Katollčk cerkven lis«. Danic« i«haja vsak petek na celi poli, in velj& po poŠti z* celo leto 4 gld. 60 kr., ta pol leta 2 gld. 40kr.. za <-etertlet* 1 gld.30kr V tiskarnicisprejemana na leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četert leta 1 gold.; ako saden* na ta dan pratnik , iside Danica , dan poprej.___ Tečaj XXVII. V Ljubljani 4. rožnika 1874. LI»t 83. Koledar za naslednji teden. Mesec rožnik. Junij. 7. Nedelja II. po bink. Evangelij: „Od velike večerje". (Luk. 14.) — Zvelič. Marija karmeličanka, rojena v Parizu 1. sveč. 1566. Njeno kerstno ime je bilo Barbara. Pobožna mati jo je bila od Blga sprosila in obljubila, jo do 7. leta v belo oblačiti na čast Marije Devici. Barbika je 7 let stara in mati spremeni obleko, belo obleko pa podari ubogi deklici. Vil. letu jo dajo v poduk teti, nuni v samostanu, kjer se je bila navadila z vso pobožnostjo Bogu služiti. V 14. 1. jo starši domu vzamejo. Barbika se je tudi doma deržaia vsega reda, ki se ga je bila v samostanu privadila. S svojim duhom je bivala v samostanu, ter močno mater prosila, naj jo pusti v samostan. Zato jo je mati hudo pestila. V 17. letu jo snubi pobožni mladeneč Peter Akari, ki je imel že imenitno službo, in devica se vda volji svojih staršev, ter ga vzame. Mlada gospa je dela vsela po volji svoje taše, za vsako reč jo je prašaia; bil je ljubi mir v hiši. Moža je ljubila in spoštovala, z njegovo svoje-glavnostjo in sitnostjo je voljno poterpljenje imela. Sam je prijatlom v šali rekel: „Pravijo, da bo moja žena svetnica, zagotovim vas pa, da ji tudi jaz k temu pomagam; ob njenem posvečevanji bojo gotovo tudi od mene govorili, da jo v poterpežljivosti vadim." Vse otroke, tri sinove in tri hčere, je v strahu Božjem izre-jevala. je hišni red, in tega reda so se mogli deržati. Uri določeni uri so vstajali, zjutranjo molitev opravljali, k sv. maši hodili, se pridno učili in delali, pred jedjo in po jedi molili, zvečer vest spraševali in večerno molitev opravljali, ob večih praznikih ss. zakramente prejemali. Svojeglavnosti jim ni dopušala, da si bi bili pisane obleke ali jedila zbirali; lOletna deklica ni hotla neke jedi vživati, mati pa ukaže, ji 14 dni ravno tisto jed dajati, in terma je bila premagana. Sovraštvo do laži je vedno v njih budila, rekoč: „Ce mi vso hišo narobe obernete, bom vam prizanašala, če pa se mi z lažmi izgovarjate, vam ne bom prizanesla." Če se je kteri otrok pregrešil, tisti dan ni smel z drugimi za mizo jesti. Po veselicah jim ni dopušala hoditi. Sad tega je bil, da so vse tri hčeri stopile v karmelitarski samostan, sinovi pa so bili zvesti udje katoliške cerkve in deržave. Ravno tako je gospa Barbara čula nad svojimi posli; če kdo izmed njih ni maral za njene nauke in svarjenja, je mogel kmalo od hiše. Na Francoskem je vstanovila karmelitarski red, in po smerti svojega moža je sama stopila v ta red in dobila ime Marija Jezusovega spočetja. Nune so jo hotle izvoliti za svojo prednico, ona pa je želela biti naj manjši sestra. Marija je 18. aprila 1618 v 53. letu svoje starosti zaspala v Gospodu. Na mertvaškem odru je bila viditi lepa in mlada kakor devica pri 25 letih. Zveličana Marija je lep zgled mladim ženam, kako naj se do svojih taš obnašajo; soprugam, kako naj čudne in sitne može prenašajo; materam, kako naj otroke izre-jajo; gospodarjem in gospodinjam, kako naj nad posli čujejo. — Sv. Pavel šk. sprič.; sv. L i kari j on sprič.: sv. Robert opat spoz. 8. Ponedeljek. Sv. Me d ar d, škof v Nojonu, rojen okoli leta 465 v Salenci pol ure od Nojona na Francoskem. Bil je sin prav premožnih staršev, deček kaj dobrega serca do ubozih. Iz šole grede podeli ubo-zemu slepcu bvoj plajš. Na vprašanje staršev, zakaj je to storil, odgovori: Ubožec, tudi ud Jezusa Kristusa, ee mi je smilil, sem mu ga pa dal. Tudi ^e druge lepe reči se berejo v njegovom življenji. Starši dajo pobožnega in zm< žnega Medarda škofu v Vermandu v poduk. Oirašen je bil mašnik posvečen. Bog je svetega mašnika z mnozimi čudeži poveličeval. Po škofovi smerti v Vermandu zvnlijo njega za škofa in sveti Remigij ga posveti. Vandaii iif Huni so bili Vermand razdjali, ia škof se preseli v mesto Nojon. Po smerti sv. Elevterija, Škota v Turnaju, oskerbljuje tudi to škofijo. En del te škoriie pa še tiči v malikovanji in pregrehah; sv. škof jih s smertno nevarnostjo podučuje, z apostoljsko besedo in čudeži spreoberne, njih tem-peljne podira, nove cerkve zida in maŠnike posvečuje. Po dokončanem delu se verne v Nojon, pa kmalo začne bolehati, in v Gospodu zaspi okoli 1. 545. Njegovo sv. truplo je bilo slovesno preneseno v mesto „Soason". Škofje in preiati ga spremljajo, kralj Klotar sam nekoliko pomaga ga nositi. Že na potu se je mnogo čudežev zgodilo. Vodilo sv. Medarda: .,Tudi ubogi je ud Jezusa Kristusa", toraj ga nikar ne zaničuj; morebiti ima boljši in Kristusu bolj podobno dušo, kakor ti. — Sv. Gildard šk., brat sv. Medarda, ki sta bila oba ravno tisti dan rojena, tisti dan škota posvečena, in sta ravno tisti dan umerla. 9. Torek. Sveta Primož in Fe 1 ici j an, brata, sta bila pod cesarjema Dioklecijanom in Maksiroijanora zavoljo keršanske vere zatožena in v ječo veržena, iz ktere pa ju je angelj rešil. Kmalo pa sta zopet vjeta in pred sodnika peljana, pred kteri m sveto vero z vso serčnostjo zagovarjata. Sodnik ju loči, ter ukaže Primoža v ječo peljati, Felicijana pa, ki ga z besedo preveriti ne more, na steber privezati, kjer ga guste tri dni viseti brez jedi in pijače. Med tem pošlje sodnik po Primoža, in ga takole nagovori: ,;Glej, koliko pamet- nejši je tvoj brat, ker je cesarjevemu povelju pokoren, v veliki časti je, io tudi ti boš te časti in milosti deležen, če po njegovem zgledu ravnaš". Primož mu odgovori: „Kaj se je z mojim bratom zgodilo, mi je angelj povedal. Bog daj, da bi bil v mučenju tako z njim sklenjen, kakor sem s svojo voljo z njim združen." Sodnik mu ukaže vpričo Felicijana raztopljenega svinjca v usta vliti. Kmalo po tem ukaže oba v kazališe peijat:, in dva leva nad njiju spustiti; leva pa se njima prilizujeta. Ob tem čudu se izmed 12,000 ljudi 600 mož s svojimi deržinami vred k sveti veri spreoberne. Posled-njič sodnik ukaže, ju ob glavo diati. Vodilo. rBog ne zapusti svojih voj?akov, kteri se za njegovo sveto reč vojskujejo." Kdor se vojskuje za kako sveto reč s čistim namenom — Bogu v čast in ljudem v blagor — pa poln zaupanja na Božjo pomoč, bo gotovo dosegel zmago; zakaj Bog svojih ne zapusti. Kdor pa se v vojski — če tudi za kako sveto reč — ozira le bolj nase, na svojo ča3t, na svoj dobiček, in v zaupanji na Boga omahuje, ne bo dosegel zmage, ker ni njegov vojskovavec. — Sv. Pelagija dev. sprič ; sv. Maksimijan šk. spoz.; sv. Rihard škof spoz.; sv. Kolumb mašnik spoz. 10. Sreda. Sv. Margarita, kraljica v Skociji, je bila kraljeve rodovme, z mladega se je učila Boga spoznavati in ljubiti, ter mu noč in dan služiti, neči-mernost tega sveta pa zaničevati. V svojem 24. letu ss je poročila s škotskim kraljem Makolmom 1. 