štev. 50.
O LJubljani, v Četrtek, dni 2. marca 1905.
Leto mm.
Velja po pošti:
za telo leto naprej K 26*— za pol leta „ „ 13'— za ietrt leta „ „ 6-50 za en mesec „ „ 220
V upravništvu: za celo leto naprej K 20'—
za pol leta
P'
za {etri leta „ „ 5■•
10'-
za «n mesec
1-70
Za poSIlj. na dom 20 h na
mesec.
Posamezne štev. 10 h.
SLOV
Inserati:
Enostop. petltvrsta (72mm):
• • •
13 h 11
Uredništvo 1* v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod Itz
- dvoriSJe nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vraiajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. UrcdnlSkcga telefona štev. 74.
Političen list za slovenski narod
za enkrat za dvakrat za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat , 8 „ V reklamnih noticah stane (nostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
Vsak dan, IzVzemšl nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne.
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — ——— Vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. Upravniškega telefona Stev. 188.
Prusko politika in Pollaki.
Krakov, 28. febr.
Nemirov na ruskem Poljskem še ni konca. Neovržna pa ostane resnica, da ti nemiri niso poljsko-narodno, marveč soci-alistiško gibanje. V tem gibanju se gre v prvi vrsti za gospodarske pridobitve, v drugi za splošno državne izpremembe, za ustavo in v tretji se vmešavajo vmes tudi poljsko-narodne zadeve. To je umljivo, ker ima najmočnejša socialistiška stranka med ruskimi Poljaki tudi odkrit naroden značaj, pa tudi za to, ker se velik del akademiške mladine priznava med socialiste.
Poljske revolucije ni nikjer. Za to je najboljši dokaz ponovna izjava narodne lige, ki javno proglaša, da sedaj ni primeren čas za kaka revolucijska dejanja in odklanja vso odgovornost za to, kar se sedaj godi. Narodna Liga (Liga narodowa) je šovinistiško narodna stranka, ki kar naprej zameta vsako spravo z Rusi, pobija vsako morebitno pridobitev od ruske vlade, zaničuje Slovanstvo in z jako odločnim ra-dikalizmom hoče obnoviti na demokratiški podlagi samostojno poljsko državo. Imenuje se tudi vsepoljska stranka in se da prav dobro primerjati z vsenemško ali laško iredentovsko stranke.
Ta liga je pravi izraz bolestnega šovinizma in njeni nastopi mnogo škodujejo, da ne prodre načelo pravičnosti za zatirane Poljake v Rusiji. Meri pa odločno z dvojno mero. Ruse napada srdito in Eeprestano; vsako, tudi Poljakom prijazno stran, ki se pojavi na Ruskem, ožigosa in oblati. Na sprotno pa molči o Prusih in ob časih, ko se kaka nova podlost zve s Pruskega, svari svoje pristaše, naj se ne prenaglijo. Kako nespametno je tako ravnanje, izpričujejo dogodki zadnjega časa. Ko so se poljski zastopniki razgovarjali o poljskem vprašanju z bivšim ruskim ministrom notranjih zadev Mirskim, se je ta skliceval na Poljakom neprijazni vpliv pruske diplomacije na pe-terburškem dvoru. Meseca jan. je Witte ravno to zatrdil. Varšavski policijski načelnik Nolden je v pogovoru z dopisnikom dunajske „Zeit" te dni dejal, da ima Pru-sija pripravljena dva polka na meji, ki bi brž vdrla med ruske Poljake, ko bi med njimi buknila vstaja.
Razumni Poljaki so to že zdavnaj spoznali. Poljakom in Slovanstvu sploh preti največja nevarnost od Prusije. Ravno za to, da bi tem ložje šarila na vzhodu, da bi tem hitrejše pogoltnila poznanj ske in šleske Poljake, in da bi dobila potrebnega vpliva na Balkanu, išče Prusija že oddavna ruske prijaznosti. Bismarck je prijateljsko razmerje Prusije z Rusijo neprestano poudarjal kot eno najvažnejših zunanje politiških stvari. Največja ovira ti pruski politiki, ki škoduje tudi Čehom in Jugoslovanom, bi bila pomirjena zadovoljna ruska Poljska. Zatiranje Poljakov je v pruskem programu. Zato moramo po pravici imenovati kratkovidno rusko politiko, ki tega ne vidi.
Da bi Rusija mogla izvrševati svojo važno nalogo kot slovanska država, bi morala najprej izpremeniti svoje razmere do Poljakov, in v ta namen, se otresti ptuskega vpliva. Geslo njeno in vsega Slovanstva bi moralo biti: proti Prusom. Seveda je neobhodno potrebno, da šovinistiške stranke izgube svoj \pliv, tembolj če se tako orna-
žejo pred javnostjo, kakor „Liga narodowa" glede na Ruse, ali če spravljajo ljudstvo v take nesreče, kakor sedaj sccialistiške stranke na ruskem Poljskem.
Šovinizem pa mora pasti tudi v ruski javnosti. Med večjimi ruskimi listi je do-zdaj prav umevala poljsko-rusko vprašanje edina „Rus". Žalostno znamenje je, da je ravno ta izkusila od ruske vlade zadnje dni hudo krivico; prepovedala se ji je prodaja nadrobno, ugodilo se je to, ko se je potegovala za ravnopravnost raznih neruskih narodov v ruski državi. Ali moremo misliti, da imenovana prepoved ni zadela „Rusi" tudi za to, ker je povdarjala važnost poljsko ruskega sporazumljenja.
Med Poljaki se vedno bolj širi trezna, na širokem temelju osnovana sodba o poljskem vprašanju. V tem oziru je neprecenljive vrednosti že omenjeni literarni pojav — v Krakovem od novega leta sem izhajajoči mesečnik „Swiat £lowuriski". Silno dobro bi bilo, ko bi se ta list razširil med avstrijskimi Slovani. Ž njim bi se seznanili Slovani o poljskem vprašanju in ustvarila bi se trdna podlaga za skupno delovanje proti skupnemu sovražniku.
Pismo iz Dalmacije.
Z a d e r, 26. febr.
