Mj [HO
l uubttani. 26. ianuaria 1938
£ef® 51 - Ss&sj. ■4
Nmse mufmeefe bogastvo
Gozd je največje bogastvo slovenskega kmeta in tista »žetesuna rezerva«, iz katere črpa v najtežjih časih. Žai so bila zadnja ieta tako težka, da je moral v te rezerve prav globoko poseči iti da so se marsikje že prav močno zamajale, kajti izsekavanje je šlo marsikje že v preveliko škodo in bo trajalo sedaj nekaj let, preden se v tem pogledu zopet upomoremo. Kakor izgleda na prvi pogled zoprno, je pa ie res, da bo morala tu oblast nastopati precej strogo, da ne bomo sami uničili edinih trdnih temeljev, na katerih prav 13 prav stojuno.
(ilede na povedano je tudi razumljivo, da se tudi naša mlada KZ (Kmečka zbornica) dobru zaveda važnosti gozdarstva in je ustanovila poseben odsek, ki se bavi samo s temi vprašanji Ta je imel doslej že dve seji, pri katerih se jc konstituiral, obenem pa že tudi razpravljal o nekaterih prav važnih zadevah.
lak- je n. pr. obravnava! mere in sklenil priporočili, naj se odpravijo stare mere v klaftrah. culah itd., ki se jih pri lesu marsikje še vedno drže in kar je navadno ie kmetu \ škodo, kajti kupci se jim povsod upirajo Splošno in obvezno naj se uvedejo nieterske mere, in sicer za drva, kakor tudi za ostali le«.
Najvažnejše vprašanje, s katerim se je edsek navil, je bila pa naša gozdarska šola. i,. 1<)30 sta bili ustanovljeni pri nas HW za prav dve gozdarski šoli ali vsaj dva-oddelka: enoletna in dvoletna. Njiju namen je bil, dati gospodarjem večjih gozdnih posestev primerno strokovno izobrazbo, obenem bi pa tam dobivalo potrebno strokovno izobrazilo lahko tudi drugo gozdarsko oseb-je, ki ga je pri nas precej in stalno potrebujemo nov naraščaj. Toda dvorazredna šola, ki jo delovala v Mariboru in sta jo vzdrževali država in banovina, je bila že 1. 1932 ukinje-m»> češ da ni potrebna. Banovina jo je skušala
Na zborovanju katoliškega delavstva, ki je bilo pred kratkim v ljubljanski Delavski zbornici, je povedal minister dr. Krek, tudi
sledeče:
dolgoletne zahteve delavstva po social '"'i preureditvah so so pričele uveljavljati v zadnjih dveh letih, odkar je na odgovornem mestu 'sedanja 'vlada. Prijatelji in Nasprotniki priznavajo, da je socialna zako-"odaja v zadnjih dveh letih v Jugoslaviji bila najbolj plodovi ta in da je storila več, kakor Pa v vseh drugih letih, odkar obstoja naša
potem vzdrževatj na svoje stroške naprej, a lani jo je morala na zahtevo gozdarskega ministrstva končno le zapreti, češ da nima prave zakonite podlage, ker je stopila med tem v veljavo uredba'o organizaciji državne gozdarske službe. Ta uredba pa predvideva samo enoletne gozdarske šole, čeprav so se vse banovine v državi izrekle za potrebo tudi dvoletne šole Odsek je temeljito pretresal to vprašanje in sklenil zavzeti se še za nadaljnji obstoj tudi dvoletne gozdarske šole v Mariboru, ker je njena potreba očividna, saj je gozdarstvo vendar glavna panoga našega kmetijstva.
Zelo važno je tudi vprašanje gozdnih k a z n i. Naš centralizem je vprav neverjetno iznajdljiv in leto za letom dobivamo lx>lj ali oiaiij po tihem v Belgradu nove >fonde«, v katere se stekajo težke vsote iz vseli banovin, iz njih pa vsaj mi ne dobivamo skoro ničesar ali pa kake ponižujoče miloščine. Ttfko smo n. pr. plačali Slovenci 1. 1936 v ta belgrajski gozdarski fond, ki je namenjen predvsem za pogozdovanje celih 238.906 dinarjev, dobili smo pa iz njega za pogozdovanje okoli 50.000 din, vse drugo so pa lepo »ujedinilk v Belgradu. Nad vse umestno je zato stališče gozdarskega odseka K Z. ki zahteva, da se razdeli ta fond po banovinah in da vsaka banovina sama porabi, kar vanj prispeva.
Končno je obravnaval odsek še prepoireb-no revizijo lovskega zakona, ki je v škodo našega kmeta in naših kmečkih občin.
Zadnjič smo obravnavali delo predsedstva K Z, danes smo objavili par podatkov iz dela gozdarskega odseka. Tudi iz tega se naše kmečko ljudstvo lahko vnovič prepriča, da borba za kmečko zbornico ni bila zaman, da se ona dobro zaveda svojih nalog in da jih skuša že lakoj v svojem početku tudi vestno vršiti.
kraljevina. Vlada je v zadnjih dveh letih napravila to. kar so hotele neštete zahteve delavskih organizacij in delavskih zborovanj. Socialna zakonodaja v zadnjih dveh letih je izraz vladne in delavske volje. Česar niso mogle opraviti vlade, v kateri so bili tudi zastopniki socialne demokracije in zastopniki drugih socialnopolitičnih stremljenj, je naredila sedhnja vlada. Tukaj so zakotji in uredbe o minimalnih mezdah, o pomirjevalnem prestopku, o arbitraži, o pokojninskem zavarovanju zasebnih nameščencev, o starost-
nem zavarovanju delavstva, sanaciji rudarskega zavarovanja, zavarovanje proti brezposelnosti. To so postavke, ki jih je izvedla sedanja viada, da se je naša država uvrstila med države z najbolj socialnimi sodobnimi zakonodajami. Slovenski zastopniki pa so pri uvedbi te socialne zakonodaje uvedli še posebne slovenske zahteve in želje. O vsaki uredbi in želji se da govoriti in kritizirati, ct .'saki se da izreči sodba. Toda tisti iz delavskih vrst, ki napadajo tu socialni napredek v naše državi, naj jjomislijo, da pljujejo sebi v obraz. Socialna zakonodaja ni od včeraj, temveč je stara desetletja in vse te zadnje uredbe so bile stalne zahteve vseh delavskih organizacij. Razmere so še vedno hude in kapital ima še vedno težko roko. Nihče ne more trditi, da je odpor proti socialni zakonodaji manjši kakor je bil prej, toda vlada se tudi tega odpora ni zbala.
Ko smo prišli na vlado, smo našli gospodarske razmere stolčene do tal. Delavca so odpuščali na debelo, padala je proizvodnja, trgovina je nazadovala. Mi smo vse to nazadovanje ustavili in pričeli zboljševati denar, ne in gosjx>darske zahteve v državi. Oživili smo obtok in delo v državi. Državi smo obnovili kredit, ki je bi! prej zapravljen. Kljub temu, da so gospodarstveniki bili pri obnovi našega gospodarstva prisiljeni prevzeti večja bremena, smo vendar znali uvesti socialno politične zakone. V vladi so zastopniki vseh ustanov in vseh socialnih struj in naša vlada je predstavnica vsega naroda. V tako pestrem zastopstvu, kakor gn predstavljata naša vlada in naša stranka, je potrebno precej uvidevnosti na vse strani, da se uveljavi socialna politična zakonodaja. Pri vseh zakonih in uredbah smo strogo pazili na to, da nam noben nasprobiik ne bo mogel zločiniti naših socialnih ustanov. Naša socialna zakonodaja se da še izboljšati, kar dokazujejo življenje samo in pa računi.
O. minister se je mudil nato pri raznih novih socialnih zakonih in uredbah ter je naglašal, da je viselo rudarsko zavarovanj® med nebom in zemljo, doler ga ni sedanja vlada končno in trajno veljavno rešila. Obračunal je tudi s kritiko starostnega zavarovanja za delavstvo. To zavarovanje se bo dalo še izboljšati. Dalje smo imeli Slovenci večkrat v rokah socialno ministrstvo, toda nihče si rti upal razširiti pokojninskega zavarovanja za nameščence ua vso državo. Sedanja viada ja io vprašanje rešila, obenem pa se je slovenskim zastopnikom posrečilo obvarovati same« stojnost ljubljanskega pokojninskega zavoda. Pravilnik o inonopolskem delavstvu in o pokojninah je .'.boljšal položaj delavstva za 30 do 50%. Novi upokojenci bodo dobili tudi po 500 din pokojnine (viharno odobravanje). Slovenskim zastopnikom se je [»osrečilo pre-
Za pr®vice našega dieimusivo
ihiskm p Nemčiji
V nedeljo, 23. t. m., ob 9 dopoldne se je vrnil naš ministrski predsednik iz Nemčije. V Ljubljani »ta ga pozdravila fcirn dr. Natlačen in ljubljanski župan dr, Adlešič Črti* 20 minut se jc odpeljal dr. Stojadinovič proti Belgradu, kamor je prispel okrog 9 zvečer. Na železniški postaji je narod našega zunanjega ministra navdušeno sprejel. Navzoči so bili tudi predstavniki drugih držav, S prisrčno dobrodošlico je dr. Stojadinoviča v imenu celokupno vlade pozdravi! notranji minister dr, Korošce.
Dr, Stojadinovičevo pot v Nemčijo lahko razdelimo v tri dele: prva pot je bila uradna v Berlinu, sledil je obisk velikega szedtšča 'lesnike industrije Essena in končno obisk Mooa-kovega, ki ga .Nemci s ponosom imenujejo »glavno mesto gibanja«.
Sprejem dr. Stojadinoviča ns bil «a«so odraz drugačnega stališča Nemčije do naše država kot nekdaj, ampak tudi odraz (spremenjene vrednosti naše države v evropskem svetu: Jugoslavija pod sedanjo vlado jc postala velika, ker je krenila v zunanji politiki na lastno pot, S tem je naša država dokazala, da hoče biti enakopraven pogodbenik. Lahko rečemo, da
je Nemčija sprejela dr. Stojadinoviča kot predstavnika sebi enake države. Vodja nemškega naroda g. Hitler je časnikarjem giasao izjavil: »Jugoslavija mora biti velika, močna ia svobodna.« Torej j« pritrdi! jugoslovanskem« načelu v mednarodnih zadevah, ki se glasi: »Nikomur hlapci«. Ker naš predsednik vlade pri vodstvu zunanje politike ne pozablja tadi življenjskih gospodarskih vprašanj našega narodnega življenja, je gotovo, da bo uradni obisk dr. Stojadinoviča Nemčiji imel tudi v označenem pogledu za našo državo ugodne posledice.
Predaleč bi priMi, ako bi »Domoljubov im* čitaleljem v vseh podrobnostih opisovali veličastne sprejeme in navdušene svečanosti v proslavo dr. Stojadinovičeve^a obiska v Nemčiji. Dobri pozsmvalei trdijo, da se da le š® MussoKnijev prihod v »tretji rajh« primerjati z zunanjo sliko obiska ministrskega predsednika dr, Stojadinovtča.
Želimo da bi zmagoslavnemu pohodu našega zunanjega ministra v Nemčijo sledila dolga, mirna doba vsestransko najboljših odnošajev med prijateljskima državama.
Zahtevamo em&he pr&mee
Sodni postopek v civilnih pravdah za Srbijo ima v čl. 471 t. 4 a določbo, da se kmetu ne more prodati pet oralov zemlje, hiša z gospodarskimi poslopji in dvoriščem do izmere enega orala, plug dva vola, dva konja, krava, tO ovac, 5 svinj, 5 koz, mottka. szkira, kramp, kosa in toliko brane, kolikor je potrebno za kmeta m njegovo živino do nove letine. Ta določba je v smislu uredbe, s katero j« bil uveden Zakon o izvršbi in zavarovanje z dne 9. julija 1930, ostala še vedno v veljavi. Njen pomen je v tem. da se zadolženemu kmetu za-jatnči nekaj zemlje, tako da ni uničen njegov gospodarski obstoj,
Ta določba pa ne velja za Državno hipo-tekarno banko i« tudi ne za Privilegirano agrarno banko, ki imata pravico, da svojim dolžnikom, ki dolga ne plačajo, prodajo celotno posestvo brez ozira na omemjeao zakonsko določbo. Vendar pa je običaj, da tudi ti dve državni banki nista uporabljali predpravice, ki jima jo je zakon dal.
Po novi uredbi o ureditvi kmetsldh dolgov je namesto privatnih denarnih zavodov postala Privilegirana agrarna banka edini upnik kmetov. S tem bi torej srbski kmetje, katere je dosedaj ščitil § 471, t. 4 a bivšega sodnega postopka za Srbijo, izgubili to zaščito, ker bi Privilegirana agrarna banka tudi proti
njim imela ist® predpravice kakor proti svojim starim dolžnikom.
Kakor pa posnemamo po »Agrani misli«, se je izvršilni odbor Privilegirane agrarne banke oa svoji seji od 4. jaaisarja postaval izrecno na stališče, da Pravilnika Agrarne banke ni tolmačiti v tem smislu, <ia bi banka imela napram novim prevzetim dolžnikom predpravice iz čl. 471 t. 4 a. To svoje stališče utemeljuje izvršilni odbor s tem, da so kmetje preje najemali posojila pri bankah ta zadrugah v predpostavki, da jih ščiti § 47t, Za določbo tega paragrafa so vedeli upniki m dolžniki, s to določbo so računala in so pod tem pogojem sklepali pogod$»e.
K tofmačemju izvršilnega odbora Privilegirane agrarne banke ne bi smeli ničesar pripomniti ie bi čl. 471 veljal za celo državo. Ta pa velja le za bivšo kraljevino Srbijo, ne pa za ostalo državo. Dejansko pomeni to, da »porablja kmečka zaščita napram kmetom v naši državi dve meri. Srbski kmet j? zaščiten Se s § 471, kateri pa za ostale kmete ne Valja,
Zanimivo pa postane vprašanje te dvojne zaščite iz drugega stališča.
Naši kmetje morajo svoje dolgove v celoti odplačevati Privilegirani agrarni banki. Od njih bo banka svoje terjatve izterjala tudi s prisilno prodajo vsega njihovega premičnega in
preSti nevarnost, da bi tobačna tovorna omejila svoj obrat in odpušča!« delavstvo. Novi pravilnik p« bo stanje tobačnega delavstva kljub vsem oviram še izholjgai. Ker je Ljubljana v prvem draginjskem razredu, bo to zboljšanje v ljubljanski tobačni tovarni Se največje.
Ta napredek v nagi socialni zakonodaji je plod našega socialnega prizadevanja, ki je v nagem socialnopolitičnem načrtu. Hočemo, da bo delavčevo življenje urejeno in da bo delavec zaščiten v svojih človeških, delovnih to stanovskih pravicah, kot to zahteva nje-
2'
govo stanovsko in človeško dostojanstvo. V tem smislu nam mora vsak pritrditi, kdor ni zlobnež ali poklicni agitator proti nam. Na to svoje delo smo lahko ponosni in nikogar, kdor je pri nas, ne sme biti sram tega dela. Izbrisali smo enkrat za vselej, da smejo samo rdeči oii plavi govoriti o svojih zaslugah za delavstvo, ker niti ti niti oni fce morejo govoriti o večjih zaslugah, kakor jih ima katoliško delavstvo »a slovensko delavstvo in psi za bedne trpine po vsej državi. To zavest naj katoliško delavstvo odnese s tega »hoda v svoje tovarne in v svoje družine.
nepremičnega imetja. Drugače bo s kmetskimi dolžniki v Srbiji. Njim bo morala pustiti po § 471 predvideni del zemljišča,
V	kolikor ne bodo kmetje sama odplačali svojih obveznosti Privilegirani agrarni banki v toliki meri, da bo ta megla v reda plačevati obveznosti, ki jih ima napram deaarmm za-vodom, od katerih je te faaecke terjatve prevzela, bo morala prispevati država. Ker je torej po zakonu skrbskira kmetom del premoženja zaščiten pred prisilnim izterjavanjem, bo delež, ki ga bo morala na prispevkih Priviiegi-rani agrarni banki nositi država, sorazmerno večji, kakor pa delež, ki bo odpodel na ostale dele države.
V	državno blagajno pa prispeva cela država, slovenski del morda celo v večji meri kot pa bi to odgovarjajo pravični razdelitvi državnih bremen,
' Nič ni državi bolj sievarno, kot neenakopravnost.
Pohitite in poitenit® naročniki „SLOWE&fC&w
da boste deležni «e »d K Bngrad, razpisuje »Slovenec« z«	mtraiStiSceš
Nagrad® bodo razdeljene z žrekanjism pj'ed komisijo naročnikom dne 24, februarja 5938.
Do nagrajenega žrebanja imajo pravioo vsi do-cerfaafi naročniki, ki so dr da«vae£& »Slovenca« naročeni že najma<ai tri me«eco in »odo imeli naročnino plačano tudi za mesec, v katereoi be feftbamje.
Nadalje vsi novi aarofiatU, ki m aat-oč* a« <ine»(j<f.|Jt »Siovetsca« najajmoif s s, tri jssaec« m plačajo vsaj do 19. tabruasja 5933 trimeaeč&o ivv ročtiifto.
Vaš oni novi aetrožniki, k! eo že plačah tis-ročnim o za 3 aie*sscc, oiiraraijo pravico de žrebanja « prtitožitviijo datuma žrebanj« pogoji tos-«j s«o spreinenj-em.
Nagrade v skopni vrednosti nad 75.000 d i na r j i v ®o sledeče:
S. nevestine bala;
2.	Kottrn ©y«A« z izvrši ao erctaao vet
3.	S KO&uvih J^sce-plagovj
i. S bntopKrilaSltav;
5.	S radijskih snper-aperatovj
6.	2 pteataa *4r»}a;
J. 1 kompleten kslsistjs&i pdbor«
8 3 fotoaparata;
'>. 2 stenski uri;
tO 2 šepni ari;
15. 50 drstfiti lepih nagrad v vvodaostf pri-feSKao iiJm dinarjev.
V krs.tkem kojsto gfcjaviii ratebe, v katerii bode »Bj^rade razstavljene
Latisiižtv« »Stoveaea«,
Sloroitsfci dom
JE NAS CENENI POPOLDNKVNIK KI GA SVOJIM ČITATELJEM TOPI.4J PBfPOISOOA-MO IZHAJA VSAK DELA V M« #8 12 IS STANE MESEfNO SAMO !2 DINARJEV U ON80A, KI 81 NE MORfi »A8JOMT1 »SLOVENCA« IR »MLOVEN-MIO BOM« POPOUHO NADOMESTILO. PlftlTB S A ' DOPISNICI UPRAV« »SLOVENSKEGA DOMA« V LJUBLJANO, MJ VAM POftUB NEKAJ STKVUJK LISTA NA GOLEO
kaj je novega i
OSEBNE VESTI ..................
d Za novega ravnatelja nov«; realne gimnazije v Maribora je bil imenovan znani krščanski vzgojeslovec profesor J. Prijatelj d Podeljena je župnija Zagradec g. Feliksu Grčarju, kaplanu v Križah. Upokojena sta bila gg.: Peter Koprivee, župnik na Brez-nici, in Andrej Cesenj, župnik v Podgrada.
d 70 letnico je praznoval upokojeni pisarniški finančni ravnatelj Anton Jagodič v Ljubljani.
d BOlietnieo rojstva fe praznovala te dni vzorna krščanska žena Antonija Grum v Sla-pah pri Dev. Mar. v Polju. Bog živi vneto bralko »Domoljuba« Se mnogo leti
domače novice
d Zveza Slovenije r. morjem. Finančni odbor narodne skupščine je razpravljal o državnem proračunu za prometno ministrstvo. Sejo je vodil prometni minister dr. Mehmed Spaho sam, ki je o omenjenem proračunu podal tudi obširno poročilo, V svojih izvajanjih je med drugim tudi poudaril, da so za več novih železniških prog že izdelani načrti, tako tudi za novo progo Črnomelj-Vrbovsko, ki bo vezala Slovenijo z morjem.
d V Bclgradn je umrl znani pisatelj zabavnih povesti in iger Branislav Nučič. V mnogih svojih delih je prav krepko bičal politične in druge razmere današnje človeške družbe.
d Tujina je mačeha. Žo nekaj časa se ljudje h nekaterih naših krajev kar naprej odpravljajo v Francijo, posebno pa fantje. Tam delajo po gozdovih. Res jih je nekaj, ki se jim je posrečilo dobiti dobro službo, mnogo pa jih je, ki 30 z delom, še bolj pa z zaslužkom nezadovoljni in se kesajo, da so v tujino sploh odšli. Cuje pa se, dn so tudi mnoge ženske odpravljajo, da bodo na spomlad šle z otroci za možati Kako je v tujini, vam lahko povedo tisti, ki so se vrnili napol izžeti in iz-
mozgani ter seveda tudi brez denarja. Dobro premislite)
d Nove tablice za kolesa uvedejo pristojne oblasti. Nove tablice so nekoliko manjše od prejšnjih, toda bolj trpežne, ker so boljše izdelane. Za razliko od prejšnjih imajo nove tablice po dve rdeči zvezdici poleg Številke kolesa, banovine in okraja. Oblasti računajo, da je v vsej Sloveniji sedaj 138.000 koles, da pa utegne to število v kratkem narasti še na 187.000. Vsa ostala država nima toliko kolesi Taksa na kolesa, čeprav znaša letno samo o din, pomenja torej tudi davčno preobremenitev Slovenije, saj moramo računali, da bo država dobila najmanj 600.000—900.000 din letno samo na tej taksi, torej več, kot v vsej ostali državi. K temu moramo prišteti, da ima oblast tudi dobiček pri prodaji tablic, Za Ljubljano pridejo pri ugotavljanju koles in pri oddaji lablic ostali kraji na vrsto. — Zdaj znaša faksa na vozila: na kolo 5 dinarjev, 25 dinarjev na kočijo, 50 din za motorno kolo in 100 din avtomobil K temu je treba prišteti še stroške za tablico, za vozno dovoljenje itd.