1070. Na tistem kraji, kjer je bila poročena, je dala presveti Trojici na čast cerkev zidati iz tega namena, da bi možu, sebi in otrokom blagor Božji naklonila. Pri vsih mnogih posvetnih opravilih je bila vender vedno z Bogom sklenjena. V cerkvi je bila v Boga vsa zamaknjena, njeno telo je bilo na zemlji, njen duh pa v nebesih. Spovednik njen in popisavec njenega življenja piše: „Kralj se je od nje učil dolgo v noč čuti v molitvi, bil je čudež Božjega usmiljenja viditi tega posvetnega vladarja, s koliko gorečnostjo in skesanim sercem je molil". Ker je iz njenega življenja spoznal, da je s Kristusom sklenjena, se je skerbno varoval jo žaliti. V vsih rečeh se je po njenem svetu ravnal. Otroke je v strahu Božjem izrejevala, učeniku ukazala, naj jim termo tudi s šibo iz glave izbija. Postila se je tudi 40 dni pred božičem. Do ubogih je bila usmiljenega serca, denar in obleko jim je delila. Vsak dan je imela 300 revežev pri mizi; tudi sama s kraljem vred jim je stregla. Bog ji je podelil dar čudežev in prerokovanja, liudo bolezen je terpela pol leta. Tisti dan, ko je umerla, je zlezla še s postelje, in je v kapelici prejela sv. zakramente. Po dokončani pobožnosti jo obidejo smertne težave, s križem v rokah izdihne »vojo blago dušo 1(3. listop. 10y3 v 47. 1. svojega življenja. Vodilo sv. Margarite: „Bolezen očišuje človeka grešnih madežev"; se ve da, če jo res v voljo Božjo vdan voljno prenaša, ker njegovo serce od pozemelj-skega odteguje, in ga k Bogu in k nebesom obrača. — Ss. Bazilid, Tri p od, Man d al in 20 sprič.: sv. Timotej šk. sprič.; sv. Asteri) šk. spoz.; sv. Cenzuri j šk. spoz. 11. Če ter te k. Sv. Barnaba, apostelj, rojen na velikem otoku Cipru, z imenom Jožef, se je bil v Jeruzalemu pridružil aposteljnom, kterim je bil prinesel ceno za svojo prodano njivo (Dj. ap. 4, 3»5). Apnsteljni so Barnaba poslali v Antiohijo. Prišt-l j" tje in se je veselil, ker je vidil veliko množico spreobernjenih ne-vernikov* Vse je opominjal, naj serčni in stanovitni ostanejo v sv. veri. Bil je namreč dober mož, poln sv. Duha in žive vere. Sel je pa Barnaba v Tars iskat Savla (Pavla); našel gaje in peljal v Antiohijo; kjer sta ostala celo leto pri občini, in sta učila veliko množico, ter so bili naj pred v Antiohiji učenci imenovani kristjani. Barnaba in Pavel neseta milošnjo v Jeruzalem. (Dj. ap. 11, 22-30.) Kadar sta to opravila, se verneLi v Antiohijo, kjer sta bila škofa posvečena. Pavel in Barnaba gresta med nevernike na otok Ciper; tam vražarja Bar-jesu-a s slepoto kaznujeta, in poglavarja tega otoka spreoberiMta. Potem se verneta v Antiohijo v Pisidiji, in tam veliko nevernikov spreoberneta. (Dj. ap. 13. p<'gl.) Od tod gresta v Ikonijo; pregnana odideta v Listro, kjer Pavel hromega ozdravi. Apostel j na prideta v Derbe, in po tem se verneta v sirsko Antijohijo. (Dj. ap. 14. p.) Od tod gresta v Jeruzalem z aposteljni se posvetvat zavoljo veljavnosti Mojzesove postave. (Dj. ap. 15. p.) Tukaj se ločita; Pavel hodi po svojih apostoljskih potih, Barnaba pa gre na otok Ciper, kjer je pod cesarjem Neronom 11. rož. dosegel mučeniško krono. Cesar Zenon je narel truplo sv. Barnaba in na njegovih persih evangelij sv. Mateja, ki ga je bil Barnaba prepisal s svojo lastno roko. Glejte, ljubi kristjani! koliko težavnih in dobrih potov, tudi s smertno nevarnostjo, je storil sv. apostelj Barnaba s sv. Pavlom! To vse z*to, da sta bližnjemu v zveličanje pomagala. To premišljevanje mora s sramovanjem napolniti njega, kogar že vsaka, količkaj težavna pot ostraši kadar je treba hoditi v cerkev svojega zveličanja iskat — V Ogleju terpljenje svetih bratov Feliksa in Fortunata, njun praznik v se naši škofiji obhaja 18. rož.; sv. Parizij menih spoz. 12. Petek. Presveto Serce Jezusovo. — Sv. Janez s Fakunda, spoz. iz reda sv. Avguština, je bil rojen na Spanjskem v mesticu „Šent Fakundo" 1419. Pobožni starši so si ga z gorečo molitvijo sprosili. Janez Še otrok je razodeval svojo prihodnjo pobožnost in gorečnost, ter je na kakem zvišenem kraji drugim otrokom pridigoval, naj Boga ljubijo, in se greha varujejo. Janez doverši perve šole v benediktinskem samostanu. Tako dobrega mladenča sprejme burgenski škof v svoje poslopje, ga mašnika posveti, mu korarijo podeli. Janez se odpove pa vsim svojim službam na škofovem dvoru, se poda na kaplanijo sv. Agate, kjer je vsak dan ma-ševal, in ljudstvu besedo Božjo oznanoval. Kmalo po tem se je podal na imenitne šole v Salamanko, kjer se je 4 leta učil bogoslovskih vednost. Po hudi bolezni in storjeni obljubi je stopil v red sv. Avguština 18. rož. 1463. Njegove posebne čednosti v samostanu so bile: Pok-j:šiua, ponižnost, ljubezen do sovražnikov, ljubezen do miru med razpertim, ktere je miril, gorečnost v spo-vednici, in apostoljska neprestrašenoit na leči. O i tč poslednje Čednosti le samo en zgled. V Albi je svaril visoke gospode zavoljo njih pregreh. Vojvoda^ v Albi se zadetega čuti, ga pokliče k sebi, rekoč: „Ce si ne deneš berzde na svoje usta, ti jo bo kdo drugi djal." Janez odgovori: „Na leči moram resnico govoriti, če tudi življenje zgubim"; se prikloni in gre v samostan. Vojvoda pošlje za njim dva jezdica s sulicami, da naj ga prebodeta: ko bliz > njega prideta, se konja spenjata, ter hočeta nazaj, ne pa naprej. Jezdica se prestrašita, ter