. do 14. in od 15. do 18. vsak dan razen nedelje in praznikov. Sprejem v konzularnih poslih ie možen v ponedeljkih, sredah in petkih od 11. do 13. ure.
Huda železniška nesreča v šuma&lji
Beograd, 4. okt. p. Davi se je med postajama Kustatak in Glibovac na progi Beograd—Niš pripetila huda železniška nesreča. Potniški vlak, ki je odšel iz Niša opolnoči, je trčil skupaj s tovornim vlakom, pri čemer sta bila dva potnika ubita, štirje hudo ranjeni, 8 pa lažje. Na mesto nesreče je prišla uradna komisija, da ugotovi krivdo.
Iz sodniške službe
Beograd, 4. okt. p. Premeščen je za sodnika k okrožnemu sodišču v Ljubljani Valentin Bidovec, sodnik sreskega sodišča v Radovljici. Upokojen je sodnik okrožnega sodišča dr. Josip Tombak v Murski Soboti. V 2. pol. skupino 1. stopnjo sta napredo-\ vala sodnika vrhovnega sodišča v Ljublja-| ni dr. Avgust Munda in dr. Pichler.
Iz Južne Amerike
Pogajanja za argent!n£ko-brazilsko gospodarsko sodelovanje — Vojaški režim v Paragvaju
Rio de Janeiro, 4. okt. br. (Štefani.) Včeraj so se tu pričela pogajanja za novo ureditev trgovinskega prometa med Argentino in Brazilijo. Pogajanja bodo trajala dober teden dni.
Vodja argentinske delegacije Suza Costa je dal novinarjem daljšo izjavo, v kateri je na glasil, da se gospodarstvi Argentine in Brazilije med-seboj izpopolnjujeta Spričo vojne je Argentina izgubila velika tržišča na evropskem kontinentu. Zlasti je popolnoma zastal izvoz njenih kmetijskih pridelkov. Podobna usoda je doletela tudi Brazilijo; zato je potrebno čim tesnejše sodelovanje obeh sosednih držav, ker na drugačen način ni mogoče preprečiti gospodarske katastrofe ki bi ju lahko zadela. Argentina bo v Brazilijo izvažala svoje žito, a prevzemala od nje pridelke, predvsem kavo in riž.
Assuncion, 4 okt. j. (TOP.) Vsi liberalni ministri paragvajske vlade so podalli ostavko na svoje položaje. V vlsdi bodo zaradi tega izvršene obsežne pregrupecije. . Na mesta odstopiv&h ministrov bodo imenovane vojaške osebnosti ter nekaj mlajših
politikov, ki veljajo za osebne privržence predsednika paragvajske republike Morin-giga.
Notranji minister polkovnik Paredes je imel po radiu govor, v katerem je obrazložil novi vladni program. Naglasi! je, da bo nova vlada nadaljevala veliko reformno delo, ki ga je zapoiel bivši prezident Esti-garribia. Aktivno bo v politično življenje v bodoče posegla tudi vojska, ki ne bo služila več zgolj narodni obrambi Paredes je naglasi!, da si bo vlada prizadevala ustvariti mirne pogoje za napredek gospodarstva ter da bo uredila socialno življenje na temeljih pravičnosti ter zavesti skupnosti
Nevtralnost čila
Santiago de Chile, 4. oktobra. AA. (DNB) Zunanji minister je izjavil na današnji seji vlade in predsednikov političnih strank ljudske fronte v zvezi z berlinskim paktom, da bo republika čile še naprej popolnoma nevtralna. Vlada bo ohranila nevtralnost navzlic zbližanju ln tesnemu sodelovanju z vsemi drugimi ameriškimi državami.
židje izločeni
iz veletrgovin® z živili
Zakonska uredba vlade — Nanaša se tudi na podjetja z židovskim kapitalom — V veljavo stopi uredba takoj
Naši
Šoštanj, 4. oktobra.
V sredo dopoldne se je na " c-.ijskem r: '<u odigrala žaloigra, ki nii..^ primere v .eški kroniki. V globini ribnika sta ugasnili dve mladi življenji: 30 letni Janko Ulrih, strojnik velenjske elektrarne in 26-letni Franc Kvartič, uslužbenec istega podjetja.
Kvartiča, ki je bil znan kot vnet lovec in je skoro ves svoj prosti čas posvečal lovu, je deževno jutro zvabilo k ribniku nad divje race. Bilo je okrog desetih dopoldne. Kvartič je hodil okrog ribnika in nekajkrati ustrelil v zrak, kjer so frfotale race. Nato se je vsedel v čoln in zavozil po vodi, da bi pobral z gladine mrtve ali ranjene race in še od tam katero ustrelil.
Janko Ulrih, ki je bil tisto dopoldne kot strojnik v službi, je prišel med tem časom k ribniku zapirat črpalko, ki daje elek-
Ceflje, 4. oktobra
Pred petčlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju se je zagovarjal danes 28-'etni, že štirikrat predkaznovani razbojnik Franc Knez, pristojen v Mežico in brez stalnega bivališča. Knez je bil tovariš ustreljenega zloglasnega razbojnika Alojzija Rogana.
Knez je liani v noči od 21. na 22. julij skupno z Alojzijem Roganom, Milanom Pešo in Karlom Kupnikom izvršil roparski napad na Franca Žigerta v Plešivcu blizu Skal p>ri Velenju. Razbojniki, ki so bili oboroženi z noži, so Žigertu zvezali roke in mu zamašili usta, nato so ga pa oropali. Vzeli so mu 700 din vredno lovsko pu-ško s 5 naboji, 240 din vreden zlat prstan, 50 din vreden dežnik, 60 din vredne rokavice, denarnico s 140 din gotovine, 30 din vreden kuhinjski nož in lonec sladkorja.
V Obersnelovi galeriji na Gosposvetski cesti zbuja razstava mladega slikarja Ljuba Ravnikarja veliko zanimanje. Razstavo, katere ogled je brezplačen, poseča vse dni mnogo obiskovalcev, ki so polni hvale za slikarjevo resno umetnost. Poseono se odlikuje Ravnikar v akvarelski tehniki, v kateri je pravi mojster in spadajo nekatera njegova tovrstna dela med naše najboljše akvarele.
Pisatelj Anton Ingolič je prejel za s\'oj roman »Na splavih«, letošnjo banovinsko nagrado.
Anton Ingolič se je z romanom »Lukar-ji« uvrstil med tiste slovenske pripovednike iz drugega desetletja po veliki vojni, ki so tako-j s prvim delom opravičili svoje pisanje in zbudili upanje, da si bo z njihovimi stvaritvami osvojcvala slovenska pripovedna umetnost nove epične dežele. Pišejo pač mnogi, toda smisel svojega pisanja opravičijo zgolj tisti, ki imajo res kaj povedati in ki dozorevajo iz pisateljev v pesnike. Sleherna resnično nova in slovstveno pomenljiva pripovedna stvaritev je nekako osvojevanje nove dežele. Pisatelj in či-tatelj morata občutiti ob nji veselje drznih osvajalcev, pogumnih mornarjev, ki so po dolgem trudu stopili na tuja tla in razvili na najvišjem obrežnem vrhu svojo zastavo. Nekaj takega pionirskega zanosa in avanturističnega nemira drhti v sleherni stvaritvi. ki ima v sebi res kaj krvi in pristnega pesniškega življenja.
Kdor je prebral Ingoličeve »Lukarje«, je mogel opaziti pod njihovim še nekoliko za-četniskim ogrodjem znake pravega pisateljskega temperamenta; občutil je, da je imeli pisec pred svojim duhom res polno vizijo nove epične dežele, naseljene z osebami, ki niso samovoljen proizvod neodgovorne fantazije, marveč odblesk stvarnega sveta, gledanega — kakor bi rekel Taine — skozi pisateljev temperament. Od »Lukarjev« do
ii in
trarni vodo. Ko je opravil svoj posel in stopil iz kabine, je opazil, kako se je Kvartiču nenadoma zvrnil čoln in kako se je nesrečni lovec začel potapljati. Rešiti Kvartiča, to je bila gotovo prva Uirihova misel! Takoj se je pognal v vodo. Redki ljudje, ki so gledali te prizore, so videli, kako je Ulrih preplaval kakih 20 metrov od brega do čoina in dosegel potapljajo-čega se Kvartiča. Več trenutkov je trajala obupna borba reševalca s ponesrečencem. Kljub vsemu naporu se Ulrihu ni posrečilo rešiti tovariša. Ves izčrpan se je Ulrih obrnil nazaj proti bregu. 4 metre pred obalo pa se je začel tudi on potapljati in klicati na pomoč. Ko so prihiteli prvi ljudje k bregu, sta že oba ležala v globini, nad katero se je počasi pomikal čoln brez lovca pa tudi brez njegovega reševalca ...
Ljudje, ki so se v vedno večjem številu zbirali ob ribniku, so takoj pričeli z žalostnim opravilom reševanja ponesrečencev. Čez pol ure so potegnili iz vode Ul-riha. Nobena, še tako izdatna pomoč ni več mogla vrniti življenja mlademu strojniku. Iskanje Kvartičevega trupla je bilo težavnejše in so ga potegnili iz vode šele ob petih popoldne.
Smrt obeh je napravila po vsej Šaleški dolini globok vtisk. Posebno sočustvovanje vzbuja tragična smrt Janka Ulriha, ki je sredi svoje že itak naporne službe pohitel tovarišu v poslednjem trenutku na pomoč. Pokojni Kvartič je bil sin trgovca in posestnika v Stari vasi, Ulrih pa upokojenega rudarja v Pesju. Janko Ulrih je bil navdušen član velenjske rudarske godbe in pevovodja pevskega društva »Zarje« v Pesju. — Družinam obeh pokojnikov izrekamo globoko sožalje!
V prihodnji noči je Knez v isti zločinski družbi izvršil roparski napad na Antonijo PečOlerjevo v Legnu pri Slovenjem Gradcu ter ji vzel okrog 1.150 din gotovine, 50 din vreden dežnik, 40 din vredno uro budilko in nekaj sira. Ko je Pečolarjeva pobegnila, so razbojniki streljali na njo in na Antona Blodnika z lovsko puško.
Dalje je izvršil Knez lani v Roganovi, Peševi in Kupnikovi družbi še nasilednje zločine: V noči na 19 julija so ukradli posestniku Francu Kranjcu pri Sv. Primožu na Pohorju okrog 500 din vredno svinjo. V isti noči so v isti vasi vlomili v klet posestnika Ferdinanda Urana ter mu odnesli 30 1 jabolčnika in lonec. V noči na 25. julij so ukradli Juriju Ledinku pri Sv. Lovrencu na Pohorju oblek, perila m obutve v vrednosti okrog 2.000 din. V noči na 19. jullij so poskusili vlomiti v shrambo župnika Ivana Dolinarja pri Sv. Primožu na Po-
Ravnikar pa se mnogo ukvarja tudi z mladinsko sliko, naj si bo kot ilustracija ali samostojno likovno delo. V tem pogledu mu gre prednost, saj doslej se še noben slovenski slikar ni ukvarjal tako resno z mladinskim slikarstvom in se toliko poglobil v otroško domišljijo. Razstava ostane odprta le še čez nedeljo, zato opozarjamo vse ljubitelje umetnosti, da si jo pravočasno ogledajo.
romana »Na splavih« Ingolič ni prehodil dolge in pisane razvojne poti. Ne moremo reči, da bi njegovo najnovejše delo silovito preraščalo roman, ki je z njim najprej zbudil pozornost za svoj pripovedni talent. Ingolič ni pisatelj, ki bi bil zmožen velikih preobratov in močnih presenečenj. Vrt, ki ga obdeluje njegov tvorni duh, se ne spreminja z daleč vidnimi razločki. Toda oglej si ga pozorneje: koliko znamenj intenzivnejšega dela, koliko izpopolnitev in novih, srečno izdelanih podrobnosti, koliko neznanih sadov pisateljevega čedalje gllobočjega doživljanja tega, kar odkriva našemu pogledu; sveta, ki ob njem čuti čisto veselje pionirstva, slast novih osvojitev! Pisatelj epik se meri samo ob tem; kjer ne občutiš v ozračju njegovega dela čistega diha neznanega sveta, veš, da tu nekdo samo po svoje razpreda niti, ki so jih že zdavnaj napravili drugi pred njim. (Pokojni Henri Bremond jc nekoč dobro zapisal: »So pisatelji, ki napravijo tri limonade in še vedno mečkajo isrto polovico citrone«.)
Z romanom »Na splavih«, ki ga je izdala med letošnjimi edicijami »Modra ptica« (hvalevredna je skrb te založbe, da pridruži prevodom iz svetovne literature tudi kakšno domače delo), je Anton Ingolič zajel literarno še neobdelani življenjski krog pohorskih splavarjev. Stilno je ta roman ostal v mejah tistega socialno usmerjenega, vendar tendenčno nevsiljivega realizma, ki se mu je zavedno pridružil že z »Lukarji«. In-
ljudje
horju, v noči na 22. julij pa na podstrešje Ivana Lambizarja v Plešivcu pri Skalah, a so bili obakrat pravočasno prepodeni.
Knez je lani 13. jubja izvršil vlom na Dobrovi pri Ljubljani tei odnesel Ivanu Arniču okrog 350 din gotovine in 300 din vreden suknjič, Heleni Arničevi 350 din, Ivani Arničevi pa 390 din gotovine. Do dneva aretacije to je do 4 junija letos, se je iz delomrznosti potepal okrog in je beračil. Vse Knezovo dosedanje življenje kaže, da je Knez nevaren za javno varnost.
Franc Knez je bil obsojen na IS let robije in trajno izgubo častnih prave, po prestani kazni pa na oddajo v prsilno delavnico za dobo 5 let.
Kazen za kolesarjevo smrt
Ljubljana 4 oktobra
Pred sodnikom poedincem okrožnega sodišča, dr. Leom Pompstom ie bila razprava proti šoferju Viljemu Linkeiu iz Škofje Lcke. Linke ie bil tožen, da ie 14 mala letos na državni cesti od Mednega proti Jeperci s svojim težko naloženim tovornim avtomobilom s preveliko hitrostjo in ne da bi bil daial p:trebne zna':e za prehitevanje tako neprevidno prehiteval voz, ki ga ie vodil Peter Megušar da ie s svojim avtomobilom podrl nasp o'i mu vozečega kolesarja Franca Pavca Vozilo je nesrečnega biciklista zgrabilo in ga vleklo s seboi še kakih 8 m ter ea nato odbilo s takšnimi poškodbami na glavi. da ie Pavec kmalu za tem umrl.
Obtoženi šofer je krivdo zanikal in zvračal odgovornost za karambol na nesrečnega pokoinika. češ da se ie oziral na okoli in da ie njegov avtomobil ocazil šele. ko ie bil že tik pred niim Zato da se ie zaletel naravnost v nieeovo vozilo, ne da bi bil izkoristil možnost, umakniti se bolj na desno, ker ie imel baie še kak meter betonirane ceste na razpolago in Povrhu tega še na kraju stezo za reš^e Obtožnica pa ie na podlagi preiskave nasprotno trdila, da ni daial predor a^ih znakov za prehitevanje, ki bi jih bil pokojni gotovo slišal in bi se potem ne b;l mogel ustrašiti, ko ie zagledal vozilo tik pred seboj. Neka priča ie v Dreiskavi tudi izpovedala, da ie vozil šofer s precei šno brzino. Sodnik je obtoženca obsodil v smislu obtožbe na 3 mesce zapora, ooscino za dobo petih let.
Kolovodja Mežek
in njegovi cigani
Ljubljana 4 oktobra
Pred malim kazenskim senatom, ki mu ie predsedoval s. o. s. Brelih. ie včerai sedela vlomilska družba, ki ie vlomila nekje na Gorenjskem. V tei družbi ie bil Ladislav Mežek. ki ie nekai mescev pred izvršenim vlomom pobegnil iz maribo^ke kaznilnice, pravzaprav s poljskega dela. Po pobegu si ie pomagal naorei z manjšimi tatvinami po Štajerskem, s oomcčio izkupičkov pa se ie dokopal na Gorenjsko kjer je sicer poštenim članom Reinharto-ve ciganske družine najprej ponudil v nakup nekai ukradenih predmetov, ra+o po jih je tudi pregovoril, da so skupno opravili vlom v neko kmečko hišo.
Ob tei priliki pa so kmalu padli vsi drug za drugim v roke oblasti in zdai so se morali poleg pobeglega robijasa zagovarjati zaradi nakupa ukradenih stvari in zaradi pomoči pri vlomu tudi še štirje člani Reinhardtove družine. Glavni obtoženec je skorai v celoti priznal vse. česar ga je dolžila obtožnica, prav tako ra so še balj odkritosrčno vse priznali cigani z grenko pripombo, da so bili vse do srečanja s pobeglim robi^ašem Dr a v pošteni ljudje, ki so se preživljali z brušenjem in z vrtiljakom. V resnici se ti9'a ciganska družina pošteno preživlja in ie sta1 no naseljena v nekem vagonu nekjp na Gorenjskem. kmetje jih daleč nack^o® dobro poznajo in tudi zdaj niso vedeli poved.'t', nič slabega o njih.
Po par ur trajajoči razpravi in k-a:"em posvetovanju so scdniM vn družbo obsodili: Ladislava IVežka na sk-mno kazen 8 let robije in trajno izgubo častnih d ,av-
goliča globoko zanima odnos človeka do dela in do materije, ki jo obdeluje. Ce je v »Lukarjih« in v »Sosebki« posvetil vso svojo tvorno pozornost zemlji in njenim ljudem v času naših polovičarskih in celo neuspešnih agrarncreformmh poizkusov, je v romanu »Na splavih« obdelal ljudi, ki ži-
ve v tesnem stiku z lesom in z vodo. Življenjski krog pohorskih težakov, ki vozijo po Dravi splave lesa daleč na Hrvaško ln tja do Beograda, je dovolj zanimiv, da odkrije pozornemu epiku ne samo svojo socialno' problematiko, marveč tudi svojske odtenke fizičnega, čustvenega in duhovnega življenja ljudi iz tega siloja Delavni in pogumni splavarji, ki se v službi lesnih trgov-
ljanskih pravic, štiri Reinhardte pa od 6
do 11 mescev strogega zapora in dva še na 2 letno izgubo častnih pravic Mod em ko je Mežek co kratkem obotavljanju prijavil priziv zaradi previsoke odmere kazni in so se tudi Reinhardti enako odločili, ie bila razpravna dvorana, v kateri se ie nabralo tudi nekai ženskih članav Reinhardtove družine, prizorišče ne le zelo p isrč-nega slovesa med Reinhardti. ki so š i na svobodo, in tistimi, ki so morali v zapore, temveč tudi prizorišče precejšnega cbupa žensk, ki bedo na zimo oitale brnz svojih rediteljev. In prav človeško razumljiva je bila grožnja ciganke v blat osi ovljenem stanju, da bo že poskrbela za o veto zapel ji vcu Mežku.
cev bore z valovi in ovirami široke Drave, kljubujoč nevarnostim, dežju ir vetru, mrazu in gladu, stopajo pred nas tako živi, kakor da smo jih sami videli v mariborskem pristanu in v njegovih obrežnih krčmah. Ingolič je zajeli v okvir svojega romana ne-celo leto njihovega življenja; čas, ko robustni drvar Petrunov Pep, tisti, ki sanjari o devetem sinu s kraljevskim botrom, krene iz pohorskih gozdov na splave m ko se razočaran in sprt z vodo zopet vrača v svoje gozdove. Ta tesni časovni okvir je Ingoliču vendarle omogočil dovolj široki razplet dogodkov in človeških usod. V tem času se zlomi moč in življenje oblastnega pohorskega »kralja na Betajnovi« Kneza; njegov sin Marko doživi odločilno krizo svojega zakona in se preko epizode z nekdanjo sošolko Jano vrne s srcem k svoji ženi Tinki in nato celo k svojemu življenjskemu smotru: študiju na univerzi. V tem času se prelomi usoda Knezove Ančke in prisiljenega študenta Drejča, ki hrepeni po le-mezu splavarskega kormoniša. V tem času opravijo splavarji ne^aj svojih voženj z raznimi dogodivščinami, kakor sta n. pr. smrt dveh starih splavarjev, in izvedejo svojo prvo socialno borbo kot organizirana lupina, ki se zavestno včlenja v stanovske boje.
