rrOMna plaSana v gotovini / Ljubljani, v sredo, dne 25. avgusta 1937 Stev. 193 a Cena 1.50 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/HI Telefoni uredništva in oprave: 29-92, 29-93, 29-94, 29-95, 29-% — Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznika Cele. račun: Ljnb-Ijana št 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Duuaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6. Pred volitvami v sovjetski Rusiji Sovjetska RusijA.se pripravlja na volitve. Po novi postavi (čl. 30) je najvišji organi ZSSH Vrhovni sovjet, ki ima dva doma: zvezni svet in narodnostni svet V prvo zbornico volijo državljani poslance direktno (na 300.00rebivalcev ono volilno okrožje in cn poslan«-), v drugo pa le indirektno, ker jo sestavljajo tfelegati vrhovnega sveta poedinili konfederiranih in avtonomnih republik ter delavskih sovietov avtonomnih oblasti. Vsaka zvezna republika pošlje v to zbornico 25 delegatov, avtonomne republike po It, avtonomno ozemlje 5 in avtonomni okraj enega (čl. 22). Zvezni svet bo predvidoma štel 570 poslancev, narodnostni svet pa 238. Obe zbornici Vrhovnega sovjeta sta voljeni na 4 leta in imata enake pravicc. Sestajati se istočasno dvakrat na leto. Zakon jc izglasovan, ako ga sprejmeta oba doma z navadno večino. • S to reformo so sovjeti na videz — poudarjamo to, kar bomo pozneje videli, da gre le za videz, — približujejo obliki zapadne demokracije. Prejšnja ustava je namreč dajala veliko prednost industrijskemu delavstvu, na katerega sc je komunizem mogel naslanjati. Na 25.000 mestnih (delavskih) volilcev je po prejšnji ustavi pr$*l po en poslanec, medtem ko šele na 125.000 podeželskega prebivalstva. Politična moč delavstva je torej bila petkrat tolikšna kakor moč kmetov. Volilno pravico so imeli državljani, ki so opravl jali kako za družbo »koristno« delo. S tem so bili aktivne in pasivne volilne pravice oropani duhovniki vseli veroizpovedi, trgovci, k (i laki in vsi, ki so nekoč živeli od dela drugih ali pa od dohodkov, ki niso bili iz dela. Razen tega so bile le volitve v krajevne eovjete neposredne (običajno per acelamationem), za vse druge instance pa posredne, tako da o kakem vplivu ljudstva na vodstvo države ni bilo govora. * Nova ustava pa spreminja volilni sistem »v najbolj demokratičnega na celem svetu«, kakor se je izrazil Stalin. Oglejmo si Stalinovo volilno reformo! Čl. 134. ustave se glasi: »Volitve v vse sovjete se vrše po splošnem, enakem, neposrednem in tajnem glasovanju«. Volitve so torej splošne, ker imajo vsi 18 let stari državljani aktivno i,n pasivno volilno pravico. Vendar pa po cl. 135. ustave nimajo volilne pravice osebe, ki so bile sodno kaznovane. Volitve so enake, ker zakon ne dela več razlike med plemeni, kulturami, gospodarskimi pogoji, itd. (čl. 136.) Pravice voliti in voljen biti imajo tudi ženske in vojaki (cl. 137, 138.). Volitve so neposredne, ker v vse sovjete volijo državljani direktno (čl. 139.). s tajnim glasovanjem (čl. 140). Toda bistvene važnosti je čl. 141., iz katerega je razvidno, da je vsa la široka »demokracija« le navidezna. Kajti ta člen določa način postavljanja kandidatnih list. Ta pravica pa je pridržana edino komunistični stranki in organizacijam, ki so od nje popolnoma odvisne in ki so bile ravno v zadnjem času temeljito »prečiščene«: to so strokovne in zadružne organizacije, komunistične mladinske (komsomol) in kulturne združbe. Kandidati, ki bodo po fašističnem vzorcu predlagani volilcem, bodo torej vzeti izključno iz komunistične stranke in to seveda njeni najbolj zanesljivi člani. To potrjuje tudi pisanje »Izvestij«, ki so nedavno poročala, (3. 7.) da so strokovne organizacije žc predlagale svoje kandidate in da je zelo razveseljivo. da je 22 milijonov volicev sprejelo izključno le komuniste ali stahanovce in udarnike. Ako vemo, da ima komunistična stranka popolnoma vso politično moč v svojih rokah, je jasno, da ji ni treba pustiti in kakor neštevilni rocesi zadnjega časa kažejo, tudi ne pusti no-ene opozicije ali frakcije v svoji stranki in niti ne v državi. Konkretno bo torej tudi po novi ustavi komunistična stranka tista, ki bo kakor vedno doslej predložila kandidate in ti bodo izvoljeni na podoben način kakor v fašizmu. Ko pa bi se le zmuznil kak nezaželjen kandidat na listo, kar jc skoraj izključeno, je pa še vedno na razpolago čl. 135. ustave, po katerem je vedno mogoče obsoditi neljube osebe (pri samovolji komunistične justice ni nič lažjega kakor to) i.n jih izločiti iz politike. Za-zadi formalno demokratične fasade, ki jo uza-konjtije nova ustava, ni treba, da bi boljševiške samodržce bolela glava. Tudi volitve po novem »demokratičnem« volilnem redu bodo le eno izmed sredstev, s katerimi si Stalin utrjuje svojo neomejeno diktaturo. Kako malo resno se sme jemati čl. 70 ustave, ki vsakemu daje pravico, »da agitira za svojega kandidata z besedo in tiskom«, je razvidno iz načina pisan ia sovjetskega tiska sedaj pred »volitvami«. Volilna kampanja naj v prvi vrsti služi za novo temeljito prečiščenje strankinih vrst. Nezaželjeni elementi, ki jih bo treba napraviti neškodljive, se po pisanju boljševiških listov zbirajo v trockizmu, simpatizirajo s kapitalizmom in verskimi sektami. Ti vsi so sovražniki riroletarske države, katerim velja najhujši boj. Vse te skupine se baje trudijo z veliko iznajdljivostjo in podjetnostjo okrog volilcev, da jih pridobe za svojo stvar. Nasprotno pa nalaga sovjetski tisk vsem javnim organom in strankinim agitatorjem prvenstveuo nalogo, da skrbno pazijo na vse protirevolucionarne elemente in sovražnike razredno zavednega proletnriata in poskrbe, da pridejo v roke oblastem, ki bodo z njimi obračunale kot s sovražniki socializma. Iz takega pisanja sovjetskega tiska je jasno razvidno, kakšen značaj naj imajo predstoječe sovjetske »volitve«. Volilna kampanja bo seveda zelo razgibana, toda ne v tem praven, da se razni kandidati pomerijo med seboj v svobodni tekmi za ljudsko zaupanje, temveč da se splete nov venec slave in čaščenja okrog glave vsemogočnega diktatorja. »Volitve« naj bi bile neke vrste plebiscit za Stalinovo politiko. Razume se, da si bolj še vik i lahko pripravijo ta plebiscit tako veličasten, kakor ga sami žele, saj imajo vsa tozadevna sredstva popolnoma v svojih rokah. »Najsvobodnejši volilee na svetu« bo mogel jn smel voliti edinole tako, kakor bo vodstvo stranke od njega zahtevalo. Že sedaj narnigavajo !i«ti. da nsj vo!it»ii! j agitacija prav posebno pa še volitve same slu- | l Bomba v nebotičnik 500 mrtvih zaradi letalske bombe v Šangaju Na severni fronti pri Nanhavu Japonci silovito napadajo Šangaj, 34. avg. TG. >United Press« poroča o vedno bolj grozotnih podrobnostih o bombardiranju velikega trgovskega nebotičnika v šangaju »Singer Homec, ki stoji na logalu najbolj prometne ceste v Šangaju, Nankiuške ceste. V veliki trgovski hiši je kar vrvelo od ljudi. Gotovo jih jc bilo v poslopju nad tri tisoč prodajalcev, kupcev in drugih, ki se kar za razvedrilo sprehajajo po tej ogromni prodajalni, ki ima 20 nadstropij. Kar naenkrat pa je udarila ogromna bomba v palačo, jo preluknjala in sc zabila v sredino poslopja, kjer je sredi osrednje velike prodajne dvorane z neznanskim pokom eksplodirala. Zunaj stoječe množice so slišale pok, ko je bomba zadela palačo. Takoj nato je sledil še strašnejši pok, ki je utonil v nepopisnem vpitju, ki se je razlegalo iz rušečega se zidovja, ki jc bilo naniali zavito v prah in dim. Bomba je padla na velike gruče ljudi, ki so nič hudega sluteči hodili po prodajni dvorani in po stopniščih, ki vodijo v višje galerije. Razdejanje, ki ga je med ljudmi napravila, je strahotno. Ljudje so bili razmetani na vse kraje, nekateri popolnoma razmesarjeni, drugi pa hudo ranjeni. Kosi človeških trupel so prileteli celo na gornje galerije. Ko se je hrup in vpitje nekoliko poleglo, je mogla v poslopje, i z katerega so v divjem strahu bežale trume ljudi, reševalna komisija, ki je samo v glavni dvorani naštela nad 500 mr 1 i č e v , od katerih jih je veliko število tako raztrganih, da jih sploh ni mogoče spoznati. Mnogo ljudi je bilo pri begu iz nesrečne palače do smrti poteptanih, tako so oni, ki so pri življenju ostali, drveli ven na ulico. Celi kupi mrličev ležijo po hodnikih. Med njimi nešteto žena, deklet in otrok. Kri je obrizgala vse stene prodajne dvorane visoko gori do vrhnih galerij. Kosi človeških trupel so pomešani z blagom v sfrašni zmešnjavi. Palača sama, ki sicer še stoji, pa jc notranje tako razdejana, da jo bo treba podreti. Toda komaj je prvi strah nekoliko minil in so ljudje bežali tudi iz Nankinške in Juancekigke ceste ua vse kraje, je udarila sredi ceste nova letalska bomba, ki je priletela od nekega letala, ki je letelo vsaj 1000 ni visoko. Tudi tukaj je nastala nepopisna zmešnjava in so ljudje padali kar [>o desetinah, mrtvi in strašno ranjeni. Dopisnik »Cnited Pressa« pripoveduje, da se je pri nesreči nahajal v bližini in da nikoli ne Im> pozabil vpitja, ki je nastalo na ulici, še manj pa prizora, ko sta se dve č I o v e š k i glavi kotalili po cesti za bežečimi ljudmi, ki so presunljivo vpili. Angleški, ameriški jn francoski general so vložili tako pri japonskem kakor pri kitajskem poveljstvu odločen protest proti obstreljevanju mednarodne koncesije. Protest je bil tako nedvoumen. da je japonski admiral takoj izdal najstrožje povelje, da japonska letala pod smrtno kaznijo ne smejo letati nad mednarodno komisijo. Kitajsko poveljstvo pa jc sporočilo zastopnikom velesil, da bo napravilo preiskavo in če se izkaže, da so kitajska letala metala bombe, bodo odgovorni letalci prišli pred vojaško sodišče. Japonci predrli pri Nanhavu Tokio. 24. avgusta. AA. (DNB) Agencija Domej poroča, da so Japonci zavzeli nankavški prelaz, ki je silno važna strateška postojanka. Ijondon, 24. avg. AA. (Reuter.) Iz. Pejpinga poročajo: Japonsko poročilo pravi, da je japonska kvantunška armada porazila Kitajce na vsej fronti vzhodno od Kalgana. Kitajci so imeli velike izgube in so se umaknili na jug. Japonsko poročilo prizna, da so se Kitajci srdito upirali blizu železniške proge Liang-Hankov, južno od Pejpinga. I'o zavzetju Kalgana in črte ob velikem kitajskem zidu so japonske čete iz Kvantunga nadaljevale prodiranje proti jugu. Japonska letala so obstreljevala več krajev ob železniški progi Peking—Kalgan. Japonci bi radi prišli za hrbet kitajskim četam, zbranim v pokrajini Nankav in ob železniški progi v tej pokrajini. V pokrajini Liang-čijanga sc boji razvijajo ugodno za Japonce. Po poročilu agencije Domej so Japonci zasedli tudi Kvančuan, 15 km severnovzhodno od Kalgana, in železniško progo pri Sujuanu, 15 km južno od Kvančuana. Tako je kitajskim četain, ki se bore blizu Nankova, odrezan umik. Slovenska katoliška družina kupuje in uporablja dopisnice sv. Cirila in Metoda. Na vsaki pošti samo Din 1'—. w Rdeča Španija toži Italijo pri Zvezi narodov zaradi obstreljevanja trg. ladij Ženeva, 24. avgusta. AA. (DNB). Zunanji minister valencijske vlade Hiral je poslal glavnemu tajniku Zveze narodov dne 20. avgusta brzojavko, v kateri zahteva, naj svet razpravlja o izredno resnem položaju, nastalem zaradi neprestanih napadov italijanskih pomorskih sil na španske trgovske ladje. Vlada španske republike prepušča predsedniku sveta Zveze narodov, kakor pravi brzojavka dalje, naj sam odloča o tem, ali bi bila potrebna takojinja izredna seja sveta. Hiralova brzojavka je dolga Štiri strani in navaja podrobno dogodek z ladjo »Campsador« z dne 11. avgusta, dalje dogodek z ladjo »Ciudad Albasalo« z dne 13. avgusta, dogodek z ladjo »Ciudad de Cadiz« od 15. avgusta, dogodek z ladjo »Valdecoa« od 18. avgusta in z ladjo »Armur« od 19. avgusta. Vse te ladje so potopile oziroma napadle italijanske pomorske sile. Valencijska vlada ugotavlja dalje, da so vsi ti očitni napadi na špansko republiko ustvarili hud položaj na Sredozemskem morju, ker so se dogodili na vsem morju ob Mareeilla in Barcelone pa do Dardanel. Zato naj svet Zveze narodov smatra vse Sredozemsko morje kot kraj, kjer lahko vsak hip izbruhnejo resni zapletljaji. Svet Zveze narodov naj zaradi tega vse to vprašanje takoj prouči. Kitajci poročajo, da še drže prelaz Nankav Navzlic japonskim vestem, Kitajci še vedno držijo krepko v svojih rokah nankinški hrib in ne dovoljujejo Japoncem, da bi s te strani ogrožali .. pcVjžaj Kitajcev ob velikem zidu. Vsi dosedanji poizkusi Japoncev, da prebijejo kitajske jioložaje, so bili brezuspešni. Brez. dvoma bodo Kitajci te svoje čete žrtvovali, ker jim nc bodo mogli pravočasno poslati pomoč. Junaška kitajska obramba pri Šangaju šangaj. 24. avgusta, b. Dopisnik Hearsterje-vega tiska poroča, da so danes ob 10 dopoldne japonske vojne sile po izdatni topniški pripravi prešle na več krajih v okolici šangaja v protinapad, kjer se jim je po dosedanjih vesteh po- srečilo vreči Kitajce iz njihovih prvih postojank. Sveže kitajske čete prve in druge divizije se borijo z neverjetnim junaštvom. Zlasti aktivno obstreljuje bližajoče se japonske čete kitajsko topništvo in jim prizadeja ogromne izgube. Med Vu-sungnm in Linho so Japonci hoteli izkrcati okrepitve, vendar pa so lukaj Kitajci preprečili izkrcanje čet, ter so težko poškodovali z letalskim torpedom veliko japonsko topničarko, davi pa so potopili japonski rušilec. Kitajci dalje poročajo, da se jc kitajski pehoti posrečilo potisniti izkrcane japonske vojake nazaj, pri čemer jim je najbolj pomagala težka artilerija. Po sedanjem medsebojnem obstreljevanju pa se da sklepati, da so Japonci le vrgli večje vojne enote na kitajsko področje. Neprestano se slišijo strojnice. Tešav, 24. avgusta, b. Dopisnik United Pressa poroča, da okrog 25 kitajskih divizij koraka proti Pekingu in Tjencingu. V pokrajini llopej je zgrajeno v naglici letališče, kamor se dovažajo velike množine bencina. Splošno mislijo, da bo Tešav glavno letalsko oporišče za operacije proli Pekingu in Tjencingu. Japonci izkrcali 50.000 mož Velika bitka za Sangaj, ki so jo včeraj pričeli Kitajci je naglo zastala. Brez dvoma je to posledi-ra izkrcanja 50.000 japonskih vojakov v bližini izliva reke Jangcc in Hanpua. Medtem ko je vladal včeraj v kitajskih vladnih krogih še velik optimizem, je zajela vse kitajske kroge danes velika skrb, kajti nihče ni mislil, da bodo Japonci lahko naenkrat vrgli tako ogromne sile na kitajsko področje in preprečili izvedbo kitajskega načrta. ki je imel za cilj vreči Japonce v morje. Kitajci morajo sedaj nujno spremeniti svoj načrt in ustaviti akcijo pred Šangajem, da bi vse razpoložljive sile vrgli proti onim Japoncem, ki sedaj prodirajo z. vzhoda in ogrožajo ozadje kitajske armade, ftuje se, da so Kitajci pustili vse svoje najl>oljše divizije na položajih v .Šangaju, T. nalogo, da vznemirjajo Jajionce, ostale tri divizije pa so vrgli sedaj proti Japoncem. Splošno se pričakuje, da bo nekje vzhodno od Vusunga prišlo do odločilne bitke med japonskimi ekspedicijskimi silami in šestimi kitajskimi divizijami, ki so v teku današnjega dne nastopile pohod proli vzhodu, da se udarijo ž Japonci. Mandžurija proti Kitajcem Tokio, 24. avg. AA. (Štefani) Parlament države Manžukuo je sklenil pridružiti se japonski akciji proti Nankingu. 15 km pred Santandrom Franco prodira z juga in od vzhoda žijo oblastem kot primerno sredstvo, da »se odkrijejo sovražniki ljudstva«. Biti označen za »sovražnika ljudstva« pomenja v lioljševiškem režimu toliko, kot biti obsojen na smrt. Zaradi tega jih bo prav malo. ki bi radi volilnega rezultata, ki itak ni sad svobodnih volitev hotel svoje življenje izpostavljati in bodo komunisti podobno kakor fašistični režimi dobili volilni rezultat, kakor si ga sami želel Drin. Salamanca, 24. avgusta. Na santandrskem bojišču je severna nacionalistična armada prodirala dopoldne v vzhodno in južno smer. Zdaj je ta arma. da razdeljena v dva močna dela. Del, ki operira pred Valmasedo in čigar odsek se razteza tja do morja, prodira v majhnih kolonah, ne da bi trčil na kakršenkoli odpor. Južni, močnejši del, se je pa razdelil v tri čvrste kolone. Leva kolona obkoljuje Los Coralec na cesti Valencija-Santander. Osrednja kolona prodira na osi cest Burgos-Santander-Gerar-Puenteviesgo; do tega kraja je kolona že skoraj prišla. Tretja kolona pa prodira naravnost na sever na oba kraja ceste, ki drži iz Vega v Santander. Ta kolona je v glavnem že pustila za seboj vrhove severno od vasi Villa Cariedo. Santa Maria de Cajon je ogrožena. Ta kraj je oddaljen od santandrskih predmestij nekaj več kot 15 km. Salamanca, 24. avgusta. AA. DNB: Snočnje uradno poročilo pravi, da 60 navarske brigade zavzele Las Fraganu na cesti Palencija-Santandcr in zavzele kraje Elgeo, Santa Cruz, Jorado, La-serno, Areno de Eguno. Los Villaras, San Cristo-bal, Jueto del Agis in Esenmaren. Legionarji so v noči od nedelje na ponedeljek zavzeli Oto del Campo in Elcoto, na vzhodu od ceste Burgos-San-tander. Črnim strelam se je pa posrečilo razbiti sovražno fronto na vzhodni meji te pokrajine in zavzeti več krajev. Nekemu nacionalistu sc je posrečilo preprečiti sovražno nakano, da razslrele cesto na več mestih. Navarske brigade so zavzele tudi pomembno križišče Los Corales na cesti Pa-lencija-Santander in vrhove v okolici. Sovražnik je v ponedeljek zjutraj napadel postojanke, ki so jih nacionalisti zavzeli v nedeljo, a se je moral umakniti. V nedeljo in ponedeljek so nacionalisti sestrelili 10 boljševiških letal. Salamanca, 24. avgusta. AA. DNB: Tudi včeraj so nacionalistične čete na santandrskem bojišču prodirale dalje. Po dosedanjih poročilih so legionarji zavzeli Conte Pando, Monte Cavallar, Fico Mi-gelon in druge važne postojanke. Navarske brigade so prav tako prodrle več kilometrov dalje in zavzele južno od Castro Urdijalesa Ventoza Otanes in Talledo. Kastilske brigade so tudi zasedle več krajev. Po dosedanjih poročilih prodirajo vse kolone dalje. Salamanca, 24. avgusta, b. Z vzhoda in juga nadaljujejo nacionalisti ofenzivo proti Santandru. Nacionalisti so že včeraj dopoldne zasedli luško mesto Castro 1'rdiales, ter lakoj nadaljevali |>ohod proti Laredu. ki leži na pol poli med Rilhaom in •Santandrom. Južne kolone, ki so sestavljene iz karlistov so se sestale z onimi, ki napredujejo vzdolž obale tako. da je sedaj vzpostavljena zveza tudi z. drugo divizijo, ki je zavzela hrib Ando. Novo nacionalistične postojanke so na jugu oddaljene od Santandra 20 do 25 km. Zapadna kolona se je približala mestu Torrelavega ter ga pričela obstre-ijavati s topovi. Pariz. 