Vzajemno delo med Hrvati in Srbi se je srečno pričelo na najbolj vročih tleh srbsko hrvaškega boja — v Ko-toru. Dogovorili sta se že obe stranki za složno postopanje pri občinskih volitvah. Hrvatje debč 22, Srbi 14 odbornikov občinskih svetovalcev prvi 4, drugi 2. Zupan bo Hrvat, prvi svetovalec Srb. Občinska zastava ostane hrvaška trobojnica ; poleg nje se pa sme viti tudi srbska. Dalekosežnega pomena je to sporazumljenje za to, ker sta v tem oziru stala takorekoč na čelu oba Škota katoliški Uccellini in pravoslavni Pe-tranovič. Po njunem zgledu se je složilo tudi duhovstvo in to je najbolj vplivalo na druge.
Brezdvojbe se pokažejo tudi v verskem oziru iz tega ugodne posledice. Verski edinosti leži napoti tisočletna groblja raznih predsodkov, ki so zlasti s Srbi naravnost zraščeni. Kdor jih kaj odstrani, blagor mu ! In v tem oziru zasluži našo posebno hva-i ležnost in čast kotorski katoliški škof. i Bližnja posledica kotorske sloge bo prija-j teljski kompromis v Hercegnovem, Budvi in j Perastu, sosednjih občinah. Bog daj, da bi j ta zgled vplival na celo Dalmacijo in preko j nje v Hercegovino in Bosno. • V „Novem listu", »Narodnem listu" in »Hrv. kruni" se je te dni živahno obravnavalo vprašanje, ali naj pristopijo dalmatinske zadruge k zadružni zvezi. „Novi list" ima svoje ekskluzivno liberalno stališče in goni svojo lajno proti ^klerikalni" zvezi. To je znamenje omejenosti! Vedno govori o dyeh Zvezah ; tega pa ne pove, da celjska zveza nima volje in po svojih pravilih tudi nima zmožnosti, da bi segla v Dalmacijo. Zadružna zveza pa ima Dalmacijo v svojem okrožju po pravilih. Znano je tudi, kako je prišla Zadružna zveza do tega, da ponudi dalmatinskim zadrugam svojo organizacijo. Nekaj dalmatinskih posojilnic je namreč po lastnem nagibu pristopilo vanjo. In to je bil povod, da se je sprožilo vprašanje o zvezi. Pri njegovem razmotrivanju se pa premalo upošteva kulturno politični pomen skupne gospodarske zveze.
Najožji stik vseh južnih Slovanov naše državne polovice je potreben. V gospodarskem oziru je to najprej mogoče. Tako si ustvarimo skupen gospodarski organ, ki bi s svojimi impulzi osvežil vse naše življenje. Iz skupnih uspehov in zmot se moramo učiti. Shodi jugoslovanskih zadrugarjev naj
bi bili gospodarski parlamenti. Separatizem je povsod nasproten napredku, najbolj pa na gospodarskem polju.
.Novi List" je posebej napadel dubrov-niško posojilnico, ki je v „Zadružni zvezi". Prazen posel. V 8. mesecih svojega obstoja je imela nad 400 000 K prometa. Liani so soglasno izrekli svoje popolno zaupanje odboru in s tem najbolje odgovorili na umazani napad, ki ga je narekovala edino le škodoželjna sebičnost. Ljudje imajo rajše posojilnico nego kapitalistiško banko in odtod jeza.
N a r d e 11 i ima že takoj v priče tku neko težavno zadevo. Izpraznjeno je mesto predstojnika računskemu oddelku pri na-mestništvu. Govori se, da je dunajska vlada že v sporazumu s Handlom določila za to službo Nemca. Nardelli pa hoče domačina. Pokazalo se bo kmalu, ali se je kaj izpre-menil vladni kurz na Dunaju.
Neko zanimivo duševno gibanje se sedaj opaža p r i naših listih. .Dan" v Splitu zagovarja in priporoča katoliško po-litiško organizacijo. V ^Narodnem Listu" je neki duhovnik (s podpisom Ecclesiasticus) pobijal to misel, češ da se ne sme mešati vera s politiko. Dne 25. m. m. je pa jel ravno tu objavljati neki očividno jako izobražen in razborit duhovnik članke proti Ecclesiasticusu. Z neizpodbojno logiko pojasnjuje, kako je v ustavnih državah katoliško politiško gibanje potrebno.
Rusko-japonska vojska.
Boji pri Cinhenčenu.
London, 28. februarja. Dopisnik Reuterjevega urada v glavnem Kurokijevem stanu poroča z dne 26 t. m.: Japonci so si priborili včeraj nad generalom Rennen-kampfom precejšnjo zmago, ki je posebno važna vsled pridobljenih strategičnih koristi. Boj se je vršil v goratih krajih, 30 do 45 milj vzhodno od Jantaja. Pehota generala Kurokija je pokazala zopet posebno spretnost v boju v gorovju ter se je izkazala kos konjenici. (To pač niso bogsigavedi kake lastnosti. Vsakdo \6, da je konjenica v gorovju slabša od vsake pehote. Ured.) Postojanke japonskega levega krila se nahajajo pozimi pri Pensiku ter se raztezajo na jugu ob Sahu in na zahodu ob Tajciho. Pri včerajšnjem gibanju je oddelek, ki je bil potisnjen pred Pensiku, krenil proti se-vero-vzhodu ter gnal pred seboj Ruse. Potem je zasedel močne črte, hitel proti juge-zahodu in severo vzhodu, grozil levemu ruskemu krilu ter deloma zavzel postojanke na vzhodu od Tajciha. General Rennen-kampf je poveljeval poldrugi diviziji konjenice, diviziji pehote ter oddelku strelcev. Glavni boj se je vršil severno vzhodno od Cinhenčena, kjer so se Rusi v svojih utrjenih postojankah trdovratno branili.
Ruska poročila o zadnjih bojih.
Peterburg, 28. febr. O dogodkih na vzhodnem krilu mandžurske armade je še malo poročil. Dne 26 t. m. je bilo vreme za Ruse ugodno. Orkan je dvignil sneg in prah od severa, da ni bilo mogoče videti sto korakov naprej. Postojanko pred Cin-henčenom so Rusi dobro izrabili Okopi zapuščenih pozicij so pokriti z japonskimi trupli. — „Novoje Vremja" piše, da so poročila o japonskih operacijah proti Bodumi pretirana. Skupaj prodira k večjemu 600 Japoncev in 2000 do 3000 Hunhuzov proti Boduni in Cicikaru Širijo se vesti, da gredo manjši oddelki še dalje proti severu ter hočejo napasti transbajkalsko železnico.