mu razodeneta vojvodovo povelje, ga odpušanja prosita, se verneta, povesta to vojvodu, kteri nanagloma za smert zboli. Vojvoda spozna Šibo Božjo in pošlje po Janeza. Janez gre nevtegoma k vojvodu, kteri ga ves skesan prosi odpušenja in Janez mu sprosi zdravje. Drugikrat nainerjajo hudodelniki Janeza s kolmi ubiti, pa jim roke oterpnejo, dokler ga ne prosijo odpušenja. Pri sv. maši se mu je prikazal Kristus in razodel mu je veliko Božjih skrivnost in prihodnjih reči. Skeroel si je posebno za čisto vest, ker vsak dan pred 3v. mašo se je spoveda). Prednik ga zavoljo prepogosine spovedi graja, da je s tem preveč nadležen svojim bratom. Janez pa mu ponižno odgovori: ,.Jaz se pogostoma spovedu-jem, ker pogostoma grešim, za smert pa moram zmirom pripravljen biti". Hudobna ženska mu je posledniič za vdala, ker je bil spreobernil človeka, s kterim je imela znanje, da je stof li v niegov samostan. Janez zaspi v Gospodu 11. rožnika 1479. Mnogo čudežev ga j lahko slišali, kakor tisti, ki so biizo njega bili, ker je pogostoma imel do 30,000 poslušavcev pod milim nebom. Z gorečo besedo, svetim zgledom in s čudeži, ki jih je Bog po nj-in delal, je brez števila veliko krivovercev in grelnikov spreobernil. Po misijonskih polih je priš«-l še c-lo v Terst, v Oglej, v Gorico, in na Koroško, kjer je vsta-novljal samostane svojega reda. Od tod je šel čez Tre-vizo v Padovo, kjer je imel dvakrat postne pridige. Mesto je bilo, v oj-itri pokori. Anton zatare krivoverstvo v Milanu in v Brešji. V Rimu pridiguje in poslušavci vsi so potertega serca. Papež ga imenujejo , Skrin o sv. pisma". Anton ima na prošnjo ljudstva v Padovi v dru gič postne pridige 1. 1231, če tudi oslabljen. Ob koncu postnega časa zboli, z živo gorečnostjo prejme ss. zakramente in i:merje v Arceli 13. rož. v 30. letu svoje starosti. Njegovo truplo je bilo v Padovo preneseno. Veliko čudežev se je godilo, med njimi tudi ta le: 32 let po smerti so prenesli njegove svetinje v novo cerkev, ki so mu jo zidali padovanski meščani. Odperli so o tej priliki rakvo, in bilo je truplo struhnjeno, le samo jezik je bil lep in nepoškodovan, kakor be še dandanašnji vidi in časti. *) *) Vidil sem ga 1. 1856 in zopet 16. sušca 1871. Hranjen je v prelepi posodi, in je res še lepo rudeč. Zraven Vodilo sv. Antona: „Če ti je Bog dober spomini podelil, le dobre reči ohrani v njem". — »Bog mora pridigarju serce ogrevati in serca poslušavcev, da pridig* kaj koristijo". — „Ne človek, ampak Bog dela velike reči po človeku, toraj gre le njemu vea čast." — Sv. F e 1 i k u 1 a dev. spr.; sv. A k v i 1 i n a dev. spr.; sv. Peregrin šk. spr.; sv. Trifilij šk. spoz. Mioiiko boiio opravUi preganjalci nase *r. Cerkve f Sv. Ambrož pravi, da pervi čoln sv. Petra je bil na Galilejskem morji zato prišel v toliko nevarnost, ker je bil v čolnu izdajavec, ki je pozneje za 30 sreberni-kov prodal Zveličarja. Tako je v naših časih; čez čoln marsiktere katoliške dežele se vzdignejo viharjj. ker so judeži v čolnu med dobrimi verniki. Pomagal je pa ravno vihar na Galilejskem morji, da se je razodela Božja čast in vsegamogočnost. Tako tudi judeži današnjih časov poslednjič nehote morajo služiti Božjim namenom in k povišanju njegove sv. Cerkve. Tudi Pij IX so nedavno rekli nekemu škofu, kako vse kaže, da bode velik vihar zagernil sv*. Cerkev in narode, da pa to stisko, ktere vrr je hudobija ljudi in naši grehi, bode Bog izpeljal v prid sv. Cerkve. Tako je „Unita" 31. prosenca pojasnovala „tri nerado-voljne aposteljne, kterih se je Božje usmiljenje poslužilo za spreobernjenje Angleškega. Ti trije aposteljni— kteri so? 1. Francoski punt ob koncu unega stoletja; 2. Lord John Kussel 1. 1850; 3. knez Bizmark v naših dnevih. Čudno, kaj ne? Pa je vender res. Poglejmo V zgodovino. P. Theiner je iz nenatisnjenih vatikanskih spisov od 1700 do 1800 našel tri liste Pija VI. Eden je pisan kraljevič i velikobritanjskemu iz Kima 2. kim. 1793. V njem prosi papež kraljeviča, naj zahvaii svojega kraljevega očeta za brambo, ki jo skazuje iz Francije pregnanim duhovnom. V drugem 7. kim. 1793 Pij VI ponavlja zahvalo in priporočuje kralju francoske duhovne v varstvo. V tretjem pismu od ravno tistega dne do Edm. Burke-ta se veseli sv. Oče njegovih prelepih spisov v brambo pravice in varetva podeljenega francoskim duhovnom in angleškim katoličanom. Te pisma iz vatikanskih pismohramov so 1. 1*57 prišli na svitlo. Take dobre dela je Bog poplačal Angliji, pravi „Uni:a". Poplačal jih je v politiki, ker je Angliji d< delil veiiko moč v Evropi, ktero pa je Palmerston slabo rabil; po verski strani pa ji je poplačal, ker je zmnožil povračanja Angležev v katoliško Cerkev. L. 17t>5 na Angleškem, Skoškem in v Galeškem ni bilo ostalo več kot šestdeset tisuč katoličanov od vsih katoliških očetov. Kmali po omenjenjem človekoljubnem djanji, 1. 1821, jih je bilo že 5u0,000, I. 1842 že poltretji milijon, in L 1845 ta tri milijone in 380,000. 01 1837 do 1842 jih je počez po 60 > na leto prestopalo v katoliško Cerkev. To pa se godi še neprenehoma, in pa zlasti naj bolj učeni, umni in pošteni se povračajo v naročje svoje Matere. John Russel je 1. 185') z >pet hotel razmrežiti preganjanje katoliške Cerkve po Angleškem; to pa ni za nič druzega služilo, razun da so se spreobračanja le Se pomnožile. Preslavni vestminsterski vikši škof Manning se je 6. mal. travna 1851 odpovedal krivoverstvu, začel navdušeno oznanovati resnico, in z njim vred se je na je viditi tudi rokopis sv. Antona in veliko svetinj od v»ih aposteljnov in druzih svetnikov. Vr. jezera in jezera naj boljših AngliČanov povernilo k studencu žive vode. Omenjeni list poslednjič upa, da v ravno tem pomenu kakor dragi preganjavci bo tudi Bizmark celo za anglikane nehoteč apostelj k obilnemu spreobračanju, — apostelj bode Angliji v tem pomenu, kakor so bili Robespierri, Marati, Dantoni in drugi. In vi, ki ne morete peresa v roko vzeti, da bi nekoliko svojega grenkega žolča ne bersnili v Cerkev vsih Slovencev, mislite mar vi s svojo potuhnjeno in lažnjivo politiko to doseči, kar velikani preganjavstva niso premogli? Dosegli bodete in ste že — eno, to namreč, da se