24. avgusta, b. Po vesteh iz Španije vsak trenutek pričakujejo padec Santandra. Vladne čete se bodo morale sedaj brez dvoma vdati, v kolikor ee jim ne bo posrečilo pobegniti jx> morski poti. General Faupel gre iz Španije ker ne more z Italijani London, 24. avgusta, b. Po vesteh iz Salamance po poročilih Dady Telegrapha pričakujejo, da bo za novega nemškega poslanika pri generalu Francu imenovan baron Storer, bivši nemški poslanik v Kairu. On je bil že pred tremi meseci imenovan za poslanika v Madridu, vendar pa ni mogel nastopiti svojega mesta, ker je Madrid še vedno v rokah rdečih. Prejšnji poslanik general Faupel je namreč odstopil radi tega ker je vse njegove nasvete vedno kritiziral maršal Badoglio, zaradi česar tudi ni mogil preprečiti, da bi bili v vseh nacionalističnih operacijah imeli vedno glavni vpliv le Italijani. Podržavljenje francoskih železnic Pariz, 24. avgusta, c. Brž ko se je Chautemps snoči vrnil v Pariz, je takoj povabil k sebi ministra za javna dela Queillea, s katerim se je do dveh zjutraj pogovarjal o podržavljenju francoskih železnic. Danes popoldne se vlada peča na svoji seji samo s tem problemom in v noči bo objavljen zadevni dekret. Zagrebika vremenska napoved: Oblačno in deževno. Dunajska vremenska napoved: Pospešeno zboljšanje vremena, topleje, nevihte, severnovzhod-ni vetrovi. Zemunska vremenska napoved: Oblačno in deževno vreme v večji severni polovici, jasno bo pa prevladovalo v gornjem Primorju in v vardarski banovini. Nevihte z grmenjem in plohami bodo pogoste sredi države in v južnih predelih. TopioU ho še nadalje padala. Boj cerkve za svobodo H kulturnemu boju v Nemčiji Narodno socialistični čoiki dnevnik »Ceske slovo? Jo naprosil znanega katoliškega publicista laika dr. Alfreda Fuchsa, profesorja ux vatikansko politiko na politični šoli v Pragi, da o priliki preganjanj cerkva v Nemčiji napiše nekaj člankov 7.a lemo i Boj cerkve za svobodo«. Članki so zanimivi ter jih prinašamo v izvlečku: Ce bi hoteli zaznamovati strogo poročevalsko vse perkveno-politične dogodke v Nemčiji, bi morali izdajati poseben časopis, kajti ni dneva, da bi se kaj novega ne zgodilo, bodisi manjšega aH večjega pomena. Prava senzacija je bil zapor pastorja Niemollerja. junaškega voditelja protestantske skupine »cerkve priznnvalcev«. Ta pastor je bil svojčas poveljnik podmornice, ter nI nikakor nasproten Hitlerjevemu režimu. Je po mišljenju konservativec, toda zvest spoznavalee biblije. Odstranili so ga pred cerkvenimi volitvami, ki so jih izsilili verni ovangeličani. Od tedaj cerkveno-po-litičnl incidenti rastejo. Čeprav oficielno Nemčija taji, da gre za kulturni boj, je jasno, da gro v pravem smislu za kulturni boj, sa boj med krščanstvom in novopoganstvom, ter je to težji boj, kot je bil za Bismarcka. Takrat je država še priznavala zakon, preko katerega ni šla. Današnji boj pa se vrši z vsemi sredstvi, tudi osebno, z obsodbami. finančnimi kaznimi In fizičnim pritiskom. Katoličani in protestantje preživljajo sedaj dobo katakomb. V zadnjem času pa skuša nemška diplomacija slabiti vatikansko politiko tudi izven meja Nemčije. Preden pa pristopimo k tem širšim perspektivam, poglejmo na sedanjo cerkveno situacijo v Nemčiji, kakor se kale iz poročil, ki k nam prihajajo: Ko so zaprli pastorja Niemollerja, je prevzel vodstvo protestantske skupine »cerkve priznaval-cev« generalni superintendant dr. Dibellus, katerega konservativno mišljenje in stiki s prejšnjim dvorom so splošno znani. Tako tudi v njegovem slučaju ne gre za kakega levičarja, temveč samo svetopisemsko konservativnega lutrovskega staro-verca. Svoj urad je začel voditi zelo junaško. Prišel je pred sodišče zaradi rušenja miru, toda bil je sodno oproščen. Predmet za sodno postopanje je bilo pismo, ki ga je poslal ministru za vere dr. Kerrlu v imenu svoje skupine. V tem pismu jc poudaril dr. Dibelius, da je treba bolj poslušati Boga, kakor pa ljudi, da mora oznanjati, da je bil Jezus Sin božji, da Evangelij ne pozna nobenega nauka o rasi, da ni resnica, da bi bil Bog svojo postavo odkril v naši krvi, da ne more tajiti, da je bil Jezi-s po telesu iz rodu Davidovega, torej iz judovskega naroda, ter da ni mogoče Hitlerjeve knjige »Mein Kampf« postavljati na višino sv. pisma. Da je bil dr. Dibellus oproščen, moremo smatrati za uklonitev javnemu mnenju, ki ga ni mogoče utajiti, o čemer pričajo tudi neredi, ki so se množili po Nieraiillerjevi aretaciji. Svojčas smo se čudili, da je bil prepovedan novopoganski časopis »Deutsche Volkskirche«, ki ga jc izdajal Dinter. Zdaj pa se kaže, da razlog ni bil idejni, temveč osebni. Dokler sta se prepirala Lndendorff in Hitler, se je Dinter, pisatelj protijudovske knjige »Oreh proti krvi«, močno boril proti Ludendorffu. Ko pa sta se oba ta dva pomirila, je postal prva žrtev Dinter. Ne samo protestanti, temveč tudi katoličani se poslužijo vsake prilike, da javno izpričajo svojo vero. Pontifikalna sv. maša. ki jo je daroval o priliki svojega duhovskega jubileja berlinski škor, je morala biti samo tiha maša, toda kljub temu mogočna manifestacija, dasi vernike ni smel javno vabiti nnnjo. Tudi miinehenski kardinal Faul-haber je dal proglas na vernike, da bi ostali neomajno zvesti ter se naslanja na besede samega papeža, ki jih ie izrekel nedavno nemškim romarjem. govoreč o nevarnosti državljanske verske vzgoje mladine. Podobno, kakor bi se duhovni jubilej berlinskega škofa moral vršiti v vsej tišini, bi se moral vršiti tudi prav tak jubilej speierskega škofa. Predstavniki nemškega režima so prav nalašč na tisti dan sklicali velik shod stranke v Speier, da bi s tem preprečili katoliške manifestacije. Državni minister za Saarsko, Biirckel, je pri tej priliki govoril, da se režim ne bori proti katolištvu, temveč samo proti ostankom centra, ki je osumljen ssimpatiziranja z demokracijo<. Drugi hit-lerjanski voditelji pa so govorili protikrščanske in protiverske govore. Pristop h katedrali je bil l»olicij.sko zaprt. Minister Biirckel je kratko pred tem govoril tudi na taboru učiteljev v Anweileru proti tako imenovanemu političnemu katolicizmu. Zlata nit njegovega govora jo bila trditev, da je tajna državna policija odkrila baje tiskane prerokbe, v katerih je bilo prerokovano, da bo Anti-kristovo kraljestvo zidano na zlomljenem križu, torej na kljukastem hackenkreuzlerskcm. Zaradi teh letakov je bilo zaprtih več članov Marijinih družb v Wondelu, dijakinje misionske šole in redovnice Boromejk. Mnogo duhovnikov in redovnic ntMiinmtfiMin iinitiiiifMiiiniiMiiiiiiitimn Zahtevajte povsod naš list! V boj za naše časopisje! je zopet osumljenih protidržavnega delovanja. Na Bavarskem so žo zaprli samostanske šole, zdaj prihaja na vrsto Saarsko. S kaznimi in drugačuim pritiskom jc bil mnogim samostanom odvzet gospodarski temelj, ter <*o morali biti ra7.puMČeni. Na Bavarskem so vzele nekatere pobožno vaško rodbine nekaj redovnic k sebi, dokler ne dobe mesta kje za mojo ali v privatnih katoliških rodbinah kot vzgojiteljice in postrežnicc. Mnogo jih je šlo v afriške misijone. Na Nemškem je bila navada, da so cerkve zahtevale od uradov seznam oseb, ki so prijavljale svoj izstop iz cerkve, da bi Jih pred definitivnim izstopom mogli zastopniki cerkve še pridobiti za rerkev. Ta postopek Je sedaj strogo prepovedan. Kdor bi kaj podobnega oznanjal, bo strogo kaznovan. Taka je verska svoboda vesti v diktaturah, katerih predstavniki obtožujejo sedaj verno kristjane najstrašnejšega zločina, to je — demokratičnega mišljenja. Kampanja proti vernim kristjanom je tudi spojena z borbo proti Češkoslovaški. Ne samo v tem smislu, da berlinski tisk praško konzistorijo napada zato, da so nemški novomašniki nastavljeni na češkem ozemlju, da bi se počeščlll in nasprotno češki novomašniki v nemško ozemlje, da bi ga počeščili. Ne gre jim zato, gre jim za večje stvarj: Češkoslovaško naravnost dolže, da je kraj, kjer se družijo interesi komunistov in katoličanov, torej dveh intemaeional, ki delujeta proti Nemčiji. Praga Je tako most med Moskvo in Vatikanom. To nesmisle trdi nemški tisk pri vsaki ugodni in neugodni priliki in to že od vsedržav-nega katoliškega shoda v Pragi I. 1935. Tudi intrige proli Mali zvezi prihajajo po corkveno-političnih ovinkih. Vse tri države Male zvezo so v pogajanjih z Vatikanom. Češkoslovaška končuje svoj modu* vivendi, Jugoslavija sprejema konkordat. Romunija pa pripravlja nov sporazum s sv. Slolieo, kajti tudi tam je po prevratu prišlo v državo mnogo katolikov (Sedmo-graška). Gre torej do gotove mere za enoton nastop držav Malo zveze, kar je konstatiral tudi vatikanski list »Osservatoro Romano«. Ni dvoma pri tem, da sc tu nahajamo zavestno na isli črti s Francijo, katere prijateljska politika naproti katoličanom ne datira morda šele od obiska kardinala Pacellija v Parizu Njegov obisk je bil bolj višek političnih dogodkov, ki se sistematično razvijajo že dalje časa in na katerih ima važno udeležbo zlasti sedanji veleposlanik pri Vatikanu g. Charles Roux, bivši poslanik v Pragi. Tega se zavedajo tudi na Nemškem ter skušajo preprečiti, da bi Vatikan iskal oporišče za svojo diplomacijo tudi v srednji Evropi. Nemški prsti so se pokazali zato tudi v sedanji konkor-datni borbi v Jugoslaviji, kjer je germanofilska fašistična skupino Ljotiča imela glavno besedo v akciji proti konkordatu. Toda to je drugo poglavje, ki bo zahtevalo poseben članek. 100.000 din za Kemijski zavod Belgrad, 24. avgusta, m. Finančni minister je odobril prosvetnemu ministru, da lahko izda IflfMMIO din ta nabavo inventarja in materiala ta kemijski zavod na Univerii Kralja Aleksandra v Ljubljani. Prednji odlok jo miifister Lolica predložil v šc deflnltlvno odobritev ministrskemu svetu. Razširjenje ljubljanske postaje Belgrad. 24. avgusta, m. Prometni minister je odobril kredit 3,040.580 din za odkup zemljišča za razširitev ljubljanske železniške postaje. ,$tampa" oživljena Belgrad, 24. avgusta, m. Današnja Samouprava poroča, da Jevllčeva skupina namerava s 1. septembrom zopet izdajati dnevnik »Štampa«, ki je že od vsega počelka zavzemal neprijateljsko stališče napram sedauji vladi in je napovedal skorajšnji konec vlado. Toda Sloiadinovičeva vlada jc ostala na krmilu, dočim Je »Štampa« že dvakrat propadla. Iz učiteljske službe Belgrad, 24. avgusta, m. Ujx>kojeni so naslednji učitelji In učiteljice: Franja Bratovič v Konjicah, Janke Grad v Mostah pri Ljubljani, Marija Jerman v Ljubljani, Ivan Štrukelj, šolski nadzornik v Ljubljani, Ivan Š t r e k e 1 j, vršilec dolžnosti šol. nadzornika v Ljubljani, Marija Engolman v Ljubljani, Anton M a h k o t a v Ljubljani, Lavoslav A r k o iz Maribora, Amalija Vobič v Mariboru, Vinko Gregorič v Ljubljani, LJudevit Pirkovič v Ljubljani, Marija D o t e 1 a v Ljubljani, Ivan Zupančič v Celju. Konferenca mednarodnih poluradnih tiskovnih agencij ftrlflrad, 24. avgusta. AA. V sredo, 25. t. m., se začne na našem Jadranu ena izmed najpomembnejših mednarodnih konferenc, kar se jih jc kdaj-koli sestalo v naši državi od zedinjenja Jugoslavije do danes. Na ladji »Dubrovnik«, ki jo je Dubrovniška paroplovba dala na razpolago za ves čas te konference, so zbrani ravnatelji in zastopniki evropskih poluradnih agencij, združenih v zvezi agencij. Na čelu tc velike organizacije največjih informacijskih virov sveta, je predsednik Monaud, glavni ravnatelj Havasa, podpredsedniki so pa glavni ravnatelj Reuterja za Evropo, predsednik upravnega odbora in glavni ravnatelj agencije Štefani in predsednik upravnega odbora DNB. Poleg teh agencij in agencije Avalc se konference udeležujejo, vsaka z enim ali več zastopniki, poluradne agencije tehle držav: Albanije, Avstrije, Bolgarije, Danske, Estonske, Grčije, Holandske, Madžarske, Letouske, Litve, Norveške, Poljske, Romunije, Švedske, Švice, Turčije in Češkoslovaške. Poluradne agencije Belgije, Fin- Domači odmevi JUU se klanja patriarhu Varnavi 22. t. m. se je zbrala v Skoplju glavna skupščina jugoslovanskega učiteljskega združenja pod predsedstvom g. Ivana Dimnika. Gospod Ivan Dimnik je v svojem otvoritvenem govoru dejal, da so se učitelji, ki ee zbirajo v JUU, vedno držali načela: Brat je mio koje vjere bio. Nato se je g. Dimnik spominjal smrti pokojnega svetniškega patriarha Varnave in dejal: »Smrt patriarha Varnave je težko prizadela carsko Skoplje, v katerem ee je on udejstvoval kot ena njegovih najbolj grandioznih figur. Jugoslovansko učiteljstvo je izgubilo s smrtjo Varnave svojega velikega prijatelja. Njegov izrek: Brat je mio, koje vjere bio, ki se zlasti danes prikazuje v vsem svojem pomenu in dejanski vrednosti, je našel v jugoslovanskem učiteljstvu vedno največjega propagatorja. Narod, ki je sprejel za vzor takega velikana, kakor je Varnava, gre sigurno nasproti boljši bodočnosti. Nato so navzočni vzkliknili slavo patriarhu Varnavi, nakar so sledili govori zastopnikov raznih društev. Ko je govoril predsednik profesorskega društva Radoje Kneževič je prišlo do takega nemira, da ni mogel končati svojega govora. Nato je skupščino pozdravil pravoslavni metropolit Jožef. Volili so glavno upravo, pri čemer je 299 glasov bilo za listo dosedanje uprave, dočim je bilo za opozicijo 113 glasov. Potem, ko je metropolit Jožef biagoslovil glavno skupščino, se je zasedanje nadaljevalo in je predsednik Dimnik izrazil upanje, da bo imelo čim blagonosnejše sadove. „Obzoru o notranjepolitičnem položaju »Obzor« prinaša članek, v katerem razmišlja o sedanjem političnem položaju v notranjih odnosih v naši državi. Poudarja protiakcijo onih srbskih krogov, ki se bore zoper agitacijo, ki jo je začela JValečaj za nove kovance Belgrad. 24. avgusta. A A. Finančni minister razpisuje izdelavo norih kovancev, ki se ga imajo pravico udeležiti vsi umetniki, državljani kraljevino Jugoslavije. Umetniški natečaj obsega tele točke: 1. Natečaj za izdelavo lika Nj. Vol. kralja Petra II. za lice srebrnikov po 50 in 20 din. 2. Natečaj za izdelavo stiliziranega grba kraljevine Jugoslavije za hrbtno stran srebrnikov po 50 in 20 din. 3. Natečaj za izdelavo stilizirane krone s številčnim napisom in okvirnim stiliziranim vencem za niklasti denar po 10 din. 4. Natečaj za izdelavo serij alegoričnih slik za denar po 10, 2, 1 in pol din. Umetnikom, ki bodo sodelovali pri natečaju bodisi pri vseh ali samo pri posameznih točkah, se prepušča popolna svoboda glede zamisli in obdelave umetnine, tako d« se upošteva njihov osebni namen; pač pa se morajo pri izdelavi modelov pod ena in dve držati določil čl. 6 zakona o izločitvi kovancev iz prometa in o kovanju novih kovancev. Ta člen se glasi: Srebrniki jio 50 in 20 din bodo imeli tole obliko: na sprednji strani (licu) lik Nj. Vol. kralja Petra II., okoli njega pa napis Peter II., kralj Jugoslavijo, na zadnji (hrbtni) strani pa na sredi grb kralievinc in na lovi strani številko 19. na desni grba pa 37 zs otnač-ho lota, in pod grbom vrednost 50 din (30 din). Na robu obeh srebrnikov bo pa napis: Botr čuva Jugoslavijo. Vsi nnpisi na srebrnikih po -VI din bodo v cirilici, na srebrnikih f« 20 din pa r lati nie.i. Pri modelih natečaja r>od 4. sc imata besedi »dinar« in >parac izpisati brez skrajšanja. Nagrade za jiosaiiicznc natečaje so tole: ad natečaj jx>d 1.: Prva nagrada 10.000 din, druga nagrada 6.000 din. tretja nagrada 4.000 din in tri tolažilne nagrade po 1.500 din; ad natečaj pod 2.: prva nagrada 6.000 .lin. druga nagrada 4.000 din, tretja nagrada 2.000 din in dve tolažilni nagradi po 500 din: ad natečaj pod 3.: prva nagrada 6.000 din, druga nagrada 4.000 din, tretja nagrada 2.000 din in dve tolažilni nagradi po 500 din; ad natečaj pod 4.: prva nagrada 15.000 din, druga nagrada 8.000 din, tretja nagrada 5.000 din in pot tolažilnih nagrad po 1.200 din. Predložena dela bo ocenilo posebno razsodišče, v katerem so: g. Nikola Stanarevič. načelnik bančnega in valutnega oddelka, in g. Zarije Starčevič. svetnik finančnega ministrstva: dr. Jo-van Lovčevič, prvi viceguvorner, in dr. Motnčilo Mokranjae, šef oddelka za proučevanje žlahtnih kovin, in umetniki: DJordje Jovanovič, akademski kipar. Robert Frangeš, Mihanovič. prof. umetniško akademijo v Zagrebu, in dr. Franc Štele, konzorvator Narodnega muzeja v Ljubljani. Vse nagrade se bodo izplačale v navedenih zneskih. Plastično v mavcu odlite modele v premeru 15 cm je treba poslati bančnemu in valutnemu oddelku finančnega ministrstva. (Iz bančnega in valutnega oddelka finančnega ministrstva.) in jo vodi opozicija proti dr. Stojadinovičevi vladi, zlorabljajoč v tej čisto politični borbi pravoslavno cerkev. V tej borbi naglašajo ministri in poslanci JRZ, da je odločna želja vlade, da bi država in 6rbska pravoslavna cerkev med seboj prijateljsko sodelovali, kakor 6ta doslej. Minister prosvete Do-brivoj Stošovič ie 23. t. m. imel shod v Prokuplju, na katerem je dejal, da je treba tako sodelovanje na vsak način zasigurati. Ves čas dosedanje borbe za in proti konkordatu je vlada dr. Stojadinoviča pokazala skrajno pripravljenost, da bi prišlo do sporazuma 6 srbsko pravoslavno cerkvijo. Vlada je ločevala srbsko pravoslavno cerkev od političnih 6trank in politikov, ki vodijo boj proti konkordatu. Dokazovala je, da 6e za 6vetosavsko cerkvijo skrivajo politiki, ki bi radi z njeno pomočjo sedanji politični položaj spremenili v svojo korist. To delo je bilo tem lažje, ker je dr. Stojadinovič lahko pokazal, kako da ni samo on udani sin pravoslavne cerkve, ampak, da vsa njegova vlada razume važnost in zgodovinsko vlocro 6rbske pravoslavne cerkve v našem narodnem življenju in da je zaradi tega vsa ponj a opoziciie proti lej vladi brez vsakega temelja. To se razvidi tudi iz tega. kakšnih sredstev s uveliavljaniu konkordata srbski zakoni ne bodo več veljavni. Sirijo sc tudi glasovi, da bodo po konkordatu prihajali v srhskc vasi »katoliški patriarhi«, ki da bodo srbske kmete prekrstili v katoličane. Ni dvoma, da bo laka agitacija doživela polom in da bo po njej zopet prišlo do sodelovanja med srbsko pravoslavno cerkvijo in državo, kakor ie to bilo tudi preje. Na kakšen resen spor med 6rbsko pravoslavno cerkvijo in državo sploh ni mogoče misliti. Položaj, ki ie nastal zaradi konkordala. nc pomeni spopada med državo in pravoslavno cerkvijo. ampak to je spopad med delom pravoslavnega sinoda in vlado dr. Stojadinoviča. ali. ločneie po-vedano. en del srbske pravoslavne hierarhije ie zavzel bojno stališče proli vladi dr. Stojadinoviča. Po izjavi ministrov in zastopnikov JRZ na shodih je vlada že zmagala v tei borbi. Zaradi teca se more pričakovati, da bo vlada dr. Stoiadinoviča že v jesenskem zasedanju narodnega jM-edslavništva predložila senatu zakon o konkordatu. Verjetno je. da bo INS v senatu poskušala zadnii napad proli konkordatu in vladi dr Stoiadinoviča. ker bo to zadnia nrMika. da meri svoio moč 7 izgledom na usoeh Toda ta uspeh ni samo dvomliiv. ampak popolnoma izključen. Cisto razumljivo je namreč, da bo vlada dr. Stoiadinoviča še pred sestankom narodnega predstavništva dcseela sporazum s pravoslavno hierarhijo o konkordatu. C vlada uspe. bo borba opoziciie proti konkordatu popolnoma propadla. Več kot verietno je namreč, do bodo trezni elementi v pravoslavni cerkvi zmarali nad skrajneži. ker pač nihče ne želi zaostritve odnolaiev. ampak sporazuma v interesu države. Drobne vesti Kairo. 24. avg. AA. (DNB) Na povratku z neko boži o poti sla so prod samim vhodom v aleksandrijsko pristanišče potopili dve jadrnici 7. večiim številom romarjev. (VI 70 oseb. kolikor jih ie bilo nn iadrnicah. so rešili samo štiri. Ostale je zaiel močan tok in so vse utonile. Bukarešta. 