Peterburg, 28 febr. Po poročilih iz generalnega štaba je levo rusko krilo predmet jako hudih japonskih napadov, a Japonci ga še niso obšli, tem manj obkolili. Japonci so poizkušali vreči nazaj ruske vrste, da bi bili potem brez skrbi za lastno zvezo s Korejo. V sredo se je začela kaao-nada, kateri sledi nova bitka.
Kaj sedaj? — Japonske sile.
London, 1. marca. Povsod se razpravlja vprašanje, bo-li maršal Ojama izrabil svoj uspeh v prelazih Dalin ter takoj v daljnem krogu okrog Mukdena obšel Ruse. „Morningpost" povdarja, da maršal Ojama sedaj nima na razpolago več časa ko štiri tedne; začetkom aprila se začne tajati led in ceste so tako blatne, da topništvo ne more naprej. Od mnogih strani se izraža mnenje, da teh pet armad, ki jih sedaj poveljuje Ojama, še niso popolne. Dopisniki londonskih listov namreč trdijo, da čete, ki se bore na desnem japonskem krilu, tvorijo popolnoma samostojno, novo armado pod generalom Kavamura, tako da je sedaj maršal Ojama skupno s portartursko armado združil pod svojim poveljstvom dve samostojni armadi. Ruske čete ki stoje ob Sahu nasproti Ojami, se cenijo na 300.000 mož.
Pričetek nove velike bitke?
London, 1. marca. Z bojišča poročajo, da nastopa milejše vreme ter da se obenem nadaljujejo boji, ki so najbrže začetek velike, morda odločilne bitke. Japonci nameravajo še pred gorkim vremenom pričeti veliko bitko. Prodiranje Japoncev se nadaljuje, desno rusko krilo se jači.
Kolin, 1. marca. „Koln. Ztg." poroča iz Londona: Poročila o novih bojih v Mandžuriji se od japonske strani uradno potrjujejo Vendar se tu gre le za spopade, ki so začetek nove velike bitke. Japonci hočejo Ruse vreči za Mukden.
Boji na celi črti.
Tokio, 1. marca. Iz glavnega stana japonske armade ob Sahu se poroča 24. februarja: Rusi so pričeli ob štirih zjutraj bombardirati višine severno od Teuhnatuna. Japonci niso odgovarjali V ponedeljek so streljali Rusi na železniški most. Ob 1. uri zjutraj je prodiralo 5 ruskih kompanij, ki so obkolile japonsko prednjo stražo. Del Rusov je potem naskočil utrdbe, prodrl vanje, nakar se je razvil silen boj. Ob treh so bili Rusi odbiti popolnoma. Pustili so na bojišču 60 mrtvih. Japonci so vjeli tudi nekaj Rusov. Nekaj manjših ruskih oddelkov je bilo odbitih pri Sanhjapu in Sapetaju.
S a h e t u n , 1. marca. Ob treh popoldne so pričeli Japonci iz obležnih topov silovito streljati na Putilov grič. Velikanski oblaki in dim se dvigajo na obeh straneh griča, ki je kakor vulkan. Bombardement se nadaljuje na desno krilo.
S a h e t u n , 1 marca Artiljerijski boj se razteza preko cele fronte v dolžini 120 vrst. Na vzhodu, pri Kudjaci stoječ oddelek je vrgel Japonce nazaj; vrženi so bili iz prelaza Tunsiliajlin blizu ffau-tulina, kjer se je razvil infanterijski boj.— Okolico okrog Putilovega griča obstreljujejo Japonci iz llcolnih topov. Rusko topništvo je odgovarjalo. Ob mostu čez Saho se bije obupen boj. Bližnji gozd so zavzeli Japonci in ga zasedli. Kroži govorica, da je v Kalamo došla japonska divizija, ki mar-šira na najskrajnejšem desnem ruskem krilu proti reki Ljao. Izgube niso velike, ker niso napadale številne čete.
Kuropatkinovo poročilo o novih bojih.
Peterburg, 1. marca. Kuropatkin poroča 27. februarja : Sovražnik je prediral proti našim četam pri Bmjapuci, a je bil odbit. Tudi japonski napadi na Kautulin in Bejgulin so bili odbiti. Naši lovci so metali granate v selo Sandepu, kar je sovražne čete silno osupnilo. Ob desetih zvečer so mi sporočili, da so naši osvojili del mostu čez Saho, pri čemur so zaplenili mnogo orodja.
Peterburg, 1. marca Kuropatkin poroča 28. februarja : Naše čete pri Kudoci drže svoje postojanke. Po srditem boju so bili Japonci pri Kudoci vrženi nazaj.
Japonski plen?
London, 1. marca. V zadnjem boju so Japonci zaplenili 200 (?) pušk, 100.000 patron (?), tri strojne topove; ujeli so tudi 24 Rusov Polastili so se nadalje dragocenih kart, načrtov in aparatov.
Stesljev dohod v Peterburg.
Peterburg, 1. marca. Današnji sprejem Stesljev je naredil mučen vtis, posebno onemu, kdor je pomislil na pozdrav, ki so ga pripravili junakom „Varjaga". Onim možem, ki so se borili hrabro le nekaj ur, je bil pripravljen krasen sprejem z depu tacijami, čete so jim delale špalir, nepregledne množice ljudstva so polnile ulice; poveljnik onih mož pa, ki so 11 mesecev branili Port Artur, da se jim je čudil ves svet, je prihajal tiho v prestolico Res je prišel na kolodvor vojni minister S a h a -rov, a ljudstva je bilo malo Stesljev dohod je bil znan le malokaterim. Slovesnega sprejema mu niso priredili in le slabi so bili klici „hura", ki so pozdravljali Steslja, njegovo soprogo in spremstvo, ko so se pripeljali s kolodvora. Vendar je zahvalje-vaje odkril svojo glavo. Videti je potrt. Lasopisje ni priobčilo pozdravnih člankov. Na Nevskem prospektu so prodajali Stesljeve slike s patriotičnim besedilom. Skoro gotovo bodo po avdijenci pri carju priredili potrebno slovesnost.