Ingolič je obilno in s pristnim pisateljskim instinktom izkoristil epične možnosti, ki mu jih je nudil tak še ne izskobljen teren pisateljskega opazovanja in tvorno fantazijskega podoživljanja opazovanih ali s sintezo drobnih izkustev in doživljajev ustvarjenih pojavov in oseb. V opisovanju socialnega sveta je dobro ločil razlike med lesnimi trgovci in kmeti, med kor-moniši in navadnimi splavarji; v orisu spla-varske stavke je prikazal z živimi podoba-
Zdravfe
Je naSe največje bogaiivo. Z bornimi zobmi noben
človek ni zdrav.
mi tudi psihološko ozadje začetnega in tveganega socialnega boja. V opisovanju človeških značajev in življenjskega stila je predočil čitatelju vrsto korenitih natur, kakor so, postavimo, Tomaž, stari Petrun, Pep, Miha, kmet Robnik in Gela; v erotičnih doživljajih je poizkusil vse tone od vulgarnega priložnostnega stika do temne borbe, ki vrtinči Markovo, za Knežev rod preobčutljivo naravo, dokler ne najde miru v odpovedi in v rodbinski ljubezni do žene in otroka.
Z zrelišča formalne, čisto umetniške dognanosti ne prinaša Ingolličev novi roman presenečenja; je pa dovolj trdno zgrajena konstrukcija, ki se samo na nekaterih mestih razleze v ne baš nujne, čeprav same po sebi zanimive detajle, ki obtežujejo preglednost poglavitne, nosilne romanove stavbe. Psihološke vezi dogajanja so dovolj strnjene in zlasti nekatere človeške figure se nam živo zarišejo v spomin. Ljudje so opazovani v življenjski stvarnosti, z vsemi napakami in vrlinami; tudi najmanj prikupna oseba, stari Knez, je življenjska, ne pa izumetničen kontrast socialni bedi, kakor ga neredko srečujemo v socialnih romanih. Snovno je Ingolič v knjigi »Na splavih« zares odkril novo epično deželo in že s te strani pomeni njegovo delo značilen donesek v novo slovensko pripovedništvo. Tudi stilistično in jezikovno se je Ingolič znatno izpopolnil. (Ni pa mu mogoče dati v tem pogledu popolne odveze, dokler pišemo v jeziku, ki ga morda nihče ne zna do kraja, v jeziku, kjer filologi krtačijo pisatelje, kakor da bi le-ti sedeli v drugi skrii in kjer se sami filologi neugna-no prerekajo za pravorečje in drug drugemu zamerljivo nagajajo v pravopisnih odločitvah.)
Poleg konkretne vsebine vsafco pes-

Smrt dveh mladih ljudi v velenjskem
ribniku
Utonila sta dva uslužbenca elektrarne
Roganov tovariš pred celjskimi sodniki
Franc Knez je bil zaradi roparskih napadov, vlomov in tatvin obsojen na 18 let robije in 5 let prisilnega dela
Na razstavi Ljuba Ravnikarja
Ljubo Ravnikar: Iz okolice Jesenic (desno) in Apnenica, akvarela
Kulturni pregled
Ingoličev epos o splavarjih
1
1
Krasen, nep.vz-fi&est film
Predstave ob 16., 19. in 21.15 uri
Kino Matica - tel. 22-41
Katalm Karady-jeva in Javor Pal.
Ljubljanskemu sokolstvu!
Pred nami je obletnica tragične smrti Viteškega kralja Mučenika. Tudi letos se bomo poklonili spominu velikega Kladivar-ja Jugoslavije. Te spominske svečanosti se bodo vršile po sklepu me d društvenega odbora ljubljanskih sokolskih društev na dan obletnice smrti, v sredo dne 9. oktobra na naslednji način:
1.	pri vseh ljubljanskih sokolskih društvih nai se vrši ob 19. uri spominski govor pred \Tsto ob udeležbi vseh telovadnih kategorij in ostalega članstva;
2.	ob 20. uri se bo poklonilo odposlanstvo ljubljanskega sokoistva. pied spomenikom kralja Zedinitelja v Zvezdi, kjer bo položilo spominski venec in cvetice;
3.	sokolska mladina naj pohiti v teku 9. oktobra pred kraljev spomenik v Zvezdo, kjer naj položi kitice cvetic:
4.	na ta spominski dan naj sleherni član sokolske organizacije prispela po svojih močeh v socialni fond (za božičnico siromašne sokolske dece) svojega društva. Zdravo!
MEDDRUSTVENI ODBOR LJUBLJANSKIH SOKOLSKIH DRUŠTEV
Pravočasno preprečena nesreča na progi
Zidani most, 4. oktobra.
Poslednje deževje je močno razmočilo razpoke skal, zato se je pretekli ponedeljek utrgala velika skala s hriba Celov-nika blizu radeške postajice ter padla preko zidu, železniške proge in ograje na hišo, ki je last Ljudske posojilnice v Ljubljani. Skala je porušila obok kuhinje in ves omet. Tu ima znan gostilničar svoje prostore. K sreči ni bilo človeških žrtev.
Več skal in grušča pa je ostalo na progi, po kateri je imel v kratkem priti brzo-vlak iz Zagreba, za katerega je bil že dan potrebni signal. Tod se je slučajno mudil višji kontrolor, geometer g. Anton Skuk z Zidanega mosta, ki je v zadnjem trenutku sam odstranil vse skale, tako da je brzovlak srečno pasiral skozi. Vsi, ki so se peljali s tem vlakom, se imajo zahvaliti g. geometru Skuku, da jih ni doletelo kaj hudega. Ako bi brzovlak zavozil z vso silo v skalovje bi bila gotovo nastala velika železniška nesreča. Tu je namreč proga grajena na ®karpi več metrov tik nad cesto in savskim bregom, kar bi obseg nesreče nedvomno še povečalo. G. geometer Skuk zasluži za svoj trud in požrtvovalnost vso pohvalo in priznanje.
Madžarski film v Ljubljani
Ljubljana, 4. oktobra
Poleg drugih manjših narodov, izmed katerih si je zlasti češki Hm pridobil upravičen sloves, skuhajo tudi Madžari uveljaviti v filmu svoje sposobnosti m svojo kulturo. Film »Uiuirajoča pomlad«, ki jc pravkar na sporedu kina Matice, ni prvi madžarski film v Ljubljani, vendar <ma toliko kvalitet, da ga Madžari po pravici štejejo med svoje reprezentativne proizvode in je potemtakem vreden posebne pozornosti. Ogromen uspeh, ki ga je dosegel v raznih drugih mestih, se — kakoi priča dosedanja udeležba — potrjuje tudi v Ljubljani.
Vsebina filma je posneta po romanu sodobnega madžarskega pisatelja Lajoša Zi-lahyja. Njeno jedro je čiste človeško; sa-
mo vnanji dekor drame, ki se razpleta pred nami. je madžarski (jezik, diužba. mesto krajina). V bistvu gre za dramo ljubezenske strasti: m!ad mož se po mnogih zaplct-Ijajih znajde med dvema žemknma, katerih prva je njegova sprošiujoča in druga — kljub »preteklosti« — očiščujoča ljubica. K prvi, ki ga najprej prevari, dokler se mu čez nekaj časa ne vrže skesana ^ naročje, ga žene val strasti, k drugi pa pustoovsko začeta in malo pred od'očilnim trenutkom etično preizku"cna ljubezen ki b; se imela prav tedaj legalizirati « poroko V tem dramatičnem razcepi' ne najde m'adi inož drugega izhoda k-ikor prostovoljno smrt.
Film se dogaja delno v madžarski visoki družbi in ima za kulise lepo m ponosno Budimpešto s širokim Dunavom, delno pa v provinci, nekje v zeleni puszti, kjer lahko utrujeno srce pos'u:a b'aženo tišino povde-želja Posamezni prizori so ponekod pretrgani ali se prenag'o zlivajo drug v drugega. napetost dogajanja pa proti koncu občutno nararča. Velemestni sijaj Budimpešte, poezija madžarske krajine, pevske in orkestralne točke, ki spremljajo posamezne prizore, dajejo »Umirajoči pomladi« lepoto, vedrino in zanos, prav kakor tiho otož-nost in bolestno noto odpovedi. Igra z dvema staroma madžarskega filma. Karady Katalino in Javorom Palom, je polna iskrive mladostnosti, strasti in njene temne sence: obupa in smrti.
Ta madžarski film nas spominja ozračja Leharjevih operet, Molnarjevih in Hercze-govih družabnih dram in komedij; z ncglo-boko eleganco, igrivo lahkotno se prepletata sentimentalnost in stvarnost, resnica in poezija vsakdanjega človeškega življenja. Tam, kjer gredo najboljši češki filmi k miselnim konfliktom i" ruski filmi v "'.o-bino človeških duš, ostaja madžarski film pri slikanju dramatičnih zaoletljajev človeških kapric in nepro?tovoMn;h naključij. »Umirajoča ponVad« vsekako opravičuje svojo popu'a mest.
Slaba trgatev
i?2 D'.levl^lizm
Trebnje, 3. oktobra
Dolcnbki vinogradniki letos po vremenskih nez«? dah ze'o prizadeti. Letina, ki je obetala p Veti. da bo kolikor toliko še ugodna se te v drugi polovici leta tako spremen n. da so izgledi na trgatev minimalni. Poletno deževje, ki je trajalo vse do konca avgusta, je trti mnogo škodovalo in niti večkratno škropljenje ni pomagalo, da bi se trta ugodno razvila. Vinogradniki so upali, da bo vsaj jesen ugodna. Močno deževje zadnjih dni jirn je vzelo vse nade in se letos obeta najs'iibša vinska letina, kar jih pomnijo stari vinogradniki. Grozdje, ki b' moralo sedaj dozorevati je še zeleno in drobno, da niti lepo vreme ne vpliva dosti več na izboljšanje pridelka. Vinogradniki. posebno oni. ki jim je vsakoletni pridelek edin« dohodek, s katerim krijejo režijo vsega leta in oblačijo sebe in družino, plačajo da\kc in dru^e dajatve, so zaskrbljeni, ker ktes tu ne bo dohodkov. Zato pričakujejo, dn jim bodo ob'astva priskočila na pom č s tem, da jih bedo preko zime zapos'5'a z javnimi deli.
Ker letornia trgatev tako s'abo kaže. so po Dolenirkem r^rkoč''e cene starim zalogam vina in posebno vinski trgovci pripravljajo zaloge na škodo ma^im gostilničarjem. Kakor ie o-b'ast poz rna, da se ne kopičijo živila in o'-uge življenjske potrebščine pri trgovc;h in zasebnikih, tako bi kazalo, da se tudi v vinski trgovini napravi potrebni red.	—an.
po znamenitem L.
I	H.U M»HW
ZELAHY-jevem istoimenskem romanu
raioča I a d
Film, ki ga gleda občinstvo z največjim navdušenjem in ki ga tudi Vi ne smete zamuditi!
p.aciicva » 20« oktobra ob 14* url
••	IffllllMIlllllllllllllllllllllllilHIlllllllilllM
TOMBOLA v Kranju
pol vagona bele moke vagon premoga 2 motorni kolesi itd*
't alijj iz dijaškega življenja
Ulice mest so oživele, po njih valovi m=ado življenje slovenskih dijakov in dijakinj. V seli ljudje, ki živo jledajo v svet in mnogo upajo od bodočnosti. Nočejo, da bi jim z obraza zijala skrb, ki se tudi na zgubana čela nič lepo ne prilega. Ponosno hočejo korakati in razigrane volje hoče biti njih obnašanje. Vsakdo naj ve, da je v teh mladih dušah mnogo prckipevanja veliko hotenja, vse polno načrtov in zelo veliko dobre volje in mnogo ljubezni do naroda in domovine.
Tako je mlada vojska vsepovsod našemu mestnemu življenju dala novo vfdrost in svežost, da gre udar srčnih utripov močneje po naših žilah.
Modni se J. o n za damo in gospoda S00VAN-C0 Mestni trg 24.
Površniki, plašči, -elegantni kostumi , promenadne in športne oole&e - brezhiben kroj
e vesti
ocseuo. M&iotiuo pride in položi skromen dar na oltar mlade generacije. Celo za krožnik tople juhe je težka borba. Še težja pa je borba za skromno suknjo za zimski mraz.
^ . - ....
Naši dramski umetniki o filmu
Zbogom mister Chips
G. ravnatelj in dramaturg Pavel Golja:
Razveseljivo, da dobimo v teh žalostnih časih tako plemenito, prisrčno in toplo delo na ogled. Ga. Mira Danilova:
Film je čudovit; na mene je tako izredno vplival, da sem bila potem ves dan prisrčno dobre volje. G. Emil Kralj:
Film me je nad vse navdušil. V sedanjih razmerah pa vpliva tak film naravnost odrešujoče. V njem sem našel
V gL vL: Robert Donat in Green Garson
KINO UNION,
tel. 22-21.
toliko plemenitosti, srca, duše in lepote, kar me je za dolgo dobo obogatilo. G. Ivan Jerman:
O filmu lahko povem samo najlepše in najboljše. FIlm je v vsakem oziru popolna umetnina. Kar se igre tiče pa lahko rečem, da jo moremo vzporediti z načinom igranja hudožestvenega teatra. Iz tega filma odseva vsa veličina in vse vrline angleškega naroda.
PREDSTAVE DANES OB 16., 19. in 21.15 URI !
V
*	židovsko novo leto. Po sinagogah v Jugoslaviji so se v torek zvečer pričele svečanosti ob nastopu židovskega leta 5.701. Židovske trgovine so bile v sredo zaprte. V Zagrebu je višji rabin dr. Schvvarz govoril številno zbranim židovskim vernikom o današnjih razmerah in o težavnem življenju Židov po svetu. Govor je zbudil v Zagrebu precej pozornosti.
*	Razpis dijaških ustanov. Za šolsko leto 1940/41 so razpisane sledeče štipendije: 1) iz ustanove Feliksa in Pavline Ferk: za 11 mariborskih srednješolcev po 600 din in za 11 visokošolcev po 800 din. Upoštevali ae bodo v prvi vrsti Ferkovi sorodniki, sicer pa oni, ki so rojeni in pristojni pri Sv. Barbari v Slovenskih goricah, oziroma v
110 KOLONJSKIH VOD
— odlično parfumiranih — toči PARFUMERIJA »VENUS«, Tyrševa c. 9
kvalitetna izdelava,
nove
i dej e l
Pred zamaknjenimi očmi pa se u.ii,ne zastor. Pred nami se začne vrstiti slika, kakor bi b'ia vzeta iz pravljice davnih tis:. trudimo se, da bi ugotovili, da slike vendarle niso resnica življenja, temveč samo sanje in pravljična domišljija. Toda siike so prežive in preveč neposredni so izrazi obrazov, ki nas gledajo. Pred nami so se dejansko razvrstile dolge procesije bledih, lačnih, upadlih, strganih, žalostno zagrenjenih mladih ljudi. Moj Bog, to ^o riši dijaki in dijakinje, ki drugače *ak dan po ulicah prelivajo svojo mla-tno zdravo silo in neugnano živijer.j-eselje! V teh slikah gledamo naš di-svet v goli resničnosti dnevnega ja. Po vrsti jih opazujemo in spo-<o. Ta ima hrano samo zjutraj, čez :.vt lačen, drugi samo opoldne, oni e hrani samo tupatam. Spet oni na stanovanja, danes je gost pri •••;• ; :ugič pri drugem prijatelju, Hajki,,: pa ostane brez strehe. V tej ža-"iki v dolgi vrsti korakajo mimo ki so brez prave obleke, raztrgani, bosi. riMogi morejo na ulico le, t prijatelj posodi obleko ali čev-.tim bolezen ubija sveži sijaj oči, vid:;o i .. ?o.
r-. <, slika. Divja gonja je zagnana v v- pef.-.-o in bedno mlado množico. Lov tlnšaml: Oni vlečejo dijaka v ta tabor, t -•! v to ' o-	v ono društvo, v
sir: ' o, pritegniti ga hočejo k po-aii kulturnemu delu — za bla-■ rseroda. Kakor, da bi bilo mogoče, da <•••*'.• slabiča dviga kvišku! Farno enz slika se ne prikaže, ki naj bi >••	kako so združene vse gmotne
ii	.' ;e sile slovenskega narodnega
.a v stremljenju, da dajo lačnim • i, brezdomcu streho in lepo, zdravo
*	Pozor, nagrajeni Jutro veki; Za to nedeljo velja isto, kar smo objavili prejšnjo soboto.
*	Vežbanje avtomobilistov ob navzočnosti mladega kralja. V nedeljo bodo na Banjici pri Beogradu velike avtomobilske dirke. Zaradi tega se dan za dnem vež-bajo beograjski in drugi avtomobilisti. V četrtek je vežbanje opazoval tudi Nj. Vel. kralj Peter II. v spremstvu adjutanta generala Petra Petroviča Prišlo je še mnogo drugih gledalcev. Vežbanje je bilo prav razburljivo, saj sta se dva dirkača prevrnila na najbolj nevarnem ovinku, pri tako imenovani Šareni Čupriji, vendar nista dobila hudih poškodb.
ZA VLAGANJE SO Čl 1/JA ^BREZ KUHANJA, ZANE1 SIJIVO KONZERVIRA ^gSVLOŽENE KUMARCE, ---GOBE.FIŽOL I .T. D.
ŽIDOVSKA UL.
LJUBLJANA MARIBOR
Kanc
gotovih boleznih žolča in jeter,
i, enega kamna in zlatence urejuje na-
ravna »Franz-Josefova grenka voda pre-bavo in pospešuje izpraznjen je črev. Kli-
niške izkušnje potrjujejo, da domače zdravljenje dobro učinkuje, ako se jem-
lje zjutraj na tešče »Franz-Josefova« voda, pomešana z nekoliko vroče vode.
Ogl. reg. S. br. 30474/35.
*	Smrt mladega novinarja. V državni bolnišnici v Sarajevu je umrl novinar Brunoslav Lorini. Po rodu je bil iz Zadra in star šele 27 let Tehniko je dovršil v Splitu in Sarajevu, nato pa se je posvetil novinarskemu poklicu in je sodeloval v splitskih listih »Zov Jadrana« in v »Puč-kem listu«, dalje časa je vodil »šibeniško Tribuno«, zadnji čas pa se je ustalil v uredništvu dnevnika »Jugoslovenska Pošta« v Sarajevu. Imel je spretno pero in mnogo prikupne mladostne živahnosti. Prezgodaj umrlemu tovarišu časten spomin.
*	Poslaništvo Sovjetske Rusije v Beogradu se je za stalno naselilo v Ulici kralja Miljutina štev. 6. Uradne ure so od 9. do 14. in od 15. do 18. dnevno razen nedelje in praznikov. Konzulat sprejema ob ponedeljkih, sredah in petkih od 11. do 13. ure.
*	Meštrovičeva cerkev na Sušaku. Kakor smo kratko že poročali, dobi Sušak veličastno novo cerkev in to na prostoru, ki se imenuje Skvaževo, od koder se bo cerkev na daleč videla. Cerkev bo v glavnem kombinirana iz treh delov in opasana z 8 m visokim zidom. Oltar bo preprost, izdelan iz kastavskega kamna. Za oltarjem pa bo stena v polkrogu, visoka 4 in pol metra. Načrt za novo župno cerkev je izdelal kipar Ivan Meštrovič, njegovi dijaki pa bodo izdelali kipe 12 apostolov, ki bodo postavljeni na steno nad oltarjem.
šentlenartskem ali mariborskem okraju; 2) iz ustanove dr. Franca R a po ca šest štipendij po 1.200 din za visokošolce iz mariborskega ali šoštanjskega okraja Prošnje s točnimi podatki o gmotnih razmerah, študijskem napredku ter o rojstnem kraju in pristojni občini je oddati do 20. oktobra v Posojilnici Narodni dom v Mariboru.
*	Junaška mati v borbi z volkom. V
bližini Beran sta dva otroka Emine Ra-stoderjeve pasla ovce. Iznenada se je pojavil volk, ki je napadel starejšega, 9-letnega dečka in ga začel daviti. Deček je obupno klical na pomoč. Cula ga je mati Emina, ki je prihitela na pomoč in ugledala strašen prizor. Tvegajoč življenje se je vrgla na volka. Silovito ga je bila po glavi, da je volk popustil in napadel Emi-nega mlajšega sina. Emina se je ponovno vrgla na volka, ga davila in tolkla, dokler zver ni popustila in zbežala v gozd. Vdo-vina dečka sta hudo poškodovana po obrazu in rokah in so ju takoj odpravili v bolnišnico. Ker so zdravniki mnenja, da je bil volk stekel, so Emino in oba dečka cepili zoper steklino. Junaštvo muslimanske matere je zbudilo občudovanje daleč naokrog.
*	Zimski vozni red Jadranske plovidbe
je uveljavljen od 1. oktobra. Na progah vzdolž Hrvatskega Primorja ni posebnih izprememb, razen nekaterih novih časov odhoda v lokalnem prometu. Brzi parniki proti Dubrovniku in Kotorju vozijo v istem redu kakor doslej.
Sl^E^OTElSTclE^kupSno
samo Franz Josef.
Drogerija KANC, židovska ul.