24 avgusta. Letošnjih manevrov romunske vojske sc udelef.i tudi sam poveljnik vse poljske vojske maršal Ridz-Smigty. Trde, da so vojaške oblasti povabile na manevre tudi načelnika francoskega generalnega štaba ecnerala Gameiina. Z Brda Brdo, 24. avgusta AA. Danes je Nj. kr. VU. knet namestnik sprejel v avdijenci v gradiču Brdu ministra za socialno politiko in uaroduo zdravje g. Dragišo Cvetkov iča. Z Bleda Bled, 24. avgusta 1037. Včeraj in dan«* je (»oslalo na Bledu precej živahno, predvsem, ker se je politično življenjo preneslo iz Belgrada na Bled. Danes d(£oldne z jutranjim brzovlakom sta so pripeljala liaTiled opolnomočeni minister v Tirani dr. Jankovič in grški poslanik na našem dvoru Koseti. Ze nekaj dni so nahaja na Bledu svetovno znani basist Fcdor Šaliapin v hotelu Toplice. Namenil je ostati na tfledu 14 dni, vendar jo odpotoval danes v Opatijo, ker pravi, da potrebuje sonca za svoje zdravljenje. Preden je odpotoval, se je danes dopoldne vpisal v dvorsko knjigo, okrog 12 s^je odpeljal preko Ljubljano v Opatijo, vendar bo iz Opatijo nadaljeval pot po Dalmaciji, da si ogleda še te lepo kraje po naši domovini. ske in Portugalsko so pooblastile drugo agencije, ki sc udeleže tega sestanka, da jih zastopajo na letošnji konferenci v Jugoslaviji. Osebne vesti • Belgrad, 24. avgusta, m. Gradbeni minister Jo s svojim dekretom dovolil inž. Karolu Polcu iz Ljubljano izvrševanjo javne prakse na vsem državnem področju, predvsem iz gradbene stroke. Kongres JUU Skoplje, 24. avgusta, m. Snoči «jc učiteljski kongres končal svoje delo. Poslovanje sedanjega vodstva Jugoslovanskega učiteljskega združenja je na kongresu zelo močna opozicija podvrgla najstrožji kritiki. Vlada je mirna Govoreč o izgredih v Mladenovcu, katerih so sc udeležili tudi pristaši tako imenovane belgrajske združene opozicije, ki so s tem dokazali, da so enako kakor JNS samo priprega velesrbstvu, pravi glavno glasilo vladajoče stranke, »Samoupravac, sledeče: • »Z zadovoljstvom moramo poudariti, da je ljudstvo povsod ostalo na višini in odločno zavračalo hujskače, drugič pa ugotavljamo, da kljub obupnim in združenim naporom opozicije in neodgovornih elementov po vsej državi vlada red in mir. Za časa te cele nezaslišano kampanije jo bilo samo par incidentov in to samo tam, kjer »e je zbralo več kričačev in protisocialnih elementov. Drugače pa ljudstvo, njegovi najširši 6loji, kakor tudi meščanstvo ne odobrava teh dogodkov iu odločno obsoja demagoge in provokatorje, ki želijo izzvati nerede in prevrate. Večina meščanstva se sploh ogiblje cerkev, v katerih se žirijo laži in intrige pod krinko cerkvenih govorov. ,, Nastaja pa vprašanje odgovornosti. Tisti Ijn-djc, ki zavestno izzivajo take incidente in pomagajo prevratnim elome-itom, morajo za svoje škodljivo delo vzeti -nase vso moralno in zakonsko odgovornost, zakaj naše državne postave za take poskuse določajo stroge kazni, a pred postavo smo vsi enaki. Tega ne bt smeli pozabljati ljudje, ki so daues zatekajo pod zaščito cerkvenih zidov.« Angleži zasedajo otoke po Tihem morju Ijondon, 23. avgusta. AA. (Štefani.) Po sodbi političnih krogov pomeni izkrcanje treh oddelkov angleških mornariških strelcev s križarke »Lean-dro« na neobljudenih otokih na Pacifiku med Novo Zelandijo in Južno Ameriko afirmacijo angleške namere, da zased * te tri otoke, ležeče na letalski progi med ameriško celino in najjužnejšim angleškim dominionom. Združene države so že od nekdaj odrekale Veliki Britaniji pravico do zasedbe teh treh malih otokov, češ, da spadajo po dosedanjih dogovorih med washingtousko in novozelandsko vlado pod suverenost USA. Omenjeni trije oddelki mornarskih strelcev so razobesili na otokih angleške zastave, pod nje so pa postavili napise: »Ozemlje britanskega kialja«. Kmečki nemiri na Poljskem Varšava, 24. avgusta, b. V Hladowi v okraju Rzežow je prišlo do spora med 10.000 kmeti in orožniki. Orožniki so uporabili orožje in ubili 10 kmetov in 20 hudo ranili. Istega dne pa je prišlo do spopada tudi v Gorlici, kjer je bilo 11 kmetov ubitih, 12 pa hudo ranjenih. Orožniki so aretirali mnogo upornikov. Tenis v Dresdenu Dresden, 24. avg. A A. (DNB) Mednarodni teniški turnir, ki sc je vršil v kopališču Weiser-hirseh, so jc zaradi dežja dokončal na pokritem teniškem igrišču v Dresdenu. V zaključni tekmi je Kukuljevič (Jugoslavija) premagal grofa Bawarovskega (Avstrija) s 7-5, 0-6, 6-3 in 8-6. Dvojna nemška diplomacija Berlin, 24. avgusta, b. Zupnl vodja von Bohln jc naj>ovedal, da bodo deželne organizacije narodne socialistične stranke v inozemstvu dobile uraden značaj podoben diplomatskim predstavnikom. Na ta način bo nastal neke vrste dualizem v nemški diplomaciji. Nemška smodnišnica v zrak Berlin. 24. avg. AA. (Havas.) Po uradnem poročilu je bila v suiodniškem skladišču v Zellu na Hunoverskem eksplozija. Koj nate so sosedne lope itpraznili. Med delovanjem gasilcev je bila nova eksplozija. 12 gasilcev jo ubitih, 67 delavcev je pa večinoma ranjenih. Anliceriien, 23. avgusta, b. V neki tukajšnji vojašnici je prišlo do hudega upora rezervistov, ki so bili |Hiklicani na vojaške vaje. Do upora je prišlo 7.«rad; tega, ker je neki komunist vodil komunistično propagando in bil zaradi tega obsojen na trdnjavski z^ipor. Veliki kontingenti orožnikov so obkolili vojašnico in prisilili rezerviste, da se vdujo. 25 rezervistov je bilo aretiranih in pridejo prod vojaško sodtscc. Slavnostno zborovanje Rafaelovo dražbe na Brezjah. — V desnem kotu: notranji minister dr. A. Korošec pozdravlja slovenske izseljence. Izseljenska zbornica — naša narodno-obrambna trdnjava Ljubljana, 34. avgusta. Delokrog Izseljenske zbornice, kateri so na včerajšnjem dopoldanskem izseljenskem kongresu položili prvi vogelni kamen, sega po svoji zasnovi na najširša področja socialnega in kulturnega udejstvovanja za naš živelj, ki se potaplja v morju tujine. Skušala bo zajeziti rastoče zlo, ki je v zvezi z izseljevanjem, zbirala bo gradivo o naših izseljenskih pionirjih, v kolikor se že ni porazgubilo, skrbela bo za utrditev vezi med izseljenci in domovino, priskočila jim bo na pomoč kadarkoli in kjerkoli bo treba — in bo tako naša prava narod-no-obrambna trdnjava za pravice in zaščito slovenskih izseljencev križem sveta. Pravilnih Izseljenske zbornice Bodočo zgradbo Izseljenske zbornice nam je v temeljnih obrisih opisal predsednik Rafaelove družbe s pravilnikom, katerega je prebral na kongresa in ki se glasi: § 1. — Izseljenska zbornica je ustanova Družbe sv. Rafaela, ki jo je ustanovila, da pritegne k reševanju slovenskega izseljenskega vprašanja čim najširše sloje naroda tu doma in izseljencev na tujem. § 2. — Izseljenska zbornica sestoji iz rednih in izrednih članov. 1. Redni člani Izseljenske zbornice so: a) vsa slovenska izseljenska društva, vsi izseljenski krožki in odseki društev in šol cele Slovenije; b) vsa društva, vse zveze, enote, združenja naših izseljencev v diaspori in na tujem brez razlike njihovega društvenega značaja; e) vsi izseljenski duhovniki in učitelji; d) po en zastopnik zunanjega, notranjega, trgovinskega in socialnega ministrstva in kr. banske uprave v Ljubljani; e) po en zastopnik obeh slovenskih škofij; f) po en zastopnik vseh slovenskih obstoječih zbornic; g) vse slovenske župnije in vsa županstva Slovenije. 2. Izredni (lani izseljenske zbornice so vsi oni strokovnjaki v raznih panogah našega narodnega življenja, ki posegajo v izseljensko vprašanje, katere Družba sv. Rafaela prosi, naj se ji pridružijo. 8 3. — Vsaka organizacija, včlanjena v Izseljenski zbornici, pošlje na zborovanja vsaj po enega delegata. — Društva v diaspori in na tujem morejo pooblastiti kogarkoli tu v domovini, da jih pri zborovanjih zastopa. Dolžna pa so mu poslati pismena navodila in poročila, v kakšnem smislu žele, da jih zastopajo. Obvestiti pa morajo o tem pismeno Rafaelovo družbo in dobiti od nje pristanek na to. § 4. — Člane, ki se priglasijo, sprejema Družba sv. Rafaela z večino glasov. 8 5. — Člani Izseljenske zbornice imajo pravico pošiljati na vsa zborovanja svojega delegata, stavljati na zborovanjih predloge' in nasvete ter zahtevati od Rafaelove družbe in od zbornice pomoč in vse usluge in posredovanja glede izseljenskega vprašanja. § 6. — Člani Izseljenske zbornice imajo dolžnost udeležiti se po svojih delegatih vseh posvetovanj, sodelovati z Rafaelovo družbo in zbornico pri reševanju izseljenskega vprašanja in pri delu za koristi in zaščito slovenskih izseljencev ter pla čevati od zbornice določeni letni prispevek. S 7. — 1'redsednik, tajnik in blagajnik Rafaelove družbe so obenem tudi predsednik, tajnik in blagajnik Izseljenske zbornice 8 8. — Zasedanje Izseljenske zbornice sklicuje predsednik Rafaelove družbe po dogovoru z odborom ali na zahtevo kr. banske uprave, in sicer vsaj enkrat na leto. 8 p. — Izseljenska zbornica se pri svojih zborovanjih posvetuje o vseh zadevah našega slovenskega izseljenstva iniciativno ali po predlogih Ra-foelove družbe ali ministrstev ali banske uprave, katerim je vsekdar na razpolago kot posvetovalna ustanova v izseljenskih zadevah in katerim stavlja predloge in nasvete za zboljšanje naše državne iti narodne službe in izseljenske zakonodaje. 8 10. — Delo v Izseljenski zbornici se vrši po plenumu in stalnih odsekih, ia katere imenuje Rafaelova družba referente, ki vodijo odseke. — Vsak odsek šteje toliko članov izmed rednih in izrednih članov, kolikor je držav, kjer so večje slovenske naselbine. Pri sedanjem stanju slovenskega izseljenstva bi štel vsak odsek po deset članov: za diatporo, obmejne Slovence, Nemčijo, Holandijo, Belgijo, Francijo. Egipt, Kanado, Združene države ameriške, Brazilijo in Argenlino. S 11. — Vsi odseki stalno delujejo in imajo svoje redne seje, katere sklicuje in vodi referent. 8 12. — Izseljenska zbornica voli vsako leto naslednje odseke: 1. Odsek za organizacijo zbornice, 2. verski odsek, 3. ferialni odsek, 4. kulturni odsek, 5. TORI), 6. gospodarstveni odsek, 7. nacionalni odsek, 8. šolski odsek, 9. propagandni odsek, 10. kataster in arhiv, 11. notranja kolonizacija. 8 13. — Delovanje Izseljenske zbornice se financira: a) iz članarine včlanjenih društev, občin in župnij; b) iz podpor ministrstev, kr. banske uprave in raznih zavodov; c) iz darov in volil. Popoldansko zborovanje delegatov Popoldanskega zborovanja, oziroma internega posvetovanja, na katerem so se prerešetavale lokalne zadeve in obravnavale razne pritožbe in prošnje, se je udeležil tudi minister dr. Krek, dalje zastopnik socialnega ministra nadsvetnik dr. Barac, načelnik dr. Kosi, referent pri ministrstvu g. bvajger ter delegati iz Francije, Belgije, Itolan-dije in Nemčije. Minister dr. Krek je delegatom izrekel svoje pozdrave in jim želel, da bi odnesli s seboj v izseljenske naselbine kar najlepše vtise na domovino ter živeli v lepi slogi in ljubezni med seboj. Popoldansko zborovanje je trajalo neprekinjeno od pol štirih do osmih zvečer, nakar so se delegati razšli z zavestjo, da je izseljensko vprašanje stopilo v novo fazo svojega razvoja in čim plodonosnejše rešitve. Napad na Sokole v Semiču v pravi luči Črnomelj, 23. avg. Kakor smo že poročali, je »Jutro« dne 11. t. m. priobčilo članek zaradi pretepa v Semiču, pri katerem so bili nekateri Sokoli ranjeni. V tem članku stvar prikazuje tako, da dobi čitatelj vtis, da je ta napad v zvezi s pristaši JRZ, oziroma s taborom katoliške prosvete v Črnomlju. Mi srno takoj 12. avg. stvar kratko pojasnili in obljubili, da bomo točno pokazali javnosti, kakšne barve ljudje so bili tisti, ki so Sokole narili. »Jutro« bi to tudi lahko storilo in je bilo to celo njegova oziroma njegovih somišljenikov v Črnomlju dolžnost. Toda ne! Sledil je namesto tega drugi članek, ki ga je »Jutro« objavilo dne 15. t. m. izpod peresa E. Gangla. Po sebi ta velepolitični produkt brata Engelberta ni vseboval nobenih očitkov, ker pa »Jutro« ni pojasnilo zadeve, je ta Ganglova elegija na ranjene Sokole v Črnomlju morala napraviti v nepoučeni javnosti vtis, da gre za mučenike črnega klerikalizma, ki so bili od le-tega pri delu za kralja in državo napadeni in K razstavi slovenskega novinarstva Kako nastane kliše Ljubljana, 25. avgusta. Danes ee že težko najde na svetu časopis, ki ne bi na svojih straneh prinašal poleg teksta tudi slik in ilustracij. Zlasti pa si ne moremo brez slik predstavljati današnjega modernega dnevnika ki mu je najvažnejša naloga, čimprej informirati svoje bralce, po možnosti o vsem važnem, kar se dogaja doma in po svetu. Dandanes prinašajo moderni dnevniki na svojih straneh obilo 6lik in razvila se je v ta namen posebna panoga poročevalstva, ki ji pravimo ioto-reportaža. Slika najverneje po-jasaiuje dogodek, o katerem govori poročilo, do-s(ik».v pa slika sama z nekaj vrsticami pojasnila povsem zamenjuje dolgo poročilo. Poleg tega pa slike tudi za oko olepšavajo list. Razumljivo je, da je tiskarska umetnost morala tudi na tem polju iznajti postopek, da more moderni časnik zadostiti tej svoji nalogi. Za časopis je važna predvsem hitrost, kajti slika doseže svoj namen le, ako je objavljena istočasno s poročilom. In reči je treba, da je tiskarska umetnost tudi v tem oziru kos svoji nalogi. Mielimo tu na klišeje, ki so danes ena najpopolnejših pa tudi najhitrejših vrst reprodukcije slik. Kaj je prav za prav kliše? Kliše ni nič drugega kakor cinkova, bakrena ali mesingasta plošča, na kateri se nahaja negativ slike. Če to ploščo namaiemo z barvo in odtisnemo na papir, dobimo sliko. To ni nič posebnega toda postopek, preden dobimo tako ploščo, pa ni taka enostaven, saj je klišarska stroka ena najbolj de-likatnih panog grafične umetnosti. Naše čitatelje bo gotovo zanimalo, kako nastane kliše. Predvsem je treba najprej fotografijo oziroma sliko. Ni vsaka fotografija takšna, da bi se mogel iz nje napraviti dober kliše. (To polagamo na srce tudi sotrudni-kom in prijateljem našega lista, ki nam pošiljajo v objavo razne slike, pa eo potem nejevoljni, ako slike kljub svoji aktualnosti niso objavljene.) Ali je slika takšna, da bo kliše dober in lep, laik težko presodi, grafik pa vidi to na prvi pogled. Prvo dejanje do nastanka klišeja je. da se slika še enkrat fotografira. Za to so posebni veliki fotografski aparati. Med ploščo in sliko, katera ee fotografira, pa se postavi fina mrežica, ki sc s strokovnim izrazom imenuje »raster«. Zaradi tega se slika, ki ie poiavi na plošči, ki ie povsem slična navadni foto- grafski plošči, sestoji iz samih drobnih točk, temnih in svetlih. Na slikah v »Slovencu« opazimo ta »raster« lahko s prostim očesom, za reprodukcije na boljšem ali celo umetniškem papirju pa je »raster« tako fin, da ga je mogoče opaziti le s pove-čalnim steklom. Plošča, na katero smo skozi »raster« fotografirali sliko, gre nato v temnico, kjer je postopek z njo prav takšen kakor z navadno fotografsko ploščo. Razvijemo jo v razvijalcu in nato položimo v fiksirno kopel. Ko se plošča osuši, gre v poseben oddelek klišarne, kjer se s pomočjo električne svetlobe prenese slika na cin-kovo oziroma bakreno ploščo. To kovinsko ploščo pa je treba poprej prevleči s tenko plastjo posebne vrste za svetlobo občutljive emulzije. Cim je cinkova plošča dokopirana, se prične na njej kemični proces, ki ga je treba regulirati s tako zva-nim jedkanjem s čemer se prav za prav prične pravo delo na klišeju kot takem. Za to je spet poseben oddelek klišarne, jedkalnica, kjer je postopek najbolj delikaten in zahteva velike strokovne izvežbanosti grafika. Za jedkanjem se največ uporablja soliterna kislina, ki ima to lastnost, da razjeda kovine. Svetla mesta na plošči kislina krep-kejc razjeda, temna in manj svetla pa nasprotno. To jedkanje v različnih niansah povzroči emulzijo, s katero je prevlečena cinkova plošča. Ko je to jedkanje končano, nastane na cinkovi plošči nekakšen relief, seveda tako fin, da se ga s prostim očesom ne opazi. S tem je postopek v glavnem končan. Vse to delo za navaden časopisni kliše, kjer je potrebna brzina in ravno zaradi nje ni mogoča najpopolnejša *n najfinejša izdelava, traja eno in pol do dve uri. Za klišeje na finem, umetniškem papirju, ki jih objavljajo revije in knjige, pa je postopek daljši, ker je treba predvsem gledati na popolno reprodukcijo. V gornjem *mo v glavnih obrisih naznačili kako nastane kliše. Ves ta postopek od prvega trenutka do konca bo imelo naše občinstvo priložnost videti na Razstavi slovenskega novinarstva na 41. razstavni prireditvi ljubljanskega velesejma. Jugoslovanska tiskarna bo namreč na tej razstavi postavila oddelek svoje klišarne, ki je najmodernejša na t sem Balkanu in kjer bodo obiskovalci od blizu lahko videli ves zanimivi noatnpek klUirsej«. smrtnonevarno ranjeni. Tak vtis je »Jutror samo hotelo napraviti, ker je dokazano, da je semiško sokolsko društvo »Jutru« takoj poslalo objektivno poročilo o napadu na frnomeljske Sokole, »Jutro« pa ga ni objavilo! Zakaj ne? To bomo zdaj povedali mi. Napadalci, ki so zdaj ugotovljeni, so poleg že v prejšnjem dopisu navedenih še: Plut Jože, posestnikov sin iz Kota; Plut Anton, posestnik iz Kota; Cesar Martin iz Nestoplje vasi; Cesar Franc iz Nestoplje vasi in Sever Jože iz Nestoplje vasi, in še dva druga njihova somišljenika. Ti vsi so pri zadnjih občinskih volitvah glasovali za napredno listo g. Kočevarja, za katero so glasovali vsi Mačkovi pristaši in skoraj vsi člani semiškega Sokola, kakor so na drugi strani tudi ranjeni Sokoli bratje Malid glasovali za listo Mačkovega pristaša Sterka na Vinici. Če je torej iz vrst črno-meljskega Sokola »Jutro« priobčilo politično pobarvan članek (ki je samo datiran iz Semiča, napisan pa v Črnomlju), v katerem se trdi, da so napadalci iz krogov one podeželske mladine, »od katere bi zavoljo njenih varuhov, vzgojiteljev in vodnikov kaj takega mogli najmanj pričakovati,« potem naj bi to konkretizirali s tem. da bi navedli imena napadalcev. Toda, če bi bili pošteni, bi bili morali ugotoviti, da so ti mladeniči njihovi lastni politični somišljeniki, sebe same pa obdolžiti kot tiste varuhe, vzgojitelje in vodnike! Tako je in nič drugače. Ni pa sokolsko ne viteško in ne moralno, če se hoče stvar naprtiti političnemu nasprotniku, ki nima s tem nobene, niti direktne, niti indirektne zveze. Sokolsko društvo Semič je poleg soknlske župe Karlovee obvestilo tudi »Jutro«, da stvar ni političnega značaja in da se naj zato o njej ne piše v tonu, kakor je to napravilo »Jutro«. Sedaj se pa vprašamo, zakaj »Jutro« obvestila sokolskega društva v Semiču ni objavilo in s tem javnost pravilno injorntiralo? Ker je članek pisan v Črnomlju, se vprašamo, ali ga ni morda pisal oni »zaskrbljeni« brat, katerega ime srečamo v »Jutru«, in ki je svojčas po dr. Kramerjevem nalogu dal parolo, da morajo pri občinskih volitvah vsi naprednjaki in vsi Sokoli glasovati z vsemi in z vsakim, samo ce je proti JRZ. Sedaj bi pač lahko rekli, da po slabi druščini glava boli. Ne bomo se spuščali v to, dali se je del pretepa že izvršil na sami so-kolski veselici in kako je do njega prišlo — to bo že ugotovila sodnija. Pribijemo pa dejstvo, da se je ta vsekakor žalostna stvar, ki jo vsi dobri Belokranjci obžalujejo in obsojajo, zgodila izključno med istimi političnimi somišljeniki, če se stvar Se hoče pravilno politično prikazati. Vprašamo pa, dali je sokolsko. dali je moralno, metati po nedolžnem krivdo na pristaše JRZ, odnosno celo iti tako daleč, da se spravlja to v zvezo z belokranjskim prosvetnim tal>orom, ki je bil mogočna, disciplinirana manifestacija vse slovenske Belokra-jine, na kateri je bila zbrana sama poštena krščanska mladina. Da, iz same blede zavisti, da je ta naš tabor tako sijajno uspel, so »zaskrbljeni črno-meljski bratje« skovali tisti prvi infamni dopis, kakor da bi bili »klerikalci« mogoče kaj v zvezi s pretepom med istomišljeniki v Semiču. Po Črnomlju so iz JNSarskih vrst celo širili glasove, da so poslali okrvavljeno srajco v Belgrad, in da' jo bo neki poslanec pokazal v parlamentu kot dokaz »klerikalnega političnega terorja«! V svoji naglici in divjem sovraštvu se je pa »zaskrbljeni brat« opekel in sedaj vidi pred seboj okrvavljeno srajco svojih lastnih političnih somišljenikov. Taki vzgojitelji, varuhi in vodniki tega sicer niso od svojih somišljenikov pričakovali, UhIh sedaj se le vidi sad njihovega političnega delovanja, ki naj si ga kar zataknejo za svoj klobuk, ča so res zna-čajni Sokoli. S kmečkega tabora r Kranju: grabljice v sprevodu CSR poslanih dr. Girsa o poglobitvi medsebojnih stihov Kakor vsako leto, je tudi letos na povratku z Bleda poslanik ČSR na našem dvoru g. minister dr. Girsa obiskal svoje sodelavce, zbrano v češkoslov.