Peterburg, 1. marca. Danes zjutraj je došel hrabri portarturski branitelj general Steselj s svojo soprogo na tukajšnji kolodvor Steslja so sprejeli v carjevem imenu vojni minister, generalni poročnik Saharov in načelnik generalnega štaba, generalni poročnik F r o b o v. Steslja so pozdravili s ,hura"-klici. Junaka je pozdravil general Bogdanovič, ki je naglašal, da je prišel Steselj v po nesrečah na bojišču in po notranjih nemirih tlačeno domovino. General Steselj je odgovoril, da so po njegovem mnenju povzročili notranje nemire na Ruskem Japonci, ki so tudi na bojišču trosili hujskajoče oklice!
Peterburg, 1. marca. Stesljev sprejem se ni vršil slovesno vsled žalovanja za velikim knezom Sergijem. Ko je Steselj zapustil voz, ga je pozdravil v imenu carja vojni minister, v imenu generalnega štaba njegov šef F r o b o v. Poleg je bil tudi mestni glavar. Steselj dobro izgleda ter je pozdravil v občinstvu več starih tovarišev. Gospa Stesljeva se je? postarala; pozdravila je jekaje svojega sina in svojo sinaho. General in njegova soproga ota dobila krasne šopke; pri tem je občinstvo burno klicalo MHura!" Steselj je dejal: „Zahvaljujem se Vam v svojem imenu in v imenu svojih častnikov". Potem je stopil v kočijo ter se peljal po Nevskem prospektu, kjer so ga velike množice glasno pozdravljale. Steselj stanuje sedaj pri knezu Vja-zunskem. Danes še gre v Carsko selo poročat carju.
General Steselj in črnogorski knez.
Tudi črnogorski knez Nikolaj je počastil Steslja. Ko se je mudil Steselj v Carigradu, ga je prišel na krov BSv. Nikolaja" obiskat knežev zastopnik Matanovic. Pozdravil je Steslja v imenu kneza ter izročil Stesljevi soprogi šopek cvetic. General Steselj se je revanžiral s tem, da je poslal knezu svoje lastnoročno pismo. Pisal je namreč na vizitki — ki jih je, kakor je sam omenil, vzel seboj kot edini spomin na Port Artur — sledeče besede: „Slavni šef 15. sibirskega strelskega polka (t. j. knez Nikolaj) živi vedno v srcih ruskih vojakov".
Japonski parlament.
London, 1. marca. Sklepna seja japonskega parlamenta se ni izvršila brez burnih prizorov. Odobrilo seje poročilo re vizijskega odseka, ki je obsodil izdatke za vojašnico v Hokkaidi kot protipostavne. Predsednik je odklonil predlog za glasovanje o udanostni adresi cesarju, nakar so se vršili burni prizori.
Odškodnino za hullski dogodek
bo morala baje plačati Rusija 75 do 100 tisoč funtov šterlingov.
Vladivostok.
Vladivostok, 1. marca. Vesti, da bi bilo rusko brodovje šlo iz Vladivostoka nasproti japonskemu in se vrnilo, so čisto izmišljene. Rusko brodovje gre sicer večkrat iz pristanišča za vajo, a sovražnika tu še ne pričakuje nihče. Mesto je jako mirno opustelo, odkar so ga zapustili skoro vsi nevojaki.
Kako se delajo brzojavke.
»Politik* piše: Zgled, kako nastanejo napačna poročila, ki jih potem razširja časopisje brez pomisleka, nam je sledeča brzojavko:
Pariz, 27. febr. Peterburške vesti trde, da se je morala armada generala Lineviča pod pritiskom številnejših japonskih sil jako hitro umakniti. Ruske izgube pri Cinhenčenu znašajo baje že »več tisoč mož"(!)
To, kar se tu paroča o celi Linevičevi ' armadi, zadeva le Rennenkampfov oddelek na najskrajnejšem vzhodnem krilu, 50 vrst od levega Linevičevega krila. Avtorju pa te razmere niso bile znane. Vkljub temu pa ta telegram „ silno paradira" v rusofobskem časopisju s senzacionelnim nadpisom: „Umi-kanje generala Lineviča".
Ruski vojaki na bojišče.
Berolin, 27. februarja. Ves četrti minski armadni zbor je na potu v Vzhodno Azijo. Ena divizija je že odšla dne 20. t m., druga divizija odpotuje danes tjakaj.
Ruski poveljniki pri carju.
Peterburg, 28 febr. Car ne bo potoval na Kavkaz nadzirat čet, ki so namenjene na bojišče. — Poveljniki so došli v soboto v Peterburg, poslovit se od carja.
Položaj na Ogrskem.
Grof Appony je priobčil v „Budapesti Hirlap" uvodnik z naslovom: .Vzroki krize". V članku naglaša, da mora biti prehodna vlada sestavljena iz članov opozicije in pa dessidentov. Liberalna stranka nima pravice za soudeležbo pri vladi, ker se je ljudstvo pri volitvah izreklo proti njej. Končno zahteva, da se morajo izvesti načela združene opozicije. Grof Tisza je bil včeraj pri vladarju Tisza je rekel radovednim časnikarjem, da je bil poklican zato k vladarju, da svetuje, na kak način razjas niti položaj Druzega jim ni hotel povedati, kakor da bo več ogrskih politikov pozvanih k vladarju.
Italijanski senat
je 1. marca odobril predlog, s katerim se pooblasti predsednik, da izjavi kralju občudovanje in čestitanje senatovo, ker je sprožil ustanovitev mednarodnega poljedelskega zaveda.
Trgovinske pogodbe.
V kratkem bo proglašen razglas nemškega cesarja, da stopi novi nemški carinski tarif dne 1. marca 1906 v veljavo. Nemški diplomatični zastopniki v Rimu, Bruselju, Bernu in Belgradu so odpovedali trgovinske pogodbe Italiji, Belgiji, Švici in Srbiji. Tudi ruska vlada je odpov;dala Francoski trgovinsko pogodbo.
Nova republikanska stranka na Francoskem.
Iz Pariza poročajo, da bo 25 poslancev zmerne republikanske stranke ustanovilo novo stranko „Union republicaine". Nova stranka se bo približala stranki: „Union dč-mocratique.
Dogodki na Ruskem.
R o s t o v , 28. februarja. Razširjene so govorice, da bodo delavci povzročili nemire. Prebivalstvo je vznemirjeno, ker širijo med delavci oklice, naj prično pleniti.