merzite vernim Slovencem, ki vas vsak dan bolj sposnavajo, kakošni „domoljubi" ste vi, ki kradete narodu naj veči svetinjo, ki v tem vidite njegovo „oliko", ako bi ga mogli v nejevero pogrezniti, ga časno brez-včrnega in nezadovoljnega, večno nesrečnega storiti! ttgiert po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane. (Konec.) Zdaj še nekoliko o častljivih obredih sv. Cerkve. Kristus je Cerkvi vero zapustil vso in celo. Veliko reči je gotovo učil apostelj ne, kar v evangelijih ni popisano. Obljubil jim je, da sv. Duh jih bo vsega opomnil, kar jim je povedal, tudi kako naj njegovo Cerkev vravnajo, razširjajo itd. Sveti Duh Cerkev dela nezmotljivo, jo vlada, vodi, razširja. Nauki in vsa lepota in častitljivost sv. Cerkve je bila o Jezusovem vnebohodu se kakor v berstu, ki se je imel skoz stoletja razcvitati v n.ij lepši cvetlico pod nevidnim vodstvom Jezusa Kristusa in pod vidno vlado Jezusovega namestnika rimskega papeža. K tej lepoti Gospodove neveste pripomorejo verske resnice, ki se iz bersta raz-cvetajo, to je, ktere niso nove, ki jih pa Cerkev v kon-cilijih in po svojih poglavarjih bolj na tanko določuje, kakor n. pr. neomadežano spočetje Marije D. itd. Posebno pripomorejo tudi k cerkveni lepoti in častitljivosti ravno obredi ali ceremonije, prazniki itd., kar krivo-verci tako silno psujejo in zasramujejo. Obredi imajo visi pomen, zlasti pri ss. zakramentih. Zunanje znamnja kažejo in pojasnujejo vernikom notranje milosti, ki jih verniki prejemajo in ravno te veliko pripomorejo k njih tolažbi in spodbudovanju. Tisti trenutek, ko spovednik stori čez tebe križ sv. odveze, se čutiš srečnišega kakor ko bi kdo vse draginje in zemeljske lepote pred tebe razsul in ti jih podaril. Le poskusi, pojdi pred spovednika in spravi se z Bogom, in vidil bos, če je res! O kako vredna malega premagovanja je tolika dobrota! Tisti trenutek, ko mašnik ženina in nevesto po storjeni nasprotni obljubi v zakon zedini po sv. zakramentu ter vidnem znamnji, se čutita že ko nerazvezljiva zakonska. Ali kaj je častitljivšega in ginljivšeg*., kakor kadar se mašnik z Najsvetejšim oberne k vernikom in jim podeli sveti blagoslov? Obredi, zunanje šege pri Božji službi so čisto in popolnoma primerni človekovi natori, Cerkev je z njimi ime'a ozir na njegove znt>tranje in zunanje bistvo. Le kak merzel in napihnjen krivoverec ali pa nevedni in odpadni katoličan je zmožen zabavljati in lagati, da zunanje šege pomen motijo in begajo; ne motijo in begajo, ampak pojasnujejo in razlagajo ga ter serca k pobožnosti ogrevajo. Če so ceremonije tako nepotrebne, čemu jih pa imajo po kraljevih dvorih, po vsih družinah več ali manj, čemu hodiš tudi ti svojim kruhodaj-cem srečo vošit, s podplati pred njimi dersat in herbet krivit, službe jih prosit, za njo hvalit; raji doma ostani, — čemu te in take ceremonije in zunanjosti? Ravno te dni nam je poslal dober prijatel snopič čisto novih govorov mil. škofa dr. Val. Vieri-a o raznih prilikah, in med njimi je tudi prelepa razlaga ceremonij o kersevanji zvonov. Skor ne dvomimo, aa to pojasnjenje bi bilo všeč tudi celo našemu „po3trež-niku", toda le kaj malega zamoremo tu povzeti; ako ima še kaj dobre volje, naj si naroči: ,. Ansprachen und Predigten von Dr. Val. Wiery, Fiirstbischof von Gurk", v Celovcu „Hermagorasdruckerei" 1874. To branje mu utegne marsiktere temote razsvetliti. „Mnogopomenljive šege blagoslovljevanja pri zvonovih", pravijo mil. gospod, „so tako podobne kerševanju malih, da se tudi kerst zvonov imenujejo. Po dolgih molitvah psalmov se zvon od znotraj in od zunaj umije s posebno za to blagoslovljeno vodo, v spomin: ako naj že srovi bron taki kerst prejme, da je pripraven za cerkveno službo, mora po Božji podobi vstvarjeni človek z vse imenitnišim kerstom umiti se in očistiti, da stopi v Cerkev Božjo in v nji služi. Zvon se blagoslovi na imč in v češenje kacega svetnika. S tem sicer ne vstane kaka družba med neživo stvarj6 in svetnikom Božjim, kakor po kerstu in birmi med keršencem in birmancem z njih nebeškimi varhi, patroni. Ako pa že neživa kovina k češenju svetnikov kliče, mora še toliko bolj z milostjo Božjo obdarovana duša vse okrog sebe z besedo in zgledom klicati k hvali Božji in njegovih svetnikov. Zvonovi se mazi-lijo, v pervo s sv. oljem za umirajoče, potem s sv. krizmo. Kaj pa to pomeni? ... Kar se nad zvonom godi, godi se zarad živih ... Pervo maziljenje pomeni brambo zoper smert, ktera je prišla po izvirnem grehu, ki jo je pa Zveličar premagal. Sedmere druge maziljenja pomenijo brambo zoper sedmere osebne smertne in poglavitne grehe, brambo ne za neživi zvon, ampak za tistega, v kterega službo je zvon vlit; ter kakor klic zvonov človeka spremlja po vsih potih njegovega življenja, tako naj nahaja brambo zoper sovražnika, ki kakor rujoveč lev okrog hodi in iše, koga bi požerl. Zvon se potem proti 4 stranem svet£ mazili s krizmo, zopet nam v znamnje, kako mora naše notranje biti tako rekoč vsestransko maziljeno in posvečeno in mora enako zvonovom na vse strani naznanovati, da smo kristjani, to je, maziljeni Gospodovi. Zvonovi se napolnijo z dimom kadila in mire; kadila, ki pomeni blagodišilo dobrih del, mire, ki zaznamnuje smert in zatajevanje... Poslednjič se bere še znani evangelij Marijnega vnebovzetja od sester Marte in Marije, v spomin, da v tem ko ima zvon, kakor Marta, polno opraviti s klicanjem v Jezusovo službo, ga pa mi z Marijo poišimo in si pri njem, t Cerkvi, izvolimo naj boljši del, ki nam ne bo uzet." — Kako času primerno je pa tudi, kar razlaganje o zvonovih med drugim pravi z naslednjimi besedami: „Zvonovi nas kličejo k službi Božji... Pridite, poslušajte njegov evangelij, hvalite ga z angeli nebeškimi in kličite: Svet, svet, svet je naš Gospod in Bog. Pridite k njegovi večerji... Ali pač razumč vsi ta znonov-ski glas ? Ah! do naj bolj samotnih krajev že sega tista napačna sramožljivost, da ne rečem, tista nevera, ki klica zvonov o poldan več ne sliši, glave ne odkrije, še celo s tim se ponaša, da se vnemarno proti temu ska-zuje. In kako še le je s sv. mašo? Zvonovi naj kličejo in kličejo, le ni časa jih poslušati, tam kjer