-jugoslovanskih ligah po vsej naši Sloveniji ter jih v prijateljskem privatnem pomenku spraševal o potrebah pri njihovem delu ter o pomoči, ki jo more nuditi na svojem visokem položaju. V srebrni dvorani hotela Union so se zbrali na prijateljski sestanek najdelavnejši pobom i ki za češkoslovaško-slovensko kulturno sodelovanje ter pretresali možnosti, da se te kulturne vezi čim t>olj utrde in pomnože. V prvi vrsti se je sukal pogovor okrog štipendistov, zamenjave počitniških delavcev-akademikov. poudarjala se je potreba štipendij za žurnalisto in publiciste, zlasti pa olajšanje ovir pri izposojevanju znanstvenih knjig po univerzitetnih knjižnicah ter pošiljanja novih knjig našim knjigarnam v komisijo. Važno vprašanje jo bilo tudi zavarovanje čeških državljanov pri nas, ter gostovanje umetnikov itd. G. minister je na vsa vprašanja odgovarjal ter poudarjal, da jo kulturna konvencija med obema državama, kjer bodo vsi ti problemi rešeni, že končana ter je treba samo, da jo obe vladi še potrdita ter uzakonita. Obljubil je vso svojo pomoč pri vsakršnih težavah ter se pohvalno izrazil o Sloveniji, ki ni samo zgradila trdnega temelja za medsebojno poznavanje obeh kultur, temveč že gradi to kulturno skuji-nost ludi že v podrobnostih. V prijateljskem pomenku se je poslovil od prisotnih, obljubljajoč, jim, da se ob letu ali pa še prej zopet snidejo na prijateljsko besedo, kjer bolj kot kjerkoli nioro spoznali težnje in potrebe obeh narodov, ki jih zgodovina in srčna vez družita v najtesnejše prijateljstva Holandec C. II/. Wouters v Sloveniji S holandskimi Slovenci je prišel v Slovenijo tudi g C. W. Wouters, višji uradnik v državnem rudniku v Heerlenu in novinar, ki je vilek prijatelj Slovencev. Z njim sem se seznanil že v Heerlenu ob priliki mojega obiska pri holandskih Slovencih. Prisostvoval je tudi mojemu predavanju. Lepota naših krajev ga je tako zadivila, da je sklenil takoj obiskati našo lepo domovino. Njegovo potovanje po naši državi je velikega pomena, posebno še zato, ker namerava potem predavati o lepotah naše domovine v Holandiji. Prijatelju Slovencev, g. C. W. Woutersu, želimo, da bi se prav dobro počutil na naših slovenskih tleh in se mu obenem zahvaljujemo za njegovo naklonjenost našim slovenskim izseljencem na Holandskem. * Holandski Slovenci nimajo slovenskega duhovnika, imajo pa očeta Teotima, Holandca. ki se je dobro naučil slovenščine in je ves njihov, kar moramo posebno poudarjati. Tudi on je prihitel s svojimi slovenskimi ovčicami k Mariji Pomagaj na Brezje. Naj mu brezjanska Mati božja poplača njegov trud, njemu pa želimo, da bi se v naši slovenski domovini počutil prav dobro. Posebno pa mu želimo lepega vremena, ker namerava obiskati gorske velikane naše lepe Gorenjske. G. P. Prosvetni tabor v Boštanju v nedeljo, dne 29. avgusta Ob 9. sprejem na kolodvoru od obeh strani. Sprevod skozi Dol. Boštanj. Po 10. maši tabor pred cerkvijo. Popoldne ob 3. nastop (antov, deklet, mladcev in orodnih telovadcev. Po nastopu prosta zabava do 7 zvečer, ko bo razhod. Preprosta postrežba pri novem domu, ki bo ta dan blagoslovljen. Na tabor prideta tudi g. minister dr. Krek in zastopnik bana. Povabljeni vsi Posavci, vsa društva iz leskovške in mirnske dekanije. Naj se enkrat v Boštanju slišijo naše besede, naj se razvijejo naše ideje! Hotel »SiiHK v Ljubljani podri. Drobne Bojevniški praznik na Brezjah Za bojevniške slovesnosti na Brezjah je generalna direkcija dri. žel. z odlokom št. 80225-37 dovolila polovično voznino z vseh postaj ljubljanske direkcije do Otoč in nazaj v času od 27. do 30. avgusta. Udeleženci kupijo na odhodni postaji celo vozovnico in legitimacijo obrazec K 13, katera velja s potrdilom prireditvenega odbora na obrazcu K 13, da so bili na proslavi, tudi za brezplačno vrnitev. Dekanijski verski tabor pri Svetinjah na Mali šmaren, 8. septembra Za drugimi slovenskimi kraji noče tudi vcliko-nedeljska dekanija zaostali in taboT mož in lantov naj bo eden najsvetlejših drobcev slovenstva, ki je katoliško! Spored: 1. Na predvečer pritrkavanje in kre-sovanje. 2. Na praznik ob pol 9. bo prihod mož in fantov v skupinah; ob 9. v slučaju lepega vremena cerkveni govor (g. prof. dr. R. Hanželič) in sv. maša {dekan g. F. Bratušek) na prostem. Med sv. mašo poje V6c ljudstvo svoje stare cerkvene jifesmi. Nato zborovanje na prostem, ki ga vodi g. dekan in na katerem nastopita kot govornika gosp. Fr. Terseglav, urednik iz Ljubljane in visokošolec St. Kociper. Zborovanje se zaključi s pesmijo Povsod Boga, ki jo pojejo vsi. Vljudno ste vabljeni na tabor na to lepo razgledno točko v Jeruzalemskih goricah vsi tudi iz oddaljenih krajev, ker so zveze z vlaki res zelo ugodne. Koledar Sreda, 25. avgusta: Ludvik, kralj: Patricija, devica. Osebne vesti — Upokojen je višji prometnik VII. pol. skup. Franc Ijegat pri pošti Ljubljana I. Šolske vesti — Dri. meščanska šola v Zagorju ob Savi. Šolsko leto 1937-38 se prične 1. septembra 1937 7. vpisovanjem v I. in II. razred inešč. šole, ki bo 1., 2. in 3. septembra od 8 do 12 in od 15 do 17. V prvi razred se morejo vpisati učenci (-enke). ki so dovršili IV. razred ljudske šole brez slabe ocene ali pa višji razred in niso starejši od 14 let. K vpisovanju naj prinese vsak učenec (-enka) zadnje šolsko spričevalo, 20 din za zdravstveni fond, kolek za 5 din za kolekovanje prijave, davčno potrdilo — kolekovano s kolekom 20 din za odmero šolnine in 3 din za dijaško knjižico: za vpis v prvi razred tudi krstni list. Dne 6. septembra, na rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra 1 L, se /.bero vsi učenci (-o letošnji jesenski velesejem od 1. do 12. septembra. Jesenske prireditve »Ljubljana v jeseni* so redno dojiolnilo ljubljanskemu spomladanskemu velesejmu industrijskega in obrtnega značaja. Letošnja jesenska prireditev bo zavzemala ves prostor ljubljanskega velesejma, ki obsega 40 tisoč kvadratnih metrov, ter bo izredno zanimiva in pestra. Podala nam bo razstavo slovenskega novinarstva, etnografsko in misijonsko razstavo »Indija;, umetnostno razstavo slovenskih likovnih umetnikov, razstavo »Materi za otroka«, cvetlično razstavo, ki bo izpoljena z veliko razstavo ekso-tičnih ribic in metuljev, vzoren sadni vrt, razstavo malih živali, razstavo pernate in dlakaste divjadi naših gozdov v posebnem živalskem vrtu ter razstavo industrijskih in obrtnih proizvodov. Posebno Imgato bo zastopano pohištvo in stanov, oprema, radio-aparati. živila, izdelki male obrti, galanterija in tehnične novosti. Seveda l>o razstavljeno še mnogo drugega in ni mogoče vsega našteti. Vso to bo treba pač videti. Jugoslovanski harmonikarji bodo tekmovali za prvenstvo'Jugoslavije ln prehodni pokal za leto 1937-38 v nedeljo, dne 12. septembru. Razstavnemu prostoru bo priključeno tudi lepo zabavišče z raznimi atrakcijami, godbami ln plesom, ter variete, kjer bodo nasto- Cali artisti svetovnih odrov. Na odhodni postajni lagajni je treba kupiti celo vozno karto do LJubljane in šc rumeno železniško legitimacijo za 2 dinarja. Na velesejmu je dobiti velesejmsko legitimacijo in potrdilo o obisku, na kar ima obiskovalec brezplačen povratek. — Pri Mariji Pomočnici na Rokovniku v Ljubljani bn na Mali Šmaren (8. repi.) relik romarski (hod. Podroben spored bomo objavili v prihodnji novice številki. Poslužite se polovične voznine za ljubljanski velesejem in sc shoda udeležite. — Brezje — slovenskim žrtvam svetovne rojne, je naslov knjižice, ki je izšla za bojevniške svečanosti na Brezjah 28. in 29. avgusta. Knjižica vsebuje poziv vsem Slovencem za preureditev prostora pred cerkvijo in celoten spored sjx>minske svečanosti. Poleg tega eo v nji zanimivi prispevki in članki: Zakaj naj bo grob neznanega slovenskega vojaka — žrtve svetovne vojne — ravno na Brezjah? — Delo za preureditev Brazij. — Njim, ki so dali življenje. — Brezje — vseslovenska božja pot. — Pri nadškofu Jegliču. — Namen in pomen bojevniške organizacije. — Knjižico krasi mnogo slik. Naslovna elika kaže čudodelno podobo Marije Pomagaj, v knjižici je načrt preureditve parka, dalje slike l>o-jevniških organizatorjev Bonača, Colariča in Maj-6tra, spominske plošče v spomin na svetovno vojno in slika prvega občnega zbora Zveze bojevnikov na Brezjah. Prvi izkar darovalcev za preureditev Brezij jc priobčem na treh ovojnih straneh in priča o zanimanju, ki ga kažejo vsi sloji in stanovi za olepšavo te vseslovenske božjo poti. Knjižica 6e dobi v predprodaji v pisarni Zveze bojevnikov v Ljubljani, Kolodvorska ulica 25. Cena 3 din. ZDRAVILIŠČE Radio-Therma, Laško Radioaktivne termalne kopeli (37.5e C). — Najučinkovitejše zdravljenje vseh vrst revmatičnih obolenj, ženskih bolezni, arterioskleroze, itd. Znižane cene od 1. septembra dalje, pavšalna pen-zija za 10 dni 600 din, za 20 dni 1.100 din. V tej pavšalni penziji je vračunana soba, štirikrat dnevno prvovrstna hrana, kopeli, zdravniška preiskava in vse takse. — Zahtevajte prospekte od uprave zdravilišča! — Za prelepo lurško romanje t Rajhenburg in izlet v Zagreb s posebnim vlakom 11. sept. se prijavite 7.a brezplačna jK>jasnila na naslov: ^Družina božjega sveta«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17. — V nedeljo, 29. avgusta r Trst z avtobusom. Prijave .sprejema izletna pisarna M. Okorn, Ljubljana, hotel Slov, tel. 26-45. Vhod iz Prešernove ul. — V okvirju tujsko-prometne razstave na bel-grajskem velesejmu ee bodo razstavile tudi vse izdaje tujsko-prometnega značaja, t. j. razne brošu-rice, prospekti, plakati itd., ki so izšle od začetka olistoja Zveze za tujski promet v Sloveniji in vseh njenih članov. Zaradi tegase tem potom obrača Zveza za tujski promet v Sloveniji na vsa tujsko-pro-metna društva, zainteresirane ustanove in jiodjetja, da nam takoj javijo, kaj nam lahko stavijo na razpolago. Celokupni material se mora Zvezi dostavili do konca avgusta t. 1. Dobrna pri Celju h trčne. živčna la tentke bolezni In vse one, kl ss počitka potrebni! Akratoterma 37» C, naravne ogljlkovo-ktsle kopelL li-bornl zdravilni učinki pri boleznih srca. ilvcev, ženskih boleznih, boleznih ledvic, mehurja, oslabelosti, kroničnih želodčnih ln črevesnih katarjih. — Krasen park, dlvna okolica. — Od 16. aprila do 30. Itialla in od 1. septembra do 31. oktobra 20 dnevno pavšalno zdravljenje za pavšalno ceno Din 1100- - do Din 1650- - (autobus Celje—Dobrna ln nazaj, soba, tirana, kopeli, zdravnik ln takse). Zahtevajte prospekta. — Notni hoj z zločincem t Zagrebu. V Zagrebu se je v nedeljski noči odigral razburljiv dogodek, pri katerem je bil en stražnik snirlno-nevarno ranjen, drugi pa lažje. Policijski stražniki so hoteli prijeti proslulega zagrebškega gangsterja Franja Mundjara, ki je jx>pival v neki gostilni. Stražnika, ki je imel službo v onem rajonu, je neka ženska opozorila, da Mundjar popiva v gostilni Biokovo. Stražnik je takoj stopil v gostilno in najx>vedal Mundjaru aretacijo. Toda zločinec ga je pahnil od sebe in ušel ven. Stražnik je stekel za njim. ga dohitel in potisnil v neko majhno barako, kjer je nastal med njima boj na življenje in smrt. Krepki stražnik je že mislil, da je užugal zločinca, toda v ugodnem trenutku je le-ta jio-tegnil revolver in oddal več strelov na stražnika, ki se je zgrudil v mlaki krvi. Zločinec, je nato jiobegnil. Zasledovati ga je pričel neki drugi stražnik, toda Mundjar sc jo v diru obrnil, ustrelil vanj in ga zadel v nogo, da se je zgrudil. Zločinec je nato zdrvel v neko hišo, kjer je stanoval njegov pajdaš Franjo Hamer, katerega jo imel na sumu, da ga je izdal policiji. Skozi odprto okno je skočil v sobo, kjer je Hamer spal in oddal na spečega več strelov. En strel je liamerja zadel v — Vsi, ki mnogo jedo in stalno sede in trpe zaradi lega prav pogosto na trdi stolici, naj pijejo vsak dan čašo naravne »Franz-Joseiove« grenke vode, ki se mora poprej segreti. Davno preizkušena in priznana »Franz-Josefova« voda se odlikuje po svojem sigurnem učinku in prijetni porabi. Bes. po min. aos. pol. lo nar. tAl. 8-br. 1.MM, 25. V. tS. stegno. Mundjar je nato zdrvel naprej. Medtem pa so policijski organi obkolili Trnje, kjer se je vse to dogajalo. Napravili so ravijo, toda komaj no pregledali nekaj hiš, jc javil neki stražnik, da leži ob nekem potoku truplo moškega z revolverjem v roki. Policijski organi so v mrtvecu spoznali Mundjara, ki se je sodil sam. — Avtomobilske nesreče je večkrat kriva neprevidnost šoferjev, še v večji meri pa teoretično in praktično nepoznanje vozila ali pa nezadostno poznanje policijsko-varnostnih predpisov ceslnega reda in avtoprometa sploh. V veliki meri skušajo odpraviti te nedoetatke v strokovnih šoferskih šolah in praktičnih tečajih. Izpraševalni komisiji za šoferske izpite pa pripada naloga, da izbere sposobne, praktične in trezne vozače. K temu bo v obilni ineri pripomogla strokovno pisana knjiga našega strokovnjaka ini. Stolfe: /Šofer »n samo-vozač. To je priročna knjiga o konstrukciji, delovanju, stregi in vodstvu modernega avtomobila. Knjiga obsega 282 strani, ima okoli 300 slik, ki ponazorujejo posamezne dele motorja in drugih delov vozila. Knjiga stane vezana 140 din. Izšla je v zalogi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani, 1928. Knjigo toplo priporočamo vsem šoferjem, naraščaju in samovozačem. — Pri isprtjn, motnjah » prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Frani Josef crenčire«. — V Gorico in Trst ob svslogorskem romanju z avtom 6. do 8. septembra. Prijave za brezplačna navodila do 27. t. m. sprejema ln pošilja: »Družba božjega sveta«. LJubljana, Sv. Petra nasip 17. — Turistični avtobusni izleti v Opulijo-Sušak za 70 din. Informacijo Putnik. Gajeva 3, tel. 21-72. B0UVIER t VINO V SODČKIH GORNJA RADGONA — Mednarodna razstava v Pariza in francoska riviera od Marseilla do Nize. Tak je veličasten spored potovanja, ki ga organizira društvo »Putnik« z odhodom iz Belgrada, Zagreba in Ljubljane 18. septembra. Po bivanju v Benetkah (19. sept.), pridejo izletniki v Pariz (20. sept.), kjer ostanejo do 27. sept Za ta čas so predvideni razni izleii, obisk razstave in drugo. V torek, 28. septembra bivanje v Marseilleu ter se za tem nadaljuje potovanje vzdolž Sredozemskega morja do Nizze, kjer se ostane 29. in 30. sept. Z avtokarom obiščejo izletniki Monako, Monte Carlo, Monton in Ventimiglio. Povratek preko Milana in Trsta. Vsa jiojasnila in prijave v biljetarnicah »Putnika«. K>l»»M»>MtlMM»MM»M»M»»M»«>KMI V Moravčah v nedeljo, dne 29. avgusta vetih prosvetni tabor Ljubljana 1 Misijonska razstava Indija t Ljubljani na velesejmu od 1. do 12. septembra 1h> nameščena v paviljonu G. Razstavo aranžira misijonar Anton Viz-jak sani, ki je prišel iz Indije, jx> lastnih doživetjih in bogatih izkušnjah. Razstava bo obsegala sledeče oddelke: Svetovni (>oložaj Indije in našega misi-iona. Postojanke vseh naših misijonarjev v Indiji. Naša osrednja misijonska postaja v Bošonti. Palača Zimendarja in bengalski trg. Bengalsko naselje (1:5). Bengalska hiša v naravni velikosti. Indijska džungla (po naravi). Galerija slik. Indijska mitologija in kultura. Prizori iz misijonskega življenja. Sv. Frančišek Ksaverski. Slovenski zvonovi za Ragapur. Razstava bo imela svojo jjojioIiio vrednost. 1 Živalski vrt zoološkega društva v Ljubljani v Tivoliju tik velesejma bo odprt tudi v času jesenskega ljubljanskega velesejma od 1. do 2. septembra nepretrgoma od 8 zjutraj do 7 zvečer. Na ogled bo vsa dlakasta in pernata divjad naših gozdov. V lepo urejenem parku sc živali prav dobro počutijo. Prednjači medved-sladkosned. ki tehta že tri stare cente. V- njegovem sosedstvu prebiva jelen, divje svinje, srnjaki in srne, volkovi, šakali, lisice, jazbeci, veverice, jiodlasice, dihurji itd. Med pernato divjadjo si delita oblast kraljevski in planinski orel. V soseščini so uharice, sove, postolke, kragulji, kanje, krokarji, vrane, šoje, srake, škar-n.jak in beloglavi jastreb. Ob ribniku pa najdemo race, štorklje, razne čaplje in druge vodne ptice. Velika volijera j)lic pevk in jerebic, prepelice, grlice, fazani, divji golobi in druga sorodna druščina oživlja živalski vrt. itobozdravnlk specljallsl D« IVAN OBLAK zopet ordinira. 1 Na drž. I. deški mešč. soli »Kralja Petra I. Osvoboditelja« t Ljubljani (Prtile) bodo popravni izpiti dne 30. in 31. avgusta, vpisovunjc pa 1., 2. in 3. septembra. Točnejii jKnlatki so na razglasni deski v veži šolskega |M>sloi>ja. — Upraviteljstvo. I Redek obisk v lekarni. Predvčerajšnjem okrog poldneva se je pripetil na Resljevi cesti pred znano lekarno Levstek prisrčnega smeha vre den dogodek. Čez Zmajski most je gnal gonjač dve kravici. ki se jim v mesarskem žargonu |>ravi bnšet. Prav nobenih sitnosti nista povzročali ži-valici gonjaču; kljub temu, da je ob tem času na ljubljanskih ulicah zelo živahen promet, je gonjač brezskrbno korakal za njima, ne da bi mu bilo treba ujiorabiti palico. Toda glej! Kakor hitro sta pohlevni živallci prekoračili Zmajski most. sta obe spontano zavili na levo na pločnik in skozi odprta vrata naravnost v — lekarno! Presenečen gonjač je v prvem hipu od začudenja pozabil za-jireti usta. |>otem pa mu seveda ni kazalo drugega, kakor da jo mahne za svojima varovankama. Ni bila lahka reč živalief, ki sta bili sicer zelo krotki, spraviti iz lekarne, kajti gonjač ju je moral spraviti ven ritensko, ker za obračanja in manevriranje takih živali lekarna ni nič kaj primeren prostor. Zlasti dotik steklenih vrat z rogovi obeh živalic bi utegnil imeli neugodne posledice. 1'a je treba v čast gonjaču, ki je moral preslišali precej pikrih opazk na račun svoje gonjaške strokovne izobrazbe, priznati, da je svoji varovanki spravil iz lekarne tako, da je ostalo celo vse: steklena vrala, kravici in on sam. Da pa potem, ko je prenehala nevarnost razbitih stekel, ni bil več lako nežen z njima, je kar razumljivo. Kakšen prizor se je odigral v lekarni, ko se je pojavi I pred prodajalno mizo tak nenavaden obisk, pa ni znano. Morda sla živalici hoteli samo naj>raviti v zadnjih trenutkih svojega življenja |>osrečeno šalo, preden se preselita v okusne klobase in salame. Odvetnik Tornago je preselil pisarno na Poljansko cesto 12/1 (nasproti rudeče hiše) I 1' Postojnsko jamo in k odkritju spomenika kralja .Aleksandra I. dne ~>. seplcmbra t. 1. Voz-nina, skupni potni list, \stojmina v jamo in k jam-skiiu prireditvam 60 din. Prijave sprejema še tekoči teden dnevno Zadruga železniških uradnikov »Dom« v Ljubljani, hotel Metropol, novo poslopje, L nadstropje. Dr. Vladimir Volovšek specialist za zobne in ustne bolezni do 1. septembra ne ordinira 1 Zobozdravnik dr. Rodoschegg zopet ordinira. I Nesreče. V ljubljansko splošno bolnišnico je bil pripeljan posestnikov sin 16-letni Blaž Cerne, doma iz Dobrave-Vintgar pri Bledu. Igrali so se in ga je neki deček ol*strelil lako. da ga je strel zadel v trebuh. — Včeraj opoldne je bila prepeljana v bolnišnico na kirurgični oddelek lela 1908 v Logu pri Mokronogu rojena služkinja Terezija Zore, stanujoča v Mostah, Ljubljanska cesta št. 20, ki je včeraj 0|K>!dne tako nesrečno padla po stopnicah, da si jo zlomila desno nogo. 1 Nočno sluibo imajo lekarne: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr Humor. Miklošičeva cesta 20. iu mr. Uartus, Moste, Zaloška cesta. Radio o Rimskih Toplicah »Kako lepo pojejo vaši podeželski zbori in kako visoko kulturo dokazujejo igralci diletanti ob svojih nastopih v sedanji radijski reportaži iz Slovenije!« S temi besedami se je po končanem prenosu radijske reportaže iz Kranjske gore, ki je bil v ponedeljek zvečer, oglasil zastopnik kratkovalovne postaje v Belgradu. 