d Ogromna skala se je odtrgala. Avto iz Delnic je peljal štiri osebe v Čabar. Na po-vratku okrog pol osmih zvečer so prešli vas Ložec. in zavili v sotesko reke Kolpe, ob kateri se vije cesta. Tedaj so začuli strašno lomljenje kamenja in oglušujoč tružč. šofer je ustavil .avto, da vidijo, kaj je. Toda groza! Za seboj so zagledali ogromno skalovje, kt se js valilo preko ceste v Kolpo. Prišli so jedva kakšnih sto metrov daleč od mesta nesreče. Tako so ušli gotovi smrti, ki je držala roka nad njimi. Skoda je velika, ker je porušen obcestni zid in poškodovana cesta. Promet je bil dva dni ustavljen, tako da ni mogel poštni avtobus dostaviti pošte, temveč so jo odpeljali z vozom proti Osilnici in v Čabar. Sedaj je zaposlenih približno 30 delavcev, ki čistijo In razstreljujejo ogromne skale.
d Moderno peč za apno povečujejo. Kakor je mnogim znano, je zagorski industrijalec Gvido Birolla, ki je skozi desetletja obratoval
}ia Dunaja so plombirali 850« kg težkemu slon« sob, 1'rncoJ priprav je bite treba aa ta nenavadno
operacijo.
z apnenicami v Zagorja, pred leti zgradi! » Kresnicah moderno apnenico. Zgradbo js dovršila neka nemška tvrdka, potrebno kamenje pa dobiva Birolla iz nasprotnega hriba Zapodje, ki leži v litijski občini. Prevoz tega kreaienčastega kamna pa oskrbuje čez Savo žičnica. Lansko leto je popolnoma opustil obrat v .Zagorju, kjer so staro peč že porušili, ker pa je bila prodaja apna v letu 1937 velika ter so se cene tudi precej zvišale (apno prodajajo največ v Banat, Bačko ter Srbijo), je g Birolla priče! sedaj povečavati svojo moderno peč v Kresnicah. Kot družabnik k temu podjetju je pristopi! g, Adolf Ribnikar iz Ljubljane, ki sodeluje prt tej apnenici r, vlogo 500,000 dinarjev,
ti Pri zaprtja ali pa pri raotojab v prebavi vzemite zjutraj na tešče kozarec naravne »Frani*josei« vode
d Tudi muslimani, so proti meSasiim zakonom, Časopis »Glasnik islamske verske za-jednice« priobčuje članek izpod peresa g, Fe-hima Spahe, brata prometnega ministra, o mešanih zakonih z ozirom na islamsko versko zajednico in jih odločno obsoja. Pravi, da je med muslimani samo še kmet odporen proti tej razvadi. Mešani zakoni da so za njihovo versko zajednico zlo, čeprav jih Serljatska sodišča trpe. Pisec hvali dubrovniški katoliški tednik »Narodna zavest«, ki je pozval hrvatske katoliške fante in dekleta, naj ostanejo zvesti svo^i katoliški cerkvi in naj ne sklepajo mešanih zakonov. Podoben poziv bi morali nasloviti tudi na muslimane, ki hočejo stopiti v mešan zakon. Na koncu pisec pravi, da muslimanska cerkvena sodišča sicer trpe, da s a musliman poroči z nemuslimanko, nikakor pa ni mogoče dopustiti, da bi se muslimanka poroči z nemuslimanom
d Sir po ca dinar in pol aa kilogram. Kmetice iz okolice Karlovcs imajo prevesi mleka, ki ga ne morejo prodati nikamor. Zato so začele doma delati sir in ga nositi na trg. Čeprav dobe za sir borne dinarje, vendar ga nosijo velike količine prodajat. Ves sir, kar ga prineso na trg, se kmalu proda. — Karlo-vec jo vendar na Hrvatskem! »Gospodarska sloga«, kje si?
d Ena »ameriška«. V vasi Veliki Ribar v okolici Lipljana živi Bahtijar Kožan, za katerega domačini pravijo, da je star 132 let. O njem je prišel glas v svet in nekega dne je do njega priromalo pisemce kar iz daljne Amerike. 30 letna Mary Pantes se je ponudila tema
3»
Dr. Stojadlnovlč, predsednik naše vlade 8 avojg soprogo v domači hiši.
i-
V neki šoli v MoatreaS« v samostana Sv. Hiacint® se je zgodila strašnR nesreča, zaradi kater« je razburjene vsa miaejiSka Kanada. Šolsko poslopje je pričelo goreti used poukom ter se j« aato z groznim truščera podrlo -z razvolia so potegu sli siajpirej t? otrok in nekaj učiteljev, nato pa >5 otrok. Razvaline so nadelane z debelimi ploSčacai ledu, ker je voda, ki s<? z njo gasili, takoj zmrznila, zaradi česar bad; ni biio mogoče gasiti požari, Skozi ledene pložče je bilo videti med razvalinami nekaj trupel, do katerih ai še bilo mogoče priti, ker so se moral« rf-ševsdna dela zaradi
novih nevarnosti voditi zelo oprezno. Med razvalinami hodijo starši ponesrečenih otrok. Poveljnik gasilcev je izjavil, da je bilo reševanje Zfclo težko, ker je ogenj objel stopnišče ter so otroci zaradi tega skakali skozi okna. Večina teh otrok je ob padcu umrla. Otroci so iz samostanske šole zbežali pod streho. Med silnim mrazom so brez moči ljudje z ulice nato morali opazovati, kako se je strop zrušil. Megla je ovirala reševanje. Samostan je preživljal 160 otrok. V bolnišnice so prepeljali dosedaj 20 ranjencev, ki so vsi zelo hudo opečeni. Pravi vzrok požara še niso ugotovili.
Matnzalemn za ženo. Starec je bil ponudbe vesel. Dal si je »spisati »ijnbavno« pismo, zraven pa je priložil še svojo sliko. (Nevesta je svojo sliko že zdavnaj poslala.} Tako ata se zmenila /a svatbo. D* bi bii mladi nevesti kar najbolj všeč, se jc Bab ti j ar začel boli pogosto umirati, očistiti si je d&t obleko in skoval že tisoč načrtov, kai bo vse. naredil z bogastvom, ki g s bo priženil. Nekateri pn pravijo, da se Amrrikanka sploh pokazala ne bo.
d Mrtvašnico so impsli. Stara mrtvašnica pri Sv Krištofu v Ljubljani je postala ono noč pr< J met skrunilcev in roparjev. V to na pol zapuščeno mrtvašnico, ki je prej podobna razvalini, kakor pa poslopju in ki že davno več ne ustreza sodobnim zahtevam, so poucči vdrli neznani vlomilci ter tam vse razbili in odnesli, kar je bilo količkaj koristuega. Tako so razbili tri stare cinkaste krste, ki so bile namenjene za primer kakšne nagle smrti in potrebe prevoza, razbili in odnesli so razne svečnike, krožnike, z oken in vrat so pobrali vse železje. sploh vso kovino, ki so jo našli v mrtvašnici. Vlomiti v to mrtvašnico Jim res ni bilo težavno. Mrtvašnica je na samem in vlomilcem je zadostoval samo krepek sunek v šibka okna ali vrata, pa so mogli notri. En« vrsta pa so bila tako in tako samo podprta. Tatviao so nedvomno izvršili zbiralci starih kovin in železj«. ki gre sedaj dobro v denar. To skronjenje mrtvašnice nas vnovič opozarja, kako od ve? je že sedanja mrtvašnic« in kako nujno potrebna je nova nodenia mrtvašnica pri Sv. Križu, ki jo bodo zgradili letos.
ti Koievski »kraj se razdelili na dva šolska. V preteklih dneh je ministrstva prasnete izdalo določbo, s katero se upravni kočevski okraj razdeli na dva šolska okraja. Prvi ko-fcrekl Šolski okraj bo obsegal šole južao od Kočevja proti Savski banovini Temu šolskem« okraju bo pripadalo 28 nižjih ljudskih ioT. Dmpi kočevski okraj bo pa obses?a! vse nižie in višje liudske Šoie severno od Kočevja in Dobrepolj. Prvesa bo vodil novoimeiiovani okrajni šolski nadzornik Fink, drugega pa dosedanji* okrajni šolski nadzornik Peterlin. Nesporno je. da bo ta razdelitev v veliko korist sr.ladine in ktitečkega ljudstva kočevskega ©k™ ia.
d Eoa delavska. Kar 21 stavk le biio v preteklem letu na ozemlja primorske baaovi-ce. V Tseh teh stavkah je bilo udeleženih okraj; 5000 delavcev. Delavci so v teh stavkah izgubili za 6.100.000 dinarjev na mezdah, pla-ht j»a so se jun kot stspeb stavke povečale za povprečno po 6 do 20 odstotkov. Paleg stavk so s® v velikem številu po;svil* tudi gibanit tn skl&tHev za vse veljavne pugodbe. Takih
gibanj je biio 51. udeležilo pa ee jih ie 7500 delavcev. Povišanje piač so ti delavci dosegii v večji meri kakor stavkujoči. Njim so »e mezde povečale za 15 do 27 odstotkov.
~MiiMomutimio^
skriti, ga je z motiko v roki počakala. Volk, ki je bil motno ranjen, je skotil aanjo, toda udarec z motiko ga je pobil
d Biti hoifejo ženice, !}ub"ee ne za kratek čas. Ustnice je <>dgrizla svojem« »obože. valcu« vdova Leposava Prvulovif, i. Sarajeva, pa kar sredi ulice. Leposavi je pred letom umrl mol 2 majhno pokojnino baje ni mogla shajati. Hitro se je seznanila z aekim Božidarjem in se % njim hotela poročiti. Toda vmes je prišel Mark« Devič, ki se je zaljubil v mlado vdovo. Z Devičem se je vdova rada zabavala po gostilnah. Ko sta ono nedeljo stopila v neko gostilno, se je pred njima na-nadejano znašlo Devičevo dekle. Čiui je vdova spoinala, da ima njeu oboževalec kar dve nevesti, je odpeljala Deviča na eesio, sa podrla na tla in ga neusmiljeno grizla po obrazu. Spodnjo ustnico mu je dobesedno odgriznila.
d Pri težki stolici, napetosti, glavobolu zaradi zaprtja, očisti ena do dve Čaši naravne »Franz-Josefove« grenke vode prebavne organe. »Franz-josefovo« vodo lahko jemljejo tudi bolniki, ki leže in jo imajo za dobro
KVAUTETKI GUMI ZA ŽVEČENJE Zdramita priporofato, ia se iemSje po T<afe«ros ob«do. Neprecenljive vredausti m kadilce m športnik* — Dobav* »e v vseh trgovinah Geeemaino aasittpstva km tovosmika se ož« Ageiii Gzmo, Zagrtfe, Valkn 73«. Tet 52-80
d Korajfno dekle. Volka je pobilo 16 letno dekle Spasa Vujoševič iz Gusinja. Dekle je šlo v sosedno vss po »eno, ko sredi ceste daleč pred seboj zagleda volka, ki je dirjal t»a-ravsost proti njej. Ker ee ni mogla sukamor
Res po mm MK pol in osr tdr S br ts»>. V M.
d Belgrajski velesejem. V dvorani trgovske zbornica v Belgradu je bil tretji redni občni zbor belgraiskega velesejma. iz poročil, ki so bila podana na občnem zboru, je razvidno, da so znašali stroški za prireditev prvega belgrajskega velesejma in za zgraditev potrebnih paviljonov 15 milijonov din. Odbor je dobil pooblastilo, da se lahko zadolži še za 3 milijone din za »popolnitev setmišča.
d Za rejre plemenskih svinj. Pišejo, da bo začete plemenske svinje v naši državi kupovati Nemčija. Dosedaj smo tjakaj izvažali 1p zaklane svinje, posebno one vrste, ki dajo veliko masti. Poleg Nemčije so biti Avstrijci. Cehi in Italijani stalni odjemalci takih svinj. Ni se pa Se zgodilo, da bt začeli izvažati žive plemenske svinje. Nemci so za poskušrtjo kupili le nekaj kosov plemenskih svinj, da bodo preizkusili, fe tudi v spremenjenih podnebnih razmerah uspevajo tako ko pri nas doma.
d Sreča v nesreči. Precej strahu so prestali ono soboto zvečer potniki, ki to se pe-
vzgoja
V bci^rajelaeHs prsaJmestra SNefasar« se je t* dni zgodil zločin, ki je globoko odjeknil v javnosti ia apazorii nase. naj ntero-dajni čisitelp posvete vrč panraoiO vzgoji na nsšik Šotah, ki ae mora tptt postaviti um pravo feriičaiitsko podlago.
Dragics JsejšČ, hčerka poStrnja aradmika, učenka	razreda jiimnnuzije, ste awt»-
iim starics v aaditfesa časa začela pritate-vati, da ftj> trsak točct na potit domov zakta-jejo nek? l«Bt»Maa. ZaiTteSi ieg« jo je pred itoe-vi hoilšl	pred žofc aier- starsjii brat
Radovaa, pmr tako fasusazijalec, ia jo »fweja-lial diraasv. Tako je Mo todi oni večer. V fetš-žiui Ajaaa J® R«dovan spazi? zbraoe tri ghn-tiazijcs, ter |® takoj p&rašsiil, sš.l	biti
to tisti, ki	' njegovo sestro, Zrni o te
stopi) mtdo fciifi« ia z&dcj ob Nasiioa Maaajo-viča « n*ht MdditMl pot s vvois sestro. Nno-movič jc t *va$ »eialmosHi. iMI »r* Ra-dovanotB in tsaa Miskovito zasadii bodalo as-ravn»?t v «rc*.. Ruknn se j« zfredit snartao zadet na pločnik ter v nekai minutah izdihnil Skupina treh gimsezijcev petošokseif, sted kt-
t«so je bil todfi Nataoovič, ae Je hitro razbe-itdtt sa vse strani ter i« Radona, ki fe medtem ie umri, ostal sam na ulici Policija, ki -e bila takoj obveščena o teta strašnem zločinu, je poslala svoje najboljše moči v preiskavo, ki je trajala celo aoč, ter je takoj začela iskati zločinca med petoiold VL gimnazije v Be!-£r*da. Pravega ziočiaca Naojtia NaMStoviča so izsledili šele nsakdaji dan. Na policijo gs ie prtvpdel namreč sama njegov oče, ki ga je usoda vsa let« 4e silno tepla Od sedtaSt obrok nm lih je nmrio šest zadnii iu pa k zdaj posta) morit««. Policije j« nUdotetacgt morilca pridržala v zaporih ter g« bo po končanem zaslišanju izročila prekkovakastmi sodniku. H« polk m i« sestra iuuoti«ne(;« Radovana izjavila, d« raorilca. še nikdar v svojem živlie-o*a m videl*, t« to verjetao iE6«iedova:i drajji faatslinš. Prt n;^«vanin	iz-
jtivil. da »i imel o»j»ena caoriti Radovara JanjiČB tear da »e je sestal s tovaršis starao zaradi tega. da bi z njimi «..meojai r&2»e pustolovske romane.
ljali po
Poljanski dolini s Poljanškovira avto '!"•■' Avtobus, ki vozi ob 9 zvečer ikoni buf. 1 „ ?iri ie blizu Poljan »{tod pečnons* PJCJ Zli zasukalo tako. da je .gledal M «i» proti Škofji Loki Cesta j« tam *elo " na ia ~ce m obcestnih kamnov, riier se je avtobus ujel, bi »e bil prevrnil na-
nost v PoljanSfico. Potniki «© se seveda "loo prestrašili- Avtobus pa se na ozki cesti Sl. mtLl obrniti nazaj sa je moral ritensko voziti nad 1 km do Poljan, kjer se je Žale .moče! obrniti
d Pri nas ni kuge nsed staj«. Prejšnji te-de« je bilo na zagrebškem trgu prodanih približno 3000 zajcev. Strokovnjaki zagotavljajo, j., so letos zajci prav izvrstni in da so povsem iažnjive vesti o nekakšni kugi med zajci. Tudi na zagrebškem trgu se pozna velika konkurenca divjačine, zlasti zajcev, govejemu, svinjskemu, zlasti pa telečjemu mesu. Zajci so po 25 do 36 din kos. Zagrebčani se tudi zelo sa-pimajo za jagnjetmo, ki jo kupujejo po 2fi do 28 din kg- Skoraj vsa jagnjeta pa porabijo gostilničarji, ki seveda jagnjeiino po gostil-nah prodajajo še dražje.
d Volitve obratnih utapniker so bile pretekle dni pri nekaterih tvrdkah v Ljubljani.
V	tovarni >lndus« (bivši Pollakovi tovarni) so dobili rdeči 4, katoliški pa dva zaupnika.
V	tobačni tovarni so si priborili rdeči 7. katoliški pa 4 zaupnike. V ljubljanskem Delavskem domu so dobili rdeči 1, katoliški pa 2 zaupnika, IJspeh katoliških je z ozirom na razmere zadovoljiv, da naravnost dober, če ugotovimo žalostno dejstvo, da se naši voliici tako v zasebnih podjetjih, kakor tudi pri državnih službah neredko zapostavljajo v korist rdečemu svohodomisel&tvu.
d Skrivnostno bobnenje. V vasi Jagnje-dovec blizu Koprivnice so kmetje že pred leti opazili, da pod hišo kmeta Kovačioa večkrat bobni. To bobnenje se pojavlja podnevi in ponoči. V poslednjem času pa ga je spremljalo žvižganje, da so ljudje od strahu prenočevali na prostem. Preplašeni govore, da bo bruhnil vulkan. Resnica je ta, da je tam izvirala [■red kratkim žveplena voda. Stvar bodo preiskali strokovnjaki.
d Sarajevsko žejno grlo. Nad 745.000 liho* vina so preteklo leto popili Sarajevčani. Povrh so izpraznili še 700 steklenic šampanjca, 760.0((0 iilrov žganja »rakije«, ki ima povprečno po 25 stopinj alkohola, 310.000 litrov piva in dobrih 6000 litrov likerjev.
d Ljubljana dobi stroj *a posipanje peska. V zadnji poledici so meščani občutili nevšečnosti. ki jih povzroča nenadna poledica. Ce bi cestno nadzorstvo poslalo vse delavce v nočni uri na ceste, da bi jih postili s peskom, bi po celonočnern delu komaj za silo pripravili prehode za pešce. Zato bo prihodnje leto mestna občina nabavila stroj, s katerim bo mogoče v najkrajšem času posuti vse slavne ulice s peskom. Ta stroj bo priključen na tovorni avtomobil, na katerem bo naložen pesek. Dva delavca bosta sipala pesek v stroj. "tr!>j pa bo pesek metal po cestišču. Tako bo mogoče tudi v takih primerih, ki so sicer rodkl, odpraviti neprijetnosti, ki jih povzroča Poledica.
d Ce imaš mošnjo v rokah. Nad 15 milijonov dinarjev so porabit; za ureditev hi za olepšavo znanega srbskega zdravilišča in le-ovisča Vrnjačka banja, kjer je bilo preteklo . 0 32.376 obiskovalcev. Najprej so dovršili Kanalizacijo, ki je prej tam niso imeli, potem so speljali nov vodovod, letos na bodo zgra-
Oglas je reg. pod S. Br. 181 od 1. III. 1837
dili poseben kanal, ki bo dovajal vodo iz bližnje reke, da bodo mogli zalivati cvetlične nasade v zdraviliškem parku. Izpeljali bodo tudi elektriko, postavili bodo pa tudi posebno majhno bolnišnico, v kateri bodo mogli operirati bolnike v najnujnejših primerih. Tudi ceste bodo uredili in jih asfaltirali.
d Plačilo tega sveta. Zagrebški mestni svet je sklenil nekoliko tepremeniti dosedanje obdavčenje mestnih psov v tem smislu, da bo za »kužke« sedaj treba plačati nekaj več. Ob tem je prišlo ua dan, da je v Zagrebu 306 lovskih psov, 1329 luksuznih in 3878 domačih, torej skupno 5513 psov. Poučeni krogi pa piavijo, da te številke še daleč ne predstavljajo pravega števila, ker je ta aH orii svojo dragoceno živalco skril pred neizprosnimi očmi davčnega izterjevalca. Poznavalci Zagreba pravijo, da se v zagrebških palačah in vilah lepo redi do 12.000 takih kužkov, ki uživajo izdelke meščanske kuhinje in sadove kapitalističnega družabnega reda. Psi čuvaji po crkavajo po predmestjih, kjer lepo privezani varujejo barake ...
d Z raaraeraiui na slovenskih železnicah sta, se bavila v skupščinskem finančnem odboru tudi poslanca JRZ dr. Soče in Gajšek. Poudarjala sta preobremenitev železničarjev v Sloveniji, potrebo izmenjave tračnic na progi Trebnje—Št. Janž \r* Grosuplje—Trebnje, tiagia.šala nujnost postavitve drugega Ura na progi Zidani most—Zagreb, in okrepitve proge Ljubljana -Jesenice. — Obširno sta govorila o železniškem uslužbenstvu ter prosila ministra, naj stori vse, da se denarni položaj železničarjev izboljša. Poslanca sta se zavzemala za čim prejšnjo zgraditev proge Črnomelj—Vrbovsko in za razširjenje ozkotirne proge Poljšane—Zreče.
d Pri zlati žili, bolečinah v križu, zastoju krvotoka jeter io nezadostnem izločevanju iz zoiea, nastalih vsled zapeke, 'se dosežejo vednu odlični uspehi z naravno »Franz-Jcsefovo« grenko vodo. Bolniki radi jemljejo preizkušeno »Franz-Josefovo« grenko vodo in jo dobro prenesejo tudi pri večkratni uporabi.