*	O domiselnosti pekovskih mojstrov v
Beogradu prinaša »Politika« naslednji dopis; Gospodinja sem in dobro vem, kako se pravilno peče kruh. Prav zaradi tega naj opozorim na zanimiv pojav v nekaterih naših pekarnah, na pojav, ki je našemu zdravju močno škodljiv. Odkar je prepovedano prodajati topel kruh, lahko opazite po beograjskih pekarnah majhne, toda zelo težke hlebe. To dosežejo peki na ta način, da posajajo hlebe v zelo vročo peč. Skorja brž zarumeni, toda sredica ostane presna in je zato potem na tehtnici mnogo težja. Tako pridobivajo pekovski mojstri ono težo, ki jo predpisuje uredba o pobijanju draginje. Napol pečen kruh ne samo, da prinaša pekom nezasluženi zaslužek, marveč je tudi zelo škodljiv našemu zdravju.«
*	Acetilenska razsvetljava ob pomanjkanju petroleja. Ker tudi v naši državi bolj in bolj primanjkuje petroleja za domačo
Šesti in najboljši film popularne družine sodnika H A R D T J A!
Micke.v Rooney, Le\vis Stone, Cecilia Parker, Fay Holden, Ann Rutheford, Helen Gilbert.
Andy Hardy se ženi
Metrofilm — ki je napravil Mickey Rooneya najpopularnejšim zvezdnikom
sedanjega časa!
Predstave ob 16., 19. in 21. uri; jutri v nedeljo ob 10.30 (znižane cene) ter ob 15., 17., 19. in 21. uri. _ KINO SLOGA, tel. 27-30. — PREMIERA DANES!
NEMŠKI SE NAUČITE
lahko in naglo, dopisnim potom na svojem domu s pomočjo nove originalne metode (z zakonom zaščitene), ki je zasnovana na mnemotehniki (veščini zapomnenia) in psihodinamiki, ki jo je ustvaril g. Petar B. Petrovič, pisec knjige: »Praktični kurz vještine pamčenja« in urednik OkuJtistične biblioteke. Kurz traja 6 mescev. Mesečno predplačilo din 30. Brezplačno pošljemo vsakomur poskusno lekcijo. — Okultistička biblioteka, Beograd, ček. račun 54.998, pošt. pretinac 876. BBB—MI' Hlill1 m
porabo, so nekatere industrije že izdelale posebne acetilenske svetilke, ki bodo zahtevale po stroških toliko goriva kakor petrolejke, samo da bo luč močnejša. Marsi-kod so acetilenke že dolgo v rabi, treba jih bo samo še razširiti med narodom. Kakor znano, pridobivamo acetilen iz karbida, ki smo ga v letu 1938 porabili okrog 490 vagonov. Od tega je šlo 290 vagonov za industrijo in za ribiške ladje, 200 vagonov pa za normalno razsvetljavo. Poraba ace-tilena se lahko še zelo razvije, saj proizvaja Jugoslavija v razmerju s številom prebivalstva največ karbida v Evropi.
Čisto svinjsko mast
v originalnih zabojih po 25 kg ima stalno v zalogi
JANKO PREDOVIČ, Ljubljana, Poljanska cesta 73 — teL 21-30.
*	O zagrebškem podjetju Sodoad smo
pred dnevi zabeležili, da nihče ne v6 kje biva ravnatelj. Zdaj je njegova usoda pojasnjena. Tvrdka Sodoad v Zagrebu je podružnica francoske delniške družbe, ki ima središče v Parizu. Ko Je nemška vojska zasedla Pariz, se je ravnatelj zagrebške podružnice Jaques de Cock mudil tam in ni mogel dobiti zveze z Zagrebom. Prav ta čas so delavci podjetja v Zagrebu pričeli z mezdnim gibanjem, vendar pogajanja brez ravnatelja niso bila mogoča. Slednjič je podjetje v Zagrebu prejelo brzojavko s parnika »Lina Matkovič«, da je med potniki tudi ravnatelj de Cock. Ko je ta prispel v Split, mu je že prihitel nasproti neki višji uradnik podružnice in je bilo mezdno gibanje takoj ugodno rešeno.
*	Da rešijo 150 vagonov turščice, morajo na Hrvatskem Posavju z vso naglico podnevi in tudi ponoči trgati stroke. Poročilo 13 Siska pravi, da Sava in Kolpa še vedno naraščata. Ker pretijo povodnji, je začelo prebivalstvo na ogroženih krajih naglo pospravljati turščico in jo prevažati na varen kraj. Cele noči so kmečki vozovi prevažali turščične stroke. Ker je nastopilo lepo vreme, je upati, da bo kmetom uspelo rešiti letino in da bodo tudi obvarovani preteče katastrofe.
*	Napad z bombami na vlomilce. Pred nekaj dnevi je zagrebški policiji ušel nevarni zločinec Peter Marakovič. Policija je kmalu zvedela, da se Marakovič skriva na periferiji, v Jarunu. Oddelek stražnikov ln detektivov, ki jih je vodil dr. Mašera. se je previdno približal osumljeni hiši in jo obkolil. Ker se na ponovne pozive policije nI nihče odzval, je dr. Mašera zapovedal
napad	____. . % . * * * ...
"v V _ — Nato so detektivi in stražniki z naperjenimi samokresi in puSkami vdrli v hišo in so namesto Marakoviča zasačili Dušana Novakoviča in Ivana Dan-čiča, ki sta prav tako že dolgo iskana nevarna vlomilca. Nato so stražniki preiskali še neko drugo hišo, a tudi tam niso našli Marakoviča, marveč nevarnega vlomilca Antona Zupkoviča, ki je ležal na postelji in je imel v zglavju nabit samokres. Slednjič so po daljšem iskanju dobili še Marakoviča in njegovega mladega pajdaša Ignaca Barlekoviča. Marakoviča je ponoči opazil na cesti neki detektiv, ki se je previdno približal od zadaj in podrl Marakoviča na hrbet, nato pa zmagal še pajdaša. Oba je zvezal ln ju prignal na policijsko upravo.
•	Strojepisni, stenografski, jezikovni tečaji in tečaji posameznih trgovskih predmetov (knjigovodstvo, računstvo, korespondenca. Itd.) se otvorijo začetek oktobra na trgovskem učilišču »(Krištofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. Informacije in prospekti brezplačno na razpolago. (Telefon 43-82).
*	Večerni trgovsk| tečaj ge prične dne 8. oktobra na trgovskem učilišču »Christo-fov učni zavod«, Ljubljana. Domobranska 15. Informacije in prospekti brezplačno n« razpolago. (Telefon 43-82). (—)
•	O priliki otvoritve šole pri Sv. Trf4
kr,->\ih je podaril veletrgovec g. Milo! Oset iz Maribora tamošnji podružnid Družbe sv. Cirila in Metoda 500 din. — Iskrena hvala!
*	Podpornemu skladu na zavodu za slepe otroke v Kočevju je daroval g. A. Prelog. trgovec s pisalnimi stroji v Ljubljani, znesek 300 dinarjev. Dolgoletnemu dobrotniku slepe mladine se za njegovo naklonjenost najiskreneje zahvaljujemo! — Podporni sklad na zavodu za slepe otroke v Kočevju ima namen podpirati revno slepo mladino. Zato ga javnosti toplo priporočamo! Darove sprejema uprava zavoda za slepe otroke v Kočevju, štev. ček. računa: 10190.
Iz Ljubljane
11— štiridesetletni ca ljubljanske gluho-
nemnice. H koncu tega mesca bo praznovala ljubljanska gluhonemnica jubilej 401et-nega obstoja zavoda. Pokroviteljstvo proslave je prevzel g. ban dr. Marko Natlačen. Zavod pripravlja domačo proslavo v večjem obsegu. Ravnateljstvo gluhonemni-ce bo izdalo za to priliko spominsko knjigo, ki bo vsebovala opis zgodovinskega razvoja in 40 letnega dela. Natančnejši spored proslave bo objavljen v dnevnem časopisju. (—)
r.iško delo svojo idejo in simbol. Idejno jedro Ingoličevega eposa o splavarjih je vsekako odnos med človekom in delom; na njem je zgrajen ves organizem pisateljeve stvaritve. Simbolni značaj pa daje temu romanu poezija reke. Ingolič se je prvi v našem slovstvu z večjo pozornostjo približal življenju reke, poeziji njenih zdaj drvečih, zdaj mirno tekoč'h valov, njenim izdajskim globinam in za splavarje nevarnim plitvinam, njenim zahrbtnim vrtincem, odsevom svetlobe na njenih širokih valovih, zrcaljenju njenih obal z gozdovi in travniki. V to poezijo je vpletel večni motiv človeškega boja in dela; združil je z lesom in vodo vrsto usod Morda bi imel roman »Na splavih« še večjo prepričeval-nost, če bi Ingolič poglobil ta simbolni, poetični motiv svoje stvaritve in mu dal kot podtalni tok vsega dogajanja mitos o vodi, ki se mu je približal samo z nekaterimi. bolj rahlimi naznačbami, kakor zlasti v opisu smrti Kajžnika in Petruna. Kajti Ingoličeva Drava je tu samo pasiven deležnik. ne pa izgrajeni simboli tistega večnega. nujnega in usodnega, kar se plete pod slehernim človeškim življenjem in kar v njem v tej ali oni obliki predstavlja pri-rodo v vsej njeni ravnodušni neizprosnosti.
Vsekako smemo videti v Ingoličevem romanu »Na splavih« kvalitetno stvaritev pisatelja, ki ima tudi današnjemu človeku kaj povedati; je to nova izpolnitev že danega obeta in nov obet bodočih uspehov.
Leharjev „Crof Luksemburški"
Obisk operetnih predstav je od lanskega leta naraste! Na ljubljanskem odru so se pojavile operete "starejšega datuma, du-
najskega kova in z glasbo, ki je po opernem vzoru čvrsteje povezana z vsebino dejanja, kakor pri reviji Zasedba glavnih vlog je bila prav dobra, toda ne v pravilnem operetnem smislu. Ta nedostatek in pa večinoma nezanimivi, zastareli sižeji takih operet bode bržkone prej ko slej pokazali svoje slabosti in zahtevali spremembe. Toda dokler nimamo mikavmh operetnih starjev, niti tipičnega jazz orkestra, niti sredstev za nabavo najuspešnejših novitet, bomo še navezan5 na zg^ra; omenjena dela, med katera spada tudi »Grcf Luksemburški«
Morda še bolj kot od petia zavisi uspeh operete od šarmantnosti in sentimentalnosti, s katerima umejo nositelj1 glavnih vlog zapeljati in preslepiti občinstvo, pa od dov-tipnosti in tempeTamentnosti komičnih vlog. Največ pa mu more doprinesti režiser z bogatimi in posrečenim domisleki v igri, sceneriji in dejanju Nf baš hvaležne vloge osvežiti »Grafa Luksembur-škega« se je lotili g Frelih. Bučni uvod (čigar petje se žal ni ujemalo z orkestrom) je na moč razgibal. Dolgočasn sceni med sflikarjem Brissarjem (M. Sanc-ncm) in njegovo zaročenko Juliet+o (Barbičevo). ki jo slabi še plehka, bleda glasba menda ni pomoči Z nastopom lahkoživega grofa Lu-ksemburškega (Franci) dejan ;t zopet pridobi. Vrstijo se lahke popevke ki so se do danes obdržale v številnih potpurijih in venčkih. Prikupna pojava ge. Ivančičeve kot pevke Didier v okusnih toaletah, ki se ji elegantno prilegajo, stopnjuje sliko na odru. Tu pride do neobičajne poroke: stari knez Bazilovič (Zupan) bi rad svoji srčni dami, pevki Didier. pomagal do grofičinega nasflova, preden jo poroči Zato podkupi »suhega« grofa Luksemburškega z lepo vso-tico, da se z njo poroči za špansko steno, ne da bi jo videl in poznal, pod pogojem,
da mu ona ostane tudi v naprej neznana do dogovorjene ločitve po treh mesecih — in obratno. Da se zakonca vendarle najdeta in slučajno1 spoznata dan pred razporo-ko ter se zaljubita za vselej, spada kajpak k operetnim happv zaključkom in se odigrava v 2. in 3 dejanju.
V drugem dejanju je g Frelih poskrbel za zelo lepo sccnerijn in jo učinkovito razsvetljuje. Prilega se intimnemu dvogovoru med Didier in grofom, v katerem sta tudi igralski na.:la sa. Ivančičeva in gosp. Franci pravi ton. Dovolj pa je prostorna tudi za ples. ki ga je poživil v družbi ge. Aloharjeve in baletnega zbora po koreografiji g. Golovina z obvladanimi gibi g. Pilata. Tretje dejanje v hotelskem vestibulu kvari vtis prvih dveh. G'asba je preskromna, da bi bila gonilna sila, dejanje je nekam razvlečeno, igralci in režiser mu niso vcepili pravega utripa. Morda bi v tem delu bil pevski vložek ali kaj podobnega še bolj na mestu kot v drugem dejanju. — Ga. Ivančičeva je žela za odlični pevski podvig v Straussovih »Pom'adnih zvokih« topel aplavz, ki bi bi! gotovo še večji, ko bi jih pevka ne bila odpela v koncertni drži. — Dirigiral je živahno g. Žebre.
Nositelji glavnih vlog in balet so bili deležni bogatega cvetja in odobravanja. Poleg ge. Poličeve je sodeloval v manjših vlogah ves operetni ansambel in zbor. P. Š.
Zapiski
češke narodne nagrade za literaturo so
bile pravkar podeljene Metodčju Jahnu za knjigo spominskih povesti »Pomladne pesmi«, dr. Miroslavu Rutheju za esejsko zbirko »Mogile in venci« in dr. Villmii Zavadi za pesniško knjigo »Grajski stolp«.
Polemike o Miroslavu Krleži, v okviru naše kulturne kronike smo že ponovno za-
beležili polemične spise, ki so nastali okrog Miroslava Krleže, danes nedvomno najmočnejše literarne osebnosti v vsej Jugoslaviji. Pravkar je izdal V. Bogdanov v Zagrebu novo polemično knjigo z naslovom »Politi čk a i moralna strana lijeve hajke na Krležu«. Knjiga obravnava odnošaje Miroslava Krleže in drugih levičarskih pisateljev. zlasti se bavi s kritiko Krleže v prvem zvezku zbornika »Književne Svezke«. Bogdanov, ki sodi med ožje somišljenike in sodelavce Miroslava Krleže v njegovi reviji »Pečat«, razpravlja v tej knjigL kako in zakaj je prišlo do konflikta Krleže z delom levičarskih književnikov in publicistov. Razglablja položaj levičarske literature za časa diktature in v poznejšem razdobju, se obsežno bavi z idejnimi in zlasti še z osebnimi motivi ogorčene kampanje zoper Krležo, ki ga hočejo prikazati kot sovražnika marksizma in delavskega gibanja, čeprav so ga njegovi nasprotniki lz ostalih taborov vedr.o prikazovali kot skrajnega levičarja. S knjigo V. Bogdanova je dobila diskusija o Krleži tn njegovem delu. kakor tudi o sodobni usmerjenosti v vprašanjih kulture in posebej še umetnosti, nov tehten donesek.
Dijaški koledar za leto 1940/41. že polnih petnajst let izhaja v Zagrebu v treh redakcijah: srbski, hrvatski in slovenski »Dijaški koledar«, ki si je tako pridobil že lepo tradicijo in popularnost med našim dijaštvom. Ves ta čas Je ta koledar našim dijakom všečen informativni priročnik, ki vsebuje poleg kratkega repetitorija iz poglavitnih predmetov tudi vsa navodila o srednjih šolah. Koledar je praktično zelo dobro urejen; posebno uporabne so njegove stalne rubrike, kakor n. pr. urnik, dnevni red, adresar, seznam prečitanih knjig obiskanih gledaliških iger, skupnih izletovitd. Letošnji dijaški koledar obsega okrog 250 strani žepnega formata in ima vrsto poučnih člankov o jadralnem letalstvu, o
domači glasbi, o civilni zaščiti, o varčevanju, o etnografiji, o fotografiranju v har-vah itd. Mimo tega prinaša tudi razne ilustracije. Slovenska izdaja tega koledarja ima tudi več člankov v slovenščini, vendar bi bilo želeti, da bi urednik posvetil mnogo večjo pozornost redakciji in korekturi slovenskega besedila. Ni namreč dopustno, da lahko že prvošolci gimnazije odkrivajo v besedilu »Dijaškega koledarja« hude jezikovne in pravopisne napake. V ostalem pa ta koledar, ki ga je uredil znani publicist Vjekoslav Višoševič, priporočamo naši srednješolski mladini. Stane samo 10 dinarjev. Naroča se pri upravi »Djačkoga Ka-lendara«. Zagreb, Gunduličeva 24.
Peter Malec
režiser mariborskega gledališča, režira kot gost Schillerjevo dramo »Kovarstvo tn ljubezen«, katere premiera bo drevi v ljubljanski drami
Akademske
voritvena plesna vaja tad,aflske s,raie
drevi ob 20. uri
u— Za 25.000 din gob ukradenih. V Gledališki ulici tam, kjer ustavljajo avtobusi. je zadnje dni vsako jutro čakal voz, naložen s polnimi vrečami- Ta voz z vrečami je pritegnil pozornost nekega pasan-ta, ki je neko jutro stopil bliže in si vreče ogledal. Iz njih je udaril vonj po suhih gobah. Najbrž so gobe last Severjeve tvrd-si je mislil in šel svojo pot. Drugo jutro je opazil zraven voza nekega moškega, ki se je gugal in opotekal, kakor da bi bil pijan. Toda nenadoma se je neznanec iz-treznil v prepričanju, da ga nihče ne opazuje. Tedaj je stopil pasant, ki se mu je zazdela stvar sumljiva, k njemu in ga pobaral, kaj tu išče. Neznanec se je obregnil, češ, kaj vas to briga in se naglo oddaljil. Pasant je potlej stopil do stražnika in skupaj sta se vrnila na mesto, že odda-leč pa sta že opazila, kako sumljivi možak pelje voziček z gobami proti Figovcu. Sledila sta rnu in na Figovčevem dvorišču ga je stražnik legitimiral. Toda nenadoma se te neznanec spustil v tek in stražnik se ie moral močno potruditi za njim, da ga je končno ujel in privedel na policijo- Na policiji so ugotovili, da je skrivnostni možak Jože K., uslužben pri Severju. Na njegovem domu so našli večje število praznih vreč za gobe in nekaj zlatnine. Aretirani K. je bil v službi šele mesec dni in je ta čas iz skladišča pokradel za 25.000 din suhih gob. Ponoči se je splazil v skladiščne prostore in nosil 35 kg težke vreče gob na podstrešje nad četrtim nadstropjem in jih od tam metal na vrt protestantovske cerkve, odkoder jih je čez ograjo spravljal na voz. Gobe je potlej pod ceno prodajal raznim strankam. Bil je celo toliko predrzen, da jih je spet prodajal tvrdki, kjer jih je nakradei. Aretiranec bo po končanem zaslišanju pieuan sodišiu.
u— Aktivni podofieirji ljubljanske gar-nizije prirede drevi ob 20. uri v zgornjih prostorih »Trgovskega doma« v Gregorčičevi ulici družabni večer. Vabijo se vsi rezervni podofieirji, njih rodbine in prijatelji, da se tega družabnega večera udeleže v čim večjem številu.
u— Pozor na današnji družabni večer pri Keršiču v Šiški, ki ga priredita CM podružnici! Spored je pester in za dobro voljo je preskrbljeno. Pridite v obilnem številu, ne bo Vam žal!
u— Put ni ko v izlet v nedeljo: Gozd—Kosovnica. (—)
u— Otvoritev plesnih vaj S. K. Svobode, bo v soboto 5. t. m. ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice. (—)
u— Plesne vaje »Zarje« se prično v nedeljo 6. oktobra ob 15. v dvorani »Metropol«. Vaje sto vrse ped vodstvom plesnega mojstra g. Jenka. Pridite! (—)
u— Razstava siik Ii>ka Deb<?njata v Jakopičevem paviljonu se bo zaključila jutri. 6. t. m. Ta dan bo imel po razstavi vodstvo gospod prof. Saša šantl, točno ob 11. uri. Ker ni verjetno, da se be> razstava podaljšala še za piihoelnji teden, opozarjamo nato vse, ki se za umetnost zanimajo.
u— Prvi nedeljski popoldanski plesni tečaj Jenkove šole v Kazini bo jutri od 16. do 20. ure. članarina znižana. Vsi ljubitelji družabnega plesa vljudno vabljeni. (—)
u— Izlet SPD na Veli«o Planino bo v
nedeljo dne 6. oktobra.
u—S. K. Graiika, Otvoritev plesnih vaj bo v nedeljo dne 6. t. m. ob 15. uri v dvorani Delavske zbornice. (—)
u— Jutri od 20. uri bo otvoritvena plesna vaja plesne šole na Taboru. Reklamacije se sprejemajo še danes in jutri pred pri-četkom plesnih vaj. (—)
u— Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal danes od 20. do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni višji zdravnik dr. Ciber Fran, Srbska ulica štev. 7/1. telefon štev. 36-41.