Moskva, 28. februarja. Morilec velikega kneza Sergija je svoj čas dešel iz Pariza v Moskvo. Pravijo, da je tehnik. Njegovo ime še ni znano.
Peterburg, 28. februarja. Ministrski svet je izdal nove odločbe o pravicah starovercev, osobito z ozirom na pokopališča, oprostitve od vojaške službe itd. Pravosodnemu ministru se je naročilo, da naj izdela nov kazenski red o vtrskih zločinih. Tudi rusinske svetopisemske prestave bodo dovoljene.
C a r i c i n , 28. februarja. Rudarji „Ural Volga družbe" s« pričeli stavkati.
L v o v, 1 marca. V Varšavi so na Saksonskem vrtu vstaši napadli tri častnike in jih obesili. Neki delavec je z voza cestne železnice štirikrat streljal in težko ranil enega vojaka ter enega policista. Storilca so zaprli.
Varšava, 1. marca. Prekucijski odbor je obsodil več policijskih uradnikov, orožniških častnikov in vojakov. Zagrozil je, da bo moralo umreti toliko oseb, kolikor je bilo umorjenih delavcev v Varšavi.
Pariz, 1. marca. Pariško glasilo ru ske prekucijske stranke , La tribune russe" priobčuje besedilo pisma, ki ga je iz svojega skrivališča Gapon poslal carju: Pismo slove: Nikolaju Romanovu, bivšemu ruskemu carju! S polnim zaupanjem nate kot očeta Tvojega ljudstva sem šel k Tebi, spremljali so me otroci Tvojega ljudstva. To ti je moralo biti znano in tudi vedel si za to. Nedolžna delavska kri bo Tebe v pri-hodnjosti vedno ločila od ljudstva. Nikdar več se ne bo ponovila moralna vez med Teboj in ljudstvom. Ni več polovičnega sredstva, tudi ne, če obljubiš, da boš sklical stanove, ki bi zajezili mogočno ljudsko gibanje. Bombe in dinamit, splošni in indivi-duelni strah ter vstaja so pripravljeni za zatiralce brezpravnega ljudstva. Kakor rečem, bo tudi. Prelite bodo reke krvi, kakor še niso bile nikjer. Poizkusi to enkrat za vselej zapopasti in si to zapomni. Gapon. — Nadalje je Gapon tudi izdal oklic na rusko delavstvo. V tem oklicu poživlja delavstvo, da naj se delavci povsod organizirajo. Ustanove naj po mestih in na deželi denarne zaloge, iz katerih bodo nakupili orožje. De-
lavce poživlja, da naj se urijo v orožju. Nadalje piše delavcem: Pomo rite vse pošasti, ki so zapovedale streljat na ljudstvo. Delavci naj ne pozabijo uprizarjati vstaj in stavk. Vse je pripravljeno, da bodo dobili delavci pravočasno različno orožje z dinamitom vred Kakor en mož naj se dvigne vse rusko delavstvo, kadar bo odbor ljudske osvete, ljudske obrambe in ljudske svobode dal znamenje. Uničite v ta namen priprave za vodovode in plinsko razsvet Ijavo, brzojave, telefone, cestne in druge železnice. Razrušite magistrate, palače in državna poslopja! Osvobodite jetnike in razrušite ječe, a pustite pri miru zasebnike in njihova stanovanja. — Končno naznanja: Vaš odbor bo nemudoma izdelal načrt za splošno vstajo. Neposredni njen namen bo odprava avtokracije, takojšnja osvoboditev ljudstva in sklicanje ustavne zbornice.
Varšava, 1 marca. Ravnateljstvo Vislskih železnic je naznanilo stavkujočim železničarjem, da bodo odpuščeni, ako ne bodo pričeli zopet delati do 17. marca. Več varšavskih bank je zvišalo plače svojim uslužbencem, a nekaj bank zahtevam uslužbencev niso ugodile, vsled česar so pričeli uslužbenci stavkati.
Varšava, 1. marca. V notranjem mestu so pričeli stavkati posli.
A r d a t o v, 1. marca. V Šulebakovih tovarnah stavkajo delavci od 27. februarja nadalje.
Varšava, 1. marca. V gubernijah Kijelce, Lomš, Plozk in Suvalki je proglasil guverner poostrene varnostne odredbe. Ker manjka premoga, so morali v več tovarnah prenehati z delom. Do 27. t. m. bo ostala zaprta varšavska trgovska visoka šola.
Peterburg, 1. marca. V minskem guberniju so prenehali na vseh šolah s poukom.
R o s t o v, 1. marca. Policija je zaplenila več smodnika in orožja. Mnogo tovarniških delavcev stavka. S silo poizkušajo stavkujoči preprečiti delo v delavnicah, kjer se dela. Dasi še ni bilo izgredov, je prebivalstvo vsled stavke prestrašeno.
B a t u m , 1. marca. Nemirov v Ku-tajcu so se udeležili tudi učenci. Kazaki so usmrtili in ranili več oseb. Včeraj zvečer so na ulici streljali pijani častniki z revolverji, vsled česar je nastala panika.
Moskva, 1. marca. Ko je velika kneginja Elizabeta obiskala morilca svojega moža, ga je vprašala, zakaj je to storil. Jaz sem član revolucionarnega odbora," odgovori morilec. Velika kneginja ga vpraša: »Ali ste vi veren?" Ko je odgovoril revo-lucionarec, da je, mu je podarila sveto po dobico ter mu je dejala: Jaz vam odpuščam. Bog bo sodil med vami in med knezom, a jaz bom prosila za vas, da vam ne vzemo življenje." Morilec se je razjokal.
Spomladi vstaja v Makedoniji.
Carigrad, 1. marca. Zaprli s« Bolgara Nestor Popova, ki je potoval iz Mo-nastira v Dibre. Pri njem so našli več tiskovin bolgarskega revolucionarnega odbora, iz katerih se razvidi, da je bila v Mo-nastiru tajna skupščina bolgarskih četo-vodij, ki bi zasnovala za poletje občno vstajo
Vstaja v Arabiji.
Sofija, 1. marca. Turčija je k svojim 46 baterijam brzostreln^h topov naročila še 40 novih, a ker jih ni megla plačati, jih je dobila samo 16 od katerih se 6 odpeljali v odrinski vilajet. Mebilizacije v evropskih vilajetih doslej še ni bilo in tudi v Aziji so mobilizirani le nekateri okraji, pa ne zaradi Balkana, ampak zaradi vstaje v Arabiji. Bolgarski knez Ferdinand je, kaker se oficielno zagotavlja, v jako prijateljskih odnošajih s sultanom. Oficielno se izkušajo zakriti vojne priprave.