Ofil. M*, a br. mmiia.
d Za Haktžaae. Te dni je bil pri Sv. Andražu v Halozah shod, na katerem je govoril bivši minister Ivan Vesenjak. Ta je poudarjal delo ia skrb sicer maloštevilnih pa tem bolj požrtvovalnih ljudi, ki se trudijo pri banovini in v Belgradu, kako hi r®8ili 20.000 HaSožanov popolne gospodarske propasti. Trta v Halozah je ostarela in ne rod! več, kakor bi morala, da bi se delo izplačalo. No-
ben vinogradnik pa ne more v svoji sire* maščini niti misliti na obnovitev vinograda s lastnimi sredstvi. Potrebna je javna pomoč. Javna oblast naj v sedanjem izredno težkena gospodarskem položaju za vinogradnike, ko postarane gorice kar kričijo po obnovi in razcapani vinogradniški otroci stradajo, pomaga obnoviti vinograde z brezobrestnimi posojili in tudi z javnimi podporami. Poleg načrta za obnovo vinogradov je ljudi najbolj zanimal prepotreben načrt za načrtno gradnjo cistern s pitne vodo po strmih baioskšh gričih. Ljudje morajo vodo dostikrat nositi cele četrt ure daleč v strmino. Zaradi pomanjkanja dobre vode pa trpi tudi zdravje ljudi in domačih živali. S sorazmerno majhnimi stroški bi se dalo tu veliko pomagati in storiti veliko socialno delo za najbolj siromašne kraje Slovenije.
d Romanje »a Trsat. Rab in v Split (Hva») o Veliki noči isi o binkoStih priredi »Družina božjega sveta-', Ljubljaaa, Sv Petra nasip S7. ki pošlje navodila zastonj. Posebne ugodnosti za prve priglašence-pladnike.
d Poštna hranilnica lepo napreduje. Poštna hranilnica je pokazala leta 1937 izreden napredek v vseh svojih poslih in je s svojimi uspehi presegla vsa prejšnja leta. Celotni promet v vseh računih je prekorači! 300 milijard din. To se pravi, da je na vsak delavnik prišlo več kot ena milijarda prometa. V tem velikem naraslu poslov se vidita hkrati tudi splošno blagostanje in procvit narodnega -gospodarstva pri nas. Števiio hranilnih viagateijey je posfccčikt na 475.000, hranilne vloge pa na 1.250 milijonov din, to je v primeri s hranilnimi v loga ms leta 1936 za 200 inilijonov din več. Vloge na čekovnih računih so znašale 1.840 milijonov din, skupni znesek vlog na hranilnih in čekovnih računih je pa prekoračil 3 milijarde din. Čisti dobiček jo znaša! za leto 1937 dn 6i,4«4.516.42.
d Na stoj IŽfi. rojstni je »url Savo Mališič ia vasi D<»lae pri Beranah v Črni gori. Pil ni nič, le kadil je strastno. Še do nedavnega se je Kotil vsakega dela: cepii je drva, skrbel aa živine in delal or. polju. Kijrtb visoki starosti je imel izredno dober spomin. Vedel je povedati veliko o ?seh dogodkih, a vojskah, narodnih pesmih, o junakih. Vse živlejnje je ostal samee, in nikdar mu nI bilo življenje je ostal samee. in nikdar mu ni bilo ščino ae je pretolkel prav do 125. leta starosti in šele na 12tt. rojstni dan je podlegel -oslabelosti srca.
d Celo odvetnika lahko ukradejo. Hranilno knjižico z vlogo 8-t.OOO din je odnesef
neznani vlomilec iz pisarne zagrebškega odvetnika dr. Markulina. Odvetnik je šele pred dnevi zapazil, da mu je iz blagajne zmanjkala
knjižica, ki ni bila njegova, temveč last neke stranke, ki je za stroške sodnijske obravnave založila pri odvetniku svojo vložno knjižico. Ko je dr. Markulin stojiil vprašat v hranilnico, so mu povedali, da je nekdo že pred 1 meseci dvignil celo svoto. Policija je prijela odvetnikovo uslužbenko, vendar jo je izpustila, ker za njeno krivdo ni bilo nobenih dokazov.
,1 Brc/, težav deluje Darmol. R temu prijetnost pri uporabi: nobenega kuhanja čajev, niti požira-nia kroglic in ne grenkih soli. Darmol je okusen kakor čokolada. Ne poskušajte z nepreizkušenimi preparati, temveč uredite svojo prebavo s priljubljenim odvajalnim sredstvom Darmol. Dobiva se t vseh lekarnah. — Reg. 25.801-37.
SZ DOMAČE POUTŽKE
d Čudna »kmečka država«. Vodstvi Hrv. seljač. stranke in Sam. dem. stranke sta sestavili kandidatno listo za volitev senatorjev v savski banovini. Za kandidate so postavljeni: inž. Avgust Košutič. dr. Krnjevič, dr. Milan Kostič, dr. Pernar in prof. Jetašič, kot šesti pa kmet Srdovič, ki pa verjetno — ne bo izvoljen.
171HJ % Vam nudi Cesilralsia srlnarssa. uisDifana.
mmmmmsmaKmunm * svoji posodi najugodneje.
d Verski mir ali vojna? Pravoslavni škofje naše države so se ono soboto sešli v Belgradu. Na zasedanju bodo najbrž ukrenili kaj važnega in za verski mir v naši državi nujnega, ker je na drugi strani tudi vlada sklenila, da ne bo silila k izglasovanju kon-kordata, niti starega uiti novega, niti sploh kakega konkordata. Izjavo v takem smislu je dal nedavno notranji minister dr. Anton Korošec. Vprašanje konkordata je s tem spravljeno z dnevnega reda, z njim vred pa razni neprijetni dogodki, ki so jih v protikonkor-dateki gonji izzvali prenapeti srbski politiki in nekateri pravoslavni cerkveni dostojanstveniki. Kljub pametnemu koraku, ki ga je Btorita vlada, pa se še vedno — sicer v zmanjšanem obsegu — širijo letaki hujskajoče vsebine, ki nekateri prihajajo iz vrst pravoslavne
duhovščine, Letaki so seveda brezimni. Ne samo v Belgradu, ampak tudi v vsej državi in v inozemstvu zato z zanimanjem pričakujejo sklepov pravoslavne skupščine.
d Zagrebški »Obzor« napoveduje znatno »prekuvacanje« v nekaterih obstoječih političnih strankah. Po njegovih napovedih je pričakovati, da se bodo zlasti pristaši JNS skušali rešiti v JRZ. Imenovanje Petra Živkoviča za predsednika stranke jim je dajalo zadnje upanje, da bi mogli v svoji stari stranki doseči tiste boljše čase, po katerih edino hrepene, to je, da bi prišli bližje oblasti. Kmalu pa je to upanje splavalo po vodi in sedaj se že skušajo vsak po svoje rešiti pod varnejše okrilje. Zlasti je to opažati v prečanskih krajih, ker med Srbi itak ni imela bogve kaj pristašev, razen tistih, ki jih ji je prinesla oblast sama. Tako je opažati zlasti v Dalmaciji, da pristaši JNS skušajo pr;ti v JRZ, »Obzor« pravi, da bi v to zatočišče prišel rad iudi doktor Kramer s svojo družbo, pa zaradi posebnih političnih razmer nirn^ tioanja, da bi bil sprejet.
NESREČE
d Smrtna nesreča aa kamniški progi. Kamniški vlak je preteklo nedeljo na Ljubljanskem polju do smrti povozil 30 letno Franjo Colaari iz Ljubljane. Nesrečniea je šla z 2 din po časopis. Gosta megla I® vzela mladi ženski razgled nad progo, ki bi jo morala prekoračiti. Franjo je zgrabil stroj in izvršil svoje strašno delo,
d V blatu se je zadušil. Posestnik Janez Perko od Sv, Lucije pri Begunjah na Gorenjskem je ono popoldne odšel od doma v bližnjo vas Mlake k Šolarju Jožefu, s katerim sta se pogovarjala zaradi podiranja nekega hrasta. Potem sta šla na dom Janeza Perka, kjer sta popila 2 litra sadjevca. Od tu sta pa še odrinila v bližnjo gostilno, kjer sta popila vsak kozarček žganja. Kasneje se je Šolar poslovi! od rajnega in ga samega pustil v gostilni. Doma so ga pogrešali, ga iskali, toda šele zjutraj ga je našel neki posestnik iz vasi Hlebce, ki je šel po kupčiji za živino. Perka so našli 200 m oddaljenega od najbližje hiše, ležečega na trebuhu na občinski cesti, ki je tam precej strma. Ležal je z glavo naprej po strmini zarit v blato in pesek tako, da se je
Tudi malim otrokom hočejo po zimskih letoviščih privoščiti malo zimskega veselja.
najbrž zaduši), ker so bila usta in nos v blatu. Ko je padel na cesti, se je najbrž onesvestil j in se zadušil.
d Dve deklici pod ledom. Pred kratkim i sta dve deklici, 10 letna Jelka in 7 letna Bo- j žica, hčerki delavca M. Smontare iz Starega- j grada pri Koprivnici, obiskali svojo bolno , mater v mestni bolnišnici v Koprivnici. Ko sta se vračali domov, sla šli po bližnjici čez zamrzli potok Koprivnico. Ko sta se drsali čez potok, se je pod njima vdrl led in obe deklici sta utonili pod ledom. Ko je nesrečo odkril neki delavec, sta bili obe deklici že dobro uro pod ledom, tako da ju ni bilo mogote več rešiti.
d 16 letno dekle pod smrtonosnim kolesjem. Na železniških tračnicah proge med Bohovo in Teznim pri Mariboru se je odigrala J v poznih urah neke noči zagonetna žaloigra. Ko je šel zjutraj progovni preglednik po progi iz Hoč proti Teznu, je že od daleč opazil v j bližini Bohove med tiri od vlaka povoženo | truplo. Pristopil je bliže ter je ugotovil, da je s eden od nočnih vlakov povozil mlajšo žensko. J Truplo je bilo strahovito zmrcvarjeno. Ugo- a tovili so, da se je ponesrečila 16 letna služ- J kinja Terezija Fridl iz Rogoze, ki je bila usluž- j bena pri gostilničarju Rotu v Razvanju, Ni pa že ugotovljeno, na kakšen način in zakaj jc prišlo mlado dekle pod kolesje vlaka.
d Pri premikanju tovornih vagonov na mariborskem kolodvoru se je nevarno pone- I sreči! 31 letni železničar Jožef Korošec. Zgra- j bila ga je lokomotiva ter ga potegnila poi kolesa. Revežu je zdrobilo levo nogo, več re- | ber ter je dobil tudi močne poškodbe na 1 glavi in rokah. Reševalci so ga spravili v bol- | nišnico.	i
d Grdo maščevanje. Na gostiji Ivana in | Magdalene Reininger v Zgornjem Hlapju Pr> 1 Sv. Jakobu v Slov. goricah je nastal sredi j noči, ko so bili avatje najboljše volje, nena- k doma požar v seniku, ki se je bliskovito raz- | širil na vsa poslopja, ki pripadajo domačiji. | Okrog 2 popolnoči, ko je iz hiše odmevalo J vriskanje in petje veselih svatov, se je ne- g nadoma posvetilo in že so šinili ognjeni zub* >
Mladi egiptovski kralj Faruk se je t« dni poročil s hčerko svojega visokega uradnika in bogataša Farido. Žemn je star 18 ie! .»Mesta pa 16 let. Ob poroki so bile velike parade.
Mislila je, da
-- . 'Lv 'V"'*'
je Stanko-tava srajca bela...

tiii!
Hi jz gospodarskega poslopja. Bliskovito se jc ogenj razžiril Se na hišo, ki jo tako naglo v/plaintela, da na reševanje apkrfj ni bilo misliti. Prestrašeni so se svatje razbežali na vse vetrove, ženin in njegova mlada žena pa «ta si otela snino to, kar sta Imela na sebi. VS(. drugo so uničili plameni. Žalostna sla se morala ]>otem zateči k sosedom ter jih prosili /.a zavetje, škoda je zelo velika ter je le deloma pokrita z zavarovalnino. Pa še to ne tii dobili, če se ne bi bile že pred Reinin-gerjevo poroko širile po okolici vesti, da se hoče nekdo maščevati. Nevesta je bila zaradi tega v strahu ter je silila v svojega bodočega moža, da jo dal svoje imetje zavarovati ter je zavarovalno vsoto tudi takoj plačal. Previdnost se je izkazala kot umestno.
d Našli so ga. Poročali smo, da je v Sil-veslrovi noči neznanokam izginil v bližini Sombora bogati posestnik D en oš Szenzo, ki se je najbrž z avtomobilom iu svojim šoferjem prekucnil iz avtomobila v prekop. Szen-ziia so iskali skoraj 20 dni, nazadnje so ga našli ribiči iz A patina., ki bodo tudi dobili obljubljeno nagrado za najdbo trupla.
d Žrtev požara. Pri Sv. Ani v Slovenskih goricah je neko noč izbruhnil požar v viniča-riji 32 letnega Valentina Šobra. Sobrova družina je po polnoči že trdno spala in so jo šele sosedje zbudili iz sna. lliša je bila trenutno vsa v plamenih. Žena se je z otroki v zadnjem trenutku še rešila in pritekla na dvorišče, ravno ko se jo tramovje že sesulo. Prosila je moža, naj odpre vrata v hlev, kjer je bilo nekaj prašičev in kokoši. Ko je mož stopil k vratom, se je tramovje zrušilo in ga pokopalo pod seboj. Dobil je silne opekline in so ga reševalci komaj rešili., da ni zgorel pod ruševinami. Meso n»u je na več mestih kar odstopilo. Požar je uničil hišo m gospodarsko poslopje, v katerem so zgoreli tudi trije praSiči in vse kokoši. Ljudje so si komaj reš*i življenje. Šober bo težko okreval.
d Če brivec znori. Te dni se je v hiši protestantovskega župnika v Bačkem Petrov-cu odigrala strahovita borba med župnikom Mirkom Petrovičem in pobesnelim brivcem. Na vrata pisarne je pozno zvečer nekdo pci-trkal. Ko jo župnik vrafa odprl, je planil v so!k> z velikim nožem v roki brivec Jovan Vrbovski. Župnik je komaj skočil v sosednjo sobo, vendar je bil brivec takoj za njim. Tali') sta pritekla v sobo, kjer sta spali župni-Wivi služkinji. Ti dve sta se ob ropotu prebudili in skočili skozi okno na cesto. Ena Si i1' pri tern zlomila nogo. Vseeno pa se je privlekla do soseda Martina Bedeja, ki je 'akoj stekel k župniku v pomoč. Prišel je ravno o pravem času, ko je brivec hotel zatulili velik nož v župnika. Bede je brivca od zadaj prijel in potegnil nazaj. Toda besni brivec se je bliskovito naglo obrnil in zasadil nož v Bedeja. Brivca je ukrotil šele Bedejev sin. ki je pritekel v sobo s samokresom v roki in brivca ustrahoval. Brivca so zaprli in ugotovili, da se mu j% zmešalo.
d Dva, ki sta imela smol«. V Pamečah pri^ Slovenjem Gradcu ae je pripetila nesreča, katere žrtev sta postala irgovski potnik Cafula Franc iz Celja in dr. Strnad, zdrav.-"ik javne bolnišnice v Slovenjem Gradcu, afufa Franc se je peljal z avtomobilom po trgovskih opravkih iz Šlovenjega Gradca. V Pamečah, ko je hotel izstopili iz avtomobila, maje spodrsnilo ter je padel po tleh in si | močno poškodoval hrbtenico. K ponesrečencu i Se je takoj pripeljal zdravnik dr. Strnad iz
.<.dokler ni vzel na rame Jernejčka, katerega mati pere z Radionom!
Tudi če ste le enkrat videli, l<al<o lepo belo Radion pere, ne boste nikoli več zadovoljni z navadnim pralnim sredstvom. V primeri z »Radionov« belino« izgleda vseka druga belina sivkasta. Njegova skrivnost je v tem, da vsebuje Radion posebno dobro, s kisikom prepojeno Schichtovo milo. Kisikovi mehu rčki pronicajo pri kuhanju skozi celotno tkanino in se ne izognejo nobenemu vlaknu. Radion gchjchtov odstrani temeljito tudi nesnago, p^	p	» m
ki se z navadnim pranjem ne lUP i jI 11 |T Ji lfl|fl da odpraviti. Kupite še danes » »»»mJP R ^mp » * Radion za prihodnje pranje. jj3©iT© SO!
Šlovenjega Gradca, ki mu je nudi! prvo pomoč. Ko pa je hotel ležečega dvigniti, Jriu je na poledenelih tleh spodrsnilo in si je zlomil pri padcu nogo.
d Razne nezgode. V Mostah pri Teha.fju je padel pri delu preužitkar Mulej Avgust in
si zlomil nogo pod kolenom. «— Ko so je peljal 28 letni splavar Leskovžek Luka is Mozirja v Nazarje, je padel tako nesrečni^ da si je zlomil roko v zapestju.
V vsako hišo »Domoljub a«l
r
RAZGLED PO SVETU
Bratomorna volna v Španiii
Po desetdnevnem počitku na bojišču pri Teruelu v Španiji zopet grme topovi. Pričela se je aova doba borbe za Teruei. Pobuda je tokrat v rokah Francovih čet. Iz poteka dosedanjih bojev je razvidno, da hoče general Franco po načrtu osvojiti vso okolico Teru-ela, nakar bi mu to važno mesto padlo samo v roke. Ta cilj imajo silovite borbe, ki so se v pretečehem tednu odigravale na gorovju Celadas in Muleion, to je med cestama, ki vodita iz Teruela: ena proti mestu Tortajada ob reki Alfambra, druga pa proti severo-zapadu v smeri Saragose. Med terna dvema cestama je gorski sklop, ki ga v vsej dobi državljanske vojne Francove čete niso mogle zavzeti in je bil silno utrjen. Sredi onega tedna pa se je po siloviti pripravi s topovi
Francovim četam posrečilo zavzeti to važno višavje m prodreti v dolino reke Alfantbre, v kateri so zavzeli mesto Tortajada. 8 km severnovzhodno od Teruela. V teh bojih so imele rdeče čete, sestavljene skoraj izključno iz mednarodnih komunističnih brigad, velikanske izgube. Beli so t?|elj okrog 800 nasprotnikov in zaplenili nad 200 strojnic. V zadnjem času so nacionalistični aeroplani bombardirali Barcelono in Valencijo, komunistični pa Salamanko. Na obeh straneh so bile velike človeške in druge žrtve. Nacionalisti so spuščali bombe, ki so prodrle sedemnadstrop-uo hišo in se šele v kleti razletele, da od poslopja tj i ostal kamen na kamnu. Francove čete pri Teruelu napredujejo in so osvojile v 3 dneh 50 kv. kilometrov.
Vojna na Daljnem vzhodu
Na Daljnem vzhodu se jc borba med Kitajci in Japonci zaostrila v toliko, da sedaj vemo. kako daleč misli Japonska iti. Japonska vlada je jasno izpovedala, da hoče enostavno sedanjo kitajsko vlado uničiti. Na mesto njene oblasti pa hoče na kitajskih tleh postaviti novo vlado, ki bo Japonski prijazna in ki bo voljna pod vodstvom Japonske ustanoviti veliko skupnost vzhodnoazijskih narodov, ki hočejo biti gospodarji na svojih tleh. Japonska je pripravljena na dolgo vojno. Na ogromnem ozemlju, ki si ga je že osvojila, že postavlja začasne vlade in organizira novo upravo. Pri velesilah Ei. opažamo nikakšne nagnjenosti, da bi se v te vojno vmešale — ker za to še niso pripravljene — edino pri Sovjetski Rusiji smo opazili znake nemirnosti. Ko hodo velesile pripravlje-
AVSTRIJA
s Glas iz Korotana. ¥ vasi Želučc ob Dravi sta odšla v večnost Čepečnjakov oče Žnidar Matevž in Lukijeva mati Roza Sitar. — Na žalost moramo sporočiti v svet vest, da se morajo otroci iz Kota, ki obiskujejo šolo na Baj-tišah, posluževati edinole nemške pisave in so zaradi tega popolnoma nesposobni brati in pisati slovenske besede. To je vnebovpijoč greh. Na Jezernici pri Hodišah je zapustila ta svet 93 letna Ana Leskovnik. — V večnost je odšel v Beli pri Železni Kapli Bcrtinov oče Anton Novak. — Največ je na Koroškem gostilničarjev, namreč 3890, kroja čev je 2173, čevljarjev 1502. — Lani je bilo vseh tujcev v poletni dobi ca Koroškem 312.020. V primeri s predlanskim se je znižalo število za okroglo 10.000 oseb. — 45% vseh državnih naslavljencev ima mesečno plačo pod 200 S (okrog 1600 din). — Pogorelo je gospodarsko poslopje posestniku Goischidu pri Mostiču.