Iz Celja
e— Celje brez vode. Včeraj zjutraj je blizu Fužin pri Vitanju počila glavna cev mestnega vodovoda. Zaradi tega je včeraj okrog poldneva skoraj popolnoma zmanjkalo vode iz mestnega vodovoda. V noči od petka na soboto je bil vodovod zaradi popravil zaprt, danes pa bo na razpolago samo minimalna količina vode. Uporaba vode iz mestnega vodovoda za pranje in kopanje je zaenkrat strogo prepovedana. V nedeljo zjutraj bo defekt na glavni vodovodni cevi predvidoma odstranjen in bo spet dovolj vode.
e— Poletna sezona v naših planinah je zaključena. Nekatere koče v Savinjskih Alpah so že zaprte, tako Kocbekov dom na Korošici, Aleksandrov* dom v Logarski dolini, Češka koča, Cojzova koča na Jerma-novih vratih. Ob sobotah in nedeljah bo ves oktober za silo oskrbovan samo še Frischaufov dom na Ok reši ju, stalno pa je oskrbovano Piskernikovo zavetišče v Logarski dolini. Pred nekaj dnevi je zapadlo na planinah skora j pol metra snega, sončno vreme zadnjih dni pa je sneg do malega že pregnalo, tako da je obisk planin še mogoč, zlasti obisk Okrešlja. Stalno oskrbovane postojanke Piskernikovo zavetišče *er Mozirska in Celjska koča vabijo izletnike.
e— Nag-adno streljanje za celjsko strelsko okrožje je preloženo na nedeljo 13. t.
m
e— Značke v spomin na 9. oktober bodo prodajali jutri po mestu člani podmladka Aerokluba v Celju v korist podmladka. Prosimo občinstvo, da bi jutri ne odklanjalo prodajalcev.
e— Zdravniško dežurno službo za člane OUZD bo imel jutri zdravnik dr Drago Mušič na Cankarjevi cesti.
e— Tat pod ključem. Dne 1. septembra je neki moški ukraddl nekemu delavcu v gostilni na Lavi 400 din vreden suknjič, 100 din gotovine in osebne listine. Celjska policija je sedaj kot storilca izsledila 27-letnega delavca Stanka K. iz Celja in ga izročila sodišču.
žrebanje loterije Legije koroških
borcev v Celju bo nepreklicno v nedeljo dne 6. oktobra t. 1. Slovenci rodoljubi, segajte pridno po srečkah dokler so še na
zalogi. (—)
»SLOVAN" na VRANSKEM
nanovo preurejena gostilna bo pod vodstvom g. CUKALA LADISLAVA v nedeljo — DNE 6. OKTOBRA OTVORJENA! —
Komfortno popolnoma opremljena s tekočo toplo in mrzlo vodo, nudi cenj. gostom, potnikom in izletnikom ali letoviščarjem poleg kopalnice, lepega senčnatega vrta, kegljišča in krasnih izletnih točk tudi dobro postrežbo s kuhinjo, ki skrbi tudi za specijalitete, kakor krvavice, kranjske klobase z zeljem, pečenice, jetrne klobase in razne druge dobrine. Točila se bodo samo izbrana vina. — Vljudno vabljeni!
e— Lastnikom in prodajalcem srečk loterije L. K. B. kr. organizacija Celje. Srečke, ki do 5. oktobra t. 1. do 7. ure zvečer ne bodo vrnjene loterijskemu odboru v Celju, Dečkov trg 3, se boco smatrale za prodane in morajo biti plačane. Pošiljatve po pošti vrnjenih neprodanih srečk morajo nositi poštni žig 5. oktobra 1940. Sicer pa velja za vse prodajalce srečk pravilo: prodati prav vse srečke! (—)
lz Maribora
a— Nove cene kruhu v Mariboru. Mestno poglavarstvo je včeraj določilo s takojšnjo veljavnostjo naslednje krušne cene: za kilogram enotnega ljudskega kruha 5.25 din, oziroma v kosih v teži 114 dkg 6 din, 57 dkg 3 din, 28.5 dkg 1.50 din, 76 dkg 4 din. 38 dkg 2 din, 19 dkg 1 din. Enotni kmečki kruh se sme prodajati kilogram po 5.50 din, specialni rženi pa kilogram po 6 din. Ta dva kruha se smeta peči v štrucah ali hlebih po pol kilograma, po 1 kg in po 2 kg. Za peko enotnega ljudskega kruha se sme uporabljati le pše-nična moka, za kmečki kruh najmanj 50 odstotkov ržene moke z dodatkom pšenič-ne moke, specialni rženi kruh pa se sme peči le iz ržene moke. Glede časa peke in prodaje kruha se opozarjajo pekovski mojstri na določbe člena 7, odstavek 2. in 3. zadevne uredbe, po katerih se bodo tudi kaznovali vsi prekrški.
a— Preložena otvoritev nove gledališke sezone. Zaradi še nedokončanih prenovitvenih del v gledališču in z njimi zvezane preselitve garderobe in dekoracij ter dodelitve nove delavnice, še ni mogla biti iz-gctovljena inscenacija za novo razkošno opremljeno heroično komedijo »Cvrano de Bergerac«. Zato so morali preložiti otvoritveno predstavo, ki bi morala biti drevi na soboto dne 12. oktobra.
a— Šahovske no\>ice. Po predsnočnjem 6. kolu šahovskega tekmovanja v organizaciji šah. sekcije SK Železničarja je stanje sledeče: Regoršek 3 in pol (1), Dasko in prof. Stupan 3 (1), Maroti 2 in pol (2), Breš in Marvin 2 (2). Bien 1 in pol (2), Babič in Ketiš 1 (2), čertalič Vs, Nosan 5 (0). Gerželj je odstopil.
a— Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD in njihovim upravičenim svojcem vrši jutri v nedeljo 6. t. m. v neodložljivih primerih in v odsotnosti pristojnega rajonskega zdravnika dr. Stanko Pogrujc, Tyrševa ulica 14-1.
a— Sporazum med brivskimi mojstri in pomočniki. Mariborski brivski pomočniki so tudi sprožili aktualno vprašanje zvišanja prejemkov. V tem oziru je bil dosežen sporazum med mojstri in pomočniki, ki so prejeli primeren povišek prejemkov.
a— Delavstvo ima zopet kruh in zaslužek. Tovarna za kose in srpe pri Sv. Lovrencu na Pohorju je po štirimesečnem presledku spet pričela obratovati. Delavstvo je čez zimo spet dobilo zaslužek in kruh.
a— Zbornica za TOl sklicuje za danes ob 16. uri v sejni dvorani obrtniških združenj informativni sestanek v zadevi reorganizacije obrtniških združenj. Sestanka, ki ga bo vodil zbornični delegat, se bodo udeležili zastopniki vseh 14 združenj, ki so bila svojčas razpuščena v Mariboru in obeh mariborskih srezih.
a— Slikarski mojstri so odpovedali sporazum, ki so ga sklenili na mestnem poglavarstvu dne 31. maja letos s slikarskimi pomočniki. Odpoved utemeljujejo mojstri s tem, da se napravijo kategorije po sposobnosti pomočnikov, ne pa po letih zaposlitve. Želeti je, da se ponovno doseže sporazum med mojstri in njihovimi pomočniki v slikarski stroki.
a— Kdo je utopljenec? Mimoidoči na državnem mostu so opazili, da nosi narasla Drava na svoji površini neznanega moškega utopljenca. Stražnik se je takoj odpeljal na kolesu proti oieljskemu brodu, da bi tamkaj zajeli utopljenčevo truplo, ki ga je pa Drava že odplavila naprej proti Sv. Petru. Očividno gre za žrtev zadnje poplave v gornjem dravskem toku in pritokih.
a— »Pokopališka borza« in nJeni odmevi. Svojčas smo poročali o svojevrstni »po-koipališki borzi« na starem mestnem pokopališču. Sedaj ie prijavlienih nekai primerov, ko so kamnoseški pomočniki brez obrtne pravice prodajali na starem mestnem pokopališču nakupliene nagrobne spomenike in jih popravljali. Tako bodo zaključni odmevi »pokopališke borze« pred sodiščem.
a— Krušna pravda. Orožniki so ugotovili pri dveh trgovcih vZg. Polskavi, da prodajata kruh lažie teže. kakor ie predpisana (109 dkg. širuce so tehtale le po 95 dkg). Oba trgovca sta izpovedala, da sta dobila kruh od nekega framskega peka ki pa zjatrjuje. da prejemata omenjena trgovca kruh tudi od drugih pekov. Sedai se ta krušna pravda nadaljuje.
Gospodarstvo
Kontrola inozemskega
v gospodarskih podjetjih
Finančni minister je lani 18. oktobra izdal odlok, po katerem so bile vse delniške družbe, katerih delnice so bile ali so še v celoti ali delno v rokah inozem-cev, dolžne prijaviti devizni direkciji Narodne banake tuje lastnike teh delnic, in sicer po stanju iz leta 1919., 1925., 1930. in 1938. Po tem odloku se ne sme brez poprejšnjega dovoljenja devizne direkcije izvršiti nobeno izplačilo dividendnih kuponov z delnic, ki so bile prej ali so last tujcev ne glede na to, ali se izplačujejo pri nas ali v inozemstvu. Za kršitev tega predpisa je odgovorna tako delniška družba, kakor tudi ustanova, ki bi izvršila izplačilo kuponov.
Z novim odlokom od 30. septembra t. 1. pa je finančni minister razširil gornjo kontrolo, ki je doslej veljala samo za delniške družbe, tudi na vsa ostala gospodar-
ska podjetja v državi. Novi odlok se glasi:
1)	Kontrola nad domačimi delniškimi družbami, predpisana z odlokom od 18. oktobra 1939, se razširi na vse ostale vrste gospodarskih podjetij v državi, poleg delniških družb, za katere je doslej veljal navedeni odlok.
2)	Gospodarska podjetja vseh vrst v naši državi (komanditne družbe, koman-ditne družbe na delnice, družbe z o. z., javne trgovske družbe in posamezne tvrdke) so dolžna, da po objavi tega odloka predlože devizni direkciji Narodne banke prijavo o udeTežbi ?nczrmccv v glavnici dotičnega podjetja, in sicer na način, ki ga bo predpisala devizna direkcija Narcdne banke, ki se pooblašča, da izda potrebna navodila za izvršiev tega odloka.
Gornji odlok je objavljen v »Službenih novinah« 3. oktobra.
Nove omejitve prometa z motovilim vozili
Prepoved voženj ob nedeljah in ponoči ter prepoved uporabe vozil preko 25 km od meje občine, če gre pot vzporedno z železnico ali avtobusno progo
m
VSEM POTNIKOM naznanjava — da sva prevzela
v Celja KOLODVORSKO RESTAVRACIJO
Prvovrstna vina, vedno sveža topla in mrzla jedila.	„
Priporočava se in zagotavljava prvovrstno postrežbo SllVO lil IuS KTClJ
Ministrski svet je na predlog trgovinskega ministra izdal naredbo o omejitvi prometa z motornimi vozili.
Po čl. 1 se zaradi štednje s tekočim gorivom prepove od dneva, ko stopi ta na-redba v veljavo:
1)	uporaba potniških avtomobilov in motornih koles v nedeljah in praznikih;
2)	njihova uporaba ob delavnikih od 22. zvečer do 6. zjutraj;
3)	njihova uporaba preko 25 km od meja občine, v kateri lastnik vozila prebiva, če je takšen promet vzporeden z železniško ali avtobusno progo (vzporeden je promet tedaj, če ležita izhodišče ali konec vožnje na železniški ali avtobusni progi in če gre vožnja po večini skozi kraje, ki so oddaljeni manj kakor 15 km od železniške ali avtobusne proge);
4)	uporaba vseh motornih vozil za izletniške vožnje in za prirejanje dirk in tekem;
5)	uporaba tovornih avtomobilov za prevoz, ki ga opravljajo podjetja za reden ali nereden prevoz blaga z motornimi vozili z dovoljenjem, dobljenim po obrtnem zakonu, preko 50 km od kraja, kjer je sedež obrti, če gre ta prevoz vzporedno z železniško progo (kjer obstoje dvomi, ali gre za vzporednost z železniško progo, razsodi banska uprava na podlagi mnenja železniške uprave);
6)	uporaba lastnih motornih vozil za prevoz, ki ga opravljajo trgovinska, industrijska in obrtniška podjetja za dostavo blaga kupcu ali pa zaradi dostave blaga v lastna skladišča, če se ta prevoz vrši preko 25 km od meje občine, kjer ima podjetje svoj sedež;
7)	uporaba motornih vozil preko meja občine, kjer ima lastnik vozila svoj sedež, za blagovni prevoz, ki zanj ni potrebno dovoljenje po obrtnem zakonu;
8)	uporaba motornih čolnov in ladij za zabavo.
Kot prazniki veljajo tisti dnevi, ko so trgovine ves dan zaprte in sicer po uredbi o odpiranju in zapiranju trgovinskih obratovalnic z dne 16. aprila 1929, odnosno po banskih naredbah, izdanih na podlagi te uredbe.
Izjeme
Po čl. 2. so iz prepovedi ČL 1 izvzeti: motorna vozila dvora, potniški avtomobili aktivnih ministrov in banov, potniški avtomobili cerkvenih veledostojanstvenikov vseh priznanih veroizpovedi, avtomobili države, banovin in samoupravnih teles, Prizada in Privilegirane delniške družbe za sile, potniški avtomobili tujih diplomatskih zastopnikov, avtobusi, ki opravljajo reden potniški promet, avtomobili in avtobusi hotelskih podjetij za prevoz hotelskih gostov od hotelov do postaje, avto-taksiji 25 km izven meja občine, kjer imajo svoj sedež, potniški avtomobili in motorna kolesa zdravnikov, veterinarjev in sanitetnega osebja pri izvrševanju prakse.
Te osebe lahko z legitimacijo uporabljajo svoja motorna vozila edino za osebni odhod z doma ali ordinacije do bolnikove hiše, do bolnišnice ali sanatorija, da obiščejo in pregledajo bolnike in se s temi vozili ne smejo prevažati druge osebe.
Prav tako so izvzeti avtomobili ustanov za zavarovanje delavcev v neobhodno potrebnem številu, ki služijo za prevoz zdravnikov. Ta vozila vozijo lahko samo zdravnike in sanitetne osebe od ustanove do bolnika ali bolnišnice ali ambulante, nadalje potniški avtomobili elektrarn v neobhodno potrebnem številu, ki služijo za nadzorstvo in hitro popravilo daljnovodov, transformatorjev, postaj in drugih električnih naprav. Izvzeta so tudi motorna vozila gasilskih društev pri požarih in vajah. Končno je izvzet prevoz lastnih poljskih, rudniških in gozdnih pridelkov do gospodarskih poslopij ali najbližje nakladalne postaje z lastnimi motornimi vozili.
Izjeme lahko dovoli po navodilih trgovinskega ministrstva samo banska uprava. Banska uprava sme po navodilih trgovinskega ministrstva dovoliti podjetjem, zadrugam in ustanovam za oskrbo, da lahko z lastnimi motornimi vozili prevažajo blago za potrebe lastnega poslovanja v večjih razdaljah, kakor jih predpisuje ta na-redba, če je takšen prevoz utemeljen z javnimi koristmi, ali pa kadar govore za to izredno tehtni razlogi. Uporaba potniških avtomobilov države, banovin in samoupravnih teles se omeji izključno samo na najnujnejše uradne potrebe. Uradom, ki imajo avtomobile, bodo resorni ministri izdali stroge naredbe za omejitev uporabe teh vozil na najnižjo mero ter jim določili maksimum tedenske porabe tekočega goriva Vozniki avtomobilov morajo imeti
blaga z motornimi vozili in ga omeji na dejanske potrebe prometa ali ukine, če ni . eobhcdno potreben. O tem obvesti ban trgovinskega ministra, ki sme po zaslišanju posvetovalnega odbora za avtobusni promet nji-gcv skiep revidirati. Pri tej revizij. se bo izvedla tudi revizija motornih vozil, ki jih razna podjetja uporabljajo pri svojem delu in se bo določilo, koliko motornih vo/.il sme katero podjetje imeti v prome u. Metoma vozila, ki bi po določilih te naitribe vozila v prepovedanem času a i v sicer prepovedanih relacijah, morajo imeti posebno označbo na zaščitnem steklu. To označbo izda pristojna državna upravna oblast (policija, drugod pa upravna oblast prve stopnje). Za motorna vozila, ki pripadajo vojaškim oblastvom, izda to oznako pristojna vojaška oblast. Registriranje vozil se bo izvršilo samo za tista vozila, ki so za promet sposobna, če so bila doslej že registrirana, ali pa če se za registracijo prijavijo kot nova vozila. Vsaka oseba aH podjetje lahko registrira samo en potniški avtomobil. Lastnik motornega vozila sme pri prijavi vozila na n-gistracijo peljati svoj avto brez posebnega dovcljenja do kraja registriranja.
Motorna vozila, ki bodo na dan. ko stopi ta naredba v veljavo, zunaj kraja stalne uporabe, se lahko v roku petih dni po uveljavljenju te naredbe. brez posebnega dovoljenja oblasti, vrnejo v kraj stalnega bivanja.
Kazni
Kontrolo nad izvedbo določil te naredbe opravljajo splošna upravna oblastva prve stopnje, odnosno državna krajevna policijska oblast. Policijski in orožniški organi in organi kontrole so dolžni strogo nadzirati promet motornih vozil in vsak prestopek takoj prijaviti pristojni oblasti, avtobusnega premetavali pa če izredni , Vsak prestopek te naredbe se bo kazno-javni lmeresi narekujejo potrebo, da se j val z denarno globo od 500 do aOfiO din in izdajo takšna izjemna dovoljenja. Dovo- i z zaporom do 30 dni. Kazni določijo dr-ljenje se lahko prekliče, če preneha veljati j žavne ali krajevne policijske oblasti, kjer potreba, zaradi katere ga je oblast izdala. ! teh ni, pa splošne upravne obla?', u.ve Avtotaksiji ne bodo smeli redno ali od stopnje. Glede prestopkov se izvajajo do-časa do časa voziti iz mesta v mesto in i ločila obrtnega zakona. Denarne globe tudi ne prodajati posameznih prostorov za i gredo v korist sklada za pospeševanje do-posamezne vožnje aii izlete. Od dneva, mače produkcije tekočega goriva pri upravi državnih monopolov. Iz tega sklada se bodo plačevale tudi nagrade v višini ene tretjine izterjane denarne globe.
Ta naredba ne velja za motorna vozila, ki jih goni domače gorivo (plin). V ve-
legitimacije, podpisane od starešin pristojnih uradov.
Izven rajona 25 km bodo avtotaksiji lahko vozili le s posebnim dovoljenjem banske uprave, a samo tedaj, če na teh progah n: zadovoljivega železniškega aii
Od dneva, ko stopi ta naredba v veljavo, se ukine izdajanje aovoijenj za taksije obnosno za reden promet potnikov, kakor tudi za reden ali nereden prevoz blaga z motornimi vozili. Izjeme se dovolijo le, če javna korist to zahteva.
Ko stopi ta naredba v veljavo, lahko ban revidira avtobusni promet in prevoz
I
ljavo pa stopi tretji dan po objavi v »Službenih novinah«.
Spremenjen način ngotavlfanfa indeksa cen
V	zadnjem letu, ko so cene posameznim predmetom pričele naglo naraščati, je študijski oddelek Narodne banke, ki objavlja indekse cen, prišel do spoznanja, da je treba način računanja tega indeksa reformirati, da bi bila slika, ki jo nudi indeks, čim popolnejša in čim bolj zanesljiva. Indeks cen na debelo, ki naj bo izraz kupne moči denarja, mora tudi pokazati, kakšni vzroki so bili merodajni za posamezne spremembe, kateri sektor proizvodnje v glavnem povzroča spremembe, odnosno v katerem sektorju se spremembe v največjem obsegu izražajo. V ta namen je studijski oddelek Naroelne banke priredil obširno anketo, ki je pokazala, da sedanji način računanja Indeksa ni primeren. Zato se je odločil, da bo v bodoče računal indeks cen po metoda merjenja (tehtanja), po katerem bo vsak posamezni predmet upoštevan v onem obsegu, ki ustreza važnosti dotičnega predmeta na domačem trgu. Sedanji indeks je izdelan na osnovi geometrične sredine, ki pa ne nudi prave slike.
Studijski oddelek Narodne banke je ugotovil, da sodelujejo kmetijski proizvodi v našem trgovinskem prometu v višini 38.3%, gozdni proizvodi v višini 7.9%, industrijski proizvodi v višini 39.6% in proizvodi inozemskega izvora v višini 14.2%. V tem razmerju se morajo tudi upoštevati cene posameznih skupin proizvodov. Novi indeks bo upošteval 71 proizvodov, med tem ko obsega dosedanji indeks 55 proizvodov, in se poleg tega računata še dva posebna indeksa izvoznih in uvoznih proizvodov.