ni vere. Za smertno daritev Jezusovo na križu, preslavno sre-diše vesoljne zgodovine svetd, za njeno nekervavo ob-novljenje pri sv. maši, za veliko večerjo ljubezni, ki nam jo je pripravil naš Zveličar, ni več serca tam, kjer se več ne veruje v Odrešenika, v zadolženje in kazen, tam kjer je ljudčm denar, vživanje in poželjivost njih odrešenik od njih skerbi. O kako pogubno se že zdaj kažejo nasledki take slepote, ki jo imajo za oliko; kako škodljiva je taka nehvaležnost, ki meni, da to, kar se je godilo skoz 18 stoletij za nase otenje, sme z zasram-Ijivim posmehom povračevati! Ali se ne spolnuje tukaj Jezusova beseda: »Kraljestvo Božje bo uzeto od tega ljudstva in dano drugemu, ki bo vreden sad storilo." — Veliki ivon za Šmarno goro je v ponedeljek zjutraj s podgore odpeljalo 9 parov volov in kacih 200 ljudi je bilo pričujočih, ki so pripomogli, kar je bilo treba, in kjer so mogli, zlasti pri ovinkih so ljudje vlekli. V dveh urah je bil zvon na hribu, ki so ga prav srečno pripeljali. Ko so ga na verhu imeli, so začeli zvoniti v stolpu in vse okrog so bili nastavljeni možnarji, iz kterih so streljali in veselje naznanovali. Potem so vodiški preč. g. fajmošter v pričo več duhovnov in ljudstva odpeli zahvalno pesem. Potem je bila se ena masa. Ob 4 popoldne je bil zvon že v zvoniku. Ima prav prijeten in čist glas. . Zvon je visok čez 4 čevlje, v okrogu spodej men čez 4 sežnje. — Na njem je podoba Matere Božje, kakor je na Šmarni gori, in ima naslednje napise: Regnante: Orbem cathol. Pio IX. Pontifice Maximo; Dioecesim Labacensem Barthalomaeo Vidmar. Imperium Aust. Hung. Francisco Josepho 1. Parochiam Vodicensem Thoma Kajdiž. Ignatius Hilzer Cs. et Rg. Aulicus Campanarum Constructor, Filiusque illius: Petrus V. Neostadii composuerunt 1874. Marija, z visoke Šmarine gore oziraj se na vae otroke svoje! fcvon, težek 5248 lb., vlil v Wiener Neustadt (v Dunajskem novem mestu) Ignaci Hilzer leta MDCCCLXXIV. Razlegaj zvon Glasno glasove mile, Da bi Marijo serca vse ljubile! Perva misel, da se je ta zvon vlil, je bila preč. gosp. stolnega dekana Jož. Zupana. Pripomogli k delu časti-telji Matere Božje in cerk. ključarja Ant. Aljaž in Jož. Ježek. — Zastran osem in dvajsete kronanske obletnice Pija IX meni več duhovnih pastirjev po deželi, da naj bi se obhajala 21. t. m. z očitnisi službo Božjo in primernimi govori, s slovesnim zvonjenjem in kresovi v predvečer itd. Gotovo se tako častitljiv spomin ne more dosti preslaviti, in kteri časte svojega vesoljnega Očeta, časte sami sebe. Podgradom 1. rožnika. Za mlade organiste tudi jaz obljubim 50 gl. Moja misel o tem je pa, da bi gospodje župniki tudi že sedaj, kolikor je to le mogoče, lepo se porazumeli z dosedanjimi organisti, kteri so zato in niso nespametni nagajivci v svojo lastno škodo. Vender po moji misli naj bi se jim obljubilo po večjih farah po 8—10 gl. na mesec, po manjših pa 5—6 gl. Zato na mesec, ker ako bi se jim kje za celo leto morebiti celo naprej plačalo, in bi bil kdo prestavljen, bi gg. župniki potem lahko prišli v zadrego. Preskopi pri tem ne smemo in ne moremo biti, ako se pomisli, da je dobro orglanjo umetnija in da dober organist ima dokaj sitnost z učenjem pevkinj, ki so večkrat prepirljive, muhaste in na-puhnjene. Naj lepše pa bi bilo, ako bi se po vaih cerkvah vpeljalo splošno petje, kakor so naš nepozabljivi pok. škof Slomšek toliko lepo priporočevali. Mislim, da vsacega še tako merzlega neverca mora nehote presuniti, ako sliši kje zapeti po vsi natlačeni cerkvi, kakor iz enega serca: Sveto, sveto, sveto, — litanije M. B. itd. Naj bi gospodje to nekoliko prevdarili. — Kaj pa, ako bi 281etnico papeževega kronanja obhajali s tem, da bi takrat šli otroci k pervemu sv. obhajilu, kjer se to še ni letos zgodilo: ali kjer so že bili pristopili, bi takrat vender se enkrat pristopili? Tudi tiste bi povabili, kteri so zadnje 2 ali 3 leta šli k sv. obhajilu. To bi bilo prelepo vezilo našemu sv. Očetu. Jaz saj bom skusil takrat peljati lepo, če tudi majhno kerdelce mladih ovčic k naj višjemu Pastirju, da bodo z njim sklenjeni še posebno molili za toliko skušanega, pa tako prečudnega Marijnega papeža Pija IX. Tudi ta misel ni prenapčna. Kdo drugi bo še kaj boljega nas veto val. Iz Adrijanopeljna nam piše misijonar preč. o. Tom. Brseska: S celim sercem Vam naznanujem hvalo za poslani znesek 61 gl. Bil je za nas velik prilajšek in veliko veselje za pater-ekonoma (gospodarja). Kadar dobimo kake veči zneske, se precej dolgovi poplačujejo, zato smo velikrat v zadregi za vsakdanje manjši izdaj ke. Sv. Očetu je naš misijon močno pri sercu. Po niih priporočilu smo dobili iz Lijona 12,000 frankov, da bi si še tretjo hišo kupili. Bila je hiša revna in zanič; prostor pa je precej velik. Dela se prav pridno; ali 40,000 frankov sem mogel za to že na posodo vzeti. Neskončno dobrotljivi Bog bo pomagal, sej je vse v Njegovo čast. To zidanje ima namen, da pričnemo oddelek bogoslov-skega učiliša v našem bulgarskem vstavu. (Deo gratias! Prelepa misel! Bog daj blagoslov! Vr.) 23. svečana 1.1. sem Propagandi v Rimu naznanil, da to bogoslovako steblo (Cursus theologiae) se bode cenilo kakor pripomoč k Propagandi (Succursale) in sv. Oče so poterdili napravo. Zida se tudi orientalskega obreda kapela in cerkvica. (Znano je, da red Kristusovega vstajenja obhaja svoje obrede v slovenskem jeziku, kakoršnih obredov papež nikakor ne sovraži, kakor se je „Narod" te dni v oziru na Rusine lagal svojim bravcem. Vr.) Vse to bode delalo dosti stroškov, zlasti orientalsko obredni oltar z mnogimi slikami. Dve od Vas (iz Kranjskega) bodete v to služili, sedem druzih se mora naročiti. Lepa Marijna podoba služi za »Internat" (notranjo šolo) — ravno zdaj pa za Šmarnice. Prosim priserčno majhnega priporočila v „Daniciu za našo orientalsko cerkvico. (Reč za bogoslovsko napravo in cerkev je tako lepa in tehtna, da se zadosti sama priporoča. Vr.) Marija zdravje bolnikov. (Dalje.) 