KATOLIŠKA CERKEV
s Položaj katolištva v Franciji. Pariški pomožni škof msgr. Beaussart se mudi U dni na Dunaju in je imel r.a povabilo katoliških štu-
ne, bo Japonska že dosegla svoj poglavitni namen. In potem se bo zgodovina razvijala dalje.
Neizprosna borba Japoncev se torej nadaljuje. Zlasti so se v zadnjem času razvile hude borbe za železniški vozel pri Sučanu. Najprej so Japonci skozi šest ur bombardirali s kanaai kitajske položaje, a so kitajske čete ogenj vzdržale. Takoj po ustavitvi artilerijskega ognja je japonska brigada tankov, ki je štela skupno 1000 tankov, začela prodirati proti kitajskim položajem. Kitajci so se umaknili ter nato pognali v zrak polje min, čez katerega so prodirali japonski tanki. Nad 100 japonskih tankov je naenkrat zletelo v zrak, večina pa je bila tako poškodovana, da ni bila več za nobeno rabo, Japonci so se nato s tanki, ki so še ostali nepoškodovani, umaknili nazaj.
dentovskih društev predavanje o položaju katolištva in Cerkve v Franciji. Msgr. Beaussart je dejal, da je ta položaj za marsikoga, ki opazuje dogodke v Franciji od zunaj, uganka. Nekateri vidijo v današnji Franciji velik napredek verske misli, druga pa trdijo, da jc Francija v glavnem velika svobodomiselna država. Francoska Cerkev in katoliška vera sta doživeli usoden trenutek v začetku 20. stoletja, ko so svobodomisleci izvedli ločitev Cerkve od države. Toda ta trenutek je bil na drugi strani naravnost blagoslov za poživitev verske misli, zakaj katoličani so se zavedali, da jc glavna njihova naloga ne vzdrževanje zunanjih postojank, ki so jih imeli, marveč misijonarjenje v francoski razkrisljanjeni javnosti in družbi. Niso si dali vzeti te naloge in katoliška Cerkev je po dolgih težkih ietih spet dokazala svojo duhovno moč in postaja danes od dneva do dneva močnejša. Njen razvoj vzbuja najlepše nad® kljub zunanjemu mračnemu videzu,
ITALIJA
s To m oao. Pred tremi leti je bilo v Rimu sklenjeno, da je treba na vsak način skrbeti za to, da število rojstev ne pade in da se na Ia načm italijansko prebivalstvo čim bolj pomnoži. S tem ukrepom so predvsem hoteli za-
4S
uphva na v«s organizem« Dobro sredstvo za odvajali, ki zanesljivo deluje in ima prijeten okus, j«

deti v živo tako imenovano »belo kugo«, ki je, čeprav še ne v toliki meri, kot n. pr. v Franciji, zagrozila tudi Italijanom. Vlada je v ta namen odobrila precejšnje vsote denarja za tiste, ki ne morejo stopiti v zakon zaradi siromaštva in za one, ki imajo veliko otrok. Uredila jc številne skupne poroke, ki naj bi bile manifestacija neizprosnega boja proti »beli kugi«. V treh letih je italijanska vlada izdala v ta namen nič manj kot 200 milj. lir. V zadnjih treh mesecih je poklonila ženinom in nevestam precejšnjo vsoto 10 milj. lir. Pri nas pa včasih pravijo: »Zakaj se tak človek poroči, če vidi, da niti sam ne more živeti...« — Po 24 letih se je vrnil iz Rusije v svojo domovino v Otlico pri Ajdovščini Anton Bratina, ki je pripadal 47, avstr. pehot, polku. Bil je v Rusiji še pred dvema mesecema. Tamošnje razmere slika naravnost v obupni luči. Naši komunisti pa bodo navzlic temu trdili, da je v Sovjetiji raj in nc pekel.
FRANCIJA
s Mladini vsega sveta je govoril po radiu predsednik francoske poslanske zbornice Her-riot in jo pozval, naj letos dela z vsemi silami za ohranitev svetovnega miru, Mir bo mogoče obdržati !e, če bodo po vsem svetu zrasli novi ljudje, ki bodo apostoli miru. — Francija ima petkrat manj letal, kakor jih imata Nemčija in Italija. Vrh tega sc njena letala dvakrat počasnejša od nemških in italijanskih. Z$to ni misliti, da bi Francija mogla danes vzdržati skupni napad Nemčije in Italije. Verjetno je, da bodo zaradi tega začeli Francozi kupovati letala v Ameriki. — Novo francosko vlado jc sestavil Chautemps. V njej so v glavnem radikali. Socialistov ni v vladi, a jo bodo menda podpirali. Komunisti pa so čislo na »dilci«. Nova vlada se je predstavila parlamentu. Pri glasovanju o zaupnici je vlada dobila ogromno večino. Zanjo je glasovalo 501 poslanec, proti izjavi 1, komunisti in skrajni desničarji pa so se zdržali. Za vlado so glasovali radikali, socialisti ter zmerna desnica. Iz tega prvega uspeha sklepajo, da si je vlada dobila naklonjenost tudi pri opoziciji s tem, da se je rešila komunistov.
ANGLIJA
s Kako se bo borii London pred letalskimi napadi. Angleški obrambni načrt posvečuje posebno pozornost vprašanju, kako zagotoviti varnost pred zračnimi napadi v prestolnici države, Londonu, Nenadni letalski napad na to milijonsko mesto bi imel usodne posledice za vso Anglijo. Zaradi tega so angleški letalski strokovnjaki izdelali poseben načrt za zračno obrambo Londona. Po tem načrtu bodo zgradili veliko število balonov, ki bodo privezani okrog in okrog mesta iu bodo nosili ogromne jeklene mreže. Baloni bodo stali v višini 3000 do 4000 m, torej tako visoko, da bombardiranje iz ie višine že ni več zanesljivo. Mreže bodo omogočile ali pa vsaj otežkočile sovražnim letalom dostop nad mesto. Letala se bodo morala
dvigniti nad 4000 m visoko, če bodo hotela priti
nid Lotido"' Ponoči pa bo zaradi t«h mrež vsak napad nemogoč, 8 čemer bo mesto obvarovano najstrašnejših vojnih presenečenj. V londonski okolici že grade velike lope za spravljanje teh balonov. Za službo pri njih in pri mre-ža|i bodo potrebovali kakih 5000, nalašč za to jzvežbanih letalcev in mehanikov.
s Drobiž. Znano jc, da Roosevelt zelo mnogo govori svojemu narodu in vsemu svetu po adiu. Prav tako pa se neprestano poslužuj radia znameniti katol, pridigar Coughlin {K&-glcnj, ki je zadnje čase začel neustrašeno napadati tudi Roosevellovo politiko. Zgodilo pa se je, da sta oba slavna moža imela svoje govore določene na ist uro Coughlin je spoznal, da bi kljub svoji neizmerni priljubljenosti pri poslušalcih radia — in to je v Ameriki vsaka hiša — vendar morda komaj polovica poslušala njega mesto Roosevcita. Pisal je torej v Wa-shington in prosi! predsednika naj svoj govor preloži na kak drug čas, Roosevelt pa ga je prosii naj se raje on umakne. »Vi boste govorili samo Združenim državam Amerike, jaz pa raz-druženim državam vsega sveta.* Nakar se je slavni pridigar vdal. — Ameriška vlada naj kupi vse stare avtomobile in jih kot staro železo porabi pri gradnji novih bojnih ladij. Tako bi šla iz prometa vsa stara vozila in tovarne bi imele dosti rio«ega dela. To predlagajo lastniki avtomobilskih tovarn.
RUSIJA
s Nova sovjetska vlada. Na seji 19. januarja 1938 je vrhovni svet URSS izvolil svet ljudskih komisarjev, ali z drugimi besedami, rusko vlado. Predsednik je Molotov, podpredsedniki Čubar, Mikojan in Kosor, komisar za gospodar-
ski načrt Voznesenski, zunanjepolitični komisar Litvinov (za katerega se Stalin dolgo ni mogel odločiti, ker ga je delal odgovornega za poraz sovjetske politike v Evropij, za notranjo politiko Ježov, za vojsko Vorošilov, za mornarico Smirnov, za težko industrijo Lazar Kaga-novič, za mehanične konstrukcije Bruskin, za državnoobrambno industrijo Mihael Kaganovič (Lazarjev brat), za prehrano Gulinski, za lahko industrijo Hlestakov, za gozdno industrijo Ri-jov, za železnice Bakulin, za vodni promet Pa-homov, za pošte in elektriko Bermann, za poljedelstvo Eike, za državne kolhoze Julkin, za finance Zverov, za žitne rezerve Popov, za trgovino Smirnov, za izvozno trgovino Ovalov, za justico Rikov, za narodno zdravstvo Boldi-r®v, 2a ljudsko šolstvo Kaftanov, za umetnost La; čarov, za srednje in višje šolstvo Gričmanov (Žid). Kakor se vidi, so število komisarjev znatno pomnožili, da iih ne bo takoj zmanjkalo, ko začne Stalin zopet »delati red«. Vrhovni svet je soglasno sklenil, da bodo vsi poslanci dobivali stalno mesečno plačo 1000 rubljev, ki se bodo plačevali tudi. kadar parlament ne bo zasedal, ter 150 rubljev dnevnice za časa zasedanja in primerne nagrade kot predsedniki, tajniki raznih odsekov in pododsekov. To pomeni, da bodo to dobro plačani ljudje v Rusiji, ki bodo tvorili nekako plemstvo »proletarske-ga« sovjetskega režima,
DROBTINE
Žcssske dobe volilno pravico za občinske volitve — n% Nizozemskem.
Uporabo judovskega in ruskega jezika so prepovedale romunske oblasti v Besarabiji.
30 angleških mornarjev je izgubilo življenje ob silnih viharjih zadnjih dni.
25 milijonov plinskih mask za obmejno prebivalstvo je naročila sovjetska vlada poleg 500 ogromnih bombnikov.
Poroka egiptovskega kralja Faruka z Fa« rido Culifikarjevo ie bila 20. januarja.
Vojni proračun je znižala — Nizozemska. Bela vrana!
150 letnica ustanovitve avstralske države je letoii.
40 velikih zborovanj za bojkot japonskega blaga je bilo te dni po raznih francoskih mestih. Pljunek v morje!
Zakon o ponovni uvedbi obvezne cerkvena poroke pripravljajo v Romuniji.
603.880 frankov v srebrnih kovancih so odnesli razbojniki blizu Toulona v Južni Franciji, —
Mehiški komunisti so zažgali cerkev v mestu Veracruzu.
Ledena plošča z ruskimi tečajnimi raziskovalci se pomika zdaj proti jugozapadu z vedno večjo brzino.
Za državnega poglavarja sovjetske Rusije je bil »izvoljen« Kalinin,
70 smačarskih šal deluje letošnjo zimo v Švici.
Volitve bodo zopet v Romuniji in sicer za parlament 2„ za senat pa 4. marca.
Novo križarko »Nanin« so spustili v morje v Tržiču pri Trstu.
40 mladih žrte v je zahteva! ogenj v dijaškem zavodu blizu Montreala v Kanadi,
35.00® francoskih državljanov je padlo od začetka španske vojne, največ na komunistični strani.
2050 novih vojnih letal zgradi Amerika do leta 1941,
Novo nemško notranje posojilo v znesku 750 milijonov mark je bilo podpisano takoj. Državljanska zavest!
»Ljubim Italijo in občudujem MasssIinSja«, je izjavil te dni romunski kralj Karol,
5000 let staro grobnico h našel angleški starinoslovec Emary, Grobnica je iz dobe egiptovskih kra'iey.
RAZIV O
»lesarji in rak. Med
ljudstvom je razširjena veni, da mesarji ne dobijo raka. Da bi to dejansko ugotovil, je dr. Blier izve-drl povpraševanje pri številnih mesarjih in je dognal sledeče presenetljivo dejstvo: dokler vršijo mesarji svoj poklic in imajo opravka e sirovim krvavim mesom, zaree prav redko zboli jo na raku. Zdi S(>. da izhajajo iz sirovega mesa nekakšni zaščitni vplivi. Na seji Pariške družbe za primerjajoče patologijo je navedel dr. »riel ludi nekaj znanstvenih razlogov, ki pravijo, , sl, naberejo mesarji v teku življenja neko zalogo zaščitnih snovi, ki iih na-PMvijo neobčutne proti [aku ali pa jih vsa; neko-!'. varujejo pred vplivi, £ Pospešujejo nastoj ra-
•letra i„ go|Stia mm
"Dolenja gollne žleze so Ii„ r.e.(l^'<daj tako težka, „ .!" bila [Kitrebna ope-J«'J«. Zato uporabljajo P > pravljenju razna dru-f sredstva. Poleg diiete znialovsebino beljakovine w poleg rednih odmorov nad dnevom uporabljajo
tem S1 5aau *uc" Vri ol*>leniu k dobrini
L. Gangbofer:
6, Martini Moster
Roman Iz sačetka 12. stoletja Poslovenil Blaž Pozrilč
»Da, lo bo storil,« je rekla Hiltidiu s svojim lihim glasom in se z zasanjenim nasmehom ozrla na šopek v svojih rokah. Šopek je bil uvela resa — cvetje, ki ji ga je bil poslal Ebervajn. Potem so njene oči poiskale stezo, ki se je vila mimo cerfevišča in se na ahinem bregu izgubljala med drevjem. »Kaj misliš, ali pride še danes?«
»Seveda, seveda, saj je naročil tako Mini!« Hiltišalk se je tipal po suknji. »Kje le imam brezov lub?« Potegnil je iz žepa belo skorjo in bral: »Kar je združil Bog, naj človek ne loči!« Njegov pogled se je dvignil proti nebu. »Le zakrivajte pot,« je ogovoril mračno zgoščene oblake, »znbrariiii mi ne boste, da ne bi videl tja gor k Njemu!« Lagodno je ovil roke okoli starice. »Kaj praviš, moja draga tovarišiea, zopet enkrat sem imel jaz prav! Saj bi se zgodilo prvikrat, da bi zaman molil! Pri prvi besedici me je slišal iri mojega dobrega brata v Jezusu Kristusu prav razsvetlil!« Zamišljeno se je nasmehnil. »Na j in o življenje? Grsh? Gnusoba v božjih očeh? Kaj praviš, Hilti, kaj praviš! Najino življenje!« Zmajal je z glavo in se drobno zasmejal, in kakor nagajivo je rahlo sunil s komolcem starico v laket: »Kaj praviš! To je bil pač hud greh v božjih očeh: zadnjo viharno noč, ko sem bolnemu fantu nesel posvečeni nebeški kruh skozi noč in vihar dve uri daleč do Svarceka ... ko si šla ob moji strani, z večno lučko, moja palica in opora na pobožnem potu!«
Eden spomin je budil drugega, vse podobe preteklosti so vstajale pred njima, s svojimi bolečinami in svojim veseljem — in skozi dolgo število let, ki sta jih bila prehodila roko v roki, ju je spremljala misel nazaj v davno mladost, do tiste ure, ko sta se našli njuni srci med smrtjo in življenjem.
»Povej. Hilti, ali še pomniš tisto davno noč?«
»Kako bi jo mogla pozabiti? Zdi se mi, kakor bi bilo včeraj. Miru mi ni dalo in nobenega očesa nisem motrla zatisniti — saj sem morala "endar vse dni poslušati, kako so govorili ljudje zoper tebe — in glej, na mah mi je ponoči bilo. kakor bi mi zaklical glas: »Vstani in n® puščaj ga samega!«
»Bila je trda ura! Vsi so se mi uporno ustavljali. Toda jaz se nisem bal! Jaz nel Saj sem vedel, da je s menoj Nekdo, ki je močnejši ko vsi! Njihovo pregn uio grmado sem razmetal s svojo palico in sem zavihtel sekiro in mahnil po njihovem poganskem drevesu..
»In ko je stari Svarceker vzdignil kamen, sen j jri-tekla jaz ..,«
»In si se vrgla pred mene in zaklicala: ,Moj dobri Gospod, ti moj Bog!' Ti, prva, ki si povzela mojo molitev!« Hiltišalk je z drhtečo roko snel belo avbico starici* s čela. »Le poglej, še zdaj se vidi obrastek, kakor rdeča kačica se vleče prav pod sive lase. Toda jelš, Hilti, jeli, zahvalil sem si ti za kri — aH ne?«
>Z ljubeznijo in zvestobo, s tisoč radostmi!«
Njune vele roke so se sklenile in nagubani lici sta se priželi drugo k drugemu. Okoli obeh je padalo listja in visoko v zraku, skoraj pod oblaki, je letela jata lasto« vic v daljavo, kakor bi bežala...	*
g,
po domovin!
Prijatelja Suhe Krajine
v
»
Z žalostjo nas je napolnila novica, da je umrl g. Jaklič, odkriti prijatelj slovenskega ljudstva, Se posebej pa nas Kranjčanov. Ne bilo bi prav, če se ne bi spomnili tudi mi moža poštenjaka, upokojenega učitelja, pisatelja, bivšega poslanca v avstrijskem državnem zboru.
Kaj ,ie bil pok. g. Jaklič, bo šele ocenila zgodovina, Mi pa vemo, da je bil veren krščanski mož, ki je imel pred seboj vedno le to, kako bi ljudstvu koristil in ga moralno ter gospodarsko dvignil. Ponosni zadružni dom v J)obre|k>ljah je bil postavljen z njegovim sodelovanjem in na nje-. govo pobudo. Prav Iako se je pa zanimal za okp-lico. Ko so se ustanavljalo .hpknilptee po okoliških župnijah, je on povsod' pomagal 'i 'jftaisvisteflj .iii 'lajal poguma. — Ko Se'jt leta 1908- ustanovilo v Ambrusu Katoliško slovensko izobraževalno dra-šlvo, je bil on med prvimi, ii je društvu naklonil lepo denarno in potem "šo knjižno darjlo, Vedijo se je živo zanimal za Kranjčane, — Pri svojih spisih je dosti snovi nabral prav med nami. On je najbolj poznal mišljenje, značaj, dobre- in slabe . lastnosti vse Suhe krajine., kar je šegavo opisal v številnih povestih, ki bodo pričale še poznim rp-. dovom o njeni. — Ko je bil državni ppslapec, je bil v stalnih stikih 9 svojlml -vritivtf! Mnogo se je irudii na Dunaju ta sahok.Tfljnš!d Vodovod, pa tudi v Ljubljani pri dežsHienj-gdbora., Sfvar je. bila1 toliko dozorel«, da bi bila gotovo že izvršena, bi ne bila voj?ka vse zavrla in- pokopala,;— Ko je leta 1911 pogorela vas Kal,-jc-.bil ob zopet listi, -fej je pomagal, trkal in prosil aa uboge pogortjlce, • da so nanovo postavili domove.	-
Eno je pa, kar moramo šs zlasti poudariti. Danes je med učiteljstsom malo takiji l&o pa.tuijii Še hvalevredne izjeme!). ki bi bili tako Vredni. .spoStovaaj« in zaupanja kakor pob, g. Jaklič. j-Gospod Jaklič in UjegoV Spomin bo Živel med nami, dokler se bodo tiskale knjige in njegove povesti. Kako se je on še vodno zanimal za Kranjčane, ko je bival v Ljubljani skrit in neopazen!
Se vedno je rad povprašal po starih znancih: »No, kako je še v Krajni? Ali ste zdravi? Kaj pa ta pa oni?« — iS vsega se ie čutila še tista gorka vez ljubezni, ki jo 'je imel do ljudstva. Zato ga bomo pa '..dno ohranili v blagem spominu.
Kranjčan.
h mzmh krajev
Leskovec pri Krškem. Tako lepe zime kot jo imamo letošnji januar, že dolgo ni bilo. Ljudje pripravljajo že kole za vinograde, vozijo gnoj, ri-g-olajo. ko't bi bila najbolj delovna sezona. M-orda
so šle letos precej dobro v promet. Prav želeti bi pa bilo. da bi se kar mogoče vse naše hiše naročile nanje. Torej dragi »Domoljubovi« bralci, mislite na to in j in naročite za prihodnje leto vsi! > Domoljub »mohorjevke« in »Bogoljub« v naše hiše. pa nam ne bo treba vzdihovati nad nezavednostjo naših ijudt, ko pojdejo na tuje — Katoliško prosvetno društvo je preteklo nedeljo zopet i. lepim uspehom nastopilo z dvema igrama: »-Pesnik ali študent« in »Sestrin varuh-s:.
Podoreh pri Moravčah. Tudi iz naše male vasi se moramo enkrat oglasiti v »Domoljubu1:. Gotovo je zanimivo to, da v naši vasi že 18 iet ni M! rojen noben otrok. Umrlo pa je v tem času 12 ljudi,- Ce bo šlo tako naprej, bo naša vasica izumrla. Pa ne smete misliti, da je treba ta i».rotlni slučaj pripisati na račun bele kuge! »Domoljubne prav radi beremo in želimo, da bi ga prav sleherni naš sovaščan prebral do zadnje vrste.
f'ešnjice. Mrtvaški zvon je oznanil žalostno novico, da -so odšli k Bogu po plačilo Blaskovčev oče iz Selc, Umrli-so tudi Adarnovoev oče. Oha rajnika sta bila vsega spoštovanja vredna moža, ;za -katerimi vss.iahrjf*jima Saj vejici mir!