V	poročilu Narodne banke za prvo polletje letošnjega leta je objavljen popoln seznam predmetov, ki bodo v novem indeksu upoštevani, skupaj z odstotkom vai-nostl za posamezni predmet. Tako je za rastlinske proizvode določen delež 22%, za živinske proizvode pa 16.1%, kar da skupaj za kmetijske proizvode 38.3%. Od posameznih predmetov velja za pšenico delež 6.24%, za koruzo 6.40%, za krompir 1,57%, za goveje meso 4.63%, za svinjsko meso 3.68%, za ovčje meso 1.63%, za jajca 1.42% itd. Skupina industrijskih proizvodov se deli na 10 podskupin. Poleg tega pa je upoštevana posebna skupina proizvodov tujega izvora. Kjer imajo največje odstotke naslednji predmeti: bombažna preja 2.61, železna pločevina 1.73, bombaž 1.12, kava 1.08, Volnene tkanine 1.65, bombažne tkanine 0.97 itd.
V	novem indeksu bodo predmeti, ki jih uvažamo upoštevani v splošnem indeksu, med tem ko so bili doslej po večini upoštevani le v indeksu glavnih uvoznih proizvodov. Vrhu tega bo novi indeks posamezne predmete upošteval tudi v treh glavnih skupinah: 1) v skupini proizvodov, ki so pod neposrednim ali posrednim vplivom inozemskega povpraševanja (izvozni proizvodi), 2) v skupini proizvodov, ki so pod neposrednim ali posrednim vplivom inozemske ponudbe, (uvozni proizvodi) in 3) v skupini proizvodov, ki so pod pretežnim ali izključnim vplivom domačega povpraševanja.
Novi indeks bo Izračunan na Osnovi povprečnih con v letu 1937 (enako 100). Narodna banka objavlja v polletnem poročilu za poizkušnjo tudi že prve indeksne številke, izračunane na tej osnovi. Tako znaša novi splošni indeks za junij t. 1. 142.49 nasproti 106.58, kolikor je izračunan za lanski junij. Povečanje nasproti lanskemu juniju znaša torej 33.8%, med tem ko nam po starem načinu izračunani indeks kaže povečanje za 36.2%.
Na koncu se peča studijski oddelek tudi s vprašanjem, v kakšni meri vpliva povečanje denarnega obtoka v naši državi na notranje cene. Za primer navaja bolgarski inuekc ce® v trgovini na debelo. Ta primerjav« je zelo značilna. V Bolgariji so sa ufaul proizvodi v maju podražili v primeri z lanskim majem za 32.4%, pri nas po starem indeksu za 37.6 %■ Glavni izvozni proizvodi so se v Bolgariji dvignili v ceni v primeri z lanskim majem le za 3.6%, pri nas pa po starem indeksu za 51.4% in tudi po preurejenem novem izvoznem indeksu za 35.8%. K temu pripominja studijski oddelek Narodne banke, da v Jugoslaviji nI obstojala kakšna izjemna izvozna konjunktura, ki je ne bi bila deležna tudi Bolgarija. Iz tega sklepa studijski oddelek, da se v znatnem povečanju indeksa izvoznih proizvodov skriva povečanje splošnega nivoja cen v naši državi, ki ga je izval večji denarni obtok. Bolgarijo je vzel studijski oddelek za primer zaradi tega, ker se tam od lanskega leta ni bistveno povečal denarni obtok.
Borze
4. oktobra
Na zagrebški borzi je bil danes promet v grških bonih po 61, med tem ko je bilo v Beogradu povpraševanje po 60. Bolgarski klirinški čeki so se v Beogradu trgovali po 91.50.
Na zagrebškem efektnem tržišču ni bilo prometa v državnih papirjih (v Beogradu se je Vojna škoda trgovala po 438). Do zaključka je prišlo v delnicah Osiječke lje-vaonice po 165. Delnice Trboveljske pa so se dvignile na 354 do 350.
DEVIZE
Ljubljana. Oficieini tečaji: London 178.15 — 181.35, New York 4425 — 4485, Curih 1020.98 — 1030.98. Tečaj na svobodnem trgu: London 220.32 — 223.52, New York 5480 — 5520, Curih 1261.65 — 1271.65.
Curih. Beograd 10. Pariz 9.95. London 17.20. New York 434. Milan 21.9250. Madrid 40. Berlin 173.75. Stockholm 103.45, Budimpešta 85.50. Atene 3.00. Carigrad 2.80. Bukarešta 2.25.
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: 4%> agrarne 51 den.. 4% severne agrarne 51 den., 6% begluške 78.50 bL. 6% dalm. agrarne 70.50 bi.. 6®/« šumske 70 bi.. 1% stabiliz. 92 den., 7% invest. 97 den.. 7°/o Seligman 100 den., 7% Blair 94.50 den.. 8% Blair 99 — 100; delnice: PAB 192 den.. Trboveljska 350 — 354. Gutman 45 — 51. Sečerana Osiiek 215 den.. Sečerana Vel. Bečkerek 600 den.. Osiječka ljevaonica 165 — 167 (165) Isis 60 bi.. Jadranska 400 den.
Beograd. Voina škoda 438 den. (438), 4% agrarne 53.50 den.. 6% begluške 76.50 den. 6% dalm. agrarne 69.50 — 70 (70). 6®'o šumske 69.25 den.. 7% invest. 99.50 den., 7% Blai" 04 den. (95). 8% B^r 93 den.
Blagovna tržišča
ŽITO
Chlcago, 4. oktobra. Začetni tečaji: p6e_ nk«: za dec. 81.75, za maj 81.125 za Julij 77.50; koruz«: za dec. 57.50, za maj 59.
+ NovoSadska blagovna borza (4. t. m.) Tendenca nespremenjena. Plenica: za pšsnico veljajo odkupne cene po uredbi. Oves: baški. Sremski 310 — 312.50. Rž: baška 332.50 — 335; ban. 330 — 332.50. Ječmen: baški in sremski 350 — 358; pomladni 412.50 — 417.50. Kornea: baška 340 — 342.50. Mo«. franko mlin ▼ dunavskl banovini brez skupnega davka in vreč: »Ogc in »Ogg« 723; krušna moka 358. Otrobi: franko mlin brez skupnega davka in vreč: 180. Fižol: bašk- in sremski beli brez vreč 407.50 — 412.50.
Cilj italijanske ofenzive je Aleksandrija!
Taborišče italijanske vojske v bližini Aleksandrije
Razvoj vojne v Sredozemlja
Aleksandrija je cilj italijanskih vojaških operacij
Nemški admiral Gadow razmotriva v ber-Inskem dnevniku »Borsen Zeitung« o pomenu sedanje vojne na afriških tleh. Pri tem ori meri a italijanske voiaške operacije v Egiptu s pohodom rimskih le_ion~.rj.sv pod vodstvom Scipiia Afriške: a na Kar-tagino. Končni cili ita;i;anskega prodiranja v Egiptu ie Aleksandrija. Pot do tja je sicer dolga. toda cili ni ncdos~"en Aleksandrija ie važna zategadelj. se v nji nahaia težišče ansleških mornariških sil. ki nadzoruieio vzhodni in srednji del Sredozemskega morja.
Strategična vloga, ki jo ima britska mornarica v Egiptu, ie po sodb; nomške^a admirala neznatnega pomena. Pomorska sila.
ki s svojim ofenzivnim načinom ni v stanu izsiliti nobene odločitve ter tudi z blokado ne more obvladati nasprotnika, ie zelo problematična, posebno tam. kjer je stalno izpostavljena sovražnim napadom.
Ako se Italijanom posreči, da po suhem osvoje Alckiandrijo. se bodo morali Angleži umakniti v druga pristanišča, bodisi v Port Said. Haifo ali Famagosto na Cipru. Vse te tri luke pa ležijo v območiu italijanskega letalstva, ki scdoluje z močnimi skupinami podmornic in boinih čolnov. Padec Aleksandrije zaključuje admiral Ga-devv. bi pomenil zlom angleške premoči v tem delu Sredozemskega morja.
Vreme v oktobru
Ce smemo verjeti ljudskim napovedovalcem vremena, bomo imeli v oktobru še nekai lepih in toplih jesenskih dni. Milo vreme bo trajalo do 14. Potem se vrinejo trije hladni in vetrovni dnevi, nakar nastopi zopet milo vreme od 18. do 24. Od 25. oktobra dalie bo nebo oblačno, vreme pa deževno, v goratih predelih tudi sneženo. To bo trajalo do 5. novembra, ko se vreme zopet obrne k lepemu, ki bo traia-lo tja do 17. novembra. Po tem datumu napovedujejo zopet dež in sneg.
če še ne veš, zdaj izveš?
da potiskajo Zedinjene države svojo obrambno črto več sto mili naprej proti vzhodu;
da so mehiško poslaništvo v Bukarešti zaprli;
da so prva letala ameriškega izvora že posegla v zračno borbo med Nemčijo in Anglijo:
da je moskovski rado te dni srdito napadel režim generala Franca:
da se je zdravstveno stanie Rabindrana-ta Tagoreia zopet poslabšalo;
da sta bila v Bolgariji pomiloščena polkovnik Damjan Velčev in Kolev;
da so v bližini Bratislave cdkrili ostanke nekdanjega rimskega naselja;
da je francoska vlad"* v zadniem času izdala prvi zakon proti Zidom;
da ustvarjajo v Rusiii velike delavske rezerve v industrijskih podjetjih:
da se rumunska oodi^tia n® sme^o več dati zastopati po židovskih advokatih.
Mnogoprsfi ljudje
PodesSlflva lastnost - Primer iz literature
Mnogoprstnost, ki se pojavlja v večini primerov tako na rokah, kakcr na nogah, so mogli v številnih družinah zasledovati skozi celo vrsto pokolenj. V nekaterih primerih se je pojavljala redno in pri tem je kazalo, da trpi zavoljo nje zlasti moški spol. Tako so v Giessenu med 125 primeri ugotovili 86 primerov mnogoprstnosti moških in samo 39 žensk s prekomernim številom prstov.
Tudi iz prejšnjih časov imamo številna poročila o primerih tega zla. Galenus, Pavel iz Egine, Celzus in Plinij navajajo takšne primere, a Albertus Magnus je bil menda prvi, ki je navedel primer poded-ljive mnogoprstnosti. Izmed zgodovinskih osebnosti pravijo, da je imela več prstov, nego jih je treba, nesrečna žena angleškega Henrika VIII., Ana Boleyn. Francoski kralj Karel VIII. je svojih šest prstov na nogi skrival v širokih čevljih, ki jih je sam izumil. Sveta Hedvika je truplo svojega
sina, ki je padel v bitki, spoznala po šestih prstih na levi nogi. O filozofu Bilfingerju poročajo, da je prinesel na svet 12 prstov na rokah in 11 na nogah, a da so ga teh prekomernih darov narave rešili z amputacijo že 10. dan po rojstvu. V začetku 19. stoletja so mnogo govorili o številnih primerih mnogoprstnosti, ki so se pojavljali v vasi Izeaux pri Grenoblu. Ta mnogoprstnost je počasi izginjala zavoljo mešanja krvi. Balzac je v svojem »Podeželskem zdravniku« obdelal mnogoprstnost tako rekoč tudi literarno. V južnoarabski vladarski rodbini Fodlijev ali Osmanijev so bili vsi rodbinski člani bolj ali manj mnogoprstni.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Svidenje med materjo in sinom
Rumunska kraljica-mati Helena ob po-vratku iz Italije v Rumunijo pri svidenju s svojim sinom, mladim kraljem Mihaelom
Podpis trajnega pakta med Nemčijo, Italijo in Japonsko
V petek, dne 27. septembra je bil v Berlinu svečano podpisan trojni pakt o sodelovanju med velesilami osi in Japonsko. Pakt predstavlja blok ljudstev, ki šteje blizu 250 milijonov ljudi. V dvorani nove kancelarske palače v Berlinu so se po podpisu pakta dali fotografirati podpisniki v trenutku, ko je nemški zun. minister von Ribbentrop čital deklaracijo. Na '»liki vidimo sedeti od leve proti desni: japonskega poslanika v Berlinu Kurusa., ki je podpisal pakt v imenu Japonske, italijanskega zun. ministra grofa Ciana, Hitlerja, ki je dal pobudo za to zvezo. Na skrajni desnici stoji von Ribbentrop, ki čita besedilo pogodbe nemške vlade
Prva pomoč po booubnem
Berlinski s&maritani odnašajo ranjence iz neke porušene hiše
Iskali so spečega otroka
Veliko razburjenje na policiji v Ko dan ju
Ves kodanjski policijski aparat je spravila te dni na noge neka obupana mati, ki je iskala svojega petletnega sinčka. Mali Ib je bil popoldne obiskal neko otroško filmsko predstavo in se ni pravočasno vrnil domov. Ko pa je bila mati poldrugo uro zaman čakala, je odšla na policijo. Tam so vsem revirjem opisali otroka in pričelo se je iskanje s pomočjo policijskega psa.
Iskanje je bilo brez uspešno in tedaj je
lastnik psa izjavil, da mora pes ovohati pač kakšno Ibovo obleko. Odšel je z materjo in psom do stanovanja. Komaj je žena tam odprla vrata, je planil vrli pes v neko stransko sobo in tam h postelji, v kateri je mali Ib pokojno spal. Otrok je bil prišel domov nekoliko minut potem, ko je mati odšla na policijo, se je sam slekel in sam je legel v posteljo. Bil je nemalo presenečen, ko ga je pasji smrček zbudil iz pokojnega spanja...
Američanke imajo velike skrbi
Lepota, konkurenca in tekme preko morja
V New Torku so imeli lepotno tekmo, pri kateri je »moštvo«, ki so ga sestavljale dame iz najvišje družbe, gladko propadlo pred skupino manekenov. Tekma se je izvršila kot posledica spora, kl je nastal, ko so dame v okviru neke dobrodelne prireditve priredile revijo toalet in so se poklicne predvajalke ženskih oblačil oglasile, da je šlo prvič za dejanje umazane konkurence in drugič za dokaz nezadostnega znanja, a tudi lepote.
»Družba« je to rokavico sprejela in skle-
nili so, naj se 15 najlepših deklet iz njene srede pomeri s 15 najlepšimi manekeni pred žirijo 15 umetnikov in strokovnjakov, da bodo vsi videli, na kateri strani je večja lepota in boljša drža. žirija je imela izrecen nalog, da pri presojanju ne srne jemati v obzir tudi toalet, pričesk in drugih takšnih podrobnosti. Krasni srebrni pokal je dobila skupina manekenov z 9 glasovi proti 6, razen tega so iz vsake skupine najlepše dekle nagradili z masivnim zlatim »Parisovim jabolkom«.
Nemci in Italijani gredo iz Mehike
Ameriške pristaniške oblasti so ugotovile. da se pripravljajo štiri nemške trgovske ladje, med njimi linijska ladja »Ori-noco«, na odhod iz mehiškega zaliva. Poleg štirih nemških ladij kani zapustiti Mehiko tudi devet italijanskih ladij, ki so od začetka vojne zasidrane v mehiški luki. Posadka nemških in italijanskih ladij ie prejela zaupna navodila. Angleška mornarica ie bila o tem informirana ter pripravlja odgovarjajoče protiukrepe.
Ruske odprave na Severni tečaj
List »Večernaja Moskva« priobčuje članek polarnih letalcev Careviča in Akurko-va, o razmerah v Arktidi. od koder sta se vrnila pred kratkim v Moskvo. V tem članku pravita, da so sovjetske ladie letos lahko prodrle do najsevernejših točk, po zaslugi sistema ladijskih karavan so sovjetski raziskovalci dosegli 77. stopinjo severne širine, od tam na so lahko prodrli do Severnega tečaja, torei v kraje, ki so bili doslej nedostopni
Nova najdišča premoga v Rusiji
V nekaterih okrožjih, ki leže v bližini Moskve, so odkrili v zadnjem času nova ležišča premoga, tako n. pr. v Tuli. Rjaza-nu in Smolensku. Ležišča v Tuli cenijo geologi na 156 milijonov ton. V Rjazanu računajo, da bodo na leto izkopali več deset tisoč ton »črnega demanta«.
Rajši v zakonski jarem kakor k vojakom
Iz New Yorka poročajo, da se je tam število porok v primeri z lanskim letom v septembru dvignilo za 34 odstotkov. To nenavadno porast razlagajo z določbo zakona o vojaški dolžnosti, po kateri se poročeni možje za sedaj ne bodo vpoklice-vali.
Napad na Gibraltar
z angleškimi bombami
Agencija Štefani javlia iz Algecirasa, da so francoski letalci, ki so nedavno napadli Gibraltar, metali na angleško trdnjavo bombe angleškega izvora. Teh bomb se ie posluževala francoska oborožena sila v zraku, dokler sta bili Anglija in Francija še zvezani v prijateljstvu in vojni.
ANEKDOTA
Igralka in pisateljica komedij Klara Zieg-ler je bila na moč stasita in visoka.
Nekega večera, po predstavi, se ji je približal majhen, šibek častilec z boječim vprašanjem, ali jo sme spremljati.
Zieglerjeva ga je pogledala zviška in dejala:
»čemu pa? Ali se bojite stopati sami?«
VSAK DAN ENA
S®*
»Ali ie kai ribic v tej vodi?« »Tega pa še ne morem povedati.« »Kako da ne? Kako dclgo že ribarite tukaj?« »Približno deset let... «
(»Dimanche Illustre«)
H. Adams
18
Detektivski roman
»Zdaj vas imam, Robin Hood! Ali si hočete rado-voljno sneti krinko ali naj vam jo strgam z obraza?«
»Izpustite me!«
»Niti na misel mi ne hodi!«
Stala sta tesno drug zraven drugega. Z desnico io je držal, da se ni mogla izmuzniti. Levo roko ie imel prosto, čeprav je lisica še visela na nji. Tudi noge je imel še uklenjene, a vendar je bil gospodar položaja in Karolina si je bila tega v svesti. Samokres je imela v žepu, toda izdreti ga ni mogla, sicer je bila pa vobče pozabila nanj.
»Do zdaj sem vas imela za gentlemana,« je rekla počasi in s poudarkom. »Prisegli ste, da ne storite ničesar nasilnega, ako vas izpustim.«
»Ta pač ni nasilje, da želim videti obraz svoje gostiteljice.«
»Toda nasilstvo je, da me tako držite. Izpustite
me.«
»Snemite si krinko, pa vas takoj izpustim.«
»Nikdar!«
Močno ga je mikalo, da bi ji strgal svileno krinko, za katero se je skrival njen razgreti obraz. Nihče mu ne bi bil mogel ubraniti, a vendar se je obotavljal. Besedo ji je bil dal in nekaj na nji ga je opominjalo, naj rajši ne prelomi obljube.
»Vdrli ste v moje stanovanje,« je rekel. »Omamili ste me in me spravili semkaj. Hoteli ste me obrati za veliko vsoto denarja in samo strah pred posledicami vas je ostrašil, da ste se premislili. Ako zdaj vse to pozabim, pod pogojem, da odložile krinko, ali mi potem ustrežete?«
»Ne — ne morem.« Besede so se ji izvile kakor stok. Peter je izpustil njeno roko.
»Tudi prav,« je rekel. »Ostati hočem mož bsseda. A dajte mi, prosim, tudi še ključ za okove na nogah. Jutri mi lahko zavežete oči in me spravile odtod. Toda svarim vas! Ko bom prost, bom zasledoval vas in vaše prijateljice. Poslednjič vam ponujam spravo. Snemite si krinko, povejte mi. kdo ste, pa vam odpustim vse, kar ste storili. Pustne me, da grem in storim, kar me je volja. Hoč:te?«
»Težko da bi sami našli pot.« Stala je pri vratih in pogum se ji je bil vrnil.
»Videli bomo. Zaklepati ni treba, radovoljno ostanem tu.«
»Hvala lepa.« Karolina ni več slišala svojega lastnega glasu. Vrgla je ključ za okove na mizo in odhitela. Pri tem seveda ni opazila, da ji je bila mična, povsem nemoška rutica padla iz rokava in obležala na tleh.
10
»Ali ste to vi, gospod Grey, ali je samo vaš duh? Tako vam Hada, kaj delate tu?«
Mister Feliks Bickerton iz Filadelfije, USA, je imel več ko dovolj vzroka, da je bil presenečen. Na pomorski vožnji s Ceylona v Anglijo se je bil seznanil s premožnim in uglednim človekom. Po-
stala sta bila prijatelja in se dogovorila, da se tu spet snideta, a na takšno svidenje se kakopak nista bila pripravila.
Peter Grey ie sedel na svojem kovčegu ob robu ceste. Brez klobuka je bil in brez ovratnice, v svoji lepi rjavi cestni obleki. Bradi in licem se je poznalo, da se jih britev že več dni ni bila dotaknila. Ob bližanju voza je bil vzdignil roko in se vidno oddahnil, ko je spoznal moža, ki je sedel v njem.