16. Marija Muller iz Niksdorfa, lSletna deklina, je bila v nogah tako bolna in slaba, daje le po bčrgljah hodila, in ni bila za nobeno rabo. Konec mesca junija je devetdnevnico pobožno opravila k časti usmiljene Matere Božje; morala je pa pred dokončanjem pobož-nosti zarad prihoda pruske vojne domu verniti se. Dobro ji je odleglo, ter je eno bergljo opustila in kmalo je se drugo preč vergla, ker je bila popolno ozdravela. 17. Ob času pruske vojake so romanja v Filipovo malo ponehale. Vendar tudi katoliški vojaki so prihajali k svetišču v Filipovo in neki podčastnik iz Kreuznacha v Koblenškem okraji je priporočil Mariji svoja dva bolna otroka na domu, ter je poslal ženi košček platna, ktero je bil djal na mestice prikazni Marijine. Ko je mati otročičem položila ono posvečeno platno, sta obd koj ozdravela. Isto tako je poročil svojemu tovaršu, ki je doma imel hromega otroka. Ko so v kos onega platna nožico bolno zavili, je začel otrok zdrav in vesel okoli letati, v splošno veselje in veliko začudovanje. 18. Amalija Strohbach iz Šonave, žena tkalčeva, je bila po porodu v spomladi 1. 1866 hudo zbolela in je tri mesece ležala. Štirje zdravniki so jo zdravili, pa jo kot neozdravljivo popustili. V naj hujši bolezni se d£ pregovoriti, da se priporoči Materi Božji v Filipovem. Na posvečeno mesto prikazni reče djati svoje krilo, ktero je potem, ko je k časti Marijini devetdnevnico opravljala, na svojem životu imela in je tako okrevala, da je 11. dan popolnem zdrava vstala iz postelje ter od onega časa vse navadne dela brez težave opravlja. Velikokrat se je primerilo tudi, da so mnogi bolniki kar neutegoma ozdraveli, ko so v bolečinah, ali ko je kerč jih lomil, ali jih je hudo vbadalo, devali na bolni ud košček pertenine (platna), ki je bil pred na posvečenem mestu prikazni p ložen. — Naj kdo ugovarja, kar hoče, ter naj to imenuje prazno vero; verni katoličani pa v tem vidijo milost in dobroto Božjo, ki je stanovitno in ponižno molitev uslišala, in voljo Gospodovo, brez katere ne las ne pade s glave. Take prikazni se ne dajo po natornih zakonih razjasniti, pa tudi ni moč jih tajiti. Tako je naslednja dogodba prav res čudovita. (Dalje sledi.) Zaperti kaplan. BernkasteUki kaplan Stolben v renski Prusiji je bil 16. aprila izpušen iz zapora, kamor so ga bili pruski prostomišljaki (?!?) že v drugič zaperli. Ta gospod, ako oi se govorilo liberalsko, je terdovraten ,,jezuit'*, ka-koršne bi prostomišljaki rajši danes kot jutri iz same prostomiseljnosti potolkli in pobili. Toda katoliški Bern kastelci niso tako strašno „olikani", kakor „jezuitoborci", iu iskali so „zapertega" s častjo »prejeti, ko mu je pruska zlata svoboda zopet pod prosti nebes stopiti ,,milostno" dovolila. Kar nagloma so ljudje v duhovsko hišo nosili cvetličje in vence za okinčanje. (Joj, če ka-cega liberaluha iz fanatiške jeze mertud zadene, ko to slišati!) Vedno čuječemu „očesu postave" to ni moglo prikrito ostati, pravi „Germ.". Inkvizicijski talent nekega ovaduha je celo zasledil, kdaj ima kaplan priti. Zdaj se je potrudil s toliko naglico to reč razširiti med do tične, kolikor zahteva tehtnost in važnost take reči. Poklical je na pomoč celo neke paragrafe, ki naj bi bili strašila pred slovesnim sprejemanjem. Toda revež se je bil opekel. Berhka kočija je hitela poštnemu vozu naproti, je kaplana sprejela že deleč zunaj mesta (pri Lieaer-u), in derdrala z njim proti Bernkastelu. Vselej urna mladina je med tem tekla naproti in je kaplana z veselimi „živi-klici" pozdravila. Bilo je zbrane množice do sile; naglopetni župan Kunze je ljudi že podil narazen in domu, če ne, da jim bo prenočevanje osker-bel; bolj počasi pa je svojo „operacijonsbasis'1 veršila nekoliko nevkretniše okovarjena žandarmerija, pomnožena s policijskim služabnikom, ki je bil ukljub vse navade ta dan oborožen. Na vse zadnje pridejo do voza s kaplanom, ali voz do njih. In zdajci — menda iz usmiljenja, da bi kdo v mraku pod voz ne prišel, bilo je namreč ob devetih — je bil voz v varstvo sprejet. Go-lijatovski glas zabobni: Narazen! Če je res, kar se pripoveduje, je bil neki meščan, ker ni hotel narazen, zato zapisan, „protokoliran". Toliko je zauesljivo, da kaplan je na „teržnem prostoru" stopii iz voza' in šel v duhovsko hišo, nezmčrno velika množica pa ga je z „živi klici" sprejela. Oborožena moč se je na dvoru ustavila, znotraj na neutralnem prostoru (počasi! če je bil neutralen, prašaj Kolonijsko policijsko predsedstvo! ,,Germ.") se je godilo glavno slovesno sprejetje. Vstop k duhovski hiši in prostorni mostovži so bili lepo okinčani in s pisanimi svetili razsvitljevani. Pisan pre-zračnik je kazal besede: „Bodi zvest do smerti, in dal ti bom krono". V stanovanji med duhovni in raznimi odposlanci so „mučenca" v imenu Bernkastelsk h katoličanov z lepimi vošili pozdravile belo oblečene deklice, izročile so mu predrago sreberno bridko-raartro, velikanskih cvetličnih šopov mu darovale. Tudi poslanci so mu naznanili serčne pozdrave in vošila, in pele so se ne-ktere primerne pesmi. Tako poslavljeni „rešenec" se poštenim katoličanom serčno zahvali in množica se raz-ide. - Drugo jutro je tudi visoka vradnija svoj „pozor" skazila „jetniku". Prinesel mu je policaj tirjanje 100 tolarjev za kazen, s ktero je bil v tretji obsodbi oglo-jen. Ce so blezo mislili na višem mestu, pravi ,,Germ.", da si je kaplan v „deržavnem novicijatu" (v ječi) v Trieru toliko zaslužil, tega ne vemo. — Iz tega se vidi, kako se junaški Bizmark kaplanov boji. — Kaj še le bo, ko pred večnega Mašnika pride, ki bo njegov sodnik, ko mu mašnik jetnik tolik strah prizadeva? Hazgieti po * retu. Nemško. Preganjanje Cerkve na Nemškem se tako grozovito razširja, da celo taki listi, kteri so od začetka to počenianje hvalieali, začenjajo na glas svariti ter deželi in vladi napovedujejo nesrečo, če se bo boj nadaljeval. Tudi amerikanaki nemški listi, ki so še ohranili zdravo mnenje in se niso zakleli za zatrenje Cerkve, enako pišejo. Tako svari n. pr. luteranski „Weltbote" is Allentown-a in pravi: „Kdaj in kako se bo še končal ta prepir med cerkvijo in deržavo, nihče ne previdi. Da bi ta ali una jenjala, je komaj misliti. Ta prepir ie strupen tern v mesu nemškega cesarstva, kteri napravlja hudo oteklino in neprenehoma okrog razjeda in gloda. Celo ,,liberalni" listi, ki so majove postave z