Komenda. Praznik av.-J Antona srno tudi letos obhajali v pbdi-u^ni cerkvi sv. Klemena v Sttha-rtotah Staro poročilo pravi; da sta na mestu te Cerkve počivala sveta biata Ciril in Metod; ko sta nosila v Rim relikvije svetega piučenca Klemena.
V tej cerkvi ima svoj oltar tudi sv. Anton Puščav, uik, kateremu se kmetjo radi priporočajo ;f zdravje živino. Tudi letos je bilo polno ljudi, |>| so prosili sv. Antona za pomoč.^ -- Mogočni pro. svetni dom je že pod streho. Nu strehi mogočno plapola naša zastava. Ta dom bo lepo središfa naše krščanske kulture v fari. Pozivamo vse, zlasti pa fante, ki imajo že svoj odssek in redne sislon. ke in telovadbo, da se v čim večjem številu j,o-priinejo dela v naših prosvetnih organizacijah
Št. Jurij pod Kumoin. V naši fari beremo skoraj izključno poštene katoliške časopise. Le nekaj izjem je, pa upamo, da ne bodo dolgo. So pa Se nekatere hiše, ki nimajo nuročeuegs nobenem časopisa. Časopis je nam, ki živimo daleč od pro-meta, še bolj potreben kakor pa ljudem ob velikih cestah. Saj moramo biti tudi mi o vseh dogodkih, ki se dogajajo po svetu, prav poučeni. Zalo prosimo, da lepo sprejmete člane tiskovnega odseka, ki vas obiskujejo iu vam priporočajo, da se naročite na naše časopise. Ne bo vam žal, ako s|>rej-mete dober časopis v svojo hišo!
Cerovca. Umrla je 80 letna Strahova mama. Eno leto ji je manjkalo, pa bi bila dočakala biserno poroko. Sam Bog ve, koliko je ona storila revežem dobrega. Umrl je tudi 75 letni Janez Strah (Štrekelj), ki mu je pljučnica končala življenje. Naj oba počivala v miru!
Ooriče pri Golniku. V enem tednu se je pri nas smrl oglasila kar dvakrat. V soboto je umrla " 67 letna krščanska mati Marija Košir — Kmetova mati. Bita je vedno vesela in z vsakomer prijazna. Polovica Gorenjske jo je poznala, Saj je hila kuharica na neštetih svatbah. Bila je globoko vn-na krščanska žena, v njeno hišo so prihajali le katoliški časopisi. Pogreb je pokaral, kako so jo vsi spoStovali. — Nekaj dni zm njo pa je odšla na oni svet 86- letna Jera Eotar, ki jo je boler.en mučila že par let. Vse trpljenje je junaško prenašala. Njen mož, Iti je v visoki starosti umrl pred nekaj leti, se je več let Udeleževal kot »apostol« obreda umivanja nog v ljubljanski stolnici. Naj obe rajnici v miru počivata!
Viai««i CfHomtja. V »ol>oto zjutraj sta plal zvona in gasilski rog klicala na pomoč. Na lVru-clini je gorelo pri posestniku' Klajniku Francetu. -Vsa poslopja so bila naenkrat v ognju, Ogenj se ie bliskovito razširi! še na poslopja soseda MetloSa, in dalje na zgradbe posestnikov Kiajnika Jožeta in Flajnika Petra. Lesene zgradbe so zgorele do tal. Pogorelci si skoraj 11190 mogli rešiti ničesar dru-
Stariea je vstala, tresoč se, in pokazala v dolino proti Alii. »Prihaja! Prihaja! I,© poglej: med drevjem vidim belo obleUok . ., c • »D.a, da, to je bnk je zajedjal Hiltišalk.
Urno', kar' so ji) nesle stare noge, sta stekla proti vratom ograje, zložene iz kamenja.
»Pozdravljen, pozdravljen,« je zakiical starček tre-' petajoče razburjen, »pozdravljen* v Bogu, ti moj brat..,« Umolknil je In prestrašen gledal meniha, ki je omahujoč stopil na dvorišče. Pater Valdrnm je bil; noge so ga komaj še nosile in. hropeče je dihal; njegovo lice je bilo krvavo opraskano knkor od padca, in pripotno trnje in pragozdna snšad sta hudo zdelala njegovo obleko. In kar je še drugega doživel na 'tem potu, je govorilo iz hripavo razdraženega zvoka njegovih prvih besed: »Vrata, ki so odprta božjemu služabniku? Kje so psi, da roa preženejo? Kje kamenje, ki naj me pogodi?« Njegove roke, ki so izgubile palico, so segle po opori, omahnil je in se zgrudil na kamnito klop.
Bebljaje od strahu iu ves v skrbeh ga je objel Hiltišalk z obema rokama. »Teci, Hilti, teci, prinesi jedi in pijače, da podpreva utrujenega! Poglej, dobri brat je popolnoma ob močil« Starica je stekla v hišo.
Pri zadnjih HiltiŠalkovih besedah se je V a Id ram vzravnal. >Brez moči je samo, kogar ne krepča Bogi« Vstal je in razprostrl roke. »Jaz pa stojim na posvečeni zemlji in mi je dobrok
»Seveda, seveda, moj dobri brat, seveda: dobro pri pobožnem srcu - toda glej ~ nebogljeno zemeljsko telo, to je druga stvar!«
•>£e trati besed! Ali si ti Hiltišalk, svetni duhovnik v .Melinjem logu?«
gjPJMM
»Da, da, moj ljubi brat, to sem jaz. In ti si eden izmed gadenskih bratov, jelil Dobri gospod pač ni mogel priti sam, pa je poslal tebe, da mi prinesoš mir...«
»Mene je prignala skrb. Ebervajn, moj gospod in prošt, je odšel včeraj zarana z doma in se na noč ni vrnil;«
»Ni vrnil?« Prestrašen je Hiltišalk sklenil roke. >0 ti predobri Bog v nebesih! Pa ga vendar ni doletela kakšna nesreča?«
»Bil je pri tebi?«
»Seveda, in moja dekla ga -je odpeljala tja do Še-nava in je prinesla od njega Šopek in brezov lub in povedala, kar ji je bil naročil: danes hoče zopet priti. Uro za uro že čakava nanj in trpiva — zakaj Četudi mi je ljubi brat poslal brezov lub in šopek moji dobri ženi...« Starček je utihnil.
Menih pred njim je odskočil. »Tvoja zena! Praviš: tvoja žena, in se ne bojiš pekla?«
»Toda moj ljubi brat«, je jecljal Hiltišalk, »tisočkrat te prosim: pogovoriva se v miru!« Njegov glas se je pritajil in drhteč prosil: »Poglej, moja dobra Hilti je tu ...«
Starica je prišla iz hiše, varno nesoč v rokah korček mleka; Mina je sledila za njo s kruhom in sirom. »Vzemite, ljub! gost,« je spregovorila Hiltidiu, »in se pokren-čajte z božjimi darovi...«	' 1
»Ne zasramuj Boga s to besedo!« je odgovoril Vald-
Zicamkriaie-Umrjer °d S,ad" "fi*0bi 80 dotakni z ustnicami, kar m. ponuja tvo a roka!« Mahnil je s pestjo
v't I t fa;ici korec iz	Hiltišalk je ,,JbJe£ n
vztrepela , do smrti se je prestrašila njegova lena Mi ," ie .zpushla leseni krožnik, slekla kri eč,/dvorišča in P« dohn, S3 Je razlegel njen vri-č na po 7™' ln
uspehom jetrne preparate. Spoznali .so,' da je delova-hjo jeter pri najrazličnejših obolenjih izredno važno, in so prišli na to, da bi se iolra uporabila tu<ii v Horhi proti obolenju golšne žleze. In uspehi niso izostali.
Splošno zdravilno sred-stvo proti rermatiznni: Pred fiar meseci ie poročaj italijanski Kemični državni zavod, da se mu je domalega posrečilo priti na sled skrivnosti, ki io je vzel s seboj v grob zdravnik Alberte Rinaldi, umorjen pred letom od nekega slaboumnega kmeta. Ta skrivnost je obstoiaia v receptu za zdravilno sredstvo proti vsem vrstam akutnega ali kroničnega sklepnega revmatiz-ma. Največji Rinaldijcv uspeh je bil ta, da je ozdravil slavnega dirigenta Toscanimja, ki je trpel na sklepnem revmatizniu v desni roki. -Vest o I »j ozdravitvi se je bliskovito raznesla in Rinaldi je listal na mah po vsej Italiji znan. Pogreba svojega dobrotnika ee je udeležil tudi Toscaninl, Bolniki, ko-jih bolezen ao smatrali ia neozdravljivo, so po krat; kem zdravljenju isguhili vso bolečine. Po RinaJdi-iovi smrti je italijanski
vreme, sicer bi zgorel« vsa vas. Hudo ja Sto ker ni v vasi vode za gaSenje, Na vsak način Sihllo treba podpore, da se v takih krajih zgrade L"ii „eiikc shrambe r,a vodo, da bo mogoče ga-iil v primeru požara. Hudo prizadeto pogoreice priporočanto usmiljenim srcem.
Sv Andraž v Halozah. Preselita sta se od nas dobra učitelja g. Adolt in ga. Elza Drakslor. Solze oli slovesu so pričale, kako sta bila z vsem srcem nrikovanu na lepo haloško zemljo. Želimo jima na novem mestu obilo božjega blagoslova. — Vse naročnike »Domoljuba« prosimo, da mu ostanejo zve-iti Dolžnost vsakega zavednega katoličuna in Slo-renca je, da odločno odklanja časopise, ki napadajo vero in cerkev in ki blatijo našega voditelja in njegove sodelavce, ki so žrtvovali vse svoje mo-ii za svoj narod, Naše geslo bodi: v vsako hišo katoliški časopisi — Dne 12, januarja so zapeli zvonovi in naznanili, da je umrl Janez Koleinik, star komaj 34 let. Zapušča ženo in nepreskrbljene otroke. Svetila mu nebeška luči Preostalim nuše sožalje I
1'režganje pri Litiji. V 3. Številki letošnjega »Domoljuba* je dopis, v katerem, dasi je kratek, mrgoli netočnosti in neresnic. Kot poverjeniku Domoljuba mi ni Vseeno, če ta list piše neresnico, zato prikažem zadevo, kokor je v resnici. Ni res, da naj 6e občina Trebeljevo »ukine in priključi občini Dobrunje« pač pa gre zato, da se ta občina ukine in priključijo njeni deli več sosednjim občinam. Ni res, da je ta boj »v resnici naperjen proti županu Galetu«, ampak to prizadevanje izvira iz gospodarskih in socialnih razlogov, kar pove dovolj izčrpno njihova tozadevna prošnja na pristojno oblast. — Prošnjo ».a ukinitev občine Trebeljevo je podpisala ogromna večina trebeljev-skih davkoplačevalcev, med njimi: vsi trije župniki, člani odbora JRZ in Kmečke zveze, člani občinskega odbora, velika večina Članstva JEZ, in pa ogromna večina naročnikov »Domoljuba«. Ali bo to prizadevanje uspelo ali ne, bo pokazala bodočnost. Ljudstvo pričakuje, da se bo oblast odločila v smislu želja velike večine trebeljevskih občanov in v smislu njihovih gospodarskih teženj. — Jožef Stupiea, župnik.
Dobrnič. V Dobrniču nameravajo napraviti mlin, ki k> na motorni pogon. Kaj bodo rekli
žužemberškii mlinatjif — Poroči! se bo Franc Lo^an iz Artmanje vasi. Imenovani je zvesto dela! v Prosvetnem društvu celih 25 let in pel
pri cerkvenem pevskem zboru 20 let. Bil je tudi načelnik »Orla«, Dohremu iovarišu, ki nas gotovo tudi sedaj ne bo zapustil, želimo v zakonu polno sreče in božjega blagoslova!
Dobrunje. Dne 81.
decembra 1887 je obhajal svojo 80 letnico v krogu svoje obilne družine Svetek Janez, posestnik Dobrunje St. 27, Bil je več let ključar tamošnje podružnice sv. Urha. Domoljub prihaja v njegovo hišo že od po-žetka, torej dolgih 50 let in Slovenec že tudi več let. Mohorjeva družba ga šteje med svoje zveste člane, saj je menda tudi že nad IKi let njen naročnik in člar,. Knjig pa on ne zavrže, ko jih prečita, temveč knjiga je njegov zvest prijatelj, saj jih gpravija leto za letom in si ja tako ustvaril že lepo knjižnico. Družina njegova jo zelo številna, daj je imel 25 otrok, izmed teh jih živi še 15. Res je to prava slovenska korenina, ki je vedno ponosen na bvojo obilno družino. Daj mu Bog še naprej tako trdnega zdravja, kakor je čvrst in zdrav danes in veliko veselja v krogu svoje družine.
Studenec pri Sevnici. Na jesen so začeli popravljati cesio skozi Studenec in je delo cedaj toliko gotovo, da se zopet lahko vrši reden promet. Na spomlad bo pa treba spet pričeti, ker drugače bomo v blatu utonili. — Zbirka za novo Baragovo semenišče je znesla okoli 1600 din, kar je lepa vsota za tako majhno in revno vas. -— Na Ponikvah je umrla priletna ženica Ana Zupančičeva. Svetila ji večna luč!
Birčna vas. Tu v našem Podgorju smo menda res Bogu in ljudem za hrbtom. Ljubi Bog nas je skopo obdaroval: vsega imamo malo, samo revščine preveč. Letos nas je pa še toča obiskala, tako da zdaj po naših vaseh lakota straši. Pa tudi od ljudi smo menda skoraj pozabljeni. Beremo sicer, koliko se zbira za točarje in koliko dobrega storo javne oblasti, a mS tega prav nič ne okusimo. Do nas nič več ne pride. So TI, ljubi Domoljub, imaš velike težave, predno prideš k
nsiii. Naše vasi spadajo pod novomeško pošto. Tja menda šo prideš srečno. Od tam te pa radi pomanjkanja poštarjev, kar vlak pripelje na našo postajo. Tu te pa zelo neprijazno sprejmejo, pravijo celo, da cela hiša zaamrdl, kadar ti prideš, in ko hodimo pote, se nam kar smiliš, ko te mečejo kot kakšnega zločinca, dn te komaj celega ujamemo. Baje je ta poštna služba Iz prijaznosti. Mi pa pravimo, da imamo od novomeške pošte isto pravico zahtevali, da nam na dostojen način dostavlja našo pošto, ker piačamo prav tako kot drugi državljani, če pa smo se zadnje čase ravno tebe oklenili, so radi tega ne bomo pustili zba-dati in zmerjati. Saj si ravno ti za nas pokazal veliko srca. S svojo velikodušnostjo si nam omogočil, ts bomo še eno leto prejemali. Skoraj vsi smo ti ostali zvesti ln še okrog 30 novih naročnikov se je priglasilo samo v birfenskem šolskem okolišu, v vsej imihelaki tari pa čez 8(1. Ti si pokazal srce za nas, mi smo ga zate: skoraj od ust smo si pritrgali, samo da boš ti še naš, pa Čeprav to drugim ni prav. Zato pa le korajžno hodi, čeprav je tvoja pot do nas križeva!
Hamhoru ob Steni. Oosp. urednik, po dolgom Času bi spet enkrat zaprosi! nekoliko prostora v »Domoljubu«. K nam prihaja »Domoljube večinoma ob uobotah, v nedeljo pa je ravno prilika sa branje. List nam prinaša vsak teden mnogo lepega branja in novic z rodne grude in Sspe naše domovine. Dragi »Domoljub«, Ti gojiš nepretrgano vez med nami v tujini in domovino. Mesečno nas tudi obišče »Izseljenski vestnik Rafael«, katerega tudi z veseljem beremo. Pri nas so velike težave kako spraviti za naročnino listov denar v domovino: ker tukaj je v tem pogledu vedno strožje. — Dne 22. januarja je obhajala moja mati, užitfearica Neža Omer«, po domače Llmernekova mati, 80 letnico rojstva. Stanuje v Cerkljah pri Kranju. Pred 7 leti je bila tukaj na obisku. Jubilantka je skromna krščanska mati desetih otrok. Pet jih jo umrlo že majhnih, Valentin je pa padel v svetovni vojni. Oče jo umrl
Zdravstveni urad takoj zapleni! vse Rinaidijevc* priprave itd. ter jih izro-«1 Kemičnemu državnemu zavodu. Kemična analiza je ugotovila v zdravilu vrsto različnih »novi, v, Prvi vrsti kskodil, strihnin, glicerinov fosfat, mravljinčno sol in gu~ »"in (iz ptičjega gnoja 'guanot napravljen preparat). Kemiki upajo, ds M bodo novega sredstva m?gii kmalu posluževati revmatiki. Rinaldi bi »" med največjimi dobrotniki človeštva.
^sena pogača. Nemci r« duhoviti. Primanj-Jim moke in otrobi, P« eo poizkusili z ie8e,io ™ko. h ioo kg fJ»K> 55 kg leseno krme. Jelenov zd rob sedaj nago ^jo z les,,,, moko in ?«je J'vali ohranjajo svo-o težo. Poizkusili so seda) le*™ moko pomešati « Panično m eo ugotovili, Z 'e„ P<*'vo iz lesne mo-
lo ',lobro- no ce-boljše, kakor pšenično.
m,	bo tl>rei brali
mu ml' nih. 'istiil v «»»•-
pogafc alih iedi!: ,e6ona
A^TT Sinko: Z%f ee> C!°vek res
Jaz J" °!>ice?< ™ »e, morda ti.<
»Gospod, gospod,« je hropel starček, »slabo ravnaš z mojo ženo!« Stopil je pred Hiltidiu in zaslanjaje razširil roke.
»Ali trepeceš za tovariSico svojega greha, nad katerim se veseli pekel?«
»Gospod, gospod!« je zavpil HiltiSaik v rastoči jezi. Toda starica ga je potegnila k sebi in dejala Valdramu: »Ne govorite tako trdo! Ozrite se na najine bele lase in Menihov od jeze okanieneli obraz se ni spremenil, spožtujte starost!«
»Poznani samo eno čast in en strah: čast, ki jo dajem nebesom, strah pred Bogom. Proti nebesom sta grešila in prebivališče Boga sta oskrunila! Gospod me je posla!, da očistim njegovo sveto hiSo in da sodim vama. Ako se nočeta večno pogubiti, ako nočeta biti izobčena iz Cerkve, ako hočeta popraviti greh in se spokoriti, tedaj raztrgajta brez odlašanja vajino vez, ki jo je blagoslovil hudič. Ločena bodita kakor dan in noč, morje in gore naj ležijo med vajinimi srci.«
Piamteča sila teh besed ni izgrešila svojega namena. Oba stara človeka sla se pač še trdno držala za roke, toda trepetala sta iu njuna obraza sta biia bleda in oči ostrmele.
»Ali ne čujeta, kaj ukazuje Cerkev? Z vsakim dih-Ijajem, ki ga prebijeta drug ob drugem, množita vajin greh! Stopita narazen! Razklenita roke! Se vajini pogledi so grehi c
»Toda brat, brat k je zajecljal HiltiSaik in s trepetajočo roko potegnil iz žepa Ebervajnov brezov lub. »Preberi vendar, preberi, kaj nam je sporočil tvoj gospod in proštk
Valdrain je bral, in prepnden zagnal skorjo od sebe. »On ti je poslal te besede? On? In je vedel za tvoje hotnIStvo?«
Hiltidiu si je zakrila z rokama obraz, starček se je vzravnal, kakor da mu je zopet mladeniška moč prešinila ude. »Molči!« je zadonel njegov trepetajoči glas. »Jaz in moja Hilti, midva živiva v pobožnem, boga-boječem zakonu. In kar je združil Bog, naj človek ne loči! Tistemu, ki mi je poslal to besedo, tistemu verjamem bolj ko tebi!«
»Vede! je za tvoj greh ln je zlorabil sveto besedo! Ravna! je proti prisegi in dolžnosti, prelomil je zvestobo, ki jo je obljubil Cerkvi...«
Hiltišalk si je priže! v solzah se topeči obraz, svoje žene na prsi. »Pusti ga govoriti, Hilti,« je spregovoril ihteč, »pusti ga govoriti! Jaz in ti, midva ne moreva več narazen. Zrasla sva in stojiva drug ob drugem, dve zdravi, trdni drevesi. Veje so se sprepletle, da ne moro nihče več razločiti listov, in debli sta se spoprijeli, da ni med njima nobenega prostora več za udar s sekiro. Naju dveh, naju ne lofi nihče več. Utolaži se, Hilti, utolaži se — svet nima sekire, ki bi bila zato dovolj ostra!« Z obema rokama je prijel staričino glavo in jo poljubi! na bele lase.
CloveSka ginjenost je prevzela menihovo srce, da je odlašajoče postil; toda njegova roka je segla po križ na pasu in pronikavo je zazvenel njegov glas: »Umakni se, zvodnik, ki me hočeš zapeljati! Z menoj jo Bog!« Vzdignil je križ. »Gluha sta za besedo Cerkve — zato polagam med vaju križ ...«
Tedaj je kričeč planila na dvorišče Mina; in hrum-na kopica: možje, ženske in otroci je sledilR zs njo; obsuli so sivolasi par, grozeči pogledi so se uprli v meniha, ženske so pobirale kamenje, možje so dvigali stisnjene pesti in kričanje je napolnilo dvorišče. Vuld-ram je odstopii, pa le za nekaj korakov; žgoča rdečica mvt je zaplamtela na obrazu in njegove oči so žarele.