»Ko bi sedel tu v Hadu, težko da bi se srečala, gosncd Bickerton.«
»Ste mar čakali name?« je osuplo vprašal Američan.
»Tega baš ne. Izpostavili so me na tem kraju, pa sem čakal usmiljenega Samaritana.«
»Menda niste padli med razbojnike?«
»V nekem oziru da,« je Peter smeje se odvrnil. »Ali mi nemara lahko poveste, kje sva prav za prav?«
»V vražjem zemljepisju te lepe dežele nisem dovolj razgledan, sodim pa, da utegneva biti kaki dve angleški milji od Pullborougha v Susseški grofiji. Odkod prihajate? In kam ste namenjeni?«
»Odkod prihajam, niti ne slutim, namenjen sem pa nazaj v London. Se tudi vi peljete tja?«
»V London ravno ne,« je Bickerton odvrnil. »A povejte, kaj se vam je zgodilo; samo po sebi se razume, da vas zdaj zapeljem v mesto.«
»Tedaj vam lahko spotoma vse povem,« je dejal Peter. »Nežnemu bitju, ki mi je pripravljalo kovčeg, se je tolikanj mudilo, da je pozabila priložiti
k cestni obleki ovratnico, in pripravo za britje je tudi pustila zunaj.«
»Kaj takega se zgodi vaši ženi?« je vprašal Američan. »Sicer sem pa mislil, da ste samec.«
»Saj tudi sem. Poročil bi se le z ženo. ki bi mi znala skrbneje pripraviti kovčeg za pot kakor ta, ki mi ga je pripravila danes.«
Gospod Bickerton se je vozil sam; imel je udoben potni avtomobil, kamor sta v nekaj trenutkih spravila Petrovo prtljago. Moža sta zdaj sedela drug vštric drugega in Peter je povedal, kaj ga je bilo doletelo.
»Kaj pravite! Neko dekle ali celo štiri dekleta so vdrla v vaše stanovanje in so vas omamila in spravila v počitniško hišo na kmetih, da bi vas imela tam zaprtega, dokler jim ne bi plačali 40.000 funtov odkupnine?«
»Prav tako je bilo,« je dejal Peter.
»In takšne reči se dogajajo v tej mirni, zložni Angliji? Kam so vas spravile?«
»O tem vobče nič ne vem. V našem dogovoru je bilo določeno, da me danes dopoldne z zavezanimi očmi odlože ob kaki cesti, ki vodi v London. Hiša mora stati nekje na obali, dobršno uro smo se vozili in ne počasi, preden so me iztovorile. ,Tu vas moramo na žalost zapustiti, gospod Grey,« so dejale. .Promet na tej cesti je tako živahen, da vas bodo kmalu našli.4 S temi besedami so odložile kovčeo in mene, in že jih ni bilo nikjer.«
»Bili ste eden proti štirim a konec koncev so bile vendarle samo dekleta,« je menil Bickerton.
T	.-v,
! gg|p W
»Jugoslavija je trdna
organska celota"
Zanimiv švicarski glas o vlogi Balkana in posebej še Jugoslavije v mednarodnem položaju
Švicarski list »Gazctte de Lausanne« objavlja od enega svojin balkanskih poročevalcev daljši članek pod naslovom »Balkan med Nemčijo, Italijo in Rusijo«. V članku se še posebej dotika položaja naše države in med drugim izvaja:
»Ne smemo pozabiti, da je politična in socialna struktura Balkana federalistična in da individualistični federalizem najbolje odgovarja balkanskim državam. Izkušnja Jugoslavije to potrjuje. Odkar je bila po modrosti najboljših hrvatskih in srbskih politikov uresničena hrvatska avtonomija, je Jugoslavija konsolidirana in stabilizirana. Interes Hrvatov, da ostanejo v federalističnem okviru Jugoslavije je tolikšen, da ga ne bi mogel zrušiti nihče, ne da bi zadel ob skupni srbsko-hrvatsko odpor. S tem, da je Jugoslavija dala Hrvatom avtonomijo, je rešila svoj glavni problem. Ona je s tem dokazala, da je irganska država, sad skoro tisočletnih naporov treh narodov, ki pripadajo isti nacionalni družini...
Hrvati in Srbi dobro vedo, da so bile meje njih države dosežene po dolgih krvavih borbah, v katerih so na začetku stoletja padli njih najboljši sinovi. Oni se bodo zato uprli z vso svojo silo vsakemu, ki bi hotel oropati njih državo njene organske in življenjske zgrajenosti. Jugoslavija, ki predstavlja teritorialno, politično, gospodarsko in duhovno enoto sredi Balkana, je postavljena med tri velike tokove, nemškega, italijanskega in
slovanskega. Ona je istočasno srednjeevropska, sredozemska in balkanska država i ter je interesirana na ohranitvi miru sredi razlik in nasprotij.
V Beogradu se vesele, ker v Berlinu in Nemčiji tako dobro razumejo Jugoslavijo; boljše, kakor so jo včeraj razumeli v Parizu. Zelo so tudi zadovoljni z odnošaji, Ki obstoje med Balkanom in Nemčijo v smislu, ki naj obvaruje Balkan pred zapletom v vojno. Gospodarska odvisnost balkanskih držav od Nemčije ni šele od včeraj. Seveda pa se danes bolj očituje kakor kdaj prej. Toda gospodarski problem je podrejen političnemu, ki je v tem, da se Balkanu ohrani mir, da se ohranijo meje balkanskih držav, na znotraj pa njih državna in politična samostojnost To je velik problem, toda navzlic svojim težavam vendarle ne bo mogel vreči balkanskih držav v obup, ki bi ga izkoristile negativne sile za svoje temne namene. V Beogradu žele, da bi oni duh balkanskega sodelovanja, ki je najprej zbližal Jugoslavijo z Nemčijo in Italijo, nato pa še z Madžarsko in Bolgarijo, ostal, kajti od njega bo odvisna ne le vsa bodočnost Ju goslavije, temveč tudi bodočnost Balkana, njegove civilizacije njegovega napredka in njegove obnove. Ako bo Balkan ostal še nadalje miren, ni dvoma, da bo postal nova Švica jugovzhodne Evrope, kar bi pomenilo veliko korist za ves evropski kontinent.«
Invazija ali obrabna vojna?
Pod tem naslovom je švicarski list »National Zeitimg« iz Rasla objavil dve zanimivi poročili od svojih posebnih poročevalcev v Londonu in Berlinu.
Londonski poročevalec navaja prevladujočo londonsko domnevo, da zasleduje nemško vrhovno poveljstvo s svojo 6edanjo taktiko borbe proti Angliji predvsem zčrpanje nasprotnika v smislu tako zva-ne sobrabne vojne«, obenem pa hoče zadeti ves imperij z operacijama, v Sredozemlju in Afriki Pri tem smatrajo v Londonu mnenje, da so Nemci sploh opustili inva--djsld načrt, za preu ranjeno. Kar ne bi bilo mogoče izvesti to zimo, bo še vedno mogoče spomladi, saj je znano, da je tudi lani Nemčija bolje izkoristila zimo kakor nasprotniki. Neprevidno bi bilo trditi, da bo Anglija rešena, ako vzdrži to zimo. Glavno vprašanje je samo to, ali Anglija lahko vzdrži v takšni »obrabni vojni«, ki bi mogla dovesti tudi do kompromisne rešitve konflikta. Poskus mučenja britanske vojne industrije doslej ni uspel. Zato mor-da veljajo sedanji napadi predvsem Londonu in njegovi morali.
Berlinski poročevalec istega lista pa navaja izjavo neke vodilne osebnosti v nem-
škem letalskem ministrstvu kot odgovor na vprašanje, ali je sploh načunati z invazijo in kdaj. Dotična oseba je izjavila, da je za invazijo odprtih več poti. Pot iz Ca-laisa v Dover ni edina, ki bi mogla dovesti do poraza Anglije. Glede invazije sta teoretično dve možnosti: 1. osredotočenje invazijskega poskusa na eno samo točko, ki se izpostavi istočasnemu pritisku letalstva, topništva in kopne vojske; tak poskus invazije bi bil prav tako kakor v Do-verju mogoč tudi v Liverpoolu ali kje drugod; 2. invazija po metodi čim večje uporabe oborožene sile in na čim večjem prostoru. Tudi za takšno invazijo, ki naj bi vplivala v smislu zmede, je več možnosti. Ako se vzame v poštev tudi norveška obala, je tak poskus mogoč tudi na angleškem severu in ne le na jugu. Mogoča bi bila tudi invazija s prevozom čet z letali in padalci.
Na vprašanje, kdaj bd lahko invazija nastopila, je zastopnik letalskega ministrstva odgovoril: »Morda je ta Čas blizu, morda je tudi daleč, toda po mojem mnenju je nekaj gotovo, namreč, da bo invazija vsekakor izvedena.«
LEŽKE
Koal erence v Beogradu
Tudi včeraj in v četrtek 90 se nadaljevale ožje ministrske konference v Beogradu. Udeleževali so se jih polleg gg. Cvetkov iča in dr. Mačka resorni ministri, ki so
.osebno interesirani na predmetih, o katerih jc bilo govora. Poleg tega sta imela predsednik Cvetkovič in podpredsednik dr. >liičck tudi sama daljši razgovor. O predmetu posvetovanj pravi vladno »Vreme«:
»NTa razpravi je bila vrsta vprašanj politične in gospodarske prirode, ki bodo v najbližji bodočnosti prišla pred ministrski svet. Kakor se doznava, bo vlada v prvi vrsti storila energične in daljnosežne ukrepe za oživljenje narodnega gospodarstva in stabiliziranje ekonomskega življenja. Prav tako bo vlada v skladu z osnovnimi potezami svoje politike in s principom nevtralnosti kmalu sprejela tudi gotove politične sklepe, katerih cilj bo, da se v celoti onemogočijo razni škodljivi vplivi in propaganda neodgovornih elementov.«
Za osrednjo organizacijo hrvatskega gospodarstva
»Hrvatski dnevnik« se zavzema v daljši
beležki za ustanovitev osrednje organizacije, v kateri bi bile zastopane vse panoge gospodarskega udejstvovanja na Hrvatskem. Naloga te organizacije bi bila čuvati interese hrvatskega gospodarstva kot celote, sodelovati na važnih gospodarskih anketah v Zagrebu in Beogradu, skrbeti za koordinacijo dela v raznih gospodarskih strokah in končno fungirati kot gospodarski posvetovalni organ za bansko oblast.
Nov srbski politični tednik
V Beogradu je začel izhajati politični tednik »Zemlja«. Izdaja in urejuje ga bivši minister Vojin Djordjevič, upravnik Saveza srbskih zemljoradničkih zadrug. V uvodni besedi pravd list, da bo branil interese srbskih kmetov.
Problem neenakih cen
Pod tem naslovom razpravlja »Hrvatski dnevnik« o pojavu, da so cene raznih življenjskih potrebščin neenake ne lc v različnih krajih, temveč tudi v istem kraju pri različnih trgovcih. List pravi, da je to v gospodarskem in psihološkem pogledu nezdrav pojav, krivdo zanj pa vidi v individualnem določanju cen, ki ga predpisujejo dosedanje uredbe o pobijanju draginje. Potrebno je. pravi dalje glavno glasilo dr. Mačka, da se ta praksa ukine in da se vsaj v istem kraju določijo enotne cene za vsako izmed življenjskih potrebščin. Ako kdo iz kakršnih koli razlogov ne more proizvajati ali prodajati blaga po določenih cenah, naj se pač umakne s tržišča.
Taktični manevri
ruske mornarice
Glavni orjan ruske mornarice »Kras-nii Flot« poroča, da so se te dni zaključili tako zvani »taktični manevri« sovjetskega brodovia v Severnem ledenem morju. Manevrov so se udeležile oodmornice kakor cetale edinice vojnega brodovja. večji od-
delki letalstva in kopne vojske. Namen manevrov ie bila predvsem preizkušnja vseh vrst mornariškega orožja. Po pisanju lista so manevri v vsakem pogledu usoeii.
Bukovinskl Nemci
se vračajo domov
Iz Krakova poročajo čeiki listi: Na postajo Novi Zagorz, ležečo na zapadni strani nemško-i'U3ke meje, je prispel v petek zvečer prvi vlak z nemškimi preseljenci iz Bukovine. V prvem transportu je 230 Nemcev iz rajha, ki so bili naseljeni v Bukovim, in 740 Nemcev, ki so se naselili v Bukovini že davno pod bivšim avstrijskim režimom. Večina, teh prvih potnikov je iz černovic, kjer so se bavili s trgovino in bili zaposleni v raznih svobodnih poklicih. Do 6. novembra bo preseljevanje končano. Skupno bodo ti transporti pripeljali kakih 37.000 Nemcev obojega spola in razne starosti.
V mestu Sanoku so zgradili obširno taborišče, kjer se vračajoči Nemci par dni odpečijejo, preden nadaljujejo svojo pot. Tam so prispele rojake pozdravili tudi zastopniki nemških oblasti. Kam bodo odšli preseljenci na stalno bivališče, še ni odločeno. Začasno bodo porazdeljeni po raznih krajih, na pomladi pa bo zanje že vse pripravljeno za stalno naselitev.
Narodnosocialistična manifestacija v Luksemburgu
Prošlo soboto se je vršila v glavnem mestu velike vojvodine Luksemburške prva velika manifestacija narodnih socialistov. Shod je priredil tamošnji načelnik civilne uprave in pokrajinski vodja Simon, ki je naglašal, da je Luksemburška v teku zadnjih desetletij dvakrat bila v zelo tesni zvezi z rajhom. To je bilo prvič za časa svetovne vojne, ko so nemške čete zasedle veliko vojvodino, drugič pa sedaj, ko se je Zgodilo isto. Simon je izjavil, da vladarici in vladi ne bi bilo treba zapustiti deželo, ker je nihče ni ograšaJ. Ker pa sta bežali iz dežele in tako prelomili zvestobo do države, so s tem tudi prebivalci Luksembur-ga odvezani vsake zvestobe do vladarice in vlade. To Še bolj olajšuje iskreno sodelovanje med Luksemburžani in novo domovino Veliko Nemčijo, kamor se je ta nemška dežela vrnifla po dolgih stoletjih ločitve.
Shoda so se udeležili domačini, v še večji meri pa so prihiteli na manifestacijo Nemci iz sosednjih predelov Nemčije.
Nekaj podatkov
o francoski Indokini
Francoska Indokina meri 736.000 kv. km in je torej skoro trikrat tako velika kakor naša država. Njeno prebivalstvo pa šteje blizu 23 milijonov ali nekaj nad polovico francoske matične države.
Politično-upravno je Indokina zveza petih pokrajin, ki so vključene v francoski imperij. Najbolj na jugu je pokrajina Ko-činčina z glavnim mestom Saigonom, ki je obenem tudi glavno mesto indokitajske državne zveze. Na zapadu je državica Kambodž z glavnim mestom Fnom-Penh. Severno od Kocinčine se razširja državica Anam z glavnim mestom Huč. Med Ana-
nom in sosednim Siamom je državica Laos z glavnim mestom Luang-Prabang, ki leži severno od »jamskega Tajlanda. Cisto na severu pa leži peta država Tonkin z glavnim mestom Hanoj. Ta država meji na južno Kitajsko. Sestavni del indokitajske državne zveze pa je tudi francoski teritorij Kuangču-van ob obali kitajskega Kuang-tunga, severno od polotoka Lujčou.
Indokina velja za zelo bogato deželo in je znana predvsem po svojem poljedelstvu, katerega glavna klutura je riž (ki tvori štiri petine vse poljedelske proizvodnje), a tudi po svojih mineralnih bogastvih.
Simbolična bela peresca
| Po vesteh iz Londona so na angleškem izkopali iz pozabe zelo star običaj, s katerim se nemilo vzbuja vest raznih strategov v londonskih klubih tn pri kavarniških omizjih. Zadnje čase Je pošta raznesla po
Londonu množico lahkih pisemc, naslovljenih na različne mlade ljudi ki može v najlepših letih. Ko pa so naslovniki odprli pisemske ovitke, niso v njih našli nič drugega nego samo eno belo peresce. Kdor ni vedel, kaj naj pomeni pošiljka, so ga poučili drugi, da je bilo peresce po prastarem britanskem običaju simbol onih ljudi, ki v času velike splošne stiske skrbno Čuvajo svojo dragoceno kožo, namesto da bi stopili na branik skupnosti. To belo peresce je znak zabušantstva.
Po kakovosti pisemskega ovitka in po pisavi se je dalo sklepati, da prihajajo pisma z belim perescem iz nežnih rok, ki na tako de likat en in diskreten način opominjajo naslovnika, naj se zave kaj je njegova dolžnost. Kakor vse kaže, imajo londonske dame v evidenci lepo število »zabušan-tov«. Tudi časopisi so že zabeležili to akcijo nežnih rok ter poučili široko javnoet o tajnem pomenu belih peresc. Mnogi odlični mladeniči so dobili baje že po nekoliko pisem z omenjeno lahko pošiljko.
ŠPORT
Jutrišnji prvenstveni spored v nogometu
štiri ligaške tekme in še kopica drugih
Kakor smo že včeraj opozorili naše člta-telje, bo jutrišnja nedelja spet prinesla celo vrsto nogometnih tekem za prvenstvo, v katerih bodo nastopila v borbah za točke številna moštva, od ligaških do zadnjih nižjerazrednih na deželi. Iz obilice jutrišnjih dogodkov na zelenem polju želijo prireditelji opozoriti prijatelje nogometne igre predvsem na naslednje:
Olimp v Ljubljani
Jutri popoldne bo nastopilo v dvoboju z Ljubljano moštvo Olimpa, ki je v nedeljo z lepim uspehom odpravil Kranjčane. Ljubljana, ki je pritegnila v svoje moštvo izvežbane in solidne moči, se zopet vrača v svojo najboljšo formo. Upamo, da bo jutri pokazala vse svoje znanje in vložila v tekmo ves svoj trud. Cenjeno publiko pa vabimo, da v čim večjem številu pride na tekmo in Ljubljano moralno in materialno podpre. V predtekmi se bodo srečali ju-niorji Ljubljane in SK Slavije — tudi za točke.
Tekmi bosta od 14.15 dalje.
Železničar v Trbovljah
Jutri se bo naš rudarski nogometni prvak v jesenski sezoni poslednjič predstavil trboveljski športni publiki. To pot se bo Amater srečal s SK železničarjem iz Maribora, bivšim prvakom ljubljanske nogometne podzveze. Gostje so znani po svoji tehnično dovršeni igri ter so tudi sedaj v odlični formi. Domačini bodo morali zaigrati s takim elanom kakor pri poslednjih tekmah. Moštvo železničarja bo gotovo napelo vse sile, da bi bilo ono prvo, ki bo odvzelo Amaterju točke. Amater bo sicer prisiljen nastopiti v okrnjeni postavi, toda kljub temu se pričakuje od domačega favorita, da bo rešil čast črnega revirja. Pri poslednji tekmi v jesenski sezoni bo Amater svoji publiki pripravil še eno presenečenje. Razpisal je namreč tri praktična darila, ki bodo izžrebala na nedeljski tekmi v polčasu. Vsak obiskovalec tekme bo imel na svoji vstopnici napisano številko, ki bo veljala za žreb.
Tekma bo ob vsakem vremenu s pričet-kom ob 16. s predtekmo. Trboveljčani se vljudno vabijo k polnoštevilni udeležbi.
Bratstvo v Kranju
V Kranju bo to nedeljo ena naj, ?.žnej-ših ligaških tekem, in sicer med obema predstavnikoma gorenjskega nogometa, ki bo pbenem potekla v ogorčeni borbi za športni prestiž obeh gorenjskih športnih središč. To bo pravi gorenjski »derby«.
Kranju gre v tej tekmi predvsem zato, da ojači svoj položaj v tabeli, ki si ga je pokvaril v zadnjih dveh tekmah, prav tako pa gre za dragocene točke tudi Jeseničanom. Tekma bo zaradi tega zelo zanimiva in napeta, tem bolj, ker je staro pravilo, da sta obe enajstorici najboljši takrat, kadar igrata med seboj. Za tekmo vlada seveda v Kranju in na Jesenicah veliko zanimanje in je pričakovati, da bo obisk to pot rekorden.
Tekma bo ob 15.30 na igrišču Kranja. *
Četrta tekma za točke v slovenski ligi bo na igrišču železničarja v Mariboru, in
sicer med Mariborom in ljubljanskim
Marsom. Obe moštvi se dozdaj nista mogli posebno uveljaviti v tej konkurenci, pa bosta v nedeljo gotovo napeli vse siie, da se pomakneta nekoliko višje v tabeli.
V	KOLEZIJI BOSTA DVE TEKMI
JADRAN—MOSTE
in GRAFIKA—MARS jun.