Gibanje med italijanskimi železničarji.
Rimski listi poročajo, da obstrukcija železničarjev ponehuje. Iz Rima je odšlo včeraj več vlakov, kakor predvčerajšnjim. A medtem, ko je v Rimu postala nekoliko manj živahna obstrukcija železničarjev, se pa vzdržuje obštrukcija v Veroni, Bolonji, Raveni in Neapolju. Vsi vlaki imajo velike zamude. Med potom so bili med železničarji in potniki izgredi. V bližini Neapolja so potniki pretepli železničarje, ki so morali poklicati na pomoč orožnike, ki so prijeli več oseb.
Ločitev cerkve od države na Francoskem.
Clemenceau je pisal v „Aurore", da je državni podtajnik Merlou v zasebnem razgovoru izjavil, da bo sicer predlog o ločitvi cerkve od države obravnavan takoj v zbornici, a se bo vlada zadovoljila z načelnim sklepom o predlogi in se bo s posebnim pristavkom predloga zopet nakazala
komisiji. To je načrt vlade ki ločitve najbrže pred prihodnjimi volitvami ne bo izvedla.
Dnevne novice.
Izdajavsko delo liberalcev
nam zopet razkriva „Soča", ki je ravnotako podloneumno glasilo kakor »Narod". Ker je dobila „Goriška zveza" od vlade revizijsko pravico in jej je zagotovljena državna podpora, razgrajajo „Sočini" culukafri kakor besni. Ponavlja se ista stvar, katero so uprizarjali kranjski liberalci tolike časa preti »Gospodarski zvezi". „Soča" tuli zaradi podpore, ki je obljubljena goriškim gospodarskim društvom, kaker bi jej kdo jezik trgal iz umazanih ust. In to samo zato, ker dobi to podpore ljudstvo, ne pa G a b r -š č e k ! A mi zahtevamo od „Soče", da takoj pojasni, kako je Gabršček deloval v »Trgovskem in obrtnem društvu", kako je njegove razmerje do geriške posojilnice in kolik dobiček imajo slovanski zavodi ed tega človeka, ki se zdaj tako dere v „Soči" zaradi državne podpore slovenskim zadrugam!
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imela svejo 159 vodstveno sejo dne 22. februarja 1905. Začetek ob 2. uri popoldne. Navzočni: Tomo Zupan (prvomestnik), dr. Dragetin vitez Bleiweis-Trsteniški. Luka Svetec (podpredsednik), dr. Ivan Svetina in Ivan Subic. Svojo odsotnost je opravičil cesarski svetnik Ivan Murnik in tajnik dekan Anton Žlogar. Prvomestnik je obvestil navzoče, da se je naprošen 15 januarja t 1. vdeležil shoda pri Sv. Jakobu v Rožu na Koroškem. Označil je s cela nenavadno narodno vnemo tamošnjega ljudstva. Same.od sebe je namreč prišlo na to misel, da pozida tu štirirazredno slovensko šolo in ne odneha od tega svojega trdnega sklepa. Imenom vodstva je pozdravil na shodu navzoče in jim obljubil družbine požrtvovalnosti za to šolo do najskrajnejših mej. — V smislu § 18. družbinih pravil so se vdele-žile te vodstvene seje kot svetovalke prvo-mestnice ljubljanskih podružnic gospe Fra-nja dr. Tavčarjeva, Ivana Zupančičeva, Marija Trčekova ter zastopnice litijskih Slovenk gospa Terezina Svetecova in gospdč. Ljudmila Roblekova, kakor tudi prvomestnik št. jakobsko-trnovske moške podružnice dr. Fran Papež. Navedene čč. svetovalke z g. svetovalcem so bile vabljene za 4. uro in so točno došle. V njihovi navzočnosti s e je natančno p r e m o t r i 1 o vse družbino stalo gledekavein se ponavljaje glasovalo za to, da se vstraja pri sklepu storjenem v 15 5. vodstveni seji z dne 12. oktobra 1904, kise je tovarnarju g. Ivanu Jebaiinu, iz posebne družbine obzirnosti, službeno vročil šele 30 novembra 1904, š t. 6210 Glasom onega sklepa izza 12. oktobra p. letasejepretrgala vezmed družbo in dosedanjim zalaga-teljem družbine kave, g. Jeba-činom v Ljubljani, vsled širši javnosti že znanih dogodkov. Radi razmer, k se v tej delgi dobi do danes niso prav nič oblažile, pač pa izdatno poslabša 1 e — sploh ni več mogoča kaka obnovitev pogodbe ali kaka nova pogodba med družbinim vodstvom in med g. Jebačinom. — Nato se je na podlagi vodstvu došlih ponudeb oddala dobava kavinih izdelkov v korist družbe najboljšim ponudnikom. S temi svojimi sklepi se je družba glede kave postavila ob enem na brezprimerno bolje ma-terijalno stalo, nego ga je zavzemati mogla do danes. — O konečnih družbinih korakih v tej stvari se obvesti vesoljni slovenski narod svoječasno pe posebnem naznanilu. — Potem, ko se je še sklenilo, da se založi nov družbin »narodni kolek", je prvomestnik zaključil sejo ob 6. uri zvečer. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. V Ljubljani, dne 22. februarja 1905.
Goriška agentura za prote-stantizem. Zdaj se je spravila „Soča" zopet nad tržaškega škofa Naglna, ker se ta poteguje za to, da dobi Opatija dostojno katoliške cerkev. Je res škandal —: Nemški protestantje imajo v Opatiji krasno novo
cerkev, katoliška hišica bežja je pa tako malenkostna in zapuščena, da je res sramota. Skof Nagi je vendar le storil svojo dolžnost, ako hoče odpomeči temu kričečemu nedostatku. In zdaj rogovili tista polomljena narodna naprednost v Gorici, da Opatija ne sme dobiti katoliške cerkve ! To je le dosledno od ljudi, ki so se ponižali za protestantovske agente med Slovenci. Ali je Gabrščkovi tiskarni protestantovska propaganda toliko nesla, da mora zdaj nasprotovati celo katoliški cerkvi v Opatiji ?