veseljem pozdravljali, so začeli otresati in pravijo: Cerkvene postave vendar nekoliko predaleč segajo v tem, da čisto duhovne djanja zaznamujejo za hudodelske, in prepričanje, da konečno ne bodo zmagali z njimi, se razSirja celo med krogi, ki so enacega mnenja z vlado. Nemčija je mogočna in močna in vsak Nemec, tudi v nagi deželi, je ponosen na to; toda bojimo se, da vlade, pruska in badenska na čelu, nameravajo skopati grob, v kterega bo to gospostvo padlo pred ali poslčd. To je preganjanje in zatiranje keršanske cerkve iu pospeševanje brezvernosti med nemškim narodom. Ljudske šole, v kterih se je prčd učilo verstvo, so cerkvi odtegnili; veri zveste duhovne pastirje iz njih služb odstavljajo; nevernim učiteljem in pastorjem strežejo in jim pomagajo kviško; odreja se rod brez Božjega spoznanja, brez strahu Božjega, okužen po naukih brezboštva in golega po-svetnjaštva (materijalizma). In od tacega zaroda, ki nima verstva in ne vere v Bo^a, pričakuje deržava spoštovanja do postave in reda, in vladarji vdanosti in zvestobe? Cerkev si je prizadevala svoje ude, mlade ia dtare, po naukih božje besede podučevati, v svetih dolžnostih do Boga in do gosposke. Zdaj pa pride omikana neverska deržava sedanjega časa, podira to staro podporo, ktera jo je do zdaj vzderževala, in se je vergla tako imenovanemu liberalizmu v naročje, kteri zre j a množice za rudečkarsko ljudo-vlado (socijalno demokracijo). Za znekristjanjenje ljudstva se bo Nemčija se hudo pokorila. Smešno je slišati, ako deržava hoče ter-diti, da vere ne napada, njeno djanje pa ravno nasprotno kaže". Komur to niso dosti jasne besede, je gluh nalaš, iz strasti in hudobije in ne bode spreslisal, dokler ru-dečkarstvo njemu samemu ne začne na debelo kožo treskati. škof Paderbornski je pred odpeljanjem v ječo go-voril vernim svoje škofije za slovo besede, s kterimi jih spodouja, naj se varujejo vsacega občevanja s takimi duhovni, ki so odpadli, naj jih ne kličejo ne za učetiike v veri, ne k kerstu za svoje otroke, ne na smertno posteljo; tudi ne za pokop. Njih Božje službe naj ne obiskujejo, temuč naj si raji pomagajo brez mašnikov, ako ni pravih mašnikov blizo; na smertni postelji naj obudijo popolno kesanje; kar ee pa tiče cerkvenega blagoslovljenja zakonov, naj počakajo ukazov iz Kima. Ker bi se mogle nektere duhovnije, ki niso za stanovitno oddane, vsled novih verskih postav zapreti, je minister bogočastja dr. Falk sklenil take duhovne v njih službah pustiti in jih kot redno postavljene spoznati. Strah je tudi včasi dober; zdi se Bizmarku blezo, da 1242 duhovnij na enkrat ustaviti, bi prehud šum delalo, pa bilo preslaba čast za prusko nevčrsko rogo-vilstvo. Bizmark utegne še skušati, kaj se pravi s sovražno in brezversko glavo butati v skalo sv. Kristusove Cerkve. Francosko. Ministerski prekuc une dni, pravi „Unita", je storil znamenito službo francoski deželi, ker bilo je zboru dopušeno pečati se z dvema najbolj tehtnima postavama, kteri v teku politiških dogodb niste nikoli mogli biti sprejeti. Postava o delu otrčk po fabrikah je čakala celih 30 let. Zdaj se je vender nekoliko storilo, da bi se odvračala duhovna spačenoet in telesna pogubnost, kterih vzrok je prezgodnje in predolgo delo otrok po fabrikah. — Pri vojašini pa, odkar je vojaška dolžnost vsesplošna postala, je bilo še toliko bolj potreba popraviti tiste nesrečne in pogubliive ukaze, ki so bili odpravili vojaške kapelane. Une dni pa se je tudi o tem že leta stara predloga rešila v versko korist s 384 zoper 231 glasjv. Škof Dupanloup je s pošteno logiko, s stalnimi razlogi in z imenitno govornostjo spodbijal in razkropil lažnjive zoperne vzroke in dovode nasprotnih framasonskih govornikov Guillemaut a in Saussier-a, ki sta o neki lažnjivi svobodi čenčala. Celo izmed levičarjev so mnogi v prid nravnega reda v tem oziru glasovali. Sploh hoče nova era vse človeštvo iz nravnih vojnic spraviti, to pa v resnici ni nič druzega kakor človeško deržinstvo v divjaštvo nazaj in v naj strašnejši prepad derviti. Gorje človeštvu, ako bodo spačeni časnikarski mladiči njegovi odgojitelji! Razširjanje katoliške Cerkve. Mil. škof Petitejan, apostolski namestnik na Japonskom, piše francoskemu listu „Les Missions Catholujues" naslednje: Katoliških kristjanov, ki so v zvezi z katoliškimi misijonarji, je 13.000 do 14.000 duš. Večidel so to nasledniki v pervih časih k keršanstvu spreobcrnjenih Japoncev. Ti kristjani so prišli z nami najpred v do- tiko 17. sušca 1865. Od takrat pa do 15. vel. serpana 1867 jih je bilo 4—5000 med temi kristjani, ki so bili zares pripravljeni po keršansko živeti. Po noči od 14. do 15. mal. serpana 1867 so bili 60 do 70 kristjanov vergli v ječo zavoljo njih vere, v vinotoku tistega leta so jih bili pa zopet spustili. V mal. serpanu 1868 je bilo zapertih v mestu Ourakami 114 zvestih katoličanov, in 494 v okrajini Higen. Od zadnjih sta umerla 102 v ječi vsled muk, lakote in pomanjkanja. Ravno takrat je bilo v okrajini Hirado več katoličanov zapertih in nekaj pomor jenih. Prosinca 1. 1870 so začeli veliko preganjanje japonskih kristjanov: vse katoličane pokrajine Ourakachi je to zadelo — 4.100 je bilo pa vje-tih. Od prosinca 1870 do mal. serpana 1873 je bilo 100 keršanskih otrok po ječah rojenih. Kolikor zdaj vem, ni nobenega japonskega katoličana v ječi. Icpušenih keršanskih spoznovavcev japonska vlada tudi ne zaderžuje v spolnovanji njih verskih dolžnost. Vkljub tega so v telesnih potrebah v slabem stanu, naj več jih je v zelo revnih okolišinah. Med niih vjetjem jim je vlada prodala hiše in zemljiša; ko jih je pa spustila, jim škode ni povernila ali čisto nič ne, ali pa le malo. Med zadnjim preganjanjem kristjanov na Japonskem je bilo vsega skupaj 3.404 katoličanov zapertih, 176 keršanskih otrok po ječah rojenih, 660 jih je po ječah pomerlo, in 1.081 jih je bilo 1. 