6'
pred 10 leti. «aae* in Angela sta v doiaerini. dva 'va p* tukaj. Nsš* m»U K tele veliko pretrpela; k;jub visoki starosti pa s* te vedno potrudi d« r.am piše v tujin«. Leta 19» smo jo isdnjisrat
obiskali «■ douiorini Ce nas Bog obrtni idr«ve, s« hono l«u» sopet videli. Bog jo fivi še raao$o. r.iiwgo le;!
HmK prt litiji. Ka prasnik sv. Treh kraljev ie marl v cvet« mladosti France Krhlikar. pos.
i in ii Sp. Hožsčji. Bil h? iaat kakiiaib je nato. Bii je občinski slu« is bivšo občina in cerkveni pe*et Nad ? leta "je bil detarec tajaib gasilske čete. Dne U. deeecibra a je ikKnil roko. dres," dan je z riomljeno roko p riše! na volttee. tU je oidal iisj clas m natega župan*. Gasilci so mu priredili ptireb kakršnega te ni bito t Hotšča. Ob odprtem" grobo sta se postorita od njega dvm govornika t imena domače čete ia v imenu gasilske iape. Koristi fantje na so nra asneii iato-stinke. Pokaj njegovi duši. — Oao sredo ps jp .čari g. Franc Kos. lastnik nekdanjega Kladni-koveg* posestva r Za. HcSčn. star 79 'let Bil je trikrat v Ameriki Sjegova rojatea kila je stala Ue;. kjer je sedaj povečano hoiiško pokopališč«. Zapašča žsoo is sl^s Aatoaa. Naj v miru potiti!
Kaka pri Krškem. ProBo jesen, bo so govorili da bo šepet debrrcem odprta po« v Fraadjo, se * marsikdo namenja! t-'.i sa mlc&aot Sedaj pa se je navdušenje dokaj potegto, ko se je čute. da »o se uiecla doseljenci mažli tudi ns španski fronti Tise zaposlitve s; ps malokdo teži — Letošnji lep: dnevi so pe: nekolik« pretgodaj privabili ii semije prvo m-tje: irobentice ia zvončke. Pa bo sajbri tem pre-saiia z»*Bilkam pomladi te saeg sapravii grafe. — Marsikateri v>«». uradnik i m* pod obroči te neprodano vinsko kapljic® tej bi prav itsei jtovoroikac. ki bi prinesel 2» tiso tako
Besasje pri Cerkairi I? ranih krajev beremo. i*iu> se jatn: delavci zbirajo k zborovanjem. sejam ia sestankom, kjer r&spravljajo o raoicostfls, kako saj vsak posamezni kraj po svojih močeh doprinese k oba blaginji ia zboljšanju gospodarstva svoj dekL n katerega trajep uspeh je potrebna pred-»"seta asočea orgaaizacija m nesebično načrte« dela, Le pri r.as nekako životarimo, brez pravega pogleda v bodočnost, brez spoznanja, da smo tudi siini poklicali. da poprimete« is ssčsemo delati Brez vsakega smisla jc, u&sjati sc epom da bo prišla. pc-3KŽ od nekod. lamsn je pričakovati vse-ca 523» od oblasti, ic tadi odrešitve :od rnnajc.
ki io r.eksten vedno pričakujejo, tako hitro še ae bo. Kito bo edino koristno in prav. da tudi prt eas začnemo reševati vpratenja, ki so za cai kraj Mjbolj saloa. Zadnji čas s« nekaj govori o ustanovitvi lesne sadroge. Povod tem govoricam je kt>« po saaioponioa ia po zboljšanju prodaje natega lesa, ki je tukaj glavni krajevni dohodek, koto neverjetno, pa vendar resfcično je. da sev rsej okolici plačuje kubn-ai »eter hlodov po tJa ač 230 din, r.ekod eeio po 850 din. samo pri nas seso te tako -srečni«, da prodajamo hlode po 170 dinarjev. Rešitev it teh rsumer je v organizaciji, nakupovanju ia prodaji ns »adrožni podlagi. V ta aamea še bo v nedeljo, dae 30. januarja vriii r >CerkveDen. domu: sestanek vseh gozdnih jxsesž-nikov v občini Begunje, kjer ae bomo pogovorili o 5-sem nadaljnjem delu v tem pogledu, predvsem pa bomo ugotovili, koliko je v ass prave kmečke vsijeaiaosti in zsdrušuega duh«. V tem ni samo izboljšanje prodaje lesa. ampak prav tako tudi rešitev voztikov in delavec? iz rok brezsrčnega izkoriščani*. Kmetje in vsi, ki vam je na tem. da si svoj gospodarski položaj izboljšamo, pridite gotovo v nedeljo po drugi maši ca sestanek iu pri-peijite s seboj tudi droge. KI rešitve v zabavljitnju. ne gre se udsjati obupu, ampak naša rešitev je v
kupnem, poštenem naneta izreku: vsi
delu,
8L (Setari V nedeljo, dne 23. januarja je tam-»ški otteek prosvetne«* društva priredil koncert v društveni dvorani Vsa točke koncerta so
buraški
v zadružni misli po a vsot
bile dobro iavajase in zboru gre vse priznanje, Želimo še kaj večkrat slišati iakik koaccrtov. Fantje, pristopajte k tamburaškemu zboru. Prijetna glasba vam bo v pošteno razvedrilo, — Občini Trojane in Motnik sta se močno zavzeli ai ekktri-fikacijo. Se v jeseni 1967 se je tsstsaaril priprav-Kalni odbor. Banska uprava nam bo šla todi na robe ia smo ji zato hvaležni. Občani! Zagrabimo to priliko, ki se nam najbrž ce bo nudite nikoli več. Želimo, da že letos zagori io po naših domovih električne luči, ds bo tudi gorski kmet, ki je enakovreden državljan in pošten davkoplafevsiee, delefen dobrin sedanje vlade.
^kecjan pri Mskrenogv. Tadi pri nas s« je
zjčeia pojavi jati živinska bolezen uietijavosi lini-!30 že nekaj primerov, da je žival poginila po dolgem hiranju. Gorje, če te ta Batiloga zadene našega vrneta, ki je lansko leto že toliko pretrpel zaradi raznih vremenskih nezgodi Prosimo oblaku, da pridejo ljudstvu na jiorooč in omeje nesrečo.
NOVI grobovi
d Pofo, poj« svanovi,.. V Trebnjem je umrl trgovec Josip Zupančič. — V Šaleka pri Velenju je prminsl vioren fant Ivan Spi tal. — Pri Sp. Sv. Kungoti je izdihnil posestnik ia ključar Franc Temerl — V Št. Ilju so pokopali soprogo župana Swaty Marijo, — V Železni Kaplji na Koroškem je odšla v večnost 92 letna Katarina Piskemik, mati gospe dr. Piskemiko- | ve. profesorice v Ljubljani — V Koprivnici so djali v grob 82 letnega Janeza Kukavica. — ¥ Št Pavlu pri Prebolda je zapustil solzao dolino posestnik mlina in žage Vincenc DruJkorič. — V zdravilišču na Golnik« jc amrl Wusser Ferdinand, učitelj iz Maribora. — V I.tičinah je odšla k Gospodu po večno plačilo poročena sestra pokojnega akademika Rudolfa Bolinar-
ja. — V Višnji gori je zapustila solzno dolino 85 letna RozaSija baronica Codelli pl, Fahitea-FeR —- V Kranju je odšel v večnost železničar v pok, Jožef Gunč-ar. — V Novem mesta so pokopali Josipiao Windischer roj. Kr&iovic. — V Loacah pri Št, VkEu pri Vipavi j« odš*l po večno plačilo zaslužen in .spoštovan vipavski mož posestnik Edvard ŽTaeut — V Vrbaja pr! Radovljici je zapustila solzno dolino vdova po posestniku Neža Avsanek. -- V Smledaiku so pokopali Tršana Franceta iz M oš. — V L j a b -! j a n i so umrli; Franc Usnik, posestnik Franc Hambergajr, upokojenec drž. železnice Ivan Golob. bivši trgovec Anton Šerek. Lina Poltnigf roj. Briiii. Marija Virant roj. Sancm soproga fotograla Frančiška Kan«, zas. uradnik Franc Grmovnik, -Marija Grošelj roj. Vr lačni k in soproga pok. zdravnika Terezija Jenko. — Gospod daj jim večni mir!
'ss ši
Ogifafji
■ tv-u-itL is vi-snUr. saajs. .a	kaj
}£ ^usiii« » je	ji Snubeče pogl«UI
. fi_,a m- n. e: sh;riei-ils. sa i« jy>-vsilil radši, «■: mora at tska; osa boriti iitwe.ii oen ta,eijauat«Ba čuvajo, češ is I _ j riinai-rai, fttk m 1» nikoli ni? -i -i .e r. • :' -- ;	.-Vu;.;:. s»j
r;e insti rsors r-arte * 5f ts:1: « «vfst drkafe, da je ,JE CM-Srn
Ifladecič j« h:..^, j j.ssase.ai: 'Sad iaa* -a i-re;.<r«*a sem. da bora danes *u ,-iitri press >n sp-aiau ta aedoiiaegai Siliti te ne smem in ne aorera. da Ee čakaj. Ljnbesen mora ps? biti ii pro«««* srca p<drtvovalna in sihsa. te »e repična! Ce rj nt tsko rfobok*. potem je pač bolje ta oba. da se vse b? prej končate :,3>e„ ne: Nikoli te ne zapustila: Raje postanem rita, bova te fiteJa. kako: so živeli stnrši 5r ' H morda posreči, da dobiš kako dr.W
saj vajeo vsakega delal«
** ** ka5tenJ<vih Ltseh m ji Ija-
>Dobro: Potem storim, kir sem ie ueitetcira! namer*vil. Misel aK mi bo dala moč! -'ntri se javisi sodnika, da me taure. Takoj boč-m. da se mnisb' Zagovarjati se hote,« m aort «* ukazati da nisem kriv!«
. ,	mih moj. poteši te ce bom tP>p« vi-
dela < >e £*pr»!la Vera in ma stisnila rok»> >Ne, ne! Deiolj dolgo se« oktevai. Sašema
I^T® iJeva?l * pršberiti
SSfL-^!	^ in ljube««I
tJSHii« vsaat; Biojjj sjvo mater ia i-ožeUii jo Kadar p« raoreš. pridi v mesto jB vprašaj Bt c^i^jj.
« Li? JneB0'- m ^ me bodo vlekli v LjaHja«., pndi tj* -^oj.	tas naj-
brž čakal ns sodbo Ce enkrat prideš, te morda P»tfe, da me obišteS. saj sodniki uiso slabi ljudje. Tudi pisal ti bos!<
Počasi tu oda* skupaj v fcrib proti skalam. Kamnite stene so se odbijal* gladke in svelle kakor veHkarsio s., Oe stopniSfe" ln biso jima je. da je to sSof-aESe po« njuiesa Svljeaja. po kateri Korats v sTisiao j>:ifassi tedi.o vite in više. dokler ne dosežeta aaočae iveSlebe ic r-rostosti. da sjt-širita veliko resničao ljubezen
Okrajni sodnik je začudeno gledaL ko mu je ječar Hlebee sporočil, da je tisti večer prišel v sodr.ijo mlad krepak fant ; hribov in vprašal zanj. Ker es je on zavraii črt da tak čas gospoda sodnika pa? ni s uradu, se je mladenič starcu ponudil ga zapre, češ d« on ni nihče drugi kakor zSoglasmi Tonač. ki je te zdavnaj osumljen, da je umoril hr.eljniškega čuvaja, da j« zdaj hoče, da se stvar enkrat rr.ztiSU in se dožeue njegova nedolčcost.
JeČar je to sodniku ponosno pripovedoval, me-iskal in se hotel r<*valiti, kako spretno je potem Sasoj zgrabil ubijalca, da bi si tiček ne premislil in ne pobegnil spet nazaj v prostost.
So-inlk je zamahnil i roko:
>Preljubi moj Hleber, o vašem junaštvu raj« molčite, saj vas vendar posnam! Tudi o tem fantu sesa ze slišal So, prepričan sem. da so se vam pre»i njun hlače tres'e. ko ste zvedeli, kdo je seveda ste ga zaprU. toda ie. ker vas je sam silil, da ga zaprite, saj bi sicer ne prišel,t
. ,	,crJal 1 brki in napihoval lica kot bi
hotel odpihniti z obrata nadležno muho. Ogovarjati-
w n'	predstojnika jo
gledal kskor boga in sel© m ,e ,-lsiat.
je pogledal na mizo, kjer je ležal kup
fwse« m druga pošla ter dej.,i:
sPoiipite nekoliko, da pregledam datsaasjo Pošto! Potem mi pa kar takoj mlader.ča pri vedite, kajti sam sem radoveden nanj!'.
Ječar se je ponižno poklonil in čakal
Sodnik se je ves zamaknil v pošto pred seboi Ko je prečita! dve svoji zasebni pismi, se je za'-gledat v pisanje, ki ga je prejel i deželama sfr disca. Oči so se mu kar vsesale v črke. ko je čital, ia lahen dobralušeu nasmeh mu je spreletel obrar Potem je pogledal Hlebca in mu veselo zaklical:
»Zdaj pa kar sem z vašim razijojnikons! Ustrojili mu bomo pošteno kožo, če jo sploh te kaj ima. saj se je dovolj dolgo potepal po planinah, in čudno, da ni še! že po zlu, ko so ga orožniin brili bolj kot lovci planinskega jelena fc
Stari služabnik je začudeno pogledal svojega višjega. Kako je nenadoma postal vesel Pa j« ne namerava spet koga oprostiti? F„ ta sodnik je bi! predober, mnogo predober po njegovem mnenju, saj je tako rad izrekel oprostilno sodba Da. ?e bi bil on Hlebec sodnik, bi bilo pač vse drusate ic vsako opoldne, kadar je bil kateri oproda se je jezil napram svoji starki:
fDanes smo spet enega oprostili Xo. če bi bilo po moje. bi bil fant sedel, da bi bil kw črn! Ampak soduik! Saj se ne moreš z njim pomeniti m zedimtiU
Starka se mu jo smejala, saj je imel navado, da je govoril v prvi osebi muoiiiie, prav kot bi bii
slt!dbi°"	bi bi' 'mei	F'n vsa''
Da, dal Bog ve, kaj roji zdajle sadniku po glavi, ker se tako dobrodušno smeje? Menda vendar ne bo tega divjaka s hribov u pustil? K. te ne. snj je pač vesel, da ga je tako lahko dobil na sod ni Jo No, c» bo kmalu videlo kaj ia kako!
In slareo so je zasukal strmimo na peU ia hotel oditi po 1 onača, pa se je že premislil, ko se J« komaj prestopil, Okronil se je, skieagl obras in boječo omenili
ni povsod razpasla. — Drogov sa n«Dfliavo že dolgo fakajo, »endar te ^"'J^dabi nrepotrebn« mektri&o to« in " ' dobili. — LoglMri klanec je po-«M>ditve kakor mafokje. Obljub je bilo fe
(jfilCB	-	..... .. .....
doki"
na vi ... v^.-.......— ----------- ----- —
"V?.! knia™ dobili. - LogOH klanec je po-mo! Jd fve kakor mafokje. Obljub je Mlo le
' te sedai bi Pa res icle!i' da bi priieli 1 na, » tako dali ljudem vsaj mafo zasiuftka. —
af,iOTI ;T,wtič i" že plačal naročamo sa »Domo-ED;inpe,<3S Kralj " Stare vasi št 15. Pa »mamo '' i,«= takib zvestih > Domoijuboveev«, katere
gJHh pm>°d»Ji f,riliki ob|aTih"'
rutine B»d škatjo Loko. Naža župnija šteje Lansko leto je prišlo na svet 19 novih t nov »vet pa je sapustilo it ljudi. Poročena IHaa dva para. Smrt je posebno gospodarila /t fanti V nekaj mesecih so odšli v večnost;
Basovičar, Anton Dolinar. Anton Kagode, V,„„, Oblak, ki je bil po nesreči ustreljen, m Sdo'f Dolinar. ki je padel kot žrtev zahrbtnega morita pri Prihovi. Ta torek pa smo polotili v " ,. jjgiro našega mučenika, Marjanco Oblak, ki ie obenem i novorojenčkom legla v peagoda ji grob kot žrtev materinstva. Rajni«« je bila vneta cerkvena pevka iti aeilna društvena delavka. Vse je Bien, smri pretresla ia vse sočustvuje s žalujočim Bosem. 1 tueia je pogreb kakor malokdo. Kaj počiva v miru'
>t«f)s Uk». Okrog 100 hribovskih otrok ima
samo eo« učiteljica. Kakšni bodo uspehi, si lahko mislimo Smo nmenja, da bi se da! dobiti v jgo-ssosln« šoli vendar kak učitelj ia naje otroke, ki w pouka ravno tako potrebni kot bližnji otrobi in u Katere starši ravno laso plačujejo davke, kakor oni. Tako mačehovsko postopanje s hribovskimi [ otroki na? starše boti in žetimo, da se ta napaka popravi
Si. Jurij pri Grosupljem. Nenadoma nas je
npttttii TO letni .laner Draielj. V soboto r« je t»-dola delna kap. Ko so ga drugi dan hoteli peljati v bolnišnico. ga je kap ponovno zadela in je izdihnil. Rajni je bil globoko veren mož in ugleden javni delavec. Dvajset let je bil v občinskem odboru in dolgo občinski svetovale«, štirinajst let je bil ključa«- po iružuice na Taboru, sodeloval j« pri Društvu za ureditev podzemeljskih jam, bil član cenilne komisije in odbornik po raznih orga-■izarijah. Domoljuba« je ime! naročenega nad So let. S svojo pridnostjo si je uredii lepo posestvo. Pogreb je pokazal, kako ga je vse spoštovalo. Saj počiva v miru' — Dne 17. januarja se je pri podiranju bukve v gozdu do smrti ponesrečit 28 letni
Dobrnič. Priprave za nov prosvetni dom so ▼ polnem teku Fantje z veseljem vihtijo sekire, krampe iu lopate. Gospodarji pa vozijo les, kamenje. pesek, tako da bo do spomiadi dovoli gradbenega materiala aa mestu. Tako je prav"! L« vese£o m deki za potrebno in dobro stvar.
—	Dekliški krožek je priredij minuto nedeljo lepo igro »Dve materi« — Fantovski odsek se tudi pripravlja na lepo igro »Pogodba«. Fantje imajo redne sestanke in tudi v telovadnici se uspešno vežbajo.
Hrastje. V nedeljo, 23. jan. so naši jgrak-i v apiošao zadovoljstvo zaigrali veseloigro »Lesena pet*. — V nedeljo, 30. jasi. pa bo «kt»pai čiMsski sestanek ob 3 pop. v dvorani. Na sporedu je predavanje »o Evnarietičnem kongresu* s skioptičnimi elitami m predavanje »o fn»e?ki stanovski zavesti*.
—	Na Svjčako bo ime!o n»£e društvo etični zbcr ob 10 dopoldne. — V nedeljo. 5. fe-br. bomo vKteb veseloigro »Dve nevesti«, ki jo bodo zaigrali člani oažega draštva ii vasi Orač*.
lit. Pave! pri Prebolda. Poroči! se je naž orga-
niet g. Jože Sioriaac h Dolenje vasi i gdč. Tert-ziko Brišnik iz Skal. Bog daj srečo! — ^m, iri so jo naši igra kri nameravali uprizoriti za novo leto, pa ao jo morali preložiti, uprizorijo v nedeljo, dne 30. ob 3 pop v društvenem domu ia jo na Svečhioo ob 3 ponovilo. Domačini in sosedje, pridite! — Tudi fantje m dekleta v fsntcvsfceni odseku ia dekliškem krožku se prav pridno gibljejo. Prav! Le Jako koraižno naprej!
Radeče pri Zidanem mostu. »Ktnetska knjižnica' pripravlja vrsto prosvetnih večerov z zanimivim sporedom. Naprosila je že tudi predavatelje, ki asm bodo v wč govorih poiassii: pomen in veličino slovenstva v pravi luči. Prvi prosvetni večer bo v sredo, 26. januarja ob & zvečer. Na ie sestanke vabimo vse dobromUsleče. — Fantovski ocbek ima * četrtek ob 8 zvečer v cerkveni hfSi svoj mini eestaHek. — Godbeno društvo »Savski val« si je zgradilo evoj lasten doen. Gani se v svo-
jem dcsmi pridno vadijo m psipravijajo aa aa»top% uruštvn ia wx.w, ki m toliko Irevovaii z* «<«4 dom, ^astitamo in sroo veeeii ajthovega napredka.
fant Franc Vir5»fc iz Vrtvičja Drevo se je naskmilo aa drugo drevje in k« se rajni » svojim tovariSem hotei sprav iti debio ee Ua. se je zgodila nesreča, ki je terjala ntlado življenje. Ko so ga nesli domov, je izdihni!. Bog mu bodi milosten sodnik!
Da, da. trg;, razbojnika hočete. Kajne gospod sodnik, -.i) sem pač- v sten pre«i njim?«
Sodnik je zahahljai, da se mu je sirtsei obraz, a potem je j^earja kar nshrahl:
>iakir pa imate teko službo, če se bojite? Pravkar -ie se nekaj repenfili in se bvaiiH, kakšen junak da m kako ste hitro spravili tega roko-mavha pod ključ, zdaj se pa nekaj ošfajale in se (ta menda res bojite?.
Ječar se je <pet okrenil io s kislim obrazom odkorakal proti vratom.