Družbi sv. Cirila in Metoda
v prid večkrat priporočana iznajdljivost rodi dohodkov. Umrli trgovec in posestnik v Matenji vasi na Notranjskem g. Ivan Žnidaršičje določil, da naj se razlika med troški pogreba I. in III. razreda odšteje naši družbi — ker želi biti v te svrho pokopan po šegah III. razreda. Slav. okrajno sodišče v Postojini nam naznanja, da znaša ta razlika 300 kron, koje družbi vroči glavni dedič č. g. Milan Žnidaršič. Narodni duši umrlega večni pokoj !
—	Starček zgorel. Te dni se je
podala 18 let stara dekla posestnika Franca Mišmaša v Kalu, občina Ambrus, Marija Hočevar obiskat svojega 82 let starega očeta istotam. Ker je videla, da je slab, šla je po sestro. Med tem časom je slaboumni starec vstal in pričel tlačiti s'amo v peč. Pri tem se mu je vnela obleka Ko sta došli hčeri, našli sta pri vratih mrtvega očeta, vsega ožganega.
—	Živ pokopan. Iz Banjaluke poročajo: Tu je umil obrtnik Stojan Koljevid Bugarin. Po pogrebu sta ostala na njegovem grobu le grobokopa, ki sta pričela sipati v jamo zemljo. Nakrat začujeta iz groba glas: .Bratje, zakaj me živega zakopavate?" Grobokopa sta prestrašena pobegnila in prijavila stvar redarstvu. Policija je hitro odprla krsto, a bilo je seve že prepozno. Stojan je ležal v krsti zadušen.
—	Predor skozi Karavanke
bo veljal 14 08 milijonov več, nego je bilo proračunjeno. Od Celovca skozi Jesenice do Trsta bo nova železniška proga veljala 61,600.000 kron več, nego je bile proračunjeno.
—	¥ povzdigo umnega obdelovanja ljubljanskega barja in
izkoriščevanja iste so razpisane nagrade. Podrobnosti se lahke vpogleda v našem uredništvu
—	Osebne vesti, Računski prak-tikant v c. kr. poljedelskem ministrstvu, Rudolf Tomšič, je imenovan računskim asistentom v XI. činovnem razredu. Poštna eksneditorica Regina Beifuss v Velikih Laščah je imenovana za poštno pomožno uradnico v II. razredu — Poštna ekspedijentinja v Knežaku je postala poštna ekspeditorica Ljudmila Rek.
—	Letošnje velike vojaške vaje. Iz vojaških krogov se poroča, da se imajo vršiti letos velike jesenske vaje od-nosno cesarski manevri tam, in pa ravno v tolikem obsegu, ket je bilo to določeno za preteklo lete. Kakor znano, so bile te vaje v 1. 1904. odpovedane, ker se je bilo bati, da tako ogromno število vojaštva radi grozne suše in slabe letine ne bo imelo niti vode niti hrane, zate se namerava prebivalstvo zaradi odpovedanih vaj letos odškedo-vati, ker je imelo lani občutno škodo vsled tega. — Cesarski manevri, kojih se menda udeleži cesar sam ali pa prestolonaslednik Franc Ferdinand, se bodo vršili med naslednjimi vojaškimi četami: med 8. v o j e m (Praga) in 9 v o -j e m (Jožefovo, Josefsstadt); od 14. inomo-škega voja se udeleži vaj 3. pehotoja divizija (Line), od 2. (dunajskega) voja 4. pehotna divizija (v Brnu), iz 1. voja (Krakovo) 4 bataljoni e 1 o -muškega 18. pešpolka, nadalje še pijonirski bataljoni št. 2 3 in 8. To bo že precejšnja armada, ki bi skupno obsegala 83 bataljonov pešcev, 16 konjeniških eskadron, 36 poljskih in 4 havbične baterije topništva. Samo pehotni kombatanti bi šteli čez 43.000 mož. — Vojna uprava misli pri letošnjih vajah uvesti več novih modernih iznajdb in vojnih sredstev. Povod temu je seveda burska in sedaj rusko-ja-ponska vojna. Tako se med drugim namerava postaviti več konjeniških oddelkov za strojne puške. Zato so izbrani dragonski polki štev. 5, 6, 7, 11 in 13, dalje ulanski polk št. 11. Vsaka — pri obeh nasproti si stoječih vojih — samostojno delujoča konjeniška brigada pa dobi še posebej zase oddelek strojnih pušk. — Dalje se namerava izvesti letos poizkus s c e s t n o -1 o v o r n i m avtomobilom , ki ima težo čez 2000 kg. Motor bo imel približno 40 konjskih sil; ta avtomobil bo poraben tudi na navadnih potih, bo lahko prevažal vojnih potrebščin do 2375 kg. in prevozil tudi na slabih potih na uro povprečno 9 klm. Vaj se bo udeležilo gotovo
tudi večje število lastnikov zasebnih mo-torskih voz in koles, ki se bodo rabili kot ordonance. Ustanovi se nadalje več zrakc-plovnih oddelkov in postaj za brezžični brzojav; eno izmed najvažnejših vojnih sredstev bo pa gotovo glede neobhodno potrebne dobave hrane — potujoča kuhinja, katero namerava, kolikor bo mogoče, vojna uprava še letos preizkusiti. To bi bili posebni, kot kuhinje prirejeni vozovi, na katerih bi se že med potom kuhalo, da bo vojaštvu po končani vaji takoj mogoče dati jedil, ne da bi bilo treba šele cele ure čakati
—	Smrtna kosa. Umrla je M i r i j a Višnjar, mati Karola Viš-njarja, posestnika ter načelnika podružnice slov. planin, društva. — V Trstu je umrla gospa Ivana Jevšek, dolgoletna od-bornica zavoda sv. Nikolaja. — V Sarajevu so pokopali ravnateljeve vdovo gospo J o -sipino Peternell. — V c,ikagi je umrl Slovenec Ivan Kurent.
—	Vojaško veteransko društvo za ljubljansko okolico priredi pustno nedeljo ob 3. uri popoldne na Tavčarjevem dvoru veselico s tombolo.