1873 izpušenih. Listek za raznotero robo in blago« Aleluja. *) Veselje sveto se razlega Po zemlji vsi: aleluja; Naj vsaki izmed nas prepeva: Aleluja, aleluja. — Pred nami Božja mavra mila Stoji: svet križ, aleluja; Naj duša bi se ne zgubila. Aleluja, aleluja. — Odperti Božji grob velčva Vstajenje nam: aleluja, Zdaj smerti moč že odmedleva: Aleluja, aleluja. — Raduj nebeška se kraljica, Gospod je vstal: aleluja; Le prosi Ti za nas, Devica! Aleluja, aleluja. — Radujte angeli nebeški Se tudi vi: aleluja; Odrešen je zdaj rod človeški. ^Aleluja, aleluja. — O človek! Jezusa prepevaj, In Hvali ga: aleluja; Odperto je nebo za vselej. Aleluja, aleluja. S. Gaberc. • *) MoJi se še zrniraj v rožnem vencu: „Ktcri jc častitljivi od smerti vstal", toraj je tudi velikonočna pesem še ua. pravem mestu. Vr. Mariji. (Posl. Radoslav.) O morska Zvezda mila! Glej solzne mi oči, Te iše serca sila O Mati milosti! Sej tebi smem tožiti, Kar v sercu me teži, Vse želje ti odkriti, Ki duša jih goji. Za vselej naj darujem Solzice pred teboj; Da enkrat občudujem Obraz nebeški Tvoj! O blaga Mati, milo Poglej, poglej na me; Sej večno ti služilo, Ljubilo te serce. Vse trude, glej veselo V tvojo čast darim, Življenje moje celo Ti v službo posvetim! — lz Ljnbljane. Poterjenje. Za pogorelce v Šmarčini po ,,Danici" nabranih in poslanih 18 gl. 80 kr. sem prejel, ter v svojem in v imeuu pogorelcev vsim časti-tim dobrotnikom za ta lepi dar naznanujem priserčno zahvalo. V Boštanju 28. maja 1*74. Fr. Waldeker. — Za orglavsko šolo je obljubil neki g. duhoven pastir, ki želi neimenovan ostati, 100 gl., ako se šola vstanovi — in če bo moč, bode tudi že pozneje kaj zanjo storil, ker njeno petrebo živo pozna. Mil. prost g. dr. Ant. Jarc je v ravno ta namen obljubil obligacijo za K«0 gl. — Oglasil se je tudi zopet mladeneč Fr. M. v Ljubljani, ki bi rad v tako šolo hodil. Iz Vodic. Vsem častilcem in prijateljem božje poti na Šmarni gori se veselo naznani, da je bil novi veliki z\un v ponedeljek, 1. junija, ^nepričakovano hitro in srečno v dobrih dveh urah na Šmarno goro pripeljan. Butanje V praznike. Dunajska tergovska in obert-nijska zbornica meni, da ubogi terpini in „mučenci" po tctbrikaii še zmiraj dosti ne delajo, in napravila je prošnjo il > obeh zbornic, da naj se odpravijo katoliški prazniki. — Zakaj pa ne tudi judovski in prostomavtarski? Ti ljudje že zdaj pogosto revežem duhovno silo delajo, tia morajo praznike skruniti, potlej pa bi jih k femu še postavno in rabotno silili! Oni, ki imajo sami vsak uan praznik po kavanah, igralnicah in senčnih spreho-diših, pa ne privoši jo revežu delavcu nekoliko malo dni zu oddih, odpočitek pri njegovi deržini, o ktenh bi mogli tudi svojim duhovnim potrebam zadostiti. Naj se le tare in ukvarja delavec noč in dan, in naj bogatinu, zlasti judu denar služi, kterega bode le ta ali brez mere na-kopičeval, ali pa brez mere zapravljal in nove „krahe" z njim pripravljal! Oboje je zopet manjšim obertnikom in revežem v končni pogin. „Pulomuhu in „švindler" pa si že ve pomagati; zaslužena kazen ga tako ne zadene kmali. Zaganjanje v praznike še nikoli ni rodilo dobrega sadu: le prašajte zgodovino. V Rimo je umeri kardinal F al c i ne 11 i, pnprešnji apostoljski poslanec na Dunaji. Havtarji ki išejo sami gospostvo čez ves svet dobiti, po »vojih kupljenih listih vedno godejo, kako bi konservativci in klerikalci „pod plajšem vere" radi čez ves svet gospodarili. Katoličani pa nočejo nič dru-zega, kakor to, da naj resnica in pravica, pa mir gospoduje po vsih deželah, ne pa brezverstvo, pohujšanje, gospostvo greha spioh in prelivanje kervi, na kar tise rudečkarji._ Pioske nove cerkvene postave so poterjene. Deržav® je tedaj otovorjena z novimi kanonami, s kterimi bo pobijala katoličanstvo. Najberže pa ne bo odveč deleč spoznanje, da bombe bodo zadevale deržavo samo in tiste, ki so postave kovali. — Amerikansko. Pri misijonu v Filadelfiji mesca apr. in majnika tega leta, ki ga je obhajal znani misijonar Veninger, se je 21 raznih krivovercev vernilo v katoliško Cerkev. — Škofje v shodu v Baltimoru so nasvetovali papežu, da naj povzdigne več škofij v nadškofije, v Peoniji (111.) pa naj vstanovi novo škofijo. V Makon-u je položen temelj za vstav, ki bo imenovan „Pij IX'' in bo naj veči med katoliškimi vstavi v južnih deržavah. — KatoliČanje v zedinjenih deržavah imajo vsega skupaj G2 časnikov. Med temi je 37 angleških, 23 nemških, 1 francoski in 1 poljski. Čuda, če toliko Čehov nima nobenega cerkvenega lista, ako „Wahrheitsfreund" prav poroča. Amerikanci časnike radi ber6 in to raztresenim katoličanom veliko pomaga k pobožni omiki in k poživljanju katoliškega življenja. Iskrice ignacifanske za vse dni v letu. 12. Ako ljubezni in človekoljubnosti ne spremlja resnicay ni ne ljubezen in ne človekoljubnost, ampak goljufija in nečimurnost. (S. Ign. ap. Brat. I. IV. fol. 384.) Očiten sovražnik manj škoduje, kakor pa hinavsk prijatel; unemu se pri nekoliki previdnosti lahko ogneš, pri tem pa ni nobena previdnost zadosti. Kdor se ti z nekako sladko zgovornostjo v naj globokejši prostore serca vmuzne, ti je zmožen ravno tako gotove, kakor velike rane usekati. Previdna mora biti tovaršija, še bolj pa prijatelstvo. Voli dolgo, predenj ljubiš. Velikrat je pod cvetečo rušo kača skrita. Zaupaj, pa glej, komu V Nobeden ni večkrat ogoljufan, kakor kdor se na besede zanese. Velikrat z žolčem napolnjeno serce medene besede govori. V zlati kupi se namreč strup podaja, da se toliko bolj poželjivo popije. Tako tičar z vabljivo pišalko tico omami. Noben prijatel ni tako odkritoserčen kakor Bog. On ima besede življenja in večne resnice. Njemu samemu sebe, in kar je tvoje, varno zročiš. MMuhorske spremembe. V Teržaški škofiji: C. g. Ambrož D' A m b r o s i dobil je faro Umago; — č. g. Jože Orbanič faro v Lanišcah; — č. g. Blaž Dekle vaje postal duh. pom. na Veprincu. Dobrotni darovi. Za sv. Očeta: Iz Loke 1 gl. s prošnjo sv. blagoslova za srečno zadnjo uro; 2 gl. ravno od tam in ravno tako. — Za 83. god: „Ut sint Deo kades!" 8 gl. sr.; Oseba 1 gl. — K. S. 1 ces. cekin: Naj blagoslove mene in mojo družino za zdaj in za srečno zadnjo uro. Za afrikanski misijon: Neka oseba 1 gl. Za kranjske usmiljene sestre v Banjaloki: K. S. 2 tol. — G. J. K. v Konjicah 2 gl. Za Bosno: K. S. 1 tol. - G. J. K. v Konjicah 4 gl. Odgovorni vrednik: Loka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef Blaznlfcovi dediči v Ljubljani.