Sodniku se je možakar bipoma zasmilil in »Slavil ea je tei potnlatU:
, 'be inž se nikar ne bojtel Sam je pr&el in P«|' ne bo nikomu! storil »iega! Sami lahko skle-psle. do m nevaren, sicor bi se pač ne bil oaiasii prostovoljno na sodišča.«
Hleb«e poktuiai in ie je odroiljal s ključi F" "opnicah v pritličje, kjer so bile ječe. Haiprej )* pogledal pri Tonaču skozi lioieo in pomigntl vrata ^ " potem st> 1« oglasih 5e preden je odklenil
,	sodnik je zelo dober in tebi naklo-
ij' P°e,p!. tako' fe bo jasiiSal. Dejal M, da je ? °e? P^fbno dobre	is to ni slabo aate.
L(> (dp|- da ga n, ujezištt
.totem je zarožljal ključ v vratih in Hlebec
s nftVi"' rrf>(i m!adeaičem. ki je skočil isti hip ^postelje, rta SP	vse	in je Ječar
plaSuo
ooeledai okoii sefes. Počasi sta odkorakala
^-b in kmalu se je Toa»8 tnaSel pred
je , . sfxtnik zajftcdal mladeea oaumljernea, mi,'!:0' ,Ts!al- m« prijazno odzdravi! ter isčel bo-tekat, po sob, « pmorttt-
del, ,a {"?vek božji, kaj vendar počenjaj? Koliko Pi	Im(,li xavoljo tebe, koiiko potov to do-
""ootrebno TJ^1	*** skupaj popolnonia
n|w,.„!? ,lni<>'i '-"Voljo tebe, koliko potov to do-
vanj ven - - -
poproj^'10	ao vendar otsi sam egiasil le
hoditi'n pray'"' povedano, neumno se aii je idelo na sodni jo, ker sem nedc4iea in pa bal sem
se za svojo prostost.« je odvrnil fant m se zs gledal v prijazni aounikov vbraz.
»Seveda, vse je res. Morda bi ti res na koristilo preveč, is bi bil prej prišel, kajti vsi dokazi so bili prati tebi Ampak »daj, zdaj je vse 4ra-gače! D«, ti po praiviei povem, priSei si ko4 Sli se !m! a tn enoj deaeail. d«, prifeel si kal nnlaSE!«
sKako to mislile, gospod sodnik?«
V mladeničeviij ečeb je asjšjaJo upsuije in »trafe.
Sodnik se j« rašnso vsej e i ia priče! osinii-Ijenc« razlagati, da j« psavkar jkrispe!« i* Ljub-ijaaie MBimivo pisanje. Vrba se je namreč nameraval v ječi ■ obesiti. Menda ga je pakta vest ali kaj. da jvred tvoji« posknieoiat MM»s«a<o5p priaoal sodnik««, da je bil bmrftKiakesp čavaja. katerega je adarii * kolom po giavi, »ia se j* takoj onos-.estil a nato ({a je 8® in že tolkel dokler obležal atnev.
Ko i« to iipofedai. i« omeni! sodnikia, da m« je v ječi preveč dolsčas, da pogreši* svoje svobode in da čuti v seh ksi jetike, kajti Sitega zrak® je vajen in prostosU
Ker se je sodnik« »delo vse njegove obaa-šanj® nekam sumljiv«, je »arečil pašnikom, <i» ga ne smejo spustiti iz- -ed oči, Io cigaa si je fes it Kirnib »cKniaiic raztrgal ozke pasov«, jib *®e»ai ia se nanie obeML Pa s<a ja pašnik pravočasno reč ii in «iai čaka spet aa svojo novo raapravo io ua sodbo, fe> b" pač hujša, toda ne boji se ničesar in še vedno »»traja pri «wi» trditvi da je res moriiee. Obupal je menda nad lastnim življenjem. ker kar prosi, naj ga brš sodijo ia obsodijo. pa četudi na vfcHea. '»| v ječi ne more več strpeti,	..
Sodnik je umolknil ja »e oml v mžadaniea
pred seboj.	,
Tonač je stal tam miren m nekoliko zardelega obrata V njegovih očeh je sijalo veselje.
Sodnik je dokončal:
»No vidi? da si res nedolienI 7A»i te bomo pa kmalu morah usltSati sa pričo. Pa jaradi div-
AJdevee. Sovo življenje je zapialo po uaii fari zadnja leta. Fara postaja vedne be!j ena vo-lika družina, prežeta piavega krščanskega duha. Posebno naJo organizacije, ki Ebiraio in vzgajajo mladino, prav lepo uspevajo, tal, tudi smrt ao prizanaša naStrn najboljšim! Prosvetuo druStvo jO spremilo v prezgodnji grob svojega tovariža Lojzeta, ki je uiur! star 24 !et. Prekrasen pogreb s« mu pripravili sodruJtveniki. Velika udeležba, iejrt venci posameznih skupin, lepo petje, vse to je »a zunaj pokazalo, kako tesna je vez. ki drttfi član« katoliških organisacij v enoto, prsžt-te pras* krščanske ljubezni Dragi Lojse, {»čivaj <t mira!
Ma»či»e. Prosvetno druStro npriruri v nedeljo^ 90. januarja ob 15 v društvenem domu igro v treh dajanjih jK o r o š k i tihotapci«. Vabljeni!
Mekinje. Prosvetno društvo uprizori v nedelja 50. januarja ob pol 4 komedijo treh dejacjih: >M a f u r a«, polno komičnih prizorov iz burka-stega šolskega življenja. — Kakor se je pri ®a»s že pogostokrat zgodilo, da so trije v kratkem umrli drug za drugim, kakor tudi ta mesec. Smrtne žrtve so Sili: Žagar Jakob z Bre-zij, Ajdovce Ivana ia Oodfča in Burja Marija t Esrerfj. Slednja — mati IS otrok — je bi in članica Marijiae družite sat žene in ji Je manjkalo ie še dobre *Hri mese?« de zlate poroke. Vsi trije umrli so lepo pripravljeni oaili v večnost. N. p. v a?.!
Ljudske igre: »Tiačaai«, »Črna feas.v in >Za grunti naročajte ca naslov: Redeuštk !vaji, Dos-fele.
Ket«<e ps-i Škalji Loki. Katoliško prosveten® društvo apri^ori v nedeljo, 3k januarja ob t?eh v Prcev domu tridejauske komedijo >Cvre«k ti pečjor. Med odmori igrajo tamburaii.
Dol pri Ljubljani. Tamburažki odsek p ros v. društva uprizori v nedeljo, 30. januarja ob pol 4 »v prosvetnem domu v Dolu komedijo »Gosposka kmetija«. Prijatelji smeha, pridite pogledat, ce bo vam žal!
L|ste»*r. Kmečka rreaa priredi s sodelova-njeia Sadjarske in vinarske podrulnke ter drugih strokovmb organizacij poučni tečaj a vinarstvu, sadjarstvu in kletarstvu. Tečaj se prične da« 30. januarja ie traja do o februarja, V nedeljo. <i»<s 36. jsunuarja bo ob 9 otvoritev ki dve
Jega lova bo tudi malo trdo Sto. Ke, prefšvjfatj sf s» »oral i nvf#ia, to je ie t »d i tm. Najbolj«, če se čez kak leden sam oglasiš, da le zaslijizaa.« Tonač je še veduo stal nepremično. »Zdaj pa kar toliko grei, prost si!« je omenil sodnik.
Fant se je zganil:
iPrav lepa vam hvala, gospod sodnik. Toda, kaj pss Mo&siki ? Ce ste srečajo, mi pač ne bodo verjeli, da sem bi! pri sas in ste me kar lepo poslali doiaov. Spei me prižsao k vam aii bodo pa streljali ta menoj, če me vidijo.«
si saj jim bom takoj pissl, kako t». kaj. Ko, čakal, da boš brez skrbi! Potrdilo ti dam, da si prost, da nisi več osumljen umora in da naj to puste v miru pa ga pokaži orožnikom, če te bodo slučajno ustavljali!«
In ie je dobi' list papirja s sodnim pečatom in (sodnikovim podpisom ter zadovoljno odseL
Na stopnicah j< astetel ua starega Hlebea, ki se je kislo za pačil ko ga je zagledal:
»1 saj sem vede!, da mi boš užel, pa bi te vendarle rad m«!e pri^lrial!«
/I zakaj je krknil mladeuiž £b mu pogledal prav pod nos. -'a je starcu takoj aleiel ves pejfum v hlač« m Je kar ptaNo odbite!. Tobsč je hahljal za njim. Fant se je smejal vso dote® f»t skem iiierte. Ko j« priSel v polj«, je vf»o)o tažvižgal, a preden s? je sapnti! r hrib. ja sa^ris&al, da je odjeknilo daleč aaokoH^
Ko je pričel iti v brib. ga je nenadoma zagnalo. da se je kar pognsl vkreber K nji, k Veri ga je sililo, samo. da ji čimprej pove. da jo režen svojega večietnega bremena in da »daj prosto diha in upa na bodoJnoet.
Ko se je približal JeriSevi koči, je račui na klopi pred njo glasno govorjenje. Obstal je med drevjem in opsiova! ljudi, ki so tam sedeli.
Takoj je spoznal bmeljaiSkega čuvaja in Sn nekega njegovega tovarna, ki sla v novih lovskih
5'na
TJTS'- tn* y. mna-j
4
1» iMaorosuii » * ""»t a«	wnaMBBt
jsivtMi insta-nS'*.	»« 3—	snus-
•«,» i »••-i-..- ir -inw.fi s a»rf4.-r.-n. _ .	.-fa- '	" u.-"«s»-i»a
•bstivu s aea» 1 J " a*r-a. a ii. 3 z. hfsk* i 3 jI ef.ric.-in. ?*a.<t »
t.	-	-•	....	-..i!': j...:''»■ &	—
7»,;?» » «-. u-i.	ti 2 5eae ?-.*«t »
mrve-nu. 'sr.::.-«-	AS <h«r r 'fcrafto v*
aniin.-r.	. .
-nfaiini m 7	■'•«_ ■'"._>"■' ir'r~:1
» - fsmlatmo. ram ara	'
DOMOLJUBOV A SO LA
Sejmu
H. ita. Sv. u i.-ni " irra ir '.IMlIliil
:sr 37 r. etim. » — :;>i. — -	a» T -.tia-
;>.-. . — i. k* ■ a enot « Ume;, 5.?. £ jram	:,	c w;nj. JcAmji.-^.
■	tf.-ua. V.YM d- .1 irtfH-	A.
3» o min	ir	n iraa.

-isa r-r a


I i: -m	'aja* a	''X"
ira».-ea ' i-^ri?^ istr-amair .
iančaa i- loii^a a mam »iraia
v.orj j. naBZtam. mtum^jsie:'^ *'*-.♦ ifc-23 L-iai-Trtsa 23>i«. 3ai'«ne KUJ: I i'
is^-.-ršt.»rOTiMST«:	ir
rtr -n. =B«t *W»	33-
zvsbhbs 3*	i,imiimai.. tt."
Sev^ii 34s.-3 KsfcaiKa'? aat	?•>
RAZSO
JsiMi* Ui ' vi* jia tf-ii-fra »li ia	—iv-
a* 'earars u> Ji ara. l:a.i * cxsasi:a »mki mate sastf uus2ij	j»a. ia
3n»* ur« a iir-i.-^	5~'mie U».-i<una a
ne* ia* Haste iS ti b.	« ia stuune-
2*m is^tf^sr.	jsiti jr- 2»aa«-
frrmm-
■<Tiw»* *»:» W®«li	e xas«» *.ti.i-
Srr. ?. as o	er-". rt 'jvom na
■ >.—t/T: a iiaci* H. uri	.ijjgiisinviasiia
£.1 iipra » — iU.-ijKji.	— Z* čer»;* e 30-
S.t'^. -v^io 7	:.i	rasna.
Vat*** pttTjtiKarSva w-md» »mata u au-(.1 »«ji » « i »»••«310 Ti-iin jasn--. A -i;a lomaisa	a sas»: •wib;š Jii,;i	"«iim
jniraaa a ".»t a,a ma»	ia no-
irs?a	n ».lčjacT-na la.e
« » :ceji-. i	•» s jrrfla-
«,«'«.«) :<- i	j^r %» s,.er
juri jMirtt. aa* r k; «»>«1 f»'a fe ssso &5a4n :«•» <>ir.«aih £=aii>* Aa siita nugjj	sa-
J»» ti" ."43 a n. vir^n vaaahtn^t -xsm jhk.
murnu o>- las -»-a tnirsr».'oga fina — to1'?« i^aa. iaioi..«!!«. tnrgri \f-tnsn% a » c -- * i.inrvi toatfum a cuna. trsa-j e 'jiipcu. S.t.tS.«a fi vi t. ,i-ru\ mama* ji ia.tJ«ji*<» jrr^.rvaiuo.
iU.ersaeai JLiriAftOi
iiifiei L sasiset » * »
* 'i- T
iti

' .4 ~
ikapa. liMlfi-j, 13. HBtei, -i 3<aB4ae««
- ■••!■■ :"i£L i; « se- rS:«	-U
r. i,igrati jtinfid cn.itinii : ajnoii-:
x Jrhoia ja I-ina; atrii;.: i ^.mtc.Oi •*waK. f:an< .3«-Ma«mik ir žasrraiii xr I'3rsš«K * trs-^iji ;»» ■Kr.pnn :"*	i :«n 3rsSa rMgy?
M'"-iosk* ;«'.< " 'is ia D'in«,u p*ip<Haoaia T 3LŠ. s»jtx mtairir	ah«r»-
«5 Jili 39» 123Iti.
^ (vtiu r®ix s	-iešai-
' ii:iuwjTi. ?i »jiiia: ■ntf.-cn: i iri ii<jf	<
ju. umn ;ea tn<fi	.
ivtn.es'! i 'crmj»6aas mtssmjke »».-u. Spo-	i <Ka ,e ju isai:-c-«3 r:--.
* ..
-»■I p>v ka^rete i« bil kranjski defelai zbor -4-sts.. takole:
r.r..:tf (U^J dcjtiej J. odslej l, B 10, w 10,
nj%-»ta	n Š, »11,
oočla« ,16. * IS, gp-,-Am kurija w —, „ 10, tr?, obrt.	. 2. ^ 2,
a i u pa j dotlej 37, artžusj .>,..
L	obiaat je dotlej temeij^a na
U Neaice« & titer*leei, pr«i ijterio - .;-• IT	«e«d» bm m.oi. po
-..vsi	« je pa Število Jatoliikih <fa>.
f->,ineev pose&alc a* 27 proti 23 Ne®, ia liberalcem. S tem je tafctia SLS po :.žilav, borbi absolutno nečir tudi ■ kranjskem dež. zbora ia libenlno- nemšk. i reza razpadla, ker je ostala brfz^.-sM motna.
Tak: je postalo slovensko katofiši ijud-i'-:, p) svoji SLS končno goapodar slovenske >:«..: »i. a SLS je prevzela vso odz .. >rno« Lir; aapreai cel -kupnemn narode .n /,'odo-.in:, 7: odg-■.vornost pa tudi lahke, nosi. kajti i.:-iraska p>i t:fna zgodovina ne pneaa :epših -i ii-pešnejšib let, nego sc od. teta f-4* do t.frtvvne vojne.
Ker je p^>sta!a SLS poSittitsa gosp »iarica r kovenskib deželah, je samo po sebi unse^ao, iz je morala prevzeti odslej Sadi skrb ia \sa sjcr.ecška obče narodna vprašanja., rk-atka: pr?vzeti je morata vod-stvo in	jit. -st a
?>l:t:{Bo usodo vsega slovenske^ naroda, lo si je tudi v tem pogledu morata ustvariti jto; pravec. Kakor Je ob -jeni rojstvu 'zšia iz katoliških kullnrnih n.'el io se je pri svojem razmahu opri« na široke ljudske množice, to je na de*efcr»ti#8a in
vmUAti miitHLa i.^-i-i	ZaooMs 12
ji vr st.
t(	«a£s ;r=fi t.-h-. i-a sše^aaa .n
n nar. mt r. vup*-vrjt:& n Itliia t»o-.o. a v.--« w e»aii is.iu :, r»ii:».3n trni
~:nač *» -'CT«rU natu » Mtar* » rsk-irna a ilteert^l a r^ftiU« v*nr*mi'žjr>~ 1*i ia; -lor. i',-.---i '» ^ «J« "«». 7 iw«n m m a »a^a .e i&Tin	iion .n -
..i m.fin i v a	t;i >,'f--a
J 3>!«m> jma «noi lasijnr; n ; i3aa snmen: fcr	-ta; je «:ita » 7 ,n ia; j\ jiisčta.
» :.em:r n *» «aia w'.nif:. * » « iu w«a ioie^a a ja asm«-Bii^iia?
ua zs jt	fiTja .nria^a. ia »
2 .ašir,—al i ssinmt.	se 'a.ra' au-
31" ri n « je^i
E' zatrla i« JUT. ia -joif i« -nara £a jr^nviran.^ JS	-ft» f tj..,.;
M 11	-
•C.', -sa « sam>u satu inčiia t indim.
.e	jr-Mtrjpi in rja«, jato
sta Mira jr	zs-uinalu
•-ia. u»i	sna » -ev,.? CjUu -tjv«
... r i;f:i .a,	m ja -r'-.
Ji:': .i'": ioCf-:,.	ur maw ijeira ia <• 7
. antuBiii a Tanača.
aa. jr^ac :.»,vai tetti« r amrtkmi U D ""j /','- .a	'
«na ia i«« &aa« tjl j,
r:. f. rait mm'** V"iliflitrta -1 »»
za	ur i.a:: .-. .,.,
31 • 7,!	'"»	Stfraa:"' &SV-.« 'luds*
V, nr,y»	ta -M, rt	, ,.
K-^r^	W	^ 1." th
M	i
11 itBimSsa. 1	je 03.
r"3iž im«i ■,mak: m p ssiiaueno
"iiač 1»	»	tt -j ji.j.-.," ^ j,
j«fnii>ii i HSratrti i<M trat
ja p iiiastaa ic»čra.' Ec j® jj rmil w na je -Aru ;nmnt;i. 1 te "-"jiiSk j?
iofera sna anali a aeia; is-fOTolj-k*43 un no'aam-'fj »
>?T«nr»i »BB, 'aar 310;.	k-c dol?
n tirne. T<r» m ir^j ^ rl^J. «e ■n vs*m mtmitUml tiar, idm. £•»♦ trsa ne t, nan n« a sa. sr-u -iraaaja. bora -jt aaaei	m« « amMfcc. {bKej tndi
i.-Ts. a« it kar »3J a hojte -Je-i>mm. na«- 11 O	ibabo \evskeza
ta 3aiiH.ii:kx V h>.t. jr.soecš. sa; »em -mfi i.-j- macrja.ka ia nwn» se oireae znšfla.c mbemt l* -tfm: V«* saj w deil? ,-la nain -a.idi. p-j Vri Ja	-jj bns> "taji
■M	»- »-a fe	ik! s -ctroio se mi ie ti-.nit.
' * :	': 't*	5.1-: t sis&o ca Hnelj-aura*. ;«t Srr-.nšal
.	w Ice-i- kar dis,^ Ma t
isemt trn«:-, ia |> tt«: i. fv-n fTn^i fc-r
*	«ar a te t — t" faaa»
.•fciei , ianauhat 3
uran? T »i,^-. , ux	S
1,1	^^ F* ;<t '«•" »t.irr K
«. t u «trf -.ftkj ■ o-r-.,V
5 • -cEtef^r-a	v • v.'
*	nui. n	a
z«**-. :.Ss{ :m;
- 7 3.
»f ^	1'-. i~.,r. u mfct! ,ta «
^ v-* Ar;«
^Tl tPi^'^ •'■ fc ie hitela U
"H. iekie JDf* •» h- ■,» ,	i?
inta » » ' "T1 fJ;T!
—. .-t iu: jtan aatrta?«
kar
Mladenka se je prfstraiiia. ia k . stresla:
»Kaj je vendar 9 teboj?« »Pomiri se, ljubljenka raojaf Vse je .i"brol Na sodniji sem lepo opravil Prav te dni Vrba sam priznal uboj {uvaja, a bmeljni-So And-ej mi je 5e pred petimi minut"mi abija&U, -is dobim službolt
»Ali je mogoft? Potem bo vse dobre'* Nato pa je z^kril? obrai t rvian in krfevilo zaiblela
'I zakaj vendai )i-.ka§?< Zdaj mu je šele povedala, kakj |e bil oče hud, ker ni hotela dati Andreju besede. Zapeli! ;o i« 1 doma. iej nsj gre kar spet služit, »»s je uničila svojo in vseh srečo
»Pa pojdeS ta las k moji atateri-« In odšla sta natnj v dolino. TonaJeva mati je bila mladenke vesela Ko 11 je sin vse povedal, je bila ginje-ns. da sploh racala govoriti
Potem so sklenil:, da pojde mU^Hiič v -lužbo •s sosedovim, a Veta ostane pri aiateri dokler s9 ne poročita.