2e iz teh besed vidimo, da je imela tudi radijska reportaža iz Kranjske gore popoln uspeh. V tej reportaži so poslušalci v tujini in doma slišali »gorenjsko ohcet« po Klinar-Veherjevi »Miklovi Zali«, in sicer po besedilu gdč. Ilermine Žerjavove. Poleg žive »gorenjske ohceti« je radio iz Kranjsko gore prenašal tudi »vaški koncert« neznanega skladatelja. Pri prenosu je sodelovalo Pevsko in glasbeno društvu Cecilija pod vodstvom Alojzija Plan-taua in Hermine Žerjavove. V »Miklovi Zali« so nastopili kot nevesta Lidija Lavtižarjeva, kot ženin Miha Pečar, kot gospodar Anton Vrhovnik, kot kum in kumica pa Anton Smolej in Marija Smolej. Z nekoliko narodnimi pesmimi se je zaključil ta lepi preqos iz Kranjsko gore. Danes, 25. avgusta se preseli vodstvo radijske reportaže na ozemlje bivše Štajerske. Na vrsti so Rimske Toplice. O Rimskih Toplicah bo kratkovalovna postaja v Belgradu emitirala ob 13.45 predavanje v srbohrvaškem jeziku, ob 20. v nemškem, ob 20.15 v francoskem, ob 21.30 v angleškem jeziku, od 21.45 do 22.30 pa bo glasbena reportaža iz Rimskih Toplic z zelo izbranim umetniškim sporedom. Maribor m Lesna industrija v plamenih. Včeraj okoli 1. po polnoči je nastal požar na skladišču lesne industrije Mirka Goriška v Logu pri Limbušu. Omenjena industrija izdeluje razne lesene stroje, galanterijsko blago iz lesa in razne dele orodja. Obstoja iz žage in velike moderno opremljene stružnicc. V skladišču je bilo 18 čistilnih strojev za žito, razni drugi stroji za poljedelstvo, večja zaloga izgotov-ljcne lesene galanterije in drugo blago. Vse to jo pogorelo, poleg tega pa šc dve veliki kopici raznega trdega lesa, ki se je sušil pred skladiščem. K sreči so prihiteli ognjegasci in domačini pravočasno na pomoč da 6C ogenj ni razširil na vse objekte. Lastnik tega podjetja g. Mirko Gorišek živi stalno v Belgradu. Škoda še ni ugotovljena, ker še ni izvršena inventura. Ogenj je bil gotovo namenoma podtaknjen. m Z Abrahamom se jc srečal včeraj upravno-pisarniški uradnik mariborske policije g. Lavoslav Lipuš. Naše prisrčne čestitke! m 6-tonski avtobus na vrhu Pohorja. Mestni trambtis. ki tehta kar 6 ton, jc postavil v nedeljo rekord: napolnjen z izletniki jc krepko in brez vsakega nopora privozi! na vrh Pohorja do Pohorskega doma. Tako težkega vozila na Pohorju še niso videli. m Povečanje policijskc zgradbe. Mestna občina je začela v Ulici 10. oktobra nadzidavati prizidek pri zgradbi policijskega komisariata. Dvignila ga bo za dve nadstropji, tako da bo policija pridobila nove pisarniške prostore, ki jih nujno potrebuje. m Velika razprava preložena. V ponedeljek bi morala biti pred okrožnim sodiščem velika razprava proti proslulemu falsifikatorju denarja Francu Rupniku in 11 njegovim pajdašem. Ker pa sc jc med tem eden od glavnih branilcev obtožencev ponesrečil, je sodišče preložilo razpravo na prvi oktober. m Dr. Alfonz Wankmiiller zopet redno ordinira. m Dijakinja se je ponesrečila. V Brestcrnici jc padla s kolesa 19-letna mariborska dijakinja Milena Jan iz Smetanove ulicc tako nesrečno, da ie obležala s počeno lobanjo nezavestna. Prepeljali so jo v bolnišnico. m Tragična usoda. V Krekovi ulici na Tcznu so našli v ponedeljek zvečer obešenega 60-letnega delavca v tovarni Kovina Franca Muleca. Pokojnika je preganjala zla usoda. Pred vojno je imel lepo posestvo v Slovenskih goricah ter jc bil srečno poročen. Moral je k vojakom ter je na ruski fronti naenkrat izginil. Vse je kazalo, da je padel, v resnici pa je bil ranjen in ujet. Iz ujetništva se je pogostokrat domačim javljal, toda njegova pisma so se izgubila in domov ni prišel niti en glas. Tako je med domačimi počasi prevladalo prepričanje, da je našel v tujini smrt, tembolj, ko so se začeli po končani vojni ujetniki vračati nazaj, Muleca pa ni bilo med njimi. Lela so minevala Muleca jc sodišče proglasilo za mrtvega in njegova žena se jc drugič poročila. Vsi so pa bili pred dobrim letom silno presenečeni, ko se je Mulec naenkrat pojavil v domovini. Bil je ujet v daljnji Sibiriji, kjer jc 06tal tudi po končan: vojni, ker mu niso dovolili povratka. Sele po dolgih letih moledovanja je iz-posloval, da se je lahko vrnil v domovino, kjer pa jc našel vse v tujih rokah, posestvo in ženo, ter ga nihče ni več poznal. Ves zagrenjen je obrnil vsemu hrbet ter šel v Maribor, kjer si jc v Kovini poiskal delo. Da bi pozabil svoje gorje, se je vdajal pijači, pred tremi tedni pa je poskušal izvršiti samomor ter si je prerezal na rokah žile. V bolnišnici so mu rešili življenje, ko pa je ozdravel, jc pijančeval naprej ter je bil zaradi tega v soboto odpuščen od dela. Potem je dva dni popival, v ponedeljek zvečer pa se je obesil. m 15 kg saharina v kuhinji. Carinski detektivi so dosegli v Mariboru zopet lep U6peh. Železniškemu delavcu Jožefu Š. 60 zaplenili v njegovem stanovanju v Frančiškanski ulici 15 kg saharina, katerega so našli skritega v kuhinji pod podom ter v dvojnem stropu omare. Š. jc izjavil, da je kupil saharin od avstrijskih železničarjev po 320 din za kilogram prodajal ga je pa naprej po 450 din. Lepo gasilsko slavje na Koroški Beli V nedeljo, 22. avgusta, je gasilska četa na Koroški Beli proslavila 40-letnico svojega objtoja. V lepem sprevodu, katerega se jc udeležilo okrog 200 gasilcev v kroju in ga poleg narodnih noš poveličevalo še 6 gasilskih zastav, so udeleženci z zastopnikom banovinskega odbora g. dr. Šmajdom in okrajnim predsednikom g. Janotn prikorakali v cerkev in se udeležili sv. maše. Po sv. maši je bilo na vasi kratko gasilsko zborovanje. Predsednik domače čete g. Zaveljcina je pozdravil navzočne, izrazil vdanost navzočnih kraljevski hiši ter poudaril žrtve jubilantov, ki danes lahko s ponosom gledajo na svojo 40-Ietno delo v društvu. Za njim je pozdravil gasilce domači župan Perko. Za njim jc pozdravil v imenu Zveze g. dr. Šmajd, ki je poudaril to, da smo dolžni braniti predvsem svoje svetinje, med katerimi je ludi slovenska narodna samobitnost. Po govoru g. Jana je bila razdelitev odlikovanj. Odlikovanih je bilo skupno 37 tukajšnjih gasilcev za svoje delo. Po končanem zborovanju se je vršil defile mimo tribune. Popoldansko veselico je bilo društvo zaradi nevihte prisiljeno preložiti na prihodnjo nedeljo. 714.000 zaposlenih delavcev Pravkar objavlja Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu podatku o številu zavarovancev pri okrožnih uradih in zasebnodruštvenib blagajnah za mesec junij 1937. Iz teh podatkov je razvidno, da je število zavarovancev naraslo od maja do junija 1937 od 693.973 na 713.835, torej za 20.862 članov. Od junija na letos pa znaša prirastek 83.115 delavcev ali 13.18%. S tem je število zavarovancev doseglo višek, katerega že dolgo ne poznamo. — V naslednjem podajamo podatke o številu zavarovancev hi povj»rečni mezdi za zadnja lota v mesecu juniju: zavarovancev mezda junija 1930 junija 1933 junija 1980 junija 1986 junija 1937 654.948 537.195 585.180 630.720 713.835 26.59 din 23.27 < 21.56 < 21.56 < 22.73 < Is teb podatkov je rarvidno, da je zaposlenost dosegla najnižje stanje leta 1933, od tedaj naprej pa so je stalno dvigala. Najvišje stanje je bilo pred krizo leta 1931 doseženo septembra 1930 s 654.966. Ta višek pa 6ino prekoračili ie novembra 1986, nadalje aprila, maja in junija letos dosegli najvišje •tanje, ki se pa po verjetnostnih računih še lahko poviša. Kajti v naslednjih mesecih od junija dalje sc običajno število zaposlenega delavstva lc zvišuje. Stabilizacijski skladi V svoji najnovejši publikaciji »Pregled valutnega položaja* navaja Zveza narodov zanimive podatke o funkcioniranju posameznih stabilizacijskih skladov. Stabilizacijski skladi so nastali po letu 1931 po angleškem vzgledu ter imajo namen zagotoviti kolikor toliko stalnost v gibanju devizuih tečajev. S tem so prevzeli velik del nalog emisijskih bank, ki so vse dotlej in še sedaj skrbe v velikem številu držav za stabilnost deviznih iti valutnih tečajev. Seveda pa le pri njih položaj drugačen kot pri emisijskih bankah, ker skladi ne objavljajo nobenih izkazov, ali pa šele po daljših obdobjih. Zato je presoja njih politike tembolj težavna kot pri emisijskih bankah, ker manjkajo prave statistične podlage. Vse sklade deli študija v dve vrsti: v prvo vrsto daje one, katerih prvotna in nadaljnja sredstva so obstojala v državnih papirjih, večiuouia kratkoročnega značaja, drugo vrsto pa tvorijo oui, ki so dobili za izvajanje svoje politike zlato. Dosedaj je 7 držav vpeljalo take stabilizacijske fonde. Prva je bila Anglija in datira angleški stabilizacijski fond od 25. aprila 1932. Prvotno jc dobil ta fond 175 milijonov funtov šterliugov, in sicer 150 milijonov funtov v državnih bonih, 25 milijonov funtov pa je ostalo od prejšnjega dolarskega fonda. V aprilu leta 1933 je bil fond zvišan za 200 milijonov funtov, tako da zuaša sedaj 375 milijonov funtov. Angleškemu vzgledu »o sledile Zedinjene države Severne Amerike z ustanovitvijo takega fonda 31. januarja 1934. Dotirale so ga z 2 milijardama dolarjev, in sicer v zlatu. L. 1935 sta se pridružili ustanovitvi belgijskega fonda (30. marca 1935), katerega dotacija je bila 1125 milijonov belgijskih frankov, tudi v zlatu, in kanadskega dne 3. julija 1935 z dotacijo 63 milijonov kanadskih dolarjev v zlatu. Toda od teh dveh obstoja le še kanadski, kajti položaj belgijske valute sc je tako izboljšal, da je bil belgijski fond dne 1. aprila 1936 likvidiran. Tretjo skupino pa tvorijo fondi, ustanovljeni po devalvaciji držav zlatega bloka. Dne 30. septembra jc bil ustanovljen holandskl fond, ki je dobil 300 milijonov goldinarjev dotacije v blagajniških bonih, švicarski fond je bil ustanovljen istega dne z dotacijo 539 milijonov frankov v zlatu, ker je Narodna banka tedaj odstopila državi ves svoj dobiček pri novi ocenitvi vrednosti svojih zlatih zalog. Francoski fond je bil ustanovljen 1. oktobra 1936 s kapitalom 10 milijard frankov, ravno tako iz devalvacijskega dobička pri zlatu. Najhitreje je bil porabljen francoski fond. katerega v juniju 1937, po ofieielnih izjavah finančnega ministra, ni bilo skoraj nič več. londi, ki so dobili svoje dotacije v bonih, so preivsem stremeli za tem, da nevtralizirajo gibanje tekočih kajiitalov v tem smislu, da ti kapi-lali ne bi škodovali notranji podlagi kredita v teh državah. Njih naloga ni toliko važna z ozirom na fluktuacijo tečajev deviz, ampak za preprečenje kreditne inflacije. Oni fondi, ki so pa dobili za dotacijo zlato, pa ne morejo kompenzirati gibanj kratkoročnih kapitalov in se morajo omejevati predvsem na devizne operacije. Zaradi tega vidimo tudi, da dosegajo fondi različne uspehe, pa tudi neuspehe. Po industrijskih panogah izkazuje v primeri z junijem lanskega leta največji prirastek število delavstva, zaposlenega j»ri gradbi .železnic, cest in vodnih zgradb z 12.938 delavci, nadalje pri gradhah nad zemljo 10.970 in v gozdnožagarski industriji 9772. Ce upoštevamo samo odstotna števila, dobimo največji prirastek pri gradbi železnic, in cest z 49.4% in pri gradbi prevoznih sredstev s 86.87%. Med oetaliml jianoganil izkazuje Številčno še znateji prirastek tekstilna industrija, industrija kamenja In zemlje, trgovina, strojna in kovinska industrija. Med jiosameznimi uradi izkazujejo največji prirastek: Belgrad 11.760, Ljubljana 11.563 in Zagreb 7832, v odstotkih pa je najvišji prirastek v Ranjaluki 28.26%, na Sušaku 28.91% in v Sarajevu 19.11%. Padec izkazuje Okrožni urad v Splitu zaradi štrajka v cementni industriji s 1060 delavci ali 5.25%. Povprečna dnevna zavarovana imjzda narašča že od lanskega leta eem. V primeri z majem ee je povečala za 0.29 din, v primeri z junijem lani pa za 1.17 din. Skupna zavarovana mezda je znašala junija letos 405.55 milij. din, maja 1987 388.82 milij. din in junija lani 339.89 milij. din. V teku enega leta se je skupna zavarovana metzda i zaradi povečanja števila članov i zaradi samega dviga povprečne zavarovane mezdo dvignila za 19.82%. Ce jiogledamo vrednost skladov po skupnem merilu, dobimo po objavljenih podatkih tole sliko: angleški fond 1287 milijonov zlntih dolarjev stare paritete, ameriški 1181, francoski 275, ho-landski 95, švicarski 73, kanadski 37 in belgijski 23 milijonov zlatih dolarjev stare paritete pred letom 1934. Naložbe angleškega fonda so predvsem. v zlatu. Izprememba pri tvrdhi Vladimir Arho, Zagreb Pri tvrdki Vladimir Arko, ki je naslednica tvrdke Mi jo Arko, Zagreb, ustanovljene leta 1867, jc prišlo do spremembe toda le s formalne in pravne strani. Tvrdka se je spremenila v delniško družbo z osnovno glavnico 20,000.000 din. V tej novi tvrdki, katere delnice so izključno v rokah Vladimirja Arka, vodi g. Vladimir Arko, kot njen edini član uprave, samostojno in brez kakršnegakoli vpliva in sodelovanja vse jTosle, ker je tudi samo on upravičen za tvrdko podpisovati in prevzemati obveznosti. • Uvoz avtomobilov. V prvi polovici letos smo uvozili 1.213 osebnih avtomobilov za 27.7 milij. din in 368 tovornih voz za 20.3 milij. din. Lani v prvi polovici smo uvozili 685 osebnih za 20.1 in 187 tovornih voz za 8.8 milij. din. Letos smo največ avtomobilov uvozili iz Nemčije: 1.187 voz za 36.7 milij., dočim je lani znašal uvoz iz Nemčije 485 voz za 15.9 milij. din. Nemčija je potisnila vse svoje lanske konkurente v ozadje. Kajti še lani n. pr. so severnoameriške Zedinjene države uvozile k nam 23b voz za 8.2 milij., letos pa le ie 85 za 2.9 milij. din. Izprememba v nevarnostni tabeli. Minister za sccialno politiko jc predpisal naredbo o izpremem-bi nevarnostne tabele. Uvedeni sta dve novi postavki: 410 in 411. Postavka 410. Posli po čl. 33 zakona o zavarovanju delavcev, ki niso obvezani na prijavo posla v smislu čl, 9 zakona o zavarovanju delavcev in ki nimajo prevoza z živalsko ali motorno močjo, ki po evoji prirodi spadajo med posle odstavkov 64, 66. 67 in 68 nevarnostne tabele .., nevarnostni razred IV. Prispevek znaša 0.72% zavarovane mezde. Nadalje je nov odst. 411: Nameščenci, ki so zavarovani pri privatnodružbenih blagajnah ... nevarnostni razred V. Ti plačajo 0.96 odstotkov zavarovane mezde. Nova naredba stopi v veljavo dne 1. septembra 1937. Borza Dne St. avgusta 1937. Denar V zasebnem kliringu je ostal angloški funt na naših borzah neizpremenjen: v Ljubljani na 238 denar, v Zagrebu in Belgradu na 237.20—23.S.H0. Avstrijski šiling je v Ljubljani popustil na 8.41—8.51, v Zagrebu na 8.36—8.16. v Belgradu na 8.39—8.49. Grški boni so beležili v Zagrebu 29.40—30.10, v Belgradu 29.56—30.25. španske pezete so nudili v Zagrebu po 3. Nemški čeki so ostali neizpremeujent na 12.90 do 13.10. Devizni promet je dosegel v Zagrebu 2 milij. 017.123 din, v Belgradu 4,123.000 din. Efektnega prometa je bilo v Belgradu 929.000 din. Ljabljana — tečaji s priinom. Amsterdam 100 h. gold. . . . 2390.41—2410.01 Berlin 100 mark...... 1743.52—1757.40 Bruselj 100 belg...... 730.70- 735.76 Curih 100 frankov..... 996 45—1003.52 1/ondon 1 funt.......216.08— 218.14 New.vork 100 dolarjev .... 4307.25—4843.56 Pariz 100 frankov...... 162.69— 104.18 Praga 100 kron...... 151.24— 152.34 Trst 100 lir........ 227.70— 230.78 Curih. Belgrad 10.—, Pariz 16 3425, London, 21.7125, Newyork 485.37. Bruselj 73.325, Milan 22.925, Amsterdam 240.25, Berlin 175.05, Dunaj 8O.85-82.10, Stockholm 111.95, Oslo 109.10, Kopen-hagen 96.925, Praga 15.18, Varšava 82.30, Budiin-pešta 86.25, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.60, Humus Aires 131.25. Vrednnstp« nsoirii Ljubljana. 7% investicijsko |iosojilo 89 90, agrarji 53—54, vojni škoda promptna 407—410, begluške obveznico 75—77, 4% sev. agrarji 51 do 53, 8% Blerovo jiosojilo 92—98, 7"i, Blerovo jiosojilo 84—85, 7% posojilo Dri. hip. banko 98—100, t rboveljska 265—275. Belgrad. Državni papirji: agrarji 53.50 denar, vojna škoda promptna 108.25—109 (108.50), Takšna je bila pred 140 leti Eggerjeva tiskarna v Lublanske Novize«. Kako velik napredek smo nikov, časopisov, knjig in drugega, bo najnazorneje lesejmu od 1. do 12. septembra. Tu boste videli pred vašimi očmi se bo urejal in Ljubljani, kjer so zagledale beli dan Vodnikove dosegli Slovenci v 140 letih v pogledu tiskanja čas-pokazala razstava slovenskega novinarstva na ve-moderno urejeno tiskarno, kakor tudi uredništvo, tiskal dnevnik »Ljubljanske Novice 1937«. za konec decembra 408 blago (400), begluške obveznice 77—77.25 (77, 76.75), 4% sev. agrarji 32.25 denar, 8% Blerovo posojilo 93.25—94. 7% Blerovo posojilo 83.50 denar, 7% posojilo Drž. hip. banke 100 denar, 7% stab. posojilo 89 blago. — Delnice : Narodna banka 7250 denar, Priv. agrarna banka 200 blago (199). Zagreb. Državni papirji: 7*» investicijsko jiosojilo 89 bi. (mali komadi), agrarji 53.25 do 54, vojna škoda |>rom|ilna 406- 409, begluške obveznice 75.50 denar, dalm. agrarji 74.75—75.50 (74.50), \% sev. agrarji 52.50 den., 8% Blerovo |k>-eojilo 98— 98.5U, 7% Blerovo posojilo 84 den„ 7% posojilo Drž. hip. banke 100 den., 7% štab. posojilo 80.50 denar. — Delnice: Narodna banka 7150 denar, Priv. agrarna banka 196 denar, Trboveljska 250-270, Gutmann 45 18 (46), Osj. liv. 200 hI., Osj. sladk. tov. 190—200. Sladk. tov. BeČkerek 850 denar. Dubrovačka 880 denar. Jadr. plov. 380 denar, Oceania 275 denar. Žitni trg Nori Sad. Vse nelzpremenjeno. Promet neizpremenjen. Tendenca ustaljena. Sombor. Pšenica: bč. ladja kanal 108—170, bč. ladja Begej iu bč. in banaška Tisa šlep 169 do 171. Ostala pšenica nelzpreinenjcna. Oves: bč. srem. in slav. 109—111, Rž in ječmen : neizpre-menjena. Koruza: bč. In srem. 89 91, bč. bela 2% 92-94. Moka, otrobi in fižol neizpre-menjeni. Promet 18 in pol vagona. Živina Marihorski tivinski sejem, 24. avg. Na današnji živinski sejem je bilo pripeljanih 9 konj, 16 bikov, 122 volov, 369 krav, 19 telet, skupaj 585 komadov. Povprečne ceno živini so bile sledeče: debeli voli kg žive teže 4.5 do 5.75, poldebeli voli 3.75— 4.85, plemenski voli 3.40—5.76. Biki za klanje 3.80—4.50, klavne krave debele 3.70—1 80, plemenske krave 8.55—8.80, krave za klobasarjo 2.15—3.50, molzne krave 8.25—3.50, breje krave 3—3.50, inladn živin« 3.50 do 5, teleta 5 do 5.60. Prodanih jc bilo 352 komadov. — Mesne eeiie: vo-lovsko meso jirvo vrste 10—12, volovsko meso II. vrsto 8—10, bikov, krav, telet 6—12, telečje meso I. vrste 10-12, II. vrste 8-10, svinjsko meso svežo 10—14 din. Hmelj Žalec, 23. avgusta. Hmeljarska zadruga poroča, da obiranje hmelja dobro napreduje, četudi pretežno deževno vreine precej nagaja. Nad jiolovico nasadov je doslej že obranih in če bo vreme bolj ugodno, Im> h koncu tekočega in v začetku prihodnjega tedna, obrano vse. Kupčija se še ni razvila. Prvotno so interesenti nakupili le manjše količine blaga za vzorce in ga |ilučevali do 28 din za kg, zadnje dni pa kupujejo tudi že nekaj več in plačujejo (K) 25 do 26 din za kg. Tcndenca jc sicer mirna, vendar čvrslu. Žalec. 23. avgusta. Obiranja se pridno nadaljuje, vendar ga zelo moti deževno vreme In hmeljarji se boje, da bo pridelek trpel na barvi. Obrani sta doslej že dve tretjini nasadov in splošno računajo, da bo pridelek za 25% manjši kakor lani. Kupčija se polagoma razvija in do danes jo prodano iz prve roke že nad 4.000 stolov letošnjega pridelka. Kupuje se izključno za izvoz, največ za nemški raČu n. Cene so se fiolagoma Izoblikovale in sedal se plačuje za letošnji žateški pridelek 14-21 kč t. j. 21-32 din za kg. Tendenca je čvrsta. Programi Radio Liabl/anat Sreda. U. a v pusta: 12 llaletne silite (plošče) — v^e.",,c• »P™*1'1" " 13 <"•». »l>»red, obvestila -13.14 /voki ruskih poljan (ptoSče ) -H Vreme, borza 19 ras, vreme, poročila, spored, obvestil* — ia.,10 Nae. ura: Kako so slovenski časnikarji zgradili Kvoio stanovsko organizacijo (Tone Unmjnur) — 19.3« Vsifki E. \Vuldlcufla (plošče) - an. 10 Mladinska ura: Dvoboj med pSenico In rlfccm (g. dr. Valtcr Bobloec) — UMI 11. koncert oddelka zbor« Glasben« Mstlee. Vodi ravn Albin l.ajovio — 21.1(1 Schubert: Iraprompln St. a v li (klavir, ploiča) _ »l.ai Slovanska glasba (Radijski or-keitor) — 22 C'as, vreme, poročila, spored — 22.15 ( i. mermanov trio. Dragi programi $ ... .