Po daljšem presledku bomo na trnovskih tleh spet videli enajstorico iz Most, ki si je letos priborila vstop v ljubljanski I. razred. Že takoj v prvih dveh srečanjih so nas skoraj presenetili s svojo igro, startom, voljo in poletom.
Tekme I. razreda po lepoti in potezah ter dogodkih na terenu prav nič ne zaostajajo za tekmami v ligi. Razlika je le ta, da se fantje 6e bolj zagrizejo, kajti vsi igrajo samo za športni užitek in iz ljubezni do svojega kluba. Kako bo v tej tekmi? Kolikor so Jadranaši morda bolj ru-tinirani, toliko so Moščani bolj odločni pred golom. Toda na lepoto ln stil igre se kaj kmalu pozabi, a rezultat ostane in odloča o plasmaju v tabeli. Prvenstveno tekmovanje v tem razredu je v polnem razmahu in bi bilo priporočljivo, da si ga ogleda tudi naše občinstvo ter tako podpre sodelujoča moštva.
V	predtekmi nastopijo ob 14.15 juniorji Grafike in Marsa v borbi za točke, glavna tekma pa bo ob 15.30.
SVOBODA—GRAFIKA
Zastopniki črne umetnosti se prav resno pripravljajo na to srečanje. Glede izida te borbe za točke ni mogoče postavljati prog-noze, kajti nasprotnika se v zadnjem letu še nista srečala na zelenem polju. Oba tekmeca sta sicer premagala Diska, vendar je količnik ugodnejši za Grafiko. Ce pa upoštevamo, da je morala Svoboda po točke na vroča .domžalska tla, se lahko smatra, da sta kluba po moči precej enakovredna. Zato obeta biti ta tekma Se posebej privlačna. Začne se ob 10. na igrliču Ljubljane.
V	II. razredu bosta jutri od pol 11. na igrišču Mladike odigrala zanimivo tekmo za točke
SLAVIJA IN MLADIKA
ki sta oba resna kandidata za najboljše mesto v svojem razredu. Obe enajstorici imata nekaj prav dobrih mladih moči, ki se bodo z vso voljo borile za zmago svojih barv.
Nogometni spored v Celju
Jutri ob 9.30 se prične na igrišču pri »Skalni kleti« prvenstvena tekma mladin Jugoslavije in Atletikov, ob 10.45 pa na Olimpovem igrišču prvenstvena tekma med SK štorami in SK Radečami.
Na Glaziji se prične ob 14.15 prvenstvena tekma mladina SK Celja ln SK Olimpa, ob 15. pa prvorazredna prvenstvena tekma med SK Celjem in SK Jugoslavijo, ki jo bo sodil g. inž. Mrdjen iz Ljubljane.
Razen zgoraj navedenih tekem bo to nedeljo odigranih še mnogo podeželskih prvenstvenih srečanj, prav tako pester spored pa imajo tudi juniorji. Celotni spored bomo objavili v nedeljski številki.
Nekaj pojasnil o sporu v slovenski atletiki
Kako gleda na sedanje razmere v atletiki SK Celje in ostala opozicija?
Celje, 3. oktobra.
G. Vr-Zo je priobčil v »Jutru« od 29. septembra članek, ki naj bi bil poloficiel-na izjava in gledanje vodstva SAZ na sedanje razmere v slovenski atletiki. Ne bom odgovarjal g. Vr-Zou za njegove nestvarne izjave, ki so samo izraz zagrenjenosti »voditeljev« slovenske atletike. Ugotavljam pa, da Vr-Zo ni ničesar povedal stvarnega o vzrokih krize in si je javnost sedaj samo potrdila ustvarjeno sodbo, ki jo ima do teh samozvanih »voditeljev«. Delni grehi in krivda nastale krize, ki jo je zakrivilo samo sedanje vodstvo SAZ, bodo pojasnjeni drugod. Svetoval pa bi g. Vr-Zou, da objavi zadnje za tri mesce nazaj sestavljene zapisnike sej SAZ, ki so jih te dni klubi prejeli, da bo dokazal športni javnosti vse »delo« sedanjega odbora SAZ. Ti zapisniki so verni odraz »zdravih« razmer, ki vladajo v našem »vladnem« atletskem forumu. Naj merodajnejši in oni, ki se čutijo prizadete, odgovorijo na izvajanja iz zadrege, ki jih je g. Vr-Zo v svoji globoki užaljenosti objavili. Moj odgovor naj velja samo pripombam na račun SK Celja.
Smilite se mi g. Vr-Zo, in še marsikdo drugi, da Vam Celje ne pusti spati in da so Vam odpovedali živci zaradi udarcev, ki Vam jih je zadalo to nesrečno Celje. SK Celje ne dopušča, da bi izrekali sodbo o njegovem delovanju. Vi, ki ste najmanj poklicani, ker Vas grize srd in klubski fanatizem, da bi mogli izrekati objektivno sodbo o slovenski atletiki. SK Celje je svojo delavnost pokazalo že davno pred Vami. Ne samo Goršek ta Pleteršek nista prišla v vaš klub Primorje »kuhana in pečena«, temveč je cela vrsta celjskih atletov držala visoko ime slavnega Primorja, ki mu pripravljate VI ta ostali neslaven konec. Vsa Vaša delavnost v Vašem klubu se je pokazala v tem, da niste znali vzgojiti ljudi, ki bi rešili klub po odhodu Celjanov, ki
so držali Primorje pokoncu. Tu pokažite svojo delavnost ln ne očitajte nedelavnosti drugim. Klubaš-fanatik težko prenese udarce, ki mu jih zada nasprotnik na športnem področju in se onemogel umakne v okrilje kritika s škodoželjnim kritiziranjem nasprotnika. Vzemite zapisnike atletskih prireditev zadnjih petih let ta primerjajte delavnost Vašega kluba s delavnostjo SK Celja, pa Vas bo oblila rdečica, Čeprav Celje ni imelo na razpolago velikih sredstev kakor Primorje. Vem, da Vas tudi boli, da so prestopili nekateri člani celjske Jugoslavije, ki je opustila svojo sekcijo, k SK Celju ta ne k Primorju, kakor je bil običaj, in so s tem prekinili s tradicijo. G. Vr. Zo. pometite najprej v lastnih vrstah, da boste lahko kritizirali ta izrekali sodbo o drugih!
Pe—St.
In ostala opozicija »•■
V isti stvari so se oglasih pri nas tudi zastopniki ljubljanskega dela opozicije, ki tudi želijo odgovoriti na nekatere trditve v omenjenem članku g. Vahtarja. Med drugim pobijajo trditev člankarja, da Primorje ni nikjer oviralo dela Ilirije, kar dokazuje dejstvo, da so smeh atleti Ilirije dol-do vrsto let trenirati na igrišču Primorja brez odškodnine. Atleti Ilirije so tamkaj trenirali samo dve leti — tako pravijo — ta to je najmanj, kar je lahko Primorje nudilo ca onih 25.000 din, ki jih je prejelo za ureditev zveslnega Igrišča. Za ta denar pa Primorje ni niti mignilo ■ prstom ln tako je danes njegovo tekalliče takšno, da nI sposobno niti za treninge.
Slednjič pobijajo člankarjevo trditev, češ, da SAZ po mnogih demlsijah čuti moralno dolžnost sklicati izredni občni zbor, kar pa je sedaj precej poeno, ker je nezadovoljstvo prikipelo do vrhunca ln je samo Se vprašanje časa, kdaj se bo trdnjava SAZ poruilla.
Po načelu, da Je treba, v vsakem spora slišati obe plati zvona, dajemo mesta tudi izvajanjem zastopnika SK Celja in ostale opozicije, ki gleda na sedanje razmere v slovenski atletiki z drugačnih vidikov kakor trenutni tajnik SAZ, Zdeno Vahtar, ki je objavil v našem listu svoja pojasnila o tem vprašanju. Sodba o tem, kdo ima prav in kdo ne, bo padla na drugem mestu; za nas so razprave o delavnosti in nedelavnosti v slov. atletskih klubih in forumih zaključene.
Danes prvi dan
XI. balkaniade
Danes popoldne ob 14.45 bodo v Carigradu svečano otvorjene XI. balkanske igre, na katerih bodo letos spričo izrednih razmer po svetu sodelovali samo atletski re-prezentantl treh balkanskih narodov, ta sicer Jugosloveni, Grki in prireditelji Turki. Prireditev bo trajala vsega dva dni ta bo zaključena v nedeljo proti večeru. Glavna borba na letošnjih balkanskih igrah ne bo potekala, kakor običajno, za plasma posameznih držav, temveč za zmage v posameznih disciplinah, tako da se ne bodo štele točke za vsako državo. To bo nekoliko škodilo zanimivosti tekmovanja, nikakor pa ne bo zmanjšalo velikega športnega značaja teh iger.
Koliko zmag
lahko pričakujemo ?
Poudariti je treba predvsem, da je na balkanskih igrah težko postati prvak, ker je konkurenca zelo huda, razen tega pa nastopajo naši atleti v čisto drugačnih prilikah kakor doma. Najbolj siguren zmage od jugoslovenskih atletov je gotovo inž. Stepišnik, ki je v metu kladiva postavil letos rezultat, ki spada med prvih deset na svetu. Razen njega imajo izglede na zmago Mavsar v metu kopja, Košir na 1500 m, ki je trenutno v izvrstni formi, Lazare-vič ali Lenert v skoku v daljino, Kotnik na 5000 m, Abramovič za skok v višino in morda balkanska štafeta, če bo tekel dobro prvi tekač. Torej 6 do 7 zmag, za katere pa seveda razen prve (inž. Stepišnik) nismo sigurni.
Na vsakih balkanskih Ig~ah se vrš! tudi seja »medbalkanskega odbora«, na kateri se tudi določi, kje bodo prihodnje balkanske igre. Pravico, da priredi prihodnje leto balkanske igre, ima v prvi vrsti Bolgarija ali pa Albanija, ki jih še nista priredili nikoli in jih, o tem so menda prepričani vsi, ne bosta priredili niti prihodnje leto. Po upravičenosti pride na vrsto Rumunija, ki pa se za organiziranje iger verjetno ne bo zanimala, tako da pride potem na vrsta Jugoslavija. Doslej so se v Jugoslaviji vršile balkanske igre, 1. 1934. v Zagrebu in 1. 1938. v Beogradu. Na vrsto prihaja zdaj Ljubljana, kar je, gotovo upravičena zahteva, saj prednjači Ljubljana odn. slovenska atletika že dolgo v Jugoslaviji. Možnost balkanskih iger v Ljubljani je imela Slovenska atletska zveza stalno v evidenci in .je storila potrebne korake, da se ta želgf /seh slovenskih športnikov uresniči.
lutri bode dirkali
na Dolenjsko
Kolesarsko društvo Ljubljanica priredi jutri v nedeljo medklubsko kolesarsko dirko na Dolenjsko s startom in ciljem pri gostilni g. Jerihe v Zadvoru. Dirkači bodo startali v treh skupinah od 13 do 13.50, in sicer najprej A. skupina na 100 km dolgi progi do Radohove vasi in nazaj, B. skupina na 60 km dolgi progi do Trebeljevega in nazaj ter turistična skupina na vsega 12 km dolgi krožni progi iz Zadvora mimo Sostra, Sv. Lenarta in Dobrunj nazaj v Zadvor.
Prireditelji Se enkrat opozarjajo vozače, da bo dirka ob vsakem vremenu z začetkom točno ob napovedani uri. Za najboljše vozače v vsaki skupini so pripravljena lepa praktična darila.
VII. srednješolski lalikoatletskl miting v Mariboru (nadaljevanje) bo jutri v nedeljo 6. t. m. ob 9.30 na železničarjevem igrišču. Tekmovanje se vrši v okviru PJS drž. klasične gimnazije v Mariboru za prehodna pokala Jadranske straže in JLAS. Nastopijo najboljši atleti in atletinje klasične gimnazije, prve in druge realne gimnazije, trgovske akademije, učiteljišča in železni-Čarske šole.
Zbor lahkoatletskih sodnikov (službeno). Za lahkoatletski miting SK Planina na stadionu 5. in 6. t. m., vsakikrat ob 15., določam naslednji sodniški zbor: Vrhovni sodnik: Ivo Kermavner; vodja tekmovanja: Maks Megušar; starter: prof. Dobovšek; Casomerilci: Vindiš, Griinfeld, Safošnik, Hvale, Pevalek, dr. Bradač, šoukal, Vidic; sodniki za mete in skoke: Zupančič, Stropnik, Stepišnik, Glavnik, dr. Nagy, Kalan, Cuderman. Gg. sodnike naprošam, da se javijo najkasneje do pol 15. v svrho določitve posameznih funkcij, katere bodo zabeležene v zapisniku. Vodja tekmovanja mora pričeti tekmovanje točno ob napovedanem času. čas začetka se določi po uri vodje tekmovanja. Jaka Gorjanc s. r., t.č. predsednik sodniškega zbora.
Slovenska atletska zveza (Službeno). Na objavo nekega odbora, ki poziva slovenske atlete na miting SK Planine, ki bo danes in jutri na Stadionu in naj bi bil obenem izbirno tekmovanje za sestavo reprezentance za troboj mest, sporočamo, da omenjeni odbor sicer lahko prireja izbirna tekmovanja, toda nikakor ne za troboj Ljubljana—Zagreb—Beograd, ki bo v dnevih 18. do 20. t. m. v Beogradu za pokal Nj. Vel. kralja Petra n. Omenjeno tekmovanje bo prirejeno izven okvira SAZ in želimo, da člani naših klubov ne nastopijo. — SAZ bo priredila Izbirno tekmovanje prihodnji teden ta bo tekmovanje pravočasno objavljeno.
ŽSK Hermes, (nogometna sekcija). Jutri igrajo juniorji ta I. moštvo prvenstveni tekmi. Podrobna navodila ta postavi so razvidne na običajnem mestu.
SK Jadran. Juniorji, ki so določena za nastop proti Hermesu, naj Jutri med 8. ta 9. dvignejo opremo v garderobi, kjer Je tudi razvidna postava. Na igrišču Herme-sa naj bodo najkasneje ob 9.30.
SK Slavija. Vsi Igralci I. moštva, ki so v postavi proti Mladiki, naj bodo ob pol 10. v klubski sobi. Juniorji za tekmo proti Ljubljani naj bodo ob 13.15 tamkaj zaradi opreme. Kveder, Kr*. n Koman — sigurno. Načelnik.
8K Grafika. Moštvo za tekmo s Svobod« mora biti ob 9.30 na igrišču Ljul hne. Mara sigurno. Načelnik«
SOKOL
Sokolsko društvo Ljubljana - Moste.
Društvena uprava sklicuje izredni občni zbor, ki bo v nedeljo dne 13. t m. ob 10. dopoldne v kinodvorani. Na dnevnem redu je zelo važna točka o zgraditvi nove telovadnice. Vabimo vse članstvo, da se pol-noštevilno udeleži tega zborovanja. Redna telovadba vseh oddelkov se prične v ponedeljek 7. oktobra v telovadnici osnovne šole na Zaloški cesti po tem vrstnem redu. Ponedeljek od pol 8. do pol 9. za članice in ženski naraščaj, torek od 8. do 9. člani in moški naraščaj, sreda od šestih do sedmih ženska deca, od pol 8. do pol 9. članice in ženski naraščaj, četrtek od 6. do 7. moška deca in v petek od 8. do 9. člani in moški naraščaj. Vpisovanje telovadečega članstva je vsakokrat pred telovadno uro do konec tega mesca. Pozneje se telova-deče čranstvo ne bo več sprejemalo za letos. Za ostalo članstvo posluje društvena pisarna vsak petek od 7. do 8. ure v društveni sobi. Zdravo.
Sokolsko društvo Ljubljana III. Bežigrad priredi danes ob 20. uri v svoji telovadnici ob Tyrševi cesti deško prosvetno akademijo s pestrim sporedom. Za članstvo udeležba obvezna, starši in prijatelji naše dece vljudno vabljeni. Zdravo! — Uprava.
Sokol Ljubljana — Šiška priredi v nedeljo 6. oktobra tekmo v streljanju z ma-Lokalibrsko puško za naraščaj in članstvo s pričetkom ob 9. uri na letnem telovadišču oziroma v telovadnici. Vabimo članstvo in naraščal, da se tekme polnoštevil-no udeleži. Zdravo! (—)
Iz življenja na deželi
MOKRONOG. Poročila, o zadnjem požaru v Mokronogu potrebujejo nekaj pojasnila. Lastnica farme angorskih zajcev je gdč. Marjana Demšarjeva, ki je z naporom vseh svojih skromnih moči vodila podjetje z g. Slavkom Millerjem kot so-trudnikom, ki je od zore do mraka neumorno delal na stavbi. S pridnostjo in skrbmi, ki so znane samo njima in najbližnjim, sta ustvarila podjetje takorekoč iz nič. Vsaka deščica je bila desetkrat preizkušena, če ne bi bila vendarle še za rabo. Nikomur nista pri tem storila česa žalega, še manj kaj škode. Bilo je zamišljeno v večjem obsegu, da bi čez čas tudi ta ali oni iz okolice imel kako korist, kar gotovo ni povsem brez pomena. Nerazumljivo je tedaj obnašanje številnih gledalcev pri požaru. Nekaj častnih izjem je bilo vsekakor, ki so storili še več kakor jim je velela človeška dolžnost. Vse priznanje in zahvala jim. Velika večina pa ni samo z naslado prodajala zijala, kakor da je v kakem zoološkem cirkusu, marveč je dajala javno duška škodoželjnosti. O usmiljenju govoriti tem ljudem, bi bilo odveč, še bolj neumno o ljubezni do bližnjega. Samo eno je vtprašanje! Kaj pa če bi kdaj tebe zadelo? Vmes so se prerivali individuji z dolgimi prsti, ki so kljub čuječnosti poštenih udeležencev ponesrečencema dosti odnesli. Glede gasilcev bi pripomnil samo to, da pričakujem, da se bo med njimi le našel kateri, ki jim bo poleg drugega pojasnil tudi to, da je prostovoljna služba tudi služba. — Opazovalec.
Iz Ptuja
j— Ga^lska slavn°st v iPtuju. Jutršnjo nedeljo bo proslavila najstarejša prostovoljna gasilska četa v Ptuju 701etnico obstoja. Spored je naslednji: ob 8. uri sprejem gostov na kolodvoru, ob 9. uri bodo položili na pokopališču venec v počastitev umrlih tovarišev-gasilcev, ob pol 10. sprejem gostov na kolodvoru in sprevod na Tyršev trg, kjer bo služba božja in blagoslovitev orodja, nakar bo sprevod vseh gasilcev pred magistratom. Ob 14. uri bo velika gasilska vaja s sodelovanjem okoliških čet, nakar bo v gasilskem domu zabava. K proslavi najstarejše gasilske čete v Sloveniji vabi odbor vse prijatelje gasilstva.
j— Namesto venca na grob pokojne učiteljice g. Vobičeve pri Sv. Andražu v Halozah je daroval veletrgovec g. Milko Sen-čar 100 din za Sokolski dom v Ptuju.
j— žrtev nezgode. Te dni so našli v jutrnjih urah nezavestnega hlapca Antona Bergleza, uslužbenega pri stavbeniku Denggu. Takoj so ga prepeljali v bolnišnico, kjer pa je za poškodbami izdihnil.
j— Angleški klub v P^uju naznanja vsem zainteresiranim, da se bodo tudi letos vršili angleški jezikovni tečaji in sicer za-četniški tečaj za novince, nadaljevalni tečaj pa za začetnike lanskega leta. Prijave Sprejema in daje pojasnila g. Bratkovič, Posojilnica Ptuj. Pri zadostnem številu interesentov se prične s poukom že 10. oktobra t. L (—)
Iz Brežic
br— S°kolsko društvo v Brežicah priredi drevi ob 20. v veliki dvorani Narodnega doma družabni večer. Vsi vljudno vabljeni!
br— Kar v cerkvi ga je oklofutal! K maši v Vel. Dolini je v nedeljo prišel tudi 191eten fant, se postavil ob zadnjih klopeh in opazoval okoli stoječe. Pred njim je stal neki mladenič, ki mu je s svojo veliko glavo najbrž zastiral pogled na kako lepo dekle. Zato ga je zaprosil, naj se malo umakne, česar pa ni storil, temveč mu je v odgovor naložil par krepkih zaušnic, čeprav se je ta čas v cerkvi vršila velika maša.
br— Po naših vinogradih se je že začela trgatev, ki letos ne bo prinesla toliko ko prejšnja leta, saj je ponekod vsled deževja zadnjih dni začelo kar pokati. Začete br trgatve je bil prav za prav določen od 10. tfo 15. oktobra. Vendar so morali s trgatvijo začeti prej, drugače bi jim grozdje vse segnilo. Posebno prizadeti bodo mali vinogradniki, ki jim je vinograd glavni vir dohodkov. Večji del vinogradnikov pa še čaka na podelitev trošarine prostega sladkorja za sladkanja vinskega mošta. Ko prejmejo zaprošeni sladkor, se bo tudi pri njih začela trgatev.