10
Poiovka Mreta )» Sla twčasi škod vas. Ni«a jOun zašiljeni nos je njuhal po i-raku. drobne siva "T1. ,5<> komaj gledale iziui Kv.Ub rek, nasah-"1" obiicje ji' podrhtevalo, ko je s kosom belega' kruh* - * ^	vsa majhna te- na eo» R090 iepaU
-;:<ras: dalje Njene oči so iskale tn Mfeale Nap«-je vendarle srečala bajtanro Reso. ji poki mali se ustariU:
»Pt-lne novic imata. »j. koUko Jih je'< . .-?it. Mjelna vis<>k.i kmetica »e je ustavila, x j-eukom, pokaaaU svoje bnmobe če-pogUdUa 1 roko svoj široki testeni ebra«
»I kaj y.a je vendar novega Mreta? 8d Pove''
ia|na načela, tako ji je bii tudi pri vodstvu narodne politike skladno z vsem drugim pro-jramoni ie sam po sebi dan jasni pravec, aamree izrazato — slovenski. I) oči m so se izgubljali liberalci in >slogašk v prejšnjih desetletjih v vseh mogočih sanjarijah, enkrat v vseslovanstvu, drugič v jugoelovanstvu, pod katerima si pa nikoli niso predstavljali ničesar konkretnega, temveč so samo visoko be-sedičili, medtem ko ni imelo naše ljudstvo najpotrebnejšega, je pa v našem ljudstvu globoko zakoreninjena SLS zajela predvsem resnične potreb« našega iastaega slovenskega naroda ter usmerila tudi vse svoje dela v tem pravcu.
Tako si je SLS tekom let ustvarila svoj jasen katoliški, demokratični, socialni in slovenski program, odgovarjajoč živim razmeram in potrebam našega naroda i« s tem programom je šla tudi po ravni poti v nepopustljiv in tako uspešni boj za svoj narod.
KULTURNI KOTIČEK
Anton Martin Slomšek
Ta duba je dala še enoga velikega moža poleg Prešerna, in te je bii Anton Martin Slomšek, moža, ki si je sklesal večen spomenik v slovenskem narodu. Kod ti je ua Sio-mii pri Ponikvah 26. nov. 1800, študiral je gimnazijo v Celju, modroslovje v Ljubljani, kjor se ie spoanai tudi s Prešernom in bil njegov sošolec, nadaljeval Študije v Sen j« in v Celovcu. 2e kot bogoslove« je učil »voj© tovariše slovenski jezik, po novi maši pa je bil za kaplana ua Bizeljskem, Od tod je bil prestavljen k Novi cerkvi, 1. 1829 so ga poklicali v Celovec za vzgojitelja bogosiovcev, v letu 1838 je šel za nadžupnika v Vuzenico, odtod za opata v Celje. V 1. 1846 je poeta! lavaatin-ski škof. Kot škol ae je lota težkega deta, ki ga je čakalo v novi Škofiji. Prenesel je Škofijsko stoliuo v Mnnbor in tako združil vaa slovensko štajersko v cerkvenem ozir«. Umrl je I. 1862, 24. sept. Vse njegovo slovstveno delo je bilo posvetimo ljudstvu. lijubeften do ljudstva in do slovenskega jeaika, to je odlika Slomška. Bi! je duhovnik iu domoljub. Kdor ni spoštoval svojega jezika, te je bil grešnik. Vse za cerkev in r.a narod, ens z dragim, to je bilo njegovo življenjsko geato. Vse njegovo življenje je bile zdrueeso e ttekrm. Kot tago-slovec se je pripravljal na svoje delo, da je mnogo prebiral iu m učil. Kot kajria® zbira narodne pesmi, zlaga pesmi in piše pobožne sPise. Njegovo prvo versko delo »KrlSev pot« je ljudstvo izredno v^jabilo. Kol vzgojitelj
je navduševal bogoslovce m slovenski jeaik in sta slovenski narod. Najznamenitejša njegova kajigs j® učna knjižica Siola is 3e£ka v nedeljski šoli, ki je izšla L 1842, Takrat Se mao imeli po slovenskem Štajerskem podeželskih šol, vsaj v taki meri ne, kakor danes, zato je Slomšek čutil potrebo, da da otrokom šol in tako je ustvaril nedeljske šole. Za te šoJe je napisal omenjeno knjižico. Ker j© sam učil, je lahko spoznal, kaj mora taka knjiga obsegati. V njej je vse, kar mora preprosti Slove« vedeti o Bogu, o svetu, o S vi jen ju sploh. Svoje učence uči v tej knjigi o snažnoeti, o zdravstvu, o živalstvu, o vojaščini, sadjeregi, boleenih, o vsem, kar mota vedeti vsak človek. Hote! je tudi ustanoviti društvo za izdajanje knjig za ljudstvo, pa mu je to prepovedala vlada. Ta misel o tem društvu se je uresničila t. 1851, ko »e je ustanovila Družba svetega Mohorja. Napisal je tudi 10 učnih knjig za šoto. Ustanovi! je zbornik Drobtinico, učiteljem in učeaeem, flterSem in otrokom v pouk in za kratek čas. V vseh teh letnikih je sani sodeloval, pisal pesmi in poučne spis«.. Izšle so 1. 1846 in potem dalje. Znani so njegovi pastirski listi. V vseas je bil Sk«nšek narodni vzgojitelj, ki mu je bii narod dar božji, bil je v službi samo Bogu in narodu s vso dušo tn srcem. Zato bo večno živel v svojem narodu. Njegovo delo v tedanji dobi je bilo velikansko. Njegova zavest o slovenskem narodu je biia vzpodbudna in tako je vzgojil mnogo narodnih mož, ki so šli po njegovih stopinjah, S svojim delom si je postavil večen spomenik. Vsi Slovenci pa iskreno želimo, da bi se nam kaj kmalu izpolnila želja, da postane Anton Martin Slomšek kmalu naš narodni svetnik.
F. K—n.

ti U | I f l j
AbsdluHstiž»o-diktator«ki režim, uveden dne 6. januarja 1929, je krepko aansahnil tudi po naši slovenski občim, ki ne je kljub vsem bojem v stari Avstriji — ali prav v z avstrijski« policijskim državama »isirojem — zsia-la ohraniti kot trdna sa®osapravsta (avtonomna) edink: a.
Zave«!, o Avtonomnih pravi?;ah obči« »e je v predvojni dobi posebno okrepila »ed plodfo-aosnim delovanjem zadnjega zakonodajnega telesa — deželnega zbora Kranjskega in njegovega deželnega odbora 3 oiširiiiuj uradniškim in strokovnim aparatom. Mi, ki pripadamo starejši generaciji, se ie dobro spominjamo lo
RADIO LJUBLJANA
od 27- januarja 4a iS. februarja.
1» &etr>tck' 27- Januarja: 13.20 Radijski orkester.
Plošče. 18.40 Slovenščina za Slovence. 10.30 n«c. ura 19.50 Zabav« količek. 29 Koncert tladij-6Mga orkestra. 20.S0 Plošče. 21 OTa češko modeme 2s lrS glaabe- 22-'15 Lahka glasba.. - Petek, Pi;ian'",lrja: 11	ura. 18 Ženska UTa. 18.20
ti, »10 FrancoSčina. t9.30 Noe. ura,, 19.50 ^imivosfi. ae ViotmsSšš koncert. -20.45 Radijski sll^ on *****	Angleške ptoSfe -
j»»uarja: Radijski orkester, t/.40 1840 o obrlniJtva v Si^veniji. 1« Ruski sekstet. darstJ	tfOisduej}* goapo-
20 n . ■ Nac- ura 19-50 Pregled sporeda. 2, i"'a-njl Politiki. 20.30 »Hiš'ca pri cest* stoji«. 8 CS »kester. - Kwfe»ja, 80, jfSftrarja:
Prenn	orkester, « Tfcroovoat, poročila. 9.15
03 C0l'kvene flasbe. 9.46 Verski g«m>r. tO Ma-
gistrov trio, 11 Otročka ura. 11.89 Koncert Radij-sitega orkestra. TC Prenos koncerta iz Škofovih zavodov. 17 Kmetijska ura. 17.S0 JeSek rn iožek. 18.'80 Nac ura. 19.50 Slovenska glasba v doibi narodnega prebujenja. 21 Plošče. 21.20 Radijski orkester 22.15 Plošče. — Ponedeljek, SI. faumarja:
18 Zdravstvena ura. 1820 Plošče. 18.40 Literarna
ura. 39.30 Nac. ura. 10.BO Zanimivosti. 20 Iz operet. 21.10 Plošče. 21.20 Pevski koncert 22.15 Prenos iz restavracije »Emona*. — Torek, I. februarja: 11 Šolska ura. 13.20 Koncert Radijskega orkestra. 18 Radijski orkester. 18.40 Krščanstvo in nacionalizem, 19.30 Nac. ura. 10.50 Zabavni zvočni tednik.
20 Božične pesini. 21 Plošče. 21.10 Lahka glasba.
22.15 Prenos "iz Kazine; — 'Sreda, 18. februarja:
8 Napovedi, poročila. ».15 Plošče. 9.45 Verski go-
vor. 10 Prenos cerkvene glasbe. 11 OfroSka ura.
11.30 Koncert Radijskega orkestra. 16 Koncert
Radijskega orkestra. 17 Kmetijska ura. 17.30 Kon-* eert Ratfij»*«fa <wk«rtm. 18.20 »S&envti w t»m»t,
spevoigra. 1S.30 Nac. ura. SS IVent)^ i® ljubljanske
vpere.
najboljši iti najlepše opremljeni nabožni mesečnik v riaJi državi. Inta vetlno lepe slike v bakrt»-iisk«. PiSite, da ga Vam poSijejo aa oj*led. Naslov: »Bogoljub«, Ljnbljana, Jogoslov. tiskarna.
delo, ki je daio močan odmev tudi na slovenske občine sosednih dežel: Štajerske, Koroške, pa tudi Goriške. jPo mirovni pogodbi v Rapaiiu žalostnega spomina je ugrabila Italija razen vseh občin slovenskega Primorja tudi 47 občin dežele Kranjske.) Zave«t o samoupravnih pravicah občin sta posebno budila in razširjala tedanja »Kasetska županska zveza« i« njeno glasilo »Občinska Uprava«.
Krepko v duSi naroda zasidrano zavest o avtonomnih pravicah naših občin smo prenesli pt? razpadu »tare Avstrije v naišo nova državo, ki 3e je dc leta 1931 naziva! i »Kraljeviaa Sr-feoV, Hrvatov in Slovencev«. — Vendar pa se je začel kmalu — že okoli leta 1920 — čutiti državni centralizem tadi pri občinah, v Sloveniji. Čedalje bolj se je čutilo, kako se utesnjuje samouprava občin, ko -je biio treba za vsako asalenkost prositi za odločitev centralno vlado {ministrstvo) v Beigradu, Se enkrat je potem vatpiamtela in zažarela močna zavest o -avtonomnih pravicah naših občin. Takrat naaureo, ko sta prevzela meseca junija 1927 leta nad-zorne pravice nad občinami oblastna odbora za ljubljansko, odnosno mariborsko oblast (okrožje) kot izvršilna organa po svobodni volji ljudstva izvoijenih oblastnih skupščin. Kratka j« biia ta dobal Kajti kraljeva proklarcacija je dne 6, januarja 1929 leta ukinila plodouostto delo obeh oblastnih skupščin ter podredila vse delo do končne likvidacije z dnem 15. «©vem-bra 1929 leta cenhaini foelgrajski vladi.
Že dne 6. januarja 1929 je biia zapečatena avtonomija Bule slovenske občine. Neposredno po kraljevi proklamaciji, prav za prav spo-redao z njo, je bil namreč objavljen vsebinsko kratek, a po stvari daiekoaežen zafeoa z dne 6, jaguarja 1929 o iz pr omemb i zaktMSov o občinah tn oblastnih samoupravah. Naj uavtssiem samo dvo^e čienwv tega zakona dobesedao:
Člen 1, se jjlasi: »Vse občinske uprave (v vsej državi) ko s d&aaSitfira dnem razrešene.«
Člen X: »V ostalih c&čiaab (t. j. šzvzemši p® 41. 2, Belgr«d, Zagreb in Ljubljano) — postavijo veliki župani nove občinske uprave.«
(Varlki župani ko« Scfi viSjih političnih oblaste v ao imeli približno tiste Sunkcije, kakršne »o imeli prej v Avstriji deželni predsedniki in cesaičski namestniki, ie d . so bile velikim f.apafiom pravice bo>lj omejene po centralni vladii v Beigradu ia po raznih ministrstvih
Resnici na ljubo bodi povedano, da sta bfla oba zadnja velika župana; za ljubljansko »oblast« v Ljubljani dr. Vodopivec, in za ma-f*bwrsko »oblast« v Mariboru dr. Scbnstbscb poštenjaka tudi v politiki, kolikor pač nista bila za rima od centralne vlade. Kajti nad njima je neprestano visel Damoklejev meč, kakor v prehodni dobi, do 3. oktobra 1D29 tudi nad giavama prvih in zadnjih predsednikov — kasneje komisarjev — obeh oMastnih -samouprav, dr. Natlačena t Ljubljani in dr. Leskovarja v Maribor«,
ZAI11CVAJ1E TOVSOD »DOMOLJUBA«!
r
Zahvala
Podpisani TAV2ELJ ANTON. po3es'mk. Maiena štev. 23, .-era utrpel večjo požarno škodo. Zavarovan sem bit pri zavarovalnici »JUGOSLAVIJA* v Liubijani, ki ie škodo likvidiram v moje popolno zadovoljstvo, v sled česar se čutim dolžnega, da se ji javno zahvalim za kulaiitno izplačilo odškodnine in jo vsakomur najtopleje priporočam.
Mate o a, dne 11. januarja 1B38.
TAV2ELJ ANTON posestnik
jš!o dinarjev potrebujem, pa nimam pojma, kje naj jih dobim.i	. . ,.. .
j,\le veseli. Sem se že bal, da jih mi6iis pn meni dobiti.«____
"""oahlcr »reja raierodata ne zamudite
ugodnosti za 'iaknp raznega manufakturnega nlaga, katerega prodaiamo po neverjetno znižani razpro dajni ceni. Savnik Anton, Skofja Loka.
Bila je že nekoliko v letih, ne preveč lepa in neporočena V letovišču se je nastanila v hotelu in sama posedala. Hotelir, kateremu se je smilila njena osamelo*.!, ji je predstavil nekega vdovca srednjih let. Prav dobro sta «e razumela in skupno zabavala. Konec poletja sta se vrnila vsak na svoj dom. Že naslednji dan ji je poslal pismo, v katerem
gama ffii
enak inozemskim, nad polcvco cenejši, 10-icina garancija, izdeluje
PODRŽAJ CiSSli, iS 147
PRI LJUBLJANI
jo je vprašal, če bi ga hotela vzeti in naj mu svoj sklep brzojavno sporoči.
V en' sapi je priletela na pošto ter uavaiiia na presenečenega uradnika z vprašanjem, koliko stane brzojavka.
»Deset besedi, pet dinarjev« ie dob'!a v pojasnilo.
Uro nato je njen občudovalec j>rejel brzojavko 6ledeče vsebine:
»Ja, ja, ja, ja, ja, ja, ja, ja, ja, ja.«
BREZPLAČEN POUK V IGRANJU'
Klavirske harmonike od Din 480"-
Zshtevajie breiptičai katalog!
MEISIEL a HEROLD, Maribor St. 10.
V vsako hišo »Domoljuba«!
Hranilne ftnftfice
vrednostne papirje vnovčuje po najboljši ceni in takojšnem izplačilu, t;[fOSlO|e vse bančne, de na,-ne, kreditne in blagovne posle najkutantrieje
AL PLANINŠEK, trg. ag. bančnih poslov
Ljubljana, Beethovnova ul. li./l. telefon 35-10.
Naročajte
Brinfc novo oddaja po ugodni cen Ivan Jeiačiu. Ltubljana. Emonska cesta 8
Moli opiaisnit*
Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja za enkrat Din 5'—. Naročniki »Domoliuba« piačaio samo polovico ako kupuieio kine tijske poirebščine ali prodaiajo svoie pridelke aii iščejo poslov oziroma obrtniki oomočni kov ali vaiencev in narobe
Prntojbma ia male oglate te scMačuje naprej.
Prodani posgstso
k; meri 4 orale, blizu Rim-ki h toplic. Poizve se pri: Gaberšek, Globoko.
Siuste strole
najboliše od 1500 din naprej, kupite edino le pri tvrdki Plevel Preski p. Medvode.
ftskle 15—13 let staro, "»»'6 za kmečka dela sprejme Franc Porenta, Stepanja vas št. 47.
Psnriam 2°-,w k- na_ rfBSfliH pol sladkega
sena. zelo lepega. —
Gašper Svieelj, Dole 6
p. Borovnica.
pridnega za vsa kmečKa dela sprejmem takoj. Toroačevo 24. Moste pri Ljubljani.
Hlanra Pr!dne&a. mik ima šteneira, sprejme Franc Cerar Sav ska 17, Domžale
spreimem. Hrana in stanovanje v hiši. — Golob Gašper, Zadvor p. Dobrunje.
mamr lir
sprejmem takoj. Valentin Dotinar, gosti'ničar, Notrame Gorice, pošla Brezovica.
za kolar-ko obrt iščem. Hrana in stanovanje v hiši. Franc Gole. fcolar, Rečica 15. Bled.
HlSPCa kmetiio. Plača Din 250. Žabjek. Rudnik 13, Ljubljana.
KSPiHi ž'," Kmelske,
Kmečkih občin in Hrvatske štedionice. Plačam takoj. — Peter Zotler, Jezica pri Ljubljani.
Fpsd nakipon Zt*
in šivalnih strojev si oglejte mojo veliko zalogo svetovnopnznamh naiboljših znamk, ki Vam jih nudi tvrdka Jaako Dol nar, Brezo vica 105 pri Liubijani.
Vitli posntvi
v Mengšu št, 7 naprodaj. Vsa poslopja zidana in krila z opeko. Redi se 12 glav živine. Polovica kupnine takoj piai-iliva, druga polo vica na zmerne obroke. Vprašati: Godec Karol, Ihan 27, Domžale.
iHiin v naiem
mila prodam. -- Anton Vovk, Moste 9, Žirov mca, Gorenjsko.
zelo lepo, proda
Peter Novak, Dobrova št. 35 pri Ljubljani.
23 iifni tat
zen, z manjšim pose stvom, se želi poročiti s krščanskim dekletom enake starosti z malim posestvom. Ponudbe s sliko na upravo Domo ljuba pod »Sre?ar 995.
od 15 let staro-iltSMS sli, za varstvo otrok se takoj sprejme. — Ponudba na upravo Domoljuba ped »Varuhinja« št. 1094
l breji s»laji
prodam Kaizer Štefan, Dvor št. 6, St. Vid nad Ljubljano.
poštenega in pridnega za kmečka deia sprejmem takoj. K eber, Studenec št. 12, D. Mar. v Polju.
8fe§ nmps&att
kupiti dober šivalni stroj ali dvokolo, zahtevajte ponudbo Sket,
Vransko.
Hranacia^S
sprejmem. — Naslov v upravi pod štev. 1119.
i ji.bi: pošteni, za
6 UBnll vsa kmefka
dela sprejmem. Dra vije št. H, St, Vid nad Ljubljano.
motor s tresuljami in reto proda po ni ».ki ceni Bitenc Ivan, Tacen št. 15 p. St. Vid.

Pijte samo
zdravilni
čaj
• plombiranih	to o» »- i« Di« 12-
Apoteka Mr. Bahowee» LjjuSslJarta
Berač je stal ob cesti, ko je mimo pri vozil avto in se ustavil. »Ako hočete, se labko peljete z menoj«, ga je ogovoril prijazen gospod.
»Ne,« pravi berač. »jaz čakam na avto, ki ima tudi radio, samo » takim se peljem.c
Bobni laboratorij 5TRNK0 SRVlNŠEK. dent, teh,
JESENICE - Hotel Triglav
odp. od 8. do 12. in cd 2. do 6. ur«
Mali je čakala 6 evojim sinkom na jjositija-lišču in stopila z njim v tramvajski voz. Sinko je imel na giavi poveznjeno železno ponev, lako da eploh ni videl, kaj se okrog njega dogaja.
»V bolnišnico ga peljem,« ie mati pojasnjevala radovednežem v tramvaju, »kako pa je'prišlo
Sveče
za Svečnico, lepe, dobit" nri
DOLENCU, Ljubljana
HHHn VVolfova u .10
do tega?« »1, kako, vojake eo se igrali, moj fant je hotel imeti čelado in ker ni bilo drugega pri rokah, si je pa ponev poveznil na glavo, zdaj 'pa ima.«
»Ubožec,,- so ga pomilovali sopotniki.
»A, kaj, še večji ubožec bo moj mož ko pride domov in ne bo našel večerje, kajti njegovo vcierjo ima fant na glavi pod ponvo.«
k živiui sprejmem. - Miha Anžič Dobrunje št. 57.
ia postelje vclikosii
aiojzil fUifliagži:, Rimska «.2 aii Grftgoriiieva 5
Loi/e Beliram: Pesmi za maičke. Izšla je zbir-srčkamh otroških pesmi, katero toplo priporočamo vsem, Knjiga je opremljena z lepimi risbami in se dobi v Dalmatinovi ul, 5, ali pa pri pesniku, Frankopanska št. 12, Knjiga stane samo
NEVESTE IN ŽENINI!
Za Vas smo caiočili vse vrste blago, ki ga putre-bujete za poročne obleke in za balo." Nudimo V »m v naših dveh trgovinah na Sv. Petra cesti it. 29 n 39 ogromno izbero blaga po znižanih cenah. Torej o« premišljujte kam bi Sli kupovat, »er ss |c?r naravnost obrnite zaupno na naSo trgov no
F. I. GORlCAR, LJUiLJANA
kier boste postrežem z dobrim bledom po oRmiiifj cenah. H« tnak frtlera piimejBO penite« eSariUei
>r>»moijnb« stane 58 din za celo leto. za inozemstvo AO din n„ ■ • ,	----
7"	JK