*rr(,a- !S. avamta: Belgrad: 30 Orke.tralni konc., f Zarircb: 2n..Ki l.jubljans - Dunaj: 20.50 Igra 31.50 Koroško pe.rni, 2n.n:. J,ur. - Ru,Iim,,ršla £'•'•! .ra- Oper.il orkester, aa.ffl ( Igansks glasba . ' 'c*u* glasba. 21 Opereta - Him-tlari: rj, V, !"V; ru"tH'1Je' -> Simfonični koncert - Praga: Jn Vojaška godba, 21 Simfonični koncert - VarSava: M■ ndol 1 ne. 31 Chopinov« skladbe, 22 Plesna glasba - Beril«; 20.10 Cifre In harmonika, 21 Plesna glasba — Kdniatberg: 20.10 Orkestralni koncert BelOtaJika kratkovalovna postaja prenain 25. avgusta iz Rimskih Topile: ob 1.1.4;, predavanj« v srbsko hrvatskem jezik«, ob 30 v nemškem,, oh J0.1t v fran roškem, ob 21.K0 v angleškem jeziku, od 21.45 do 21,111 glasbena reportaia (pevski In koncertni program) Kulturni obzornik Obisk pri koncertni pevki g. Veri Majdičevi V starodavnem Kranju ob bistri in deroči Savi sloji trdni dom Majdlfev. Tu pri svojih biva na oddihu umetnica, naša odlična |>evka sdč. Vera Maidičevn. Imel sem priliko obiskati jo na njenem domu, kjer sem jo našel v družbi prijateljev umetnikov iz Nemčije. Prijazno ml je odlična pevka Majdičeva odgovorila na sledeča vprašanja: Kdaj ste pričeli s pevsko kariero? Katero šole ste obiskovali in pri katerih umetnikih ste se izpopolnjevali v petju? Pričela sem s peljem leta 1925 in so bili moji prvi učitelji: Lovšetova, Ilubad in Belteto. Potem sem šla na Dunaj, kjer sem bila učenka gospe Kašowske (Poljakine). Leta 1927 sein pa bila angažirana v Ljubljani pri opcruem gledališču, kjer sem nastopala kot lirična in mlado - dranialska l>evka. Poleni som šla zopet nu Dunaj v znano in slovito šolo gosjie Kado-Danieli, pri kateri sem se v petju iz|Hi|>oinila. Tedaj sem ludi /.e gostovala v Avstriji in dala več konrerlov, jiredvsem na Dunaju in drugih večjih mestih. Kakšni s0 Vaši uspehi v tujini, predvsem t Nemčiji? S katerimi znamenitimi pevci svetovnega slovesa ste nastopili? Leta 1930 sem bila angažirana na pruskem državnem gledališču v Kasselu. Preteklo sezijo sem gostovala v Nemčiji. Največ usjiehov sem imela kot Senta v Letečem llolandcu, v Turandotl in Aidi. Nastopala sem s slovitimi nemškimi pevci, kakor so Rohde, Volker, Helge, Rosvvaenge in drugi. - Nemci so — kakor je znano — zelo kritični, loda prav hvaležni obiskovalci pevske umetnosti. Pri pevskih umetniških koncertih in opernih predstavah jc obisk vedno prav hvaležen, celo rekorden. Ko sem pela Sento v Letečem llolandcu, vem, da je bil med j>oslušalci pruski min. predsednik general GOring. Slišali so 1110 po večini vsi nemški muzikalni mojstri. Kakšne so razmere za umetnike v Nemčiji? Ali se liosie zopet vrnili v tujino in kam? Ne bi morda dobili zadovoljiv ungainian v domovini? Za dobre umetnike so v Nemčiji ra/.mere dobre. So pa ludi možnosti gostovanja v Nemčiji veliko ugodnejše, kar ie za umetnike in za njih umetniški razvoj bistvene jiomembnosti. Imam sicer namen vrniti se zopet v tujino, loda rada bi pa ostala v domovini, če dobim zadovoljiv an-gažinan. Prav vesela sem, da sem za kratek čas zopet v domovini, in če ne liom nepričakovano prej odpoklicana v tujino, nameravam koncerti rati v Ljubljani in rojstnem kraju — v Kranju. Zahvalil sein se umetnici za njene odgovore. Ob tej priliki me je seznanila s prijateljem, dirigentom g. llaiisom P r i e g n i t z e 111 iz Berlina, ki spada med najboljše mlade nemške pianiste. Z njim je naša slovenska umetnica preštudirala večino repertoarja in z njim nastopa na koncertih. Kakor je bilo že v Slovencu- jioročano. je gosp. 1'riegnilz nastopil včeraj tudi v ljubljanskem radiu ler se jc vsa naša javnost lahko prepričala o njegovi virluoznosll. Njemu želimo, da bi so med Slovenci kar najbolje |»očulil, naši domači umetnici pa, da bi bila njena umetniška |X)t kronana šc z mnogimi uspehi — v slavo naše slovenske pevske kulture. m. • »Prager Presse 22. avgusta 1937 poroča, da bo slovenski režiser in pisatelj Bralko Krelt režiral kot gost ob pričetku sezone v Vinohradskem mestnem gledališču svojo lastno komedijo »Malovašča-ni«, ki jo je prevel na češko eden najmodernejših čeških režiserjev F. Hart. Radovedni smo za uspeh teh slovenskih »karikatur-. Slovanski knjižni jeziki v sedanjosti je naslov zborniku, ki bo izšel pod uredništvom univ. prof. dr. Weingarta pri »Melantrichu« ie jeseni tega teta. Knjiga bo gotovo zanimala vse slaviste, ker bo govorila o vseh spremembah v pravopisju najnovejšega časa. Sigrid Undsetova, slavna nordska pisateljica, znana pri nas najbolj po svojem obširnem romanu »Kristina, Lauransova hči«, predsednica norveškega PEN-kluba, je zavrnila neko ameriško filmsko družbo, da filma njen imenovani roman. Pravi, da si ne želi, da bi se njeno delo »amerikaniziralo«. Brošura o skladatelju Adamiču. V založbi »Okrajnega učil. drušlva Laško , je izšla brošurica »Osebnost Emila Adamiča — učitelja in sklada- telja«; napisal Mahkota Milan. Na 40 straneh opisuje avtor Adamičevo »viharno življenjsko pot. ter skuša v »skromni skici« prikazati njegov ustvari-teljeki nazor. Po zunanjosti lična knjižica ima tudi 5 ilustracij. Delo. ki ga je Mahkota namenil predvsem svojim stanovskim tovarišem, je pisano tekoče in dovolj izčrpno in velja 6 din, za učitelje S din. 1 iLN"x?d jf ieilk SPUal I™ Bukovec. Samozaložba. Na Proseku, 1937, str. 32. Skoda je izgubljati besed o tem otroškem in nezrelem delcu, ki bi ne smelo zagledali belega dne. td. Klub hrvatskih književnika in umjetnika u Osijeku namerava 23. septembra t. 1. odkriti spominsko ploščo hrvatskemu zgodovinarju, književniku in obnovitelju mamenile crkve v lioku prof o. Mlademu Barbariču. Relief je izdelal akad. kipar J. Turkalj iz Zagreba. Klub poziva vse častilce domače zgodovine, da jx>dpro njegovo zamisel Podporo sprejema »Gradska štedionica u Osjeku« Predsednik poljske Akademije _ plag,at0r? /mm poljski pisatelj in predsednik poljske literarne Akademije Waclaw Sieroszewski je pred krat-, kim izdal zbirko pravljic, med katerimi se nahajajo tudi variante Grtmmovih pravljic o invalidih ter o bremskih muzikantih. Zdaj ga je T. Z. Ilerne* obsodil plagiatorstva, oz. nepoštenosti, ker nc navaja virov, dasi so celi stavki vzeti iz nemških pripovedk. Sieroszevvski se zagovarja, da Grimmovilt pravljic sploh ni bral, da nemško ne razume ter da ima pravljice od svoje stare pestunje. Hernes ga nato zalrkne posmehljivo, da bi na ta način lahko napisal Iliado in Odisejo. če bi imel klasično izo braženo pestunjo. Zanimiv ie ta spor, ker jc zdaj že drugič da je član poljske Akademije osumljen nepoštene kraje. Toda v tem slučaju zadeva ni tako resna in se je končala komično. Zdravje št. 6—7 prinaša med drugim zanimivim gradivom tudi članek dr. L a pa j nota o vplivu podnebja na naše zdravje, kjer govori o podnebju v Drulovkl. Vikrčah Itd., kl da odgovar ja planinskemu alpskemu podnebju ler je Izredno dobro za bolne na pljučih. V tem glasilu objavljajo svoje ukrepe ludi naSe hiclen-ke ustanove, zalo g« priiviro^anio (letno HO dlnV Žaloigra Tuaregov v južnem Maroku Dve leti brez dežja V južnem delu francoskega Maroka ljudje že celi dve leti niso imeli nobene letine. Že celi dve leti tamkaj niso želi, ker je ve« pridelek pobrala strašna suša. Stotisoče mož, žensk in otrok tako hudo strada, da vsem tem stotisočem že grozi smrt od lakote. Zaradi tega prihajajo v Pariz silno vznemirljive novice, ki napovedujejo, da se je treba v tistih nesrečnih krajih bati novih nemirov, kar je za Francijo toliko bolj neprijetno, ker so tamkajšnje upornike komaj leta 1932 ukrotili ter deželo pomirili. Sedaj je na pohodu velikanska armada strada-jočih, kateri vsi obupani zapuščajo svoja dontovja ter čez gorovje Atlas hite proti severu, kjer ni bilo suše ter tamkaj ljudje ne stradajo. Ker pa se prebivalci bolj srečnega severa boje teh etotisočev, ki jim groze vse pojesti, kar so sami s trudom pridelali, zato se z oboroženo silo ustavljajo navalom 6tradajočih. V deželi, katero je dveletna 6uša in strašna vročina že docela zamorila, 6e sedaj dan za dnem dogajajo velike žaloigre. Ze v okolici Marakeša je izbruhnila erpidemija lakotnega le-garja. Po cestah, ki vodijo proti gorovju Atlas, leže umirajoči nesrečneži. Jerome Steeg je bil prejšnji generalni guverner francoskega Maroka. Ta mož je pred kratkim prepotoval vse nesrečne kraje ter se je šele zadnje dni vrnil s svoje žalostne poti. Legar, ki ga je povzročila silna lakota, je doslej prizadel že kakega pol milijona ljudi. V prvi vreti so po tej strašni bolezni in nesreči prizadeti ljudje rodu Tuaregov. Tuaregi eo nomadski rod, ki spada k Berberom. To so sila bojeviti ljudje. Moški nosijo na pol zakrit obraz. Zato Arabci rod Tuaregov imenujejo tudi Miarod pajčolana«. Čeprav je francoska vlada doslej izdala že več kakor 100 milijonov frankov, da bi nesrečne prebivalce obvarovala smrti od lakote, vendar je vse to premalo in nesreča se vedno bolj širi. Po dosedanjih cenitvah sodijo, da je doslej za lakoto umrlo v južnem Maroku več kakor 20.000 ljudi, med katerimi so seveda ženske in otroci v veliki večini. Ti so nam»ef bili preslabotni, da bi bili vzdržali na[>orno in težavno pot proti bolj rodovitnemu severu. Zato so ti slabotni siromaki ostali v zapuščenih svojih vaseh ter tamkaj zapuščeni pomrli. Francoska vlada je poslala na mejo južnega in severnega Maroka medicinsko komisijo, ki ima to nalogo, da bi od juga prihajajoče Tuarege na meji zadržala, ker je sicer nevarnost, da ee bo nalezljivi legar razširil tudi v severnem Maroku. Kakor rečeno, pa se tudi domačini severnega Maroka, lei ni trpel in ne trpi pomanjkanja, sedaj branijo dohoda nesrečnih južnih gostov. Od juga prihaja cela armada obupanih lačnih ljudi, ki ogrožajo obstanek srečnejših severnjakov. Mnogokje okrog meja je bilo že več krvavih spopadov med armado lačnih in domačini, ki pred lačnimi branijo svoj dom. Toda Tuaregi so silno bojevito ljudstvo, katere po vrhu vsega žene v boj še obup ter po vsej sili hočejo priti v bolj rodovitne kraje severnega Maroka. Zato bodo spopadi na obeh straneh krvavi. Francoska vlada je že razglasila prostovoljne denarne zbirke za stradajoče Marokance. S temi javnimi zbirkami hoče francoska vlada stradajočim preskrbeti živeža. Treba pa je seveda hitre pomoči. Francoska vlada tolaži nesrečne Tuarege, da je letošnja letina na jugu že precej boljša od lanske in predlanske, zaradi česar je upati, da se bodo lahko vrnili. Treba pa jih je oskrbeti vsaj za toliko časa, dokler domača letina ne bo pod streho. Če se francoski vladi posreči za enkrat pomiriti Tuarege in jih preskrbeti z živežem, je glavna nevarnost odstranjena. Sicer pa je menda ni sile, katera bi stradajoče a bojevite Tuarege odvrnila, da ne bi začeli pleniti po severnem Maroku. Kakor v raju. Franc: »Ali ne živiš pri meni kakor v raju, Neža?< — Neža: »V enem oziru že, namreč v tem, da nimam česa obleči.« Boji med Kitajci in Japonci Pogled na bančni del mesta šangaj. in sieer v tako imenovano mednarodno četrt, katera je po zadnjih bojih močno trpela in kjer je za-stalo vse trgovsko življenje. Ta del mesta je bil precej poškodovan ter so ga mednarodno čete sedaj utrdile, da preprečijo nadaljnje napade na ta mednarodni del šangaja Kitajska straža pred Luokovčiaom. Zadaj most, ki ga Japonci napadajo. Galebi napadli letalo Iz Seattlea v Ameriki poročajo o temle čudnem dogodku, ki ga je doživel letalec, kateri je hotel iz tega mesta poleteti na Aljasko. Komaj je bil letalec kakih 90 milij oddaljen od mesta, je zašel v velikanski roj galebov .katerih je bilo najmanj 3000. Galebi so se srdito začeli zaletavati v letalo ter ga naftadati s svojimi kljuni. Položaj je nastal nazadnje že kar nevaren za letalca. Zato se je moral blizu mesta Port Ludlow ob Tihem oceanu za silo spustiti na tla, da je ušel razjarjenim galebom. Preden se je vnovič spustil v zrak, je moral dati svoje letalo popraviti, ker so ga ptičji kljuni precej zdelali. Oropan bankir Bankir Alfonz van Hezke iz Antwerpna se je v svojem avtomobilu peljal iz Belgije na Francosko. Na obmejni postaji blizu vasi Mourcron sta ga ustavila dva človeka, ki sta imela na glavah čepice carinikov. Velela sta mu, naj izstopi. Ko ju je ubogal, sta ga omamila s kloroformont. Ko se je bankir čez nekaj ur prebudil, je ležal, zvezan na nogah in rokah, v prostoru neke nove zgradbe ob cesti. Iz žepov mu je zmanjkalo 175.000 belgijskih in 28.000 francoskih frankov. Ker je bil takorekoč ukovan v železne verige, so morali njegove vezi v sosednji vasi šele prepiliti, da je bil docela svoboden. 0 roparjih pa seveda ni nikakega sledu. Londonska kristalna palača spet gori! Tisti del, ki v novembru ni zgorel, je postal zdaj žrtev požara Skrivnostni narodni prerok Arabcev 15.000 vojakov ga išče Japoaske predstraie pred šaagajem. Angleži imajo sedaj velike neprilike v Sveti deželi, kjer je med arabskim prebivalstvom začel veliko propagando zoper Angleže sloviti Fausin Edin, ki je srdit sovražnik Judov. Ker pa Angleži, kakor se zdi, sedaj podpirajo judovske težnje v Palestini, je ta mož tudi Angležem napovedal vojno vseh Arabcev. On je bil, ki je najbolj vneto vznašal arabsko zahtevo, da se Palestina nikakor ne sme deliti. Iz tega gesla je zrastlo drugo, da so ne sme deliti nobena ped arabske dežele. Fausin je mož, katerega imenujejo arabskega Lawrenca. Dela na tihem in Angleži nikdar ne vedo, kje je. Njegov pogled sam več zaleže, kakor pa vee angleško zlato. Angleži so na glavo tega svojega nevarnega sovražnika razpisali že 10.000 angleških funtov nagrade, kar je kaka dva milijona dinarjev našega denarja, vendar to nič ne zaleže, ker istočasno 100.000 Arabcev med Jordanom in morjem moli Alaha, da bi Fausinovi načrti bili uspešni. Angleške oblasti eo poslale 15.000 vojakov, ki zasledujejo tega redkega moža. Toda on je povsod in nikjer, najmanj pa tam, kjer ga Angleži čakajo. Lanskega leta meseca avgusta se je angleškim četam posrečilo, da so ga s peščico njegovih zvestih zajeli ln obkolili pri Nablusu. Takrat ga je obkolilo kar pet bataljonov angleške pehote. Toda Fausin Potres v Manili Ko ee je 19. t. m. začela v luki Manila na Filipinih izkrcavati prva skupina beguncev, ki so jih ameriške ladje pripeljale iz Šangaja, je naenkrat nastal velik potres. Potresni sunek je bil tako hud, da eo ee pri priči potrgale vse telefonske in električne žice. Tudi mnogo šip na oknih je bilo razbitih. Pravijo, da je bil ta potresni sunek v teku zadnjih 40 let najmočnejši. Od povsod Ukradeni načrti sa nova letala. V nekem londonskem laboratoriju so bili te dni ukradeni načrti za dve novi vreti letal, katera so zgrajena na docela novih načrtih in načelih. Ta nova letala bodo vsekakor zrevolucionirala vise letalstvo. Zato je škoda toliko večja. Prepričani pa so vsi, da so te načrte ukradli vohuni kake tuje sile. Egipčanski kralj, ki je star šele 19 let, se je zaročil s 16 let staro hčerko višjega dvornega uradnika. Nevestina mati je dvorna dama kraljdce-vdove. Poročila ee bosta šele drugo leto. Egipčani pa so vsi navdušeni, da se je kralj odločil vzeti za ženo hčer domače dežele, dasi ni kraljevega rodu. Nemškega raziskovalca dr. Filchnerja, ki eo ga že vse letošnje leto Tunguzi imeli ujetega v kitajskem Turkestanu. so 6edaj izpustili. Za njegovo usodo oo bili v velikih skrbeh ter eo že vsi mislili, da je že davno mrtev. »Kačji lovec«. Tako bi mogli reči človeku, ki zares kače lovi in ki vsak teden pride v Prago iz moldavskih gozdov. Ker ni dovoljeno pošiljati kač po pošti, jih ta kačji lovec pripelje s kolesom ozir. trokolesom, na katerem ima več zabojčkov z zračnimi odprtinami. Včasih v enem samem jutru nalovi po deset gadov; nekoč je v enem dnevu dobil 45 gadov. Doma razbere kače po velikosti in jih hrani z mišmi. V Pragi pokupijo gade razni preparatorji. znanstveni in medicinski zavodi. Nekaj gadov tudi »pomolzejo«, to se pravi, gada prisilijo, da ugrizne v majhne posode, ki so pokrite s tančico, pri čemer kaplja strup skozi tančico na dno posode. Strup uporabljajo za zdravila zoper nevralgijo in kačji pik in tudi za znanstve-nja raziskavanja. Manjše kače imajo za hrano večjih kač; če namreč kača nobene prehrane ne mara, pa slednjič še zmeraj požre svojo manjšo vrstnico. — Kačji lovec, ima na rokah in obrazu polno ranic in brazgotin, saj so ga gadje že večkrat opikali. Tedaj vzame razbeljen žebelj in iz-žge tisto mesto. Tri leta pa že uporablja kačji serum. Cene za kače določa z metrom, a to je njegova trgovska tajnost, dasi se mu menda ni treba bati konkurence I Maske za kamele bo uvedla kolonijska francoska uprava za svoje tovorne in za jezdne kamele. Karavana, ki jo zalotijo puščavski viharji, izgubi vedno po več ko polovico kamel zato, ker jim pesek zamaši oči in nosnice. »Peščene maske«, ki jih bodo dali kamelam pred viharjem na glavo, pa bodo zrak očistile peska in varovale oči z debelim steklom. »Speča fikaška lepotica« se imenuje Patricia Maguire. ki je iznenada zbolela in so jo pripeljali v bolnišnico. — Njen primer je sploh znanstvena uganka. Patricia Maguire, lepo, 21 letno dekle, je v februarju 1932 zaspala in se odtlej še ni zbudila. Živi v neki omotični dremavici že 5 let in pol. Včasih se nekako zbudi in se dozdeva, da vč. kje je, a koj nato spet zaspi. Morda ho ta. hujša bolezen, razjasnila njeno bolezensko spečnost. se je v zadnjem hipu pretolkel skozi angleške vrste ter 6rečmo pobegnil. Takrat je bil ranjen in je iz maščevanja izdal novo geslo: »Sedaj se bomo bili^do zadnjega moža! Vsak Arabec se mora oborožiti! Naši sovražniki še ne poznajo našo moči!« Ni še tako dolgo od tega, ko je ob sirski meji taboril oddelek angleške obmejne pehote. Šejk tistega kraja je angleške vojake povabil v svoj šotor na kavo. Ko se je zmračilo, je vstopil v šotor tuj mož, ki je bil zavit v širok in gubaš t arabski bur-nus. Možak je imel bolj svetle lese, toda njegove črne ooi so se čudno svetlikale v mraku. Prisedel je k angleškim častnikom ter začel z njimi kramljati. Kmalu so bili prijatelji. Drugo jutro pa so angleški častniki šele izvedeli, kdo je bil snočnji gost. Toda bilo je že prepozno, ker je tujec na svojem urnem velblodu že davno zapustil arabsko taborišče. Tako Arabci o svojem junaku sedaj pripovedujejo najčudovitejše legende. Kmalu bo njegova veljava tako zrastla, da bo postal nekronani knez vseh Arabcev. Že danes njegova beseda mnogo zaleže na dvoru transjordanskega vladarja, kakor jo poslušajo tudi na dvoru v Bagdadu. Zato pa imajo Angleži take težave s svojim načrtom delitve Palestine, ker se temu tako po načrtu upirajo Arabci, pa najsi so sicer z Angleži še tako prijateljski. Fausin je danes star kakih 40 let. Med svetovno vojno je bil turški vojak, kjer si je zaslužil visoka odlikovanja. Pozneje je vstopil v sirsko armado, postal je vitez častne francoske legije, vendar ni služil Francozom, marveč le svoji arabski ideji. Pozneje je prešel na 6tran Druzov. Lota 1925 so oblasti prvič na njegovo glavo razpisale veliko nagrado. Morai je bežati v Hedžas, kjer je razširjal misel vsearabske države. Šele tukaj je zadel ob angleške interese. Zato je moral Hedžas zapustiti, nakar je krenil v Irak. Tukaj je v iraški armadi postal častnik ter je širil vsearabske ideje. Ko pa se je v Palestini začelo mešati, je brž zapustil Irak ter sedaj potuje po Sveti deželi. Pozna vse šejke, zna vsa arabska narečja. Kjerkoli se prikaže, povsod vžiga samozavest in pogum. Nekateri Arabci že mislijo, da je to novi prerok Mahdi, ki bo zbral v6e Arabce v eno samo islamsko državo, ki bo branila islam in koran. Križanka: Srce Vodoravno: 1. ploskovna mera, 3. obširno pesniško delo v verzih, 5. del gospodarskega poslopja, 7. del nekdanje severne Grčije, 9. tujka za človeka, ki se rad z vsakim sporazume, 11. tuje skrajšano žensko krstno ime, 12. ime znane filmske igralke, 13. slovenski pisatelj, avtor Dalmatinskih povesti, 14. ena največjih vrst papig, 16. izraz za hiter dih skozi usta, 18. svetopisemska oseba, 19. velikonočna jed iz repnih olupkov, 20. tujka za napev, 21. sprednji del voza. Navpično: 1. turško žensko krstno ime, znano iz slovenskega leposlovja, 2. poljski pridelek, 3. tujka za pripovednega pesnika, 4. izražanje besed z vidnimi črkami, 5. ogljarska naprava, 6. navadni števnik, 7. skrajšano žensko krstno ime, 8. večja istrska reka, ki se izliva v Kvarnerski zaliv, 10. žensko krstno ime, 15. italijansko mesto ob Adiži, 16. pisalna potrebščina, 17. vas blizu Kranja, 18. italijanski vzklik. REŠITEV KRIŽANKE Vodoravno: 1. ko, 2. Ba, 3. pomije, 5. kurija, 7. duet, 8. re, 9. Po, 10. meso, 12. ma, 13. kapela, 15. do, 16. čežana, 19. ta, 20. Šaloma, 22. Rateče, 24. limona, 25. za, 26. up, 27. Molnar, 29. narava, 31. mistik. 