Iz Šoštanja
g_ preosnova obrtniških združenj. V nedeljo 6. t. m. bo ustanovna skupščina novega, skupnega združenja obrtnikov. Z znanim odsekom zbornice za TOI je bilo likvidirano dosedanje združenje obrtnikov oblačilnih strok in priključeno združenju obrtnikov lesnih, kovinarskih, mlinarskih in sorodnih strok. K novemu združenju bodo spadali tudi klobučarji, sedlarji in fotografi, ki so bili dosedaj člani celjskih, odnosno mariborskih strokovnih organizacij. Novo združenje bo štelo okoli 200 članov. Za nedeljsko skupščino, na kateri bo izvoljena nova uprava, strokovni odseki in po-
| verjeniStva, je med obrtništvom veJiko zanimanje.
š— šmihelski sejem, ki spada med največje šoštanjske sejme, je bil v znamenju sedanjih gospodarskih razmer. Na kramar-skem in živinskem trgu je bilo opaziti sicer mnogo sejimarjev, kupčije so pa daleč zaostajale za sejmi prejšnjih let. Na živin ski trg je bilo prignanih 180 glav živine, prodanih pa je bilo 55 glav. Konje so prodajali po 5000 do 6000 din, krave po 3.500 do 4000, vole pa po 7 do 8 din kg.
š— Premovanje rodovniške živine je pred dnevi imelo Selekcijsko društvo za belo govedo v Velenju. Ocenjevalna komisija je izrekla o prignani živini prav dobro oceno. Zlasti mladina kaže lepo rast. Tudi mlečnost krav je zadovoljila. Zanimivo je, da je bala letos nagrajena vsa prignana živina. — V bodoče bodo morali odločujoči činitelji z večjo izdatnostjo podpirati koristno prizadevanje Selekcijskega društva da bo lahko razmahnilo svoj delokrog med vse živinorejce!
Iz Kranja
r— Blagoslovitev in zračni krst jadralnega letala v Kranju. Letalska svečanost, ki bi se bila morala vršiti preteklo nedeljo v Kranju, je bila zaradi deževja odgo-dena in tako se bo zdaj vsa slovesnost vršila jutri, 6. oktobra. Prireditev se bo pričela ob 14. uri na Kokrici s tekmovanjem modelov. To tekmovanje bo zelo zanimivo, ker bod poleg domače mladine nastopili s svojimi modeL tudi tekmovalci iz Ljubljane. Na tej tekmi se bodo pokazali uspehi modelarskega tečaja, katerega je Aeroklub priredil za mlade konstruktorje. Po tekmovanju, kjer bomo imeli priliko videti sestave vseh vrst in tipov modelnih letal, bo sledila blagoslovitev jadralnega letala »Kranjec«, kateremu bosta botrovala Liebrova Majdka in Gorjančev Francek. Nato bo zračni krst novega letala, katerega bo izvedel naš državni rekorder v jadranju g. Križman. Ob 18. uri bodo na »Stari pošti« razdeljene tekmovalcem diplome in nagrade. Izrazimo priznanje naši mladim! Prireditev je velikega propagandnega značaja in bomo v Kranju imeli prvič priliko videti tovorstno športno prireditev. Pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzel g. ban.
r— Invalidi in ostale vojne žrtve, včlanjeni pri sreskem odboru Udruženja vojnih invalidov v Kranju, se obveščajo, da Jože Kosmač, trafikant v Kranju, m več tajnik sreskega odbora v Kranju in da ni več upravičen, storiti karkoli in komurkoli v imenu Udruženje invalidov. Poslovni dnevi sreskega odbora so ob nedeljah, ponedeljkih in petkih. Podrobna navodila bodo objavljena v listu »Vojni invalid«, ki izide prvega novembra. — Sreski odbor v Kranju.
Iz Prekmurja
pm— Gimnazija Kneza Koclja v Murski Soboti je postala z letošnjim šolskim letom največja slovenska podeželska gimnazija. S svojimi 723 vpisanimi učenci je večja ko gimnazije v Kranju, Ptuju, Novem mestu ali Kočevju. Vsi ti kraji imajo lepa gimnazijska poslopja, medtem ko ima soboška gimnazija za vseh 723 učencev na razpolago samo 8 učilnic. Dopoldne ima pouk 8 oddelkov, popoldne pa 8. Več oddelkov zaradi pomanjkanja prostora zavod ne more imeti, zato pa so nekateri oddelki takorekoč nabiti do zadnjega kotička. Oba tretja razreda imata po 57 učencev, prav toliko tudi dva druga razreda. Upanje pa je, da bomo v najkrajšem času le dobili novo gimnazijsko poslopje, saj je Murska Sobota na prvem mestu v programu gradnje novih srednjih šol. Tudi načrti so že gotovi.
pm— Bolničarski tečaj Rdečega križa v
Murski Soboti obiskuje 25 udeleženk, ki kažejo za predavanja mnogo zanimanja.
Kinematografi
Sevnica. Zvočni kino bo predvajal danes in jutri film »Mala princesa (Daddy)« s S hi r 1 e y Temple v glavni vlogi. (—) Dolenji Logatec. Zvočni kino Sokol bo predvajal danes ob 20.15 in jutri ob 16. in 20.15 film demonske napetosti »Orlakove roke«. V glavni vlogi Peter Lorre. Za dodatek dvodejanska šala »Carli naslednik«. Prihodnji film v sredo in četrtek »Kapetan carjeve garde«. (—)
Jesenice. Zvočni kino Radio predvaja v soboto in nedeljo ob 20. zvečer (v nedeljo tudi ob 15. uri) velefilm »Pesem pustinje« z Žarah Leander v glavni vlogi. Med dodatki tudi domač kulturni film in vojni tednik. — Opozarjamo cenj. občinstvo, da se večerne predstave vršijo spet ob 20. uri. Sledi »Dr. Robert Koch«. (—)
Ribnica. Sokolski zvočni kino bo predvajal danes ob 20. in jutri ob 15.15 in 20. uri film »Njen prvi ples«. Za dodatek kratek zabavni film.
Nase gledališče
DRAMA
Sobota. 5.: Kovarstvo in ljubezen. Red
premierski. Nedelja, 6.: Kovarstvo in ljubezen. Izven. Ponedeljek, 7.: zaprto. Torek, 8.: Kovarstvo in ljubezen. Red torek.
Sreda 9.: Romeo in Julija. Red sreda.
V Schillerjevi drami »Kovarstvo in ljubezen«, katere premiera bo drevi za red premierski, je zajeta tragedija ljubezni, kot edinega in poslednjega oznaniia človečan-ske svobode, skozi katero neusmiljeno udarja kruta resničnost. Dramatik je pokazal vzvišeno človečnost preprostega srca. v boju proti nasilnosti. Igrajo Levarjeva, Jan, Levar, Ukmar-Boltarjeva, Sever. Pe-ček, Gregorin, Skrbinšek, P. Juvanova in Boltarjeva. Režiser Peter Malec k. g.
Opozarjam0, da bo na nedeljski predstavi »Kovarstva in ljubezni« igral vlogo knezovega komornika, režiser Peter Malec k. g. Ostala zasedba bo premierska. Nedeljska predstava bo izven abonmaja.
Prihodnji teden bodo igrali prvič v letošnji sezoni Gogoljevo komedijo »Revizor« z J. Danešem v naslovni in Cesarjem v vlogi poglavarja, ostala zasedba bo ista kakor lani. Režija dr. Krefta. Predstava bo za red premierski.
OPERA Sobota, 5.: Grof Luksemburški. Izven. Nedelja, 6.: Grof Luksemburški. Izven. Ponedeljek, 7.: zaprto. Torek, 8.: Fidelio. Red A. Sreda, 9.: Lok. Plesni večer. Gostovanje Pie in Pina Mlakarja. Izven.
P. n. občinstvo vljudno prosimo, naj prihaja točno ob 20. k predstavam, ker zamudniki motijo potek dejanja na odru in občinstvo.
Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani obvešča p. n. abonente, da je drugi obrok abonmaja plačljiv do 15. t. m.
Ljubitelje lahke glasbe opozarjamo na
uprizoritev Leharjeve klasične operete »Grof Luksemburški«, ki jo bodo igrah v soboto in nedeljo zvečer kot predstavi izven abonmaja. Melodiozna opereta ki vsebuje številne, učinkovite točke, ter dva vložka: Straussov koloraturni valček »Pomladni zvoki«, ki ga bo pela Ivančiče-va ter Leharjev valček »Zlato in srebro«, ki ga bo izvajal balet z Moharjevo in Pilatom kot solistoma. Naslovno partijo bo pel Franci, glavno žensko partijo Ivančiče-va, nadalje sodelujejo v glavnih partijah Barbičeva, Sancin, Poličeva in Zupan. Dirigent D. Zebre, režiser E. Frelih, ko-reograf inž. P. Golovin.
Pia in Pino Mlakar, člana miinchenske Državne opere, bosta gostovala v sredo, dne 9. t, m. z njuno plesno staritvijo »L o k«, za katero je komponiral glasbo prof. Lhotka. Občinstvo opozarjamo, naj si pravočasno zagotovi vstopnice!
I 0
Sobota, 5. oktobra.
Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvoki (plošče). — 12: Pester spored s plošč. — 12 30: Poročila, objave, napovedi. — 13.02: Plošče. — 14: Poročila. — 18: Otroška ura: Predstava »Pavlihovega odra«. — 17.30. Med igračkami (plošče). — 17.50: Pregled sporeda. — 18- Za delopust igra rad;jsk-. orkester. — 18.40: Pogovori s poslušalci — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura. — 19.40: Objave. — 20: Zunanjepolitični pregled (dr. A. Kuhar). 20.30: »V lepih starih časih« (pisan večer). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Radijski orkester.
Beograd. 19.40: Petje. — 20.50: Cerkvena glasba. — 21.20: Plošče. — 22: Lahka in plesna muzika — Zagreb 17.15: Mali i orkester. — 20: Lahka glasba. — 21: Godba na pihala. — 22.10: Ples — Praga. 19.40: Godba na pihala. — 20.30: Zvočna igra. — 22.30: Pester spored — Berlin. 19.15: Veliki orkester in solisti. — 21.10: Drobne melodije. — 21.30: Lahka glasba. — 23.10: Nočni koncert. — Rim: 19.30: Koncert orkestra. — 21: Violinske skladbe. — 22: Lahka godba. — 23.15: Ples.
ROTBART
EKSTRA TENKO
10 kom. Din 15.-
Varujte se patvorb!
IZKUŠENE
RADIJSKE
TEHNIKE
vzamemo v službo. Le prvovrstne moči naj stavijo ponudbo na »RADIO«, družba z o. z. v Ljubljani — Miklošičeva cesta 7.
KUPIM elektromotor
120—150 kw 42 per.
transformator
500 KVA 30.000 380/220 V. Ponudbe poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Motor 8«.
Službo dobi
rudarski nadzornik
z dovršeno rudarsko šolo — mlajši, energičen. — Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Hercegovina«. Nastop čimprej.
HALI OGL
GENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas m ennratno pristojbino Din 3.— za šifro ah dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo službo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 3.— davka za vsak oglas m enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ah dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas m enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—
Kam pa,kam ?
Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje tSftretufBN ma s baotsbu znesek 20 Din
Pri Putrihu
danes ples Jutri domača vinska trgatev Iz-borna vina, mošt ln ko line. Igra prvovrstni Jazz Vsi vabljeni! 27172-13
Službo dobi
Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro al! dajanje naslova 5 Din Najmanlš! znesek 20 Din
Frizerko
prvovrstno moč, po pol noma samostojno sprej mom takoj Plača do bra. Zlegler, Smartinska c. 6.	27192-1
Odvetniška
uradnica
dobi službo. Pogoj per fektno obvladanje ste-nograma in strojepisja. Poizve se ori dr. Mačku Viktorju, odvetniku v Ljubljani. Dalmatinova ulica 10-	27188-1
Šivilje
ki imajo stroj za entla-nje, dobijo delo na dom. Oglasiti se od 14. do 16. AER, Novi trg 5-II, levo	27162-1
Krojaškega
pomočnika
mladega, sprejme takoj Kosmač Franc. Slov. Javornlk.	27120-1
Čevljarskega
pomočnika
sprejmem takoj. Delo Delo stalno, plača 250 do 300 din tedensko Jenko Valentin, Slov. Javornlk 59. 27119-1
2 dvozarični stekli
(Doppelfucusl ali očala št 11 ln 14 kupim. Po nudbe na podr. Jutra. Maribor pod »Kupim«.
27063 7
Službe išče
Vsaka beseda 50 par. za dajanje naslova 5 Din najmanjši znesek 15 Din
Natakarica
sposobna, zmožna kavcije, Išče službo v boljši gostilni. Ponudbe na Krista Marin, Št. Vid pri LJubljani. 27163-2
Natakarica
21 let, trgovsko naobra-žena. želi namestitve v boljši restavraciji ali kavarni. Ponudbe pod šifro »Zmožna natakarica« na ogl odd. Jutra.
27164-2
Samostojna
gospodinja
mlajša, želi mesto gospodinje ali kuharice k mlajši družini Gre tudi na orožnlško stanico. Ponudbe na ogl oddel Jutra pod »Dobra mlajša kuharica«. 27148 2
Brivski poslovodja
Išče mesto. Event. gre za pomočnika. Ponudbe pod »Sposoben frizer« na ogl odd. Jutra.
27151-2
Natakarica
mlada, simpatična. Išče mesta za 15. oktober v boljfio gostilno ali restavracijo. Ponudbe je poslati na Mila Kovačič, Hotel Balkan. Kranjska gora.	27160 2
Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro aH dajanje naslova 5 Din Najmanlši znesek 20 Din
English lessons
Mlss Farler Dvoržakova ul. 3-ni.	27152-4
Nova vila
3-stanovanjska in nova hiša 5-stanovanjska — center Bežigrada — naprodaj Naslov v vseh poslov Jutra. 27179-20
Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din
Prvovrstno
cepljeno trsje
korenjake, divjake, na raznih podlagah, nudi Zlher Franjo. ZamuJani. Sv. Marjeta. Moškanjci Zahtevajte cenik!
221-6
Kompletna
kovačnica
z vsem orodjem in stroji se proda. I Konig. Kočevje 10.	26994 6
Razno pohištvo
ln razna posoda se radi selitve proda. Lazar, Mestni trg 5.
27204-6
Poljsko kovačnico
veliko, z ventilatorjem, prodam Naslov: Podmil-ščakova 26.	27156-6
Avto, moto
Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši
znesek 20 Din
Dobavljamo
generatorske naprave z čistilci znamke »HAN-SA« za pogon z lesom ali lesnim ogljem od 2 do 25 KS za stabilne motorje Nadalje generatorje za tovorne avtomobile do 120 KS. Vse informacije pri AMERI CAN MOTORS. Tvrševa cesti 24	26392-10
6-sedežni avto
»Austro - Dalmler« v zelo dobrem stanju, s 6 kom. skoro novih pnevmatik se proda Cena din 20.000 Murska Sobota. Lendavska c. 7, Garaža Benko«.
27183-10
Kupim
tovorne in osebne avtomobile v nerabnem stanju Ponudbe pod »Plačam visoko ceno« na ogl. odd. Jutra.
26973-10
Dva DKW
avtomobila
»Luxus«. »Maister«, dobre gume, brezhibna, ugodno proda Erjavec, DKW zastopnik za Dolenjsko, v Stični.
27112-10
Za rabljena
motorna kolesa
zamenjam prvovrstne Radio-aparate. kolesa, motorne trikolice z do plačilom Ludvik I!er-šlč, Ljubljana, Cesta 29 oktobra 13. 27101-10
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din
5-stanovanjsko hišo
in zraven paroelo prodani Naslov v vseh posl. Jutra.	26167-20
Hišo z nekaj vrta
v bližini Stadiona, kupim. Resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »200 000-. 27157-20
Beseda 1 Din, davek 3
Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din
Posojila
dajemo našim članom m varčevalcem Ugodni po goji Vloge obrestujemo po 5 odstotkov Vsi var čeva.ct brezplačno zava rovanl Zadruga »MoJ Dom«. Ljubljana. Dvor žakova 8. Iščemo i>over lenlke	I9S
UflliMIMilM
Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din
Dvosobno
stanovanje
s kabinetom, kopalnico, verando, vrtom in pritiklinami, oddam z no-venntaotan aJ§ .pozneje Pojasnila Staničeva 12. I nadstr.	27182-21
Enosobno
stanovanje
komfortno, s kopalnico, se odda s 1. novembrom. Naslov v vseh po6l. Jutra.	27170-21
Vsaka beseda 50 par za dajanje naslova 5 Din,
najmanjši znesek 15 Din
Upokojenec
išče sobo v sredi mesta mesta Ljubljane. Soba naj bo opremljena. so!n-čna in čista. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »333	27153 23a
Opremljeno sobo
elegantno mirno, z vhodom s stopnišča, event. garooniero, po možnosti v centru, iščem za takoj Ponudbe pod Stalen; na ogl. odri. Jutra 27171 23a
Beseda 1 Din. davek 3
Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 20 Din
Krožne pletilne
stroje
(Rundstrickmaschine) že rabljene, dobro ohranjene. kupimo. Ponudbe je poslati na ogl. odd. Jutra pod šifro -Dobro ohranjen«.	27092-29
Mizarski
univerzalni stroj
610 mm z elektromotorjem, v kratk- m dobavljiv še po prejšnjem tečaju nemške marke. proda: Ludvik Ileršič, Ljubljana Cesta 29. oktobra 13.
27103-29
Stružnico
najmodernejšo
200X1250 mm z Norton-omarico in vdelanim elektromotorjem, po starem tečaju nemške marke proda: Ludvik Ileršič, Ljubljana, Cesta 29. oktobra 13. 27102-29
Dopisij§.
Vsaka beseda 2 Din davek 3 Din. za dajanje naslova 5 Din najmanjši znesek 20 Din
Stanovanja
Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din
Enosobno
stanovanje
s kuhinjo ln pritiklinami iščem za takoj! Ponudbe pod »Takoj stan« na ogl. odd Jutra.
27079-21a
4 do 6 sobno
stanovanje
komfortno opremljeno, ali celo opremljeno vilo Iščem za 1. november. Eventuelno tudi na periferiji Ljubljane. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Profesor«
27173-21a
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din
Lepo sobo
tik opere, z uporabo kopalnice oddam. Na željo tudi s hrano Ogl od 11 in pol do 12. in pol. Naslov v seh posl. Jutra.	27184-23
Sobo
z dvema posteljama oddam v vili blizu medicinskih institutov. Pritlična, toda suha in zračna. Koblarjeva 15.
27191-23
Mirna soba
se takoj odda. Beethovnova desne stopnice, vrata 17. 27165-23
Dama v modrem
ki Je izstopila iz elektr. cest. železnice v petek ob tričetrt na 11 dop. izpred Leonišča naj se nemudoma javi pod »Strogo zaupno< na ogl Odd Jutra. 27202 24
Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali da anje naslova 5 Din Nnimaniši znesek 20 Din
Združenje mesarjev
in klobasičarjev
v LJubljani naznanja članom in cenj občinstvu, da bodo mesnice in mesarske stojnice ob nedeljah in praznikih zaprte in to za čas od 1 oktobra 1940 do 1. maja 1941-	26936 31
Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din
Pozor konfekcije!
Sprejmem v strokovno izdelavo vsa v damsko stroko spadajoča dela. Naslov v vseh x>osl. Jutra	27185 30
IZA VSAKO PRILIKO
najboljša m naj. cenejša oblačila si nabavite pri
Preskerju,
Sv. PETRA C. 14
t
Preminul je naš ljubljeni oče, soprog, brat in stric, gospod
Miškot Anton
nadsprevodnik drž. žel. v pokoja
Blagega pokojnika spremimo na njegovi zadnji poti v soboto, dne 5. oktobra 1940 ob 14. uri popoldne, izpred hiše žalosti, Ljubljana VII, Vodnikova cesta 15, na pokopališče v Dravljah.
Ljubljana, dne 4. oktobra 1940.
Žalujoči: Marija, soproga; Rudolf, Anton, Viktor, sinovi in ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
Vsem prijateljem in znancem, ki ste z nami sočustvovali, ko nam je umrl naš ljubi brat, gospod
Viktor N. Zalar
sekretar filozofske fakultete
vsem, ki ste ga v dolgi bolezni hodili obiskovat in tolažit in ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, naša iskrena zahvala.
Posebej se še zahvalimo vsem, ki so položili na njegovo krsto prelepe vence in šopke, predvsem še gospodu rektorju, profesorjem in uradnikom univerze, govornikoma ob odprtem grobu, glasbenikom v cerkvi in APZ za ganljive poslovilne žalostinke.
V Ljubljani, dne 5. oktobra 1940.
Dr. LUDVIK ZIALAR,
za vse sorodnike.
Urejuje Davorin Ravljen, — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant, — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.