32. pi, 33. Valona, 35. la, 36. salama, 38. hi, 39. Nora, 41. ti, 42. tu, 43. hoja, 44. kamera, 46. Radeče, 48. Ra, 49. ca. Navpično: 1. komi, 2. Bari, 3. poet. 4. Je-reka, 5. kupola, 6. Jame, 7. Duntače, 11. Sodoma, 14. peta, 17. žara, 18. natezalnik, 20. samouprava, 21. Lona, 28. če, 24. li, 27. most, 28. ar. 29. na, 30. Valo, 31. Milano, 32. pila, 34. nahija, 36. satira« 37. matura, 40. raka, 43. Hoče, 45. mera, 47. deca. Roparski napad pri Zalogu Ropar pobil železničarja in mu odnesel 51.000 din Ljubljana, 24. avgusta. V prvih popoldanskih urah se jo v Ljubljani razširila govorica o velikem roparskem napadu, ki ga je neznan razbojnik izvršil v lako imenovanem Kašeljskem gozdu med Zalogom in Devico Marijo v Polju. Reševalna postaja je bila ob 11 poklicana, naj s svojim reševalnim avtom pride v Zalog po ranjenca, ki je postal žrtev roparskega napada Reševalci so ga hitro naložili v svoj avtomobil, mu dali prvo pomoč, toda videli so, da jo poškodovanec nezavesten in niso mogli niti zbrati od njega prvih podatkov. V bolnišnici .so ga sprejeli ob 11.85 iu ga spravili na kirurgičui oddelek, kjer še popoldne ni prišel k zavesti. Ima hudo poškodbo na glavi, ki mu jo je ropar zadal zadaj r.ahrbtuo. Ves ta slučaj je prav sličen oucmu v Št. Ilju, ko je bil pisinonoša žrtev zahrbtnega napada. Železniški uraduik in blagajnik v Zalogu gospod Srakar Josip je dal danes okoli 10 dopoldne pisarniškemu slugi Josipu Ostrežu, ki je bil rojen 22. februarja 1883 v Volavljah, občina Trebe-Ijovo, litijski okraj, kakor navadno nalog, da Dcse v aktovki jnkasirani denar na pošto v Devici Mariji v Polju. Ostrei je vsaki dan ali vsaki drugi dan nosil denar s postaje na pošto skozi Kašelj-ski gozd po bližnjicah. Mirno je hodil, nikomur ni zaupal, kaj je notri, zvesto je čuval svoj denar in vedno oddal denar pošteno in v redu. Daues okoli 10 je tudi prejel od blagajnika 51.000 din v tisočakih in jih je nameraval odnesti na pošto. Sel je skozi Kašeljski gozd, ni slutil nobene ne-prilike, zlasti pa ne kakšnega zahrbtnega roparskega napada. Ko je prišel v sredo gozda, je skočil izza grmovja neznan tolovaj in ga udaril s topim predmetom, najbrž s kolom, od zadaj po glavi, da se je nezavesten zgrudil na tla. Tolovaj jc hitro opravil svoj zločinski posel iu mu odnesel aktovko z vsem denarjem. Pozneje so ga dobili na stezi nezavestnega in so hitro obvestili zaloško postajo o njegovi nesreči. Prepeljan je bil v bolnišnico, kjer je dobil na kirurgičnem oddelku prvo pomoč in so ga zdravniki obvezali. Hčerka in mati sta ga prišli obiskat, toda on ci mogel dati nobenih podatkov o napadu, ker je bil še vedno v omotici, samo toliko je govoril: »Ubil me jelc Ko je bila postaja obveščena o tem roparskem napadu, je takoj obvestila vse merodajne oblasti, železniško ravnateljstvo, ljubljanski glavni kolodvor in pa orožnike v Vevčah, ki so takoj odšli na lice mesta, da ugolove dejanski stan iu prično poizvedovati z.a roparjem. Ropar je vzel aktovko, v kateri so bili samo bankovci po 1000 dinarjev O ropu jc bila obveščenu tudi ljubljanska policija, ki je že ukrenila vse jiotrebuo, da sc nadzira rojiar. Ob uri, ko to poročamo, Se ni natančnejših poročil, kam je ropar z.iginil. Domačini v Zalogu in okolici so videli te dni lam okoli pohajkovati nekega tujega človeka, ki pa je moral dobro poznati vse okolnosti, kako zaloška postaja oddaju svoj denar ua pošto. Žrtov roparskega napada, Josip Ost rež. je miren in vesten človek, ki je bil zvest v svoji službi in je povsod vestno izvrševal njemu naročene posle. Revež je že nekoč pri železniški nesreči izgubil desno oko. Vprašanje je sedaj, kako mu bodo zdravniki mogli rešiti Šc edino levo oko. ki je popolnoma zatečeno in izbuljeno. Ropar ga je moral najprej udariti od zadaj, nato pa še po očesu, da ga ne bi mogel spoznati. Zvečer smo prejeli Se naslednje podatke: Josip Ostrei, ki je stanoval s svojo družinico v Zalogu ua tovornem kolodvoru v baraki št. X, se je po prvem udarcu v gozdu zgrudil na tla Ostrei, ki je bil močno udarjeu do nezavesti, se je pol ure po naj>adu zavedel, se pobral in odšel proti postaji. Napad je bil izvršen kakih 300 m od prve čuvajnice na zaloškem tovornem kolo dvoru. Ljudje, zaposleni na njivah, so se čudili, kako je opotekajoč se korakal proti postaji, toda nikomur ni potožil, kaj se mu je zgodilo. V ču vajnici sc je sesedel in prosil za pomoč. Padel je v globoko nezavest, govoril je saino v zmedenih stavkih: »Udaril me ie — ...Kje je moj denar. Vzel mi ga je.< Orožnika postaja v Vevčah je bila takoj telofonsko s postaje obveščena o tem drznem roparskem napadu. Poveljnik postaje, narednik g Sušnik, je odhilcl ua kraj dogodka in uvedel z največjo natančnostjo vse poizvedbi! iu ugotovitve dejanskega stanu. Do večera so bili orožniki še vedno v službi in so okrog poizvedovali za storilcem. Kakor je predpisano, jc poveljnik takoj ludi obvestil vse okoliške orožniške postajo in ljubljansko policijsko upravo Upajo, da bo ropar kmalu v rokah pravice. Ta napad je iz.-zval v vsej okolici veliko senzacijo in splošno sočutje z napadenim železniškim uslužbencem, ki je bil skrben oče in splošno priljubljen. Obsojen na 20 let ker je zaklal svoje dekle Maribor, 24. avgusta. Pred velikim senatom mariborskega okrožnega sodišča je bila danes dopoldne po sodnih počitnicah zopet prva večja razprava. Zagovarjal se je 31 letni bivši orožnik Avgust Lipovec, ki je dne 3 maja t. 1. umoril v Ivanjkovcih svojo ljubico Angelo Novak. • »v Obtoženec je rodom s Trate v kočevskem okraju. Po odsluženi vojaščini je šel k orožnikom. V službi pa se ni vzorno obnašal, imel je vedno spore s predpostavljenimi, rad se je opijanil, pa }e bil zaradi tega večkrat kaznovan z zaporom. Ko je prišel leta 1935 v Ivanjkovce, se je kmalu seznanil z mlado, takrat 22 letno blagajničarko pri trgovcu in gostilničarju Lovru Petovarju, Angelo Novak, ki jc bila rodom iz Šmarja pri Jelšah. Novakovo slikajo vsi kot zelo razumno, mirno in pridno dekle. Lipovec, ki sc je znal sukati okrog žensk, je hitro vrgel oko na Novakovo in kmalu se mu je posrečilo, da si je pridobil dekletovo ljubezen. Njuno razmerje je postalo intimno, pa sta se začela dogovarjati, da se vzameta. Med leni pa je bil Lipovec zaradi pijančevanja prestavljen na Planino pri Sevnici. Tam se ni prav nič poboljšal, pil je dalje ter se celo spri s poveljnikom postaje, kateremu je grozil, da ga bo ubil. Bil je zaprt in po odsluženi kazni odpuščen iz. orožniške službe. Podal se je v Ivanjkovce, kjer sc jc nastanil v gostilni ter se jc sestajal češče z. Novakovo. Kmalu pa je opazil, da postaja dekle proli njemu vedno bolj hladno. Novakova je namreč uvidela, da sc njen ženin nc bo nikoli poboljšal, da jc vdan pijači in da lazi tudi za drugimi ženskami. Zaradi tega jo sklenila, da pretrga z lijiui vso razmerje ter se ga je začela izogibati. Lipovca pa je lo šele prav podžgalo, postajal jc ljubosumen ter je v jezi svoji ljubici začel groziti s smrtjo. Kazal ji je samokres ler ji obljubljal, da jo ob prvi priliki ustreli, če ga bo še odbijala. Novakova pa je te grožnje sporočila orožnikom, ki so Lipovcu samokres odvzeli. Nato jc izmaknil pri svojem prijatelju dolg kuhinjski nož, ga ostro nabrusil ter ga spravil v svoji sobi. Začel je zasledovati Novakovo, da bi z njo obračunal. Dne 3. maja je šla Novakova k vaji za gledališko igro. Lipovec jo je med potjo pričakal, začel ves razburjen z njo govoriti ter jo je v jezi zgrabil z rokami za vrat ter jo je začel daviti. Ona pa se mu je šiloma iztrgala ter je pobegnila v dvorano. Po vaji pa je prosila svoje znance, naj Lipovca zadržijo, da bo med tem odšla domov skozi stranski izhod. Lipovec pa je njen odhod opazil, naglo je šel za njo, spotoma stopil v svoje stanovanje, vzel nož, potem pa je zasledoval Novakovo. Kmalu jo je dohitel, stopil k njej ter ji po kratkem prerekanju zasadil nož dvakrat v srce. S krikom sc je dekle zgrudile na tla ter v nekaj trenutkih izdihnilo. Divjaški napadalec pa je še ležečo mesarji z nožem ter ji na zverinski način zadal 8 smrtnih ran. Potem je vrgel nož od sebe ter zbežal. Izsledili sc ga orožniki naslednjega dne v neki kleti, kjer se je skrival. Dejal je, da jc že dolgo nameraval Novakovo ubiti, sedaj pa da je >dobila, kar je zaslužila«. Pripovedoval je ludi, da je nameraval j>o njeni usmrtitvi izvršiti samomor, pa ni imel primernega orožja. V preiskovalnem zaporu pa je Lipovec nenadoma izpre-menil svoj zagovoi. Začel so je zagovarjati, da ni imel nikoli namena Novakovo usmrtiti. Dejanje je izvršil v hipni strašni razburjenosti, ko je r,ve-del, da ga ona ne mara več. _ S tem zagovorom se je branil tudi pri da nasilji razpravi, pa mu ni pomagat. Sodni senat je na posvetovanju sklenil najprej smrtno kazen, ki jo jo pa ublažil, uvažujoč njegovo razburje-nosl kot olajševalno okolnost ter ga je obsodil nt •JO Irt rnbijp. dosmrtno izgubo častnih pravic, na plačilo pogrebnih stroškov ter plačilo 201«) din staršem pokojne Novakove. Uršulinske šote v Ljubljani Na ursulinski realni gimnaziji bo vpisovanje 1. in 2. septembra od 8 do 12. Učenke I. razreda, ki so na tukajšnji gimnaziji napravile sprejemni izpit, naj sc javijo pri vpisovanju, da poravnajo pristojbine. Učenke, ki posečajo ostale razrede, naj prineso zadnje letno izpričevalo. Gojenkam, ki bodo stanovale v uršulinskein zavodu in posečalc uršulinsko gimnazijo, se ni treba osebno zglasiti pri vpisovanju. Zadošča ustna ali pismena prijava, da ostanejo še nadalje v penzijonatu. — Za vpis v tukajšnjo gimnazijo ni treba davčnega potrdila. Na uršulinski meščanski šoli bo vpisovanje 1. in 2. septembra od 8 do 12. V I. razred se sprejemajo učenke, ki so dovršile 4. razred ljudske šolo ali razred višje narodne ali srednje šole. Vsaka učenka naj prineso k vpisovanju zadnje šolsko izpričevalo (izkaz o šolskem napredku); tiste, ki letos nanovo vstopijo v šolo. pa tudi krstni list. Davčnega potrdilu ni treba. Na uršulinski učiteljski šoli bo vpisovanje 1. septembra, na vadnici pa 3. in 4. septembra Od 8 do 12. Na uršulinski ljud»ki šoli bo naknadno vpisovanje v sre»hii list. zadnje šolsko izpričevalo, učno pogodbo, zdravniško Izpričevalo o telesni s|wsobnosti. K poznejšim vpisom je treba prinesli le zadnjo šolsko izpričevalo. Vpisnine je plačati 25 din. Popravni izpiti bodo v torek, 31. avg pismeni in v sredo. 1. sept. ustmeni, začetek ob 14. Redni pouk bo pričel v L razr. v četrtek, 2. sept., v IL in HI. razred pa v petek, 3. sept, vsakokrat ob 14. c. Det ovira obiranj« hmelja. Nič ni bolj neprijetnega za hmeljarja, kakor če mu deževje ovira obiranje hmelja. Ta neprijetnost ni v prvi vrsti v tem, ker imajo v oskrbi do 50 in šc več ljudi, marveč je predvsem v tem, ker sc inora hmelj obrati o pravem času, ne prezgodaj in nc prepozno Letos so lahko začeli Savlnjčani z obiranjem o pravem času, toda komaj nekaj dni jim jc bilo vreme naklonjeno, dočim jim zadnje dni močno nagaja. Vsak dan nažene dež po večkrat obiralec domov, ki se potem dolgočasijo |>o hišah. Obiranje mokrega hmelja pa jc tudi silno neprijetno, ker so inokri pec.lji tako ostri, da ranijo prste. Pa tudi sušenje mokrega hmelja je zamudno in neprijetno. c Nesreča hanovinskega arhivarja g. Bratuše. V nedeljo, 22. avgusta je spodrsnilo na cementu v zdravilišču v Rogaški Slatini g. Bratuši Kranju, banovinskemu arhivarju v Rogaški Slatini. Pri pancu «i je zlomil levo nogo, zato »o ga prepeljali v cHjsko bolnišnico. c KINO MKTROPOL. Danes najžabavncjša in nnjveselcjša o|iereta PRI BELEM KONJK KU (Zum vvcissen ROssel). Mahole Požar je upepelil gospodarsko poslopje poslanika Reberniška v Varožu in povzročil 10.000 din škode. Naša mlada gasilska Čela je imela ravno fcManek, ko je dospelo poročilo, da gori. Vrli gasilci eo bili v trenutku na kraju jiožara in ga omejili na gospodarsko poslopje. Nkodljivei na poljih. Kakor drugod, so se tudi pri nas pojavili razni poljski škodljivci, ki uničujejo naše pridelke. Gosenice so so pojavile v lakih' Elektrika ga je ubila Maribor. 24 avg. Danes eo je pripetila pri stavbni družbi nn le/.uu smrlna nesreča. Zrlcv elektriko je po»tal 52 letni Janez Pelok. Klektrovarilce iu skujunski vodja Maks škralovnik je danes do|>oldne varil železne traverzo na dvorišču, ko pa je začel jia-dati dež, je ponehal z. delom ter ukazal delavcem, da spravijo varilni agregat |H>d streho. Janez Petek je hotel odklopiti izoliruo žico, po kateri jc dobival agregat elektrikčno toploto, pa je pri tem ravnal lako nespretno, da je prišel s prstom v stikalo. Kakor od strelo zadet se je zgrudil pod udarcem električnega toka in obležal nezavesten. I akoj je bil poklican na f>omoč zdravnik g. dr. Pichler iz Maribora, ki se je trudil, da bi obudil |K>nesrečenca k življenju z. umetnim dihanjem. Toda vsak poskus jo bil zaman. Po zdravnikovem mnenju jo nesrečneža najbrž zadela od strahu kap, ko ga je ošinila elektrika. Pokojni J. Petek jo doma iz, Raenje pri Mt. Janžu nn Dravskem polju. Zapušča ženo in 5 nedoletnih otrok v starosti od t> do 13 let. Vlak mu odrezal . obe nogi in roko Ljubljana, 24. avgusta. Kvalificirani delavec Grgurič Auton, doma iz Škrada, okraj Delnice v Gorskem Kotaru, jc bil več niceecev kot kvalificirani delavec zajjoslen na ljubljanskem glavnem kolodvoru. Danes ob 17.10 io bil na prvein tiru blizu novega perona, ki ga grade po delnih načrtih, zaposlen pri pregledovanju vlakov. Vlak št. 175 ga je med premikanjem vrgel na Ua tako nesrečno, da jo prišel pod vlak in eo mu kolesa zdrobila obe nogi in levo roko. Nesrečni delavec je zaklical na jkmiioč in ves krvaveč je še vedno ostal pri zavesti. Reševalni avto ga jc lakoj odpeljal v e|>lošno bolnišnico, kjer so mu na kirurgičnem oddelku nudili takoj prvo rx!ravniško jk>-moč. Zdravniki eo mu lakoj odrezali obe močno razmesarjeni nogi in tudi roko. V<* čas jo bil pri polni zavesti. Bil jo zaposlen v kurilnici Ljubljana. Star je 52 let. Ako ee ne j>ojavijo komplikacije, jo verjetno, da ga zdravniki ohranijo pri življenju, loda za vse svoje življenje bo stal invalid. Glavni kolodvor je o tej nesreči takoj obvestil ljubljansko ravnateljstvo, ki bo uvedlo predpisano komisijsko preiskavo. Ta bo ugotovila, kako jc nesreča nastala. Prav ta nesreča zgovorno kaže, da jc re« treba naš glavni kolodvor, ki je tako silno obremenjen, modernizirali in preurediti. Fantovski tabor pri Sv. Križu nad Dravogradom Dravograd, 23. avgusta. Včeraj dopoldne je bil na prijaznem gričku pri romarski cerkvi Sv. Križa nad Dravogradom tantovski tabor koroškega fantovskega okrožja. Fantje izpod Pece, Uršlie gore, Mežiške in Dravske doline 60 z njim stopili v krog osialih slovenskih fantov, ki nedeljo za nedeljo taborujejo in oznanjajo novo življenje, ki je zaživelo v slovenski fantovski mladini, odkar imajo zopet svojo organizacijo. Ob desetih so koroški fantje docela napolnili cerkev Sv. Križa, kjer je bil cerkveni del fantovske slovesnosti. Dravograjski kaplan, g. Mihael Jerič, je zbranim iskreno in globoko govoril o pravem fantovskem veselju in navajal lante k virom resničnega in trajnega veselja. Nato je ob ubranem ljudskem petju daroval «v. mašo dravograjski prošt g. Matija Mttnda. mx m /J A SVEŽOST PRI PREBUJENJU! Kako je prijeten občutek, ko se zjutraj prebudimo z dobro odpočitimi udi! Samo nekoliko kapljic kolinske vode .Soir de Pariš" Vas osveži, okrepi in ponovno pozivi. Ta sijajna tekočina je dvojno pnrluniirana z Vašim priljubljenim znamenitim parfumom ,Soii de Poris" Bouriois. BOURJOIS ★ Soir de Pariš * Po sv. maši se je množica tantov, katerim so 6e pridružili številni možje, zbrala na obširnem prostoru pred cerkvijo, kjer je bil tabor. Zborovanje je s prisrčnimi besedami otvoril g. prošt M. Munda. V svojem pozdravnem govoru je poudarjal, da fantje koroškega okrožja nočejo zaostajati za drugimi in da prav tako kot drugi z navdušenjem stopajo v vrste slovenskih fantov, ki so obljubili verno izvrševati oporoko našega vladike Jegliča. Besedo je dal govorniku iz Maribora, ki je zbranim prikazal razpotje, na katerem ee slovenski narod nahaja in utrjeval v njih prepričanje, da je jamstvo za napredek Slovencev v odločitvi za katolicizem, gotova propast pa v komunizmu, h kateremu jih vabijo, /a njim jc govoril M. Geratič iz Maribora o nalogah fantovskih odsekov, ki 6e porajajo tudi po naši Koroški. Preden je g. prošt zborovanje zaključil, so tabor pozdravili zastopniki posameznih župnij, nakar eo se fantje med vriskom m petjem poslovili od Sv. Križa, odkoder 6ta jih še daleč pozdravljala dva vieoka mlaja, ki sta vsem oznanjala. da jc tam bila zbrana mladina, ki hoče visoko za svojimi cilji. Spoti Tekme ljubljanskega strelskega okrožja so se vršile v nedeljo 22. avgusla 1937. Izmed ekip, ki so tekmovale za prehodni pokal okrožja, si je priborila pokal, kot najlioljša, kranjska ekipa z. 738 točkami, druga ljubljanska s 071 točkami, tretja domžalska s (U9 točkami, četrla šentviška s 553 točkami, |>eta novomeška s 505 točkami, šesta škofeljška s 382 točkami. — Najlioljši strelci v ekipah v posameznih stavih pa so bili: I^jčniškar Hinko (Kranj) 174 točk, Per Franjo (leže) 08, Peročevič Zojko (Kranj, klečč) 03, Kršnik Slane (Kranj, stojo) 59 točk. Posamezni rezultati so liili sledeči (v točkah): Zmagoslavna tarča »Triglav«: 1. I'er Franjo 1.81 (Lj.), 2. Košnik Slano 177 (Krauj), 3. Ločni-Skar llinko 171 (Kranj). ISplaana tarča »Kranjc 1. Uičniškar Hinko 93 (Kranj), 2. Košnik Stane 91 (Kranj), 3. Kostaujc-vec Joco 82 (Lj.). Nnrodna tarča »Blcgašc 1. Ing. Trenz Gustav 118 (N. m.), 2. Košnlli Stanko 109 (Kranj), 3. Loč niškar Hinko 105 (Kranj), Sifrer Alojz 105 (št. Vid n. Lj.). Krim — hitro streljanje: 1. Kostanjeve« Joco 56 (Lj.), 2. Pire. Franc 50 (Domžale), 3. Hafner Vinko 45 (St. Vid n. Lj.). Ljubljana — precizna pištoln: 1. Per Franjo 83 (Lj.), 2. Kostanjcvcc Joco 72 (Lj.), 3. ga. Dcržaj štefi 59 (Lj.). Rožnik (streljanje na ti ligur r S sek. s pisto lo): 1. Hainrihar Franc 17 figur (I,.|.), 2. Hainrihar llinko 15 figur (Lj.), 3. Koslanjevec Joco 14 figur (Ljubljana). »Golovec« (mladinska larča zh mladino pod 10. leti z malokalibersko puško): 1. Dobrila Saša 10 (Lj.), 2. Pavsič Albin 35 (Lj.), 3. Gorazd Borul :t4 (Lj.). »Grmada« (mladinska tarča za mladino nad 1« let): 1. Cvetko Franjo 49 (Lj.), 2. gdč. Dobrila Petruša 46 (Lj.), 3, Ccrnlvec Franci Iti (Lj.). Šmarna gora (splošna malokaliberska): 1. Ogrič Filip 154 (N. m.), 2. Sedel Viljem 152 (N. in.), 3. Senica Jože 151 (Domžale). Novo mesto (mednarodna tarča): 1. Per Franjo 259 (LJ.), 2. Kostanjever Joco 245 (Lj.). 3. Kovač Pavel 230 (Lj.). Srnjak in bežeči jelen (lovska larča): 1. Hainrihar.Mirko 29 -1 39, l« (Lj.), 2. Hainrihar Franc 27 1 32, 59 (Lj.), 3. Djapič Anion 29 + 28, 57 (Lj.). Razdelitev nagrad se je vršila ob 21 v salonu restavracije Glavni kolodvor ob navzočnosti predsednika okrožja g. brigadnega generala Dodiča Dušana, ki je čestital vsakemu nagrajencu ler je lepo nagovoril vse prisotne člane in goste. množinah, da so uničile že vee zeljnike. Bati se je, da te bo glogov belin priliodnje še bolj razširil in pozvročil še več škode. Veliko škodo, zlasti na koruzi, nam letos delajo vrane, katerih je letos toliko, da ljudje ne pomnijo večjih množin. Prosimo naše lovsko društvo, da se zavzame za pokon- čavnnjc teh pernatih poljskih škodljivcev. Med darili, ki so sc razdelili tekmovalcem, jo prejel darilo ljubljanskega g. župana večkrat nagrajeni odlični strelec g. Per Franjo iz Ljubljane. Poleg tega je bilo nagrajenih 10 strelcev z nagrado brezplačno vožnje z avionom nad Ljubljano, ki Jih je jx>daril ljubljanskemu okrožju dr. Rape, šef avionske postaje v Ljubljani. Po razdelitvi nagrad se jc razvila prijateljska zabava. Iz jugosl. lahkoatletskega športa Tridnevno tekmovanje za državno prvenstvo v lahki atletiki, ki jc bilo v Zagrebu, je dalo tele rezultate: Celotna ocena moitev: Concordia 102 točki, Maraton (Zagreti) 35, ASK Primorje 25 (točke še od maralontjkega teka), SK Ilirija iu SK Jugoslavija (Belgrad) 16, IIASK (Zagreb) 12, BSK (Belgrad) 10, Litija 6, ZAŠK (Zagreb), Slavija (Varazdin) l*SK (Pančevo) po 5, Mura (Murska Sobota), Vojvodina (Novi Sad), Železničar (Maribor) po 2. Celjski šport .SK Olimp v Celju prirodi v nedeljo, dne 5. septembra športni dan z. zelo pestrim in zanimivim sporedom. Svojo udeležbo je zagotovil tudi na.š slovenski (»redatavnik v državni ligi SK Ljubljana v svoji najmočnejši postavi, kar daje garancijo, da ga bo naša javnont polnoštcvilno |>o*etila. Točen razpored bo pravočasno objavljen. Ker ima SK Olimp že sko^i 9 let vedno na i.sli dan wvojo šporlno elavnoet. sc naprošajo vsa društva, da la dan ne prirejajo svojih prireditev. SK Olimp v Celju vabi vse aktivne in jiodporno člane ter prijatelje kluba, da ee sigurno in polno-šlevilno udeleže sestanka, ki bo v petek, dne 27. t. m. ob 8 zvečer v gostilni »Jugoslovan«. Turnir v odbojki in ping-pongu priredi v w>l>olo, 28. L ni. ob 15 ter v nedeljo 29. t. m. ob 9 dopoldne S. K. Planina ua Stadionu v Ljub-ljani. Sodelujejo povabljena uioetva in posamezniki. Natančnejši ra/,pis objavimo jutri. ?.o danes pa opozarjamo lanHke zmagovalce, da takoj oddajo prehodne pokale, odnosno darila tajniku kluba g. An-doljsku v Vzajemni posojilnici na Miklošičevi ceeli od 8—12 dopoldne. V Bukarrati bodo v času od 5. do 12. «e|»lem-bra t. 1. lahkoatlclttko balkanske igre. katerih «e na po sklepu Jugoelov. lahkoatlcteke zvezo naši lahkoatleti ne morejo udeležiti, ker ni denarnih sredstev. O tem je bila obveščena romunska zveza in naše mintolrelro za IpIpihio vzgojo. Nagrade k nedeljskim dirkaliičmm dirkam kolesarjev «o razen krasnega prehodnega pokala mestne občine ljubljanske iz leta 193J, ki je v izložbi trgovine A. Goreč na TyrJcvi cesti, tudi v izložbi tvrdke Jax in sin (zraven kavarne l.vropa ), katere je prireditelju poklonil g. AdoK Fiihr zastopnik tovarne »Diamant-Wcrkc«. POZOR! NOVOST ZA DANE je „LASOM". Kakor je hrana za telo. tako mora biti tudi brana za lase in lasišče. Masaža r ..UlSOOl-om" uspešno deluje na suhe, cepljene, lomljive, požgane, pobeljene (blajhane) ali pokvarjene od morske vode. — Po ..LMOOl-a" se Vam lasje popravijo, kakor da niso bili nikoli frizirani. Vsaka dama s pokvarjenimi lasmi naj se prepriča. ♦ Lepe frizure, trajna in vodna ondulacija, barvanje las i.t.d. Vam uredi po solidnih cenah Frizerski salon FRANJO ŽABJEK LJUBLJANA- TRNOVO. Krakovski nasip Stev. 26 Triperesna deteljica r Spisal M. Knnčič. — Dustrira) M Sedel Skozi okno je lila v kočo medla svetloba mesečine. Nande in Jožek 6ta napenjala oči in si radovedno ogledovala notranjščino koče. Mnogo itak nista mogla videti. — Staro ognjišče sredi koče, nekaj polic na steni, obloženih z očrnelimi lonci in skodelicami, star zaboj v kotu, ki je nadomestoval mizo, dve tnali, ki ju je nekdo uporabljal namesto stolov, nekaj nizkih pručic — to je bila v6a oprema samotne oglarske koče. »Ce bi imela vžigalice, pa bi lahko zakurila,« je rekel Jožek in pokazal z roko na ognjišče. Ves truden se je spustil na pručico. »Čakaj, nemara pa ležijo kje na polici,« je vzkliknil Nande. Pristavil je pručico k steni, stopil nanjo, se vzpel k prvi polici in začel otipavati in duhati vse, kar je ležalo na njej. »Glej, glej,« je zadovoljno zabrundal, »še večerjo bi si lahko skuhala, če bi imela ogenj.« V velikem loncu je otipal moko, v drugem je zaduhal mast, v tretjem je našel sladkor, v četrtem kavo v zrnih, takoj zraven pa je ležal tudi kavin mlinček, v petem loncu je zaduhal pravo, lepo dišeče mleko, v šestem loncu pa sol. Jožek si je kar usta oblizoval. ko mu je Nande našteval vse te dobrote. Strašno je bil že lačen — jehata, ali bi se mu prilegla 6ladka mlečna kava z ajdovimi žganci! Požrl je debelo slino in globoko vzdihnil. Zdajci pa je Nande zmagoslavno zakričal: »Jih že imam!« Jožek je planil pokoncu, še ve6 zatopljen v lepe misli in zmedeno vprašal: »Kaj pa? Ajdove žgance?« »Kakšne ajdove žgance!« ga je zavrnil Nande. »Ali se ti 6anja? Vžigalice sem našel!« »Ce 6i našel vžigalice, potem nama tudi žganci ne uidejo!« je modro rekel Jožek. Nanosila 6ta dračja, ki sta ga našla zadaj za kočo — in na ognjišču je kmalu veselo zaplapolal ogenj. Nande je 6tekel z loncem k studencu, ki je curljal komaj nekaj korakov od koče. ga napolnil z vodo in pristavil k ognju. Ko je voda začela vreti, je vsul vanjo tri pesti ajdove moke in peščico 6o!i. »Vidiš, kako včasih človeku prav pride, če zna kuhati.« jc ponosno rekel in se podjetno sukal okoli ognjišča. Jožek ga je gledal z občudovanjem, opici pa sta se veselo prekucevali po koči in 6e pačili na vse kriplje. Ko 6ta se tega naveličali, sta na vsak način noteli ugotoviti, kakšne dobre reči meša Nande v loncu. Obe hkratu &ta skočili na pručico in se vzpeli na ognjišče. »Ali mi gresta!« je zakričal Nande in ju na-Tahlo oplazil z roko. Opici sta prestrašno zavre-ščali in zbežali v kot. Tam sta nekaj ča6a pohlevno čepeli in se v zadregi praskali po hrbtu, potem pa sta pozabili, da sta bili ozmei^eni, in 6ta spet začeli navdušeno preobračati kozolce in se pačiti. Jožek je z zanimanjem opazoval njuno početje in se jima smejal od 6rca. »Tako. zdaj 60 pa žganci skuhani!« je vzkliknil Nande. »Se malo kavice zraven, pa 6e bova ma-6tila kot že dolgo ne!« Nasul je v mlinček kavo in jo začel mleti. MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda Dia 1*—j ienltovanjtkl oglasi Dia i'—. Najmmjil znesek m maD oglas Din 10"—. Mat) oglasi se plačujejo takoj pri naročila. — Pri oglasih reklamnega Enačaja m rečena enokolonske S mm fUoka petltna vrstica po Dia 3*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamk«. ■k iluibodobe Kuharico 1 i č e orožniaka postaja 2etale pri Rogatcu. Starost nad 40 let tn da je že bila pri orožnikih. — Plača po dogovoru. Nastop 1. septembra 1937. Javiti se osebno aH pa pismeno. (b) Službo organista ln cerkovnika pri župni cerkvi v Preddvoru razpisujem. Plača: sta-novanje a prttlktinaml, nekaj zemljišča, drugo v denarju. — Konkurenčna obravnava je v teku. Nastop po dogovoru, toda čimprej. Prošnjo je vložiti do 15. septembra t. 1. 2upnl urad v Preddvoru. Natakarico do 26 let staro, veščo nemškega jezika, ki pomaga tudi prt gospodinjstvu, sprejme gostilna Sfillgoj, St. Ilj v Slov. goricah. Reflektantke se naj osebno predstavijo. Služkinjo za vso sprejmem. Predstaviti se od 12.—15. ure. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13.468. (b) Pouk Prlhrolevolnl feCal za domsko oblatilo se bo vršil od 30./8. — 18 /9. 37. Cena tečaja 250 -dinarjev. — Priglasitve sprejemam dnevno. TEODOR KUNC, lastnik šole LJUBLJANA Aleksandrova c. 5/II n. Krojni teiaj v damskem modnem salonu Jožice Kumelj jamči popoln uspeh. Pričetek 7. sept. - prijave Ljubljana Židovska ulica 3/III. Denar BANČNO KOM. ZAVOD in MENJALNICA MARIBOR Aleksandrova ulica St. 40 vnovfiuje HRANILNE VLOGE bank In hranilnic, kupuje vrednostne papirje, valute ln zlatnike po najvišji dnevni cent. Vrednostne papirje vseh vrst kupuje Slovenska banka v Ljubljani, Krekov trg 10, tel. 87-62. Hranilne vloge vseh denarnih zavodov, terjatve ln vrednostne papirje vnovčim najkulantnej* po najvišji cent takol v gotovini AL. PLANINSEK, LJUBLJANA, Beethovnova ulica 14, teleton 25-10. Okusna in lahko prebavljiva NESTLE-JEUMOKA je zelo primerna hrana za otroke v času poletne vročine ZAHVALA Za izraze iskrenega sožalja, ki sem jih prejela ob smrti mojega nepozabnega soproga, gospoda Inž. agr. Jožeta Černeta se vsem naiprisrčneje zahvaljujem. Posebno pa sem dolžna zahvalo udeležencem pri pogrebu, načelniku kmetijskega oddelka kr. banske uprave g. inž. A. Podgorniku in gospodom stanovskim tovarišem, vseuč. prof. g. dr. V. Korošcu kot zastopniku Slov. kat. akad. starešinstva, oficirskemu zboru, urad-ništvu kr. banske uprave, zastopnikom OUZD, darovalcem cvetja in slednjič vsem prijateljem in znancem, ki so mojega ljubljenega soproga spremili do njegovega prezgodnjega groba. Za vse, kar ste plemenita srca storila meni in njemu, bodi Bog stoleten plačnik! Sv. maša zadušnica se bo darovala v župni cerkvi v Trnovem v ponedeljek, dne 30. avgusta, ob pol sedmih zjutraj. Ljubljana-Mokronog, 23. avgusta 1937. Žalujoča soproga Marija, roj. Heferle Vnovčujem hranilne vloge vseb denarnih zavodov proti takojšnji gotovini selo ugodno. Oblast dovoljena pisarna Rudolf Zori LJubljana. Gledališka ti Telefon 88-10 I Aufomofor Avto FIAT I »Balila«-dobavnt, skoraj nov, ugodno naprodaj. — Informacije: Opekarska cesta 51. (f) V Brežicah ln okolici so naprodaj hiše, krasna stavbtšča. vinogradi, sadovnjaki ln gozdovi ter zaokroženi delt Attemsovega vele-posestva. - Pojasnila prt Inž. Mlklau Otmar, Brežice. (p) tfanotanja ODDAJO: 2 ali 3 sobno stanovanje oddam. Cernetova ul. 34. Šestsobno stanovanje v centru mesta, oddam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13.447. (č) Dvosobno stanovanje s kopalnico ln pritiklina-ml. oddam. Malljeva ulica 3 (Kodeljevo, zraven Mladinskega doma), (č) Razno Zlato zapestno uro sem Izgubila na peronu glavnega kolodvora, v soboto, dne 21. t. m. ob pol 10. Najditelja naprošam, da jo proti nagradi odda v upr. »Slovenca«, Maribor. (r) TE l. 21-24 MATICA Mala, a vendar nalpopniarnslta filmska umetnica 8birley lemple v filmu Zlati kodrCkl nemški dislog. Najboljši tlim za staro la mlado. TEl. 27 30 SLOGA Foslednla ljnbsien Ivana straussa — kralja valčkov — v filmu Nesmrtne melodije Komorni pevec Ali red Jerger, Llzzl Ho Izseli uh, Leo Slezak -1.16 on Glasba Gramofonske ploiče Slovensko petle. Harmonika, plesni Ul filmski šlagerjt samo po Din J» -Viamemo v račun tndt stare plošče I rmrmn MALINOVEC pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan — se dobi na malo in veliko v lekarni dr. G. PICCOLI, Ljubljana, nasproti »Nebotičnika«. VINA dolenjska, štajerska in sploh vseh vrst kupite pri Centralni vinarni v Ljubljani. TELEFON STEV. 25-73 Elektromotor 24 HP, vrtilni tok. 380 Vt prodam. Oblak G., Logatec. (1)' Kupimo Žično vzpenjačo manjšo vrste z okrog 800 metrov žične napeljave, rabljeno, v prostem ee-stavu z vsemi pritikllna-mi, kupim Ponudbo z opisom in ceno na upr. »Slov.« pod »Vzpenjača« št. 13.420. (k) Obrt Gumbe, plise, entel, ažur predtisk tn monograme hitro Izvrši Matek * Ml-keš, Ljubljana, poleg hotela Štrukelj. (t) Dijaki Dva dijaka sprejmem na stanovanje. P. \Veiss, Smoletova ulica št. 13. (D) Reven četrtošolec odllčnjak. Išče brezplačno stanovanje proti instruk-clji. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Odličnjak« št. 12688. (D) Dijake sprejme učiteljska rodbina. Nova htša, vrt, kopalnica, strogo nadzorstvo. Ponudbe upr. »SI.« v Mariboru pod »Učitelj« Zahvala Vsem, ki so ob težki in bridki izgubi preljubega soproga, brata, strica, svaka, gospoda Sinkovič Jakoba posestnika, gostilničarja in mesarja izkazali in izrekli iskreno sočutje in sožalje, se najlepše zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo častiti duhovščini, vsem darovalcem krasnih vencev in šopkov, pevcem, dalje sokolskemu društvu in gasilski četi Črnomelj in končno vsem in vsakemu kt so se od blizu in daleč udeležili pogreba in lajšali pismeno alt ustmeno našo žalost s toplim sočustvovanjem. Črnomelj, dne 22. avgusta 1937. Žalujoči Agnes Giinther: 73 Dušica - Rožamarija Toda knez je ta vprašanja preslišal in že sta v naročenih sobah. Niso 6icer najboljše. Te so bile že oddane. Vendar je kneginja zdaj še zadovoljna. Odložila je 6Voj potni plašč ter se primerno pre-oblekla, nakar je takoj začela: »Torej. Frid, kaj dela Rožamarija? ... Gotovo je zelo shujšala!« »Zelo se boš začudila, ko jo vidiš, šarlota!« »Saj si že lahko mislim, večja še bo in bledejša. Ta nesrečna dolžina!« »Postala je prav lepa!« »Rožamarija je lepa? ...« »Popolnoma se je izprevrgla. Kakor labod med kuretino je v primeri, z ostalimi Brauneckerji. Moram jo dati slikati!« Kneginja strmi v svojega soproga. Kaj trni je vendar? Nekaj nenavadnega, neka skrita radost ga navdaja. »To je povzročila izredna radost, šarlota,« na daljuje knez. »Veselje olepša človeka. In ti 6i tudi prav videla. Grof Thorstein je tu!« »Grof Thorstein! — Prišel je za teboj?« Ne, bil je že tu, ko sem prišel.« »Frid. kaj naj vse to pomenja? Ne najdem primernih besed. Ne razumem te več!« »No, torej! Rožamarija je od včeraj nevesta. Koga ljubi in koga je neprestano ljubila, ti gotovo ne bo neznano. Videla si ga s cvetlicami.« Zdajci se kneginja prodimo nasmeje. »Ta razvalinski grof! Harro Thomstein, ki prodaja svoje slike in Rožamarija! — Ali jo vobče inara? Bila mu je vendar nekoč tako nadležna e .svojo smešno zaljubljenostjo!« Knez si misli, da je morala kneginja na slicni način svoj čas govoriti z Rožamarijo. — »Najbolje bo. Šarlota, da se s to mislijo čim prej 6poprijazniš. Harra 6em vedno zelo cenil in sem mu bil hvaležen za njegovo pomoč.« »Ti hočeš povedati, da se je znova približal Rožamariji, ko je bila 6ama z miss Grangerjevo. Da, Rožamarija je zares zlat ptiček za revnega kla-tiviteza, kot je grof Thorstein!« Knez je stal 6 hrbtom proti oknu in njegove oči so tako čudno strmele, kot še nikdar. »Si pa tudi dobro preudaril, kaj porečejo bratranci, kaj tvoja 6estra, da si dal 6vojo edino hčer temu pustolovcu?« »Kaj je postal vse naš dobri Harro, katerega življenje nam je vsem očito. Klativitez! — Pusto-love!« — »O njegovem življenju v Parizu gotovo nisi ničesar izvedel! — Kaj vse počenjajo gospodje umetniki s svojimi modeli, je vendar znano. — ?n zdaj v Rimu! — Ti vendar ne boš verjel, da je Rožamarija, ki se mu je tako nesramno vrgla okoli vratu...« »Končajva ta razgovor, šarlota! Odpočij si malce od dolgega potovanja in poizkusi se spo-prijazniti s tem. Harro Thorstein ti nekoč ni bil neprijeten. Moraš sc z njim spraviti, ko je vendar na tem. da postane član naše rodbine!« »Frid. ti mi nekaj prikrivaš! Meniš, da nisem tega takoj opazila, ko sem izstopila iz vlaka? — Ta človek sc je priplazil, je Rožamarijo spravil v sramoto, jo onemogočil. — Ti 6i bil primoran pristati!« »Nc trudi 6e zaman! Resnicc vendarle ne boš zadela. Zdaj. prosim, oprosti, moram še govoriti 6 Harrom!« In knez odide tako mirno, kot bi bil svoj razgovor s kneginjo končal na najljubeznivejši način. Kneginja je onemela. Zre še za knezom, potem se pa vrže na stol. — Harro Thorstein. ta edini izmed vseh Zemljanov mora postati last Rožamarije! No. so mu jo pač oonujali in on se ni mogel upirati! Pri teh mislih je kneginjo v duši zaskelelo. — V6e ji je vzelo življenje, za vse jo je skratilo ter s tem osre- čilo ono drugo! — V6e, vse ima ona! Tako ja-dikuje kneginja in ne ve, kako bedasto govori. Nato 6e poda v spalnico, odslovi 6vojo sobarico z neprijaznimi besedami ter se vrže na posteljo... V duhu gleda dolgega Thorsteinca, kako se preljubeznivo smeje, da se blešče njegovi beli zobje ter zre v majhno Rožamarijo, ki stoji nad njim na nekem zidu ter 6i 6 cvetkami krasi glavo. Tega prizora se ne more iznebiti. Ko bi že ta nasmeh veljal komu drugemu!... In z vedno večjo zagrenjenostjo razmišlja o svojem življenju, o brezdelnem uživanju in o 6vojih malenkostnih dolžnostih. Da je vse to ne more zadovoljiti, tega ne doume. Mar ne žive drogi še v večjem šumu in razkošju ter sc očividno imenitno zabavajo? — Svojega izgubljenega sinčka ni objokovala. Kaj še! Ko je bilo najhujše minulo in je vabila zlata svoboda, se je iz dna duše vzradostila. Njen mučni strah pred porodom sicer ni bil popolnoma neutemeljen. Lahko bi bila mlado, novo življenje plačala s svojim lastnim! Toda na vse to je že davno pozabila. — Danes pa joka in stoka: »Moj sin! Moj otrok! Ko bi ta živel, bi mi ne bilo treba trpeti tega preziranja. Tako pa so me prezrli, kot bi me 6ploh ne bilo na svetu. Najvažnejše zadeve odločujejo ter mi potem milostno sporoče. da 6e imam z njimi spoprijazniti. V6e to je vpliv Roža-marije! Znova ima svojega slabotnega očeta v oblasti. Ta hinavka! — Zdaj bo pa slavila svoje zmagoslavje! O njenem zločinu nihče ne govori več. Izkopala sc je z lažjo in dosegla tak uspeh, da bodo navsezadnje še porekli, nesrečna, oropana mati st je bila vse to izmislila. — Neizrečeno bridko ji je pri 6rcu! — In lepa je baje postala Rožamarija! — In že vidi Rožamarijo v blestečem zmagoslavju, katerega si bo gotovo priborila. Kneginja pozna 6vet! — Ko bo grof Thorstein postal soprog princese in bo živel na kakšnem brauneškem gradu se bodo z njegovim životarjenjem v razvalinah pečale le že dame po zavodih in nekatere moške in ženske klepetulje. Svet se pa za vse to ne bo več zmenil! llarro bo obiskoval knezove svečanosti, pil žlahtna vina svojega tasta ter dvoril svoji lepi soprogi. —' Vse kar ima kneginja sama, se ji dozdeva hipoma brez vse vrednosti, kot beden kos stekla mesto demanta. In kar je najbridkejše, Rožamarija je dobila ta demant. Kakšno neznosno zmagoslavje bo zdaj izžarevala! Nikdar v svojem življenju se še kneginja ni počutila tako nesrečne. Toda vzrokov ima za to več ko dovolj. ★ Knez je obiskal Harra v njegovi sobi: »Prosil bi te, da odpotuješ še danes, če mogoče.« »Danes — oče?« »Rožamarija se bo že morala udati. Srčno rad bi vama še bil privoščil nekaj lepih dni. Pa takšno je pač življenje! — Kaže nam vsak dan drug obraz. Imel sem pravkar razgovor s kneginjo. ki ni bil ravno preprijeten in menim, da je za vajino sožitje v prihodnosti bolje, da te šele pozdravi, ko bo bolje razpoložena. V prvi vrsti mislim nate, Harro. Mar bi ne bilo najbolje, da se podaš nemudoma v Thor-6tein ter se podvizaš z zgradbo?« »Ali mi nameravaš že kmalu dati Rožamarijo?« »Nisem mislil na dolgo čakalno dobo.« »Ti mi jo zaupaš! — Saj si ne prikrivam, da bom moral biti z njo zelo obziren, kar ti tudi obljubljam.« »Nikar se ne prenagli! Tako daleč še nismo. Hočem da se otrok ponrri in zato menim in želim, da bi Rožamarija tvoj odhod prav umevala. Zamislil sem si takole: Ti greš zdaj v vilo .Riposa". Tam zajtrkuješ z Rožamarijo in ostaneš pri njej, recimo do enajstih. Potem se pa moraš posloviti Veruj mi, da sem vse dobro premislil!« »Dragi oče, kako naj se ti zahvalim?« »Harro, sam veš, kako se izkažeš hvaležnegal Kam se pa nameravaš podati?« Za Jugoslovansko tiskarno v Liubliani: Karel Cel Izdajatelj: Ivan Rakovec Urednik: Viktor Ceniiž