—	Žalosten slučaj se je primeril v ponedeljek v vasi Selja župnije Lipoglav. Med tem ko je pri neki hiši sestra gospo dinje kidala hlevski gnoj in je ravno vrgla skozi vrata, priteče mimo 81etna domača deklica. Vile se ji zasadijo tako nesrečno v glavo ravno skozi očesno odprtino, da je revica kmalu na to umrla. Ker je bila deklica jako nadarjena, so žalostni starši tem huje radi izgube obžalovati, kakor tudi sestra gospodinje, ki je sicer jako zgledno dekle.
—■ Zemlja se zopet podseda
ob okrajni cesti pri Zagorju.
—	Nove volitve na Hrvaškem. Nekateri hrvaški listi trdijo, da bo hrvaški sabor razpuščen, ko se bo konstituirala nova vlada.
—	Narodni davek. Občinski zastop občine Ujezd na Češkem je sklenil po višati občinske doklade za 1 % in to izročiti češki šolski družbi.
—	Fzm. Succovaty je došel v Gorico inšpicirat ondotno posadko.
Ljubljanske novice.
Izpred porotnega sodišča.
Naročeni umor v Bohinjski Bistrici.
Žalostna tragedija zavratnega umora povzročenega na nedolžni žrtvi predobrega moža Lorenca Smukavca je bila včeraj pred sodiščem končana. Popoldne so se prebrala tudi razna pisma, katera je pisala raznim fantom Marija smukavec. Pri obravnavi je vskliknila: „0 ko bi vedela, da vse na dan pride, bi nikdar črno [na belem ne pisala " Še pri obravnavi je kazala obto-ženka, ki je pred 10 dnevi v zaporu povila dečka, sovraštvo do svojega umerjenega dobrega moža.
Posebno zanimiva je bila izjava priče Apolonije Laharnar, ki je izpovedala, da obtoženka prav nič ni bila osupnjena, ko je prihitela ji povedati, da je njenega moža nekdo vstrelil. Laharnar izjavi tudi, da jo to poročilo niti toliko ni ganilo, da bi šla pogledat svojega moža, ampak je prav mirno kot preje ravnala čipke in da je še-le potem izpustila v takozvani „suhi jok", zanimiva je pa bila tudi izpoved Lorenca Vrečeka. On izjavlja namreč, da je ona sama in ne na njegovo prošnjo šla z njim na Nemško in da je tudi ona svojevoljno vzela svojemu možu denar, ne da bi jo on k temu činu sploh kaj nagovarjal. Nekoč mu je pisala, naj on preskrbi kak strup, s kojim bi svojemu možu za vdala. Med prečitanimi izjavami je bila tudi izjava 61etnega obtoženkinega sina jako obtežilna. Deček je izjavil, da svojemu očetu le radi tega ni nič povedal, ker mu je mati vedno zabičavala, da ga bode v luknjo vtaknila, ako bode kaj očetu povedal.
Hladnokrvno se je zagovarjala Marija Smukavc, izkušala je svojo "prvotno priznanje v svojo korist predrugačiti, spustila se je v nekaterih točkah v tajbo. A vse to ji ni pomagale. Prvotno obširno priznanje sokrivca njene slepe žrtve Jožefa Juričiča, kakor tudi zaslišane priče, podale so toliko obtežilnega gradiva za njeno krivdo, da se drugače misliti ni zamoglo kakor to, da se bodo porotniki poleg njej sedečemu Juri-čiču tudi v smislu zastopnika državnega pravdnika g. dr. R o g i n e izrekli, da se je izvršil naročeni zavratni umor. To se je tudi zgodilo. Deželnega sodišča podpredsednik gospod Josip P a j k je obdolžencema prečital razsodbo, s katero sta bila oba krivca obsojena na smrt na vešale, in sicer s tem določilom, dabousmrčen preje Juri-čič, potem pa Marija Smukavc Oba obdolženca sta se vedela pri razglasitvi razsodbe apatično, lejuričič se je stresel, ko ga je jetničarski paznik vklenil. Zabuljeno je gledal in postal potem vrtoglav.
Zagovornik J u r i č i č e v g. dr. Milan Hribar je priporočal Juričiča, naj ga sodišče priporoči cesarjevi milosti, ker je bil Juričič zapeljan po obtoženki in če bi Juri-čič v preiskovalnem zaporu ne priznal, bi pravega krivca težko dobili, ker je Marija Smukavc molčala. Skoro gotovo bo Juričič priporočen cesarjevi milosti. Za Marijo Smu-kavec je priglasil ničnostno pritožbo nje zagovornik g. dr. Miiller, ki je tekom obravnave pevdarjal, da obtoženka ni imela ničesar, kar bi ji zadrževalo strasti ne vere in ne dobre vzgoje. Občinstva se je pri obravnavi kar trlo, posebno mnogo je bilo dam. Marijo Smukavec so odpeljali v zapor' ne da bi se ji perosile oči, ne da bi kazala kaj kesanja, Juričič pa je stopal s sveta v zaduhlo ječo opetakajočih, negotovih korakov, mlada žrtev podle, brezsrčne ženske.
Predno so se v jetnišnici zaprla vrata ječe za Marijo Smukavec, se je ebsojenka nakrat obrnila in na najgrši način opso-vala sodnike in paznike.
Uboj.
Danes se je vršila obravnava proti Janezu Felcu, 31 let staremu, na Prapretni rojenemu, k občini Vojsko pristojnemu, ker je dne 2. decembra 1904 na večer na Voj-skem Gašperja Mraka sunil z odprtim nožem v hrbet in ga tako poškodoval, da je imenovani vsled tega 29. prosinca t 1. umrl. Ker so gg. porotniki spoznali obtoženca krivim, je bil Janez Felc obsojen na štiri mesece težke ječe, poostrene s postom in trdim ležiščem vsakih 14 dni.
lj Samoumor. V Trstu se je včeraj ustrelil prirejevalni strojevodja Ivan P u g e 1, znan tudi po Ljubljani Bil je takoj mrtev.
lj V vojaško kaznilnico v M61-lersdorf pri Dunaju odpelje eskorta 4 mož iz tukajšnjega vojaškega zapora kaznjenca Jožefa Preka iz Smartnega pod Šmar-nogoro — dne 2. marca. Kakor znano, ima na vesti več zločinov in je trdovratno tajil svojo identiteto, ampak trdil, da se zove Puppo.
lj Ljubljanske društvene godbe koncert vrši se jutri zvečer v restavraciji g. S c h r e y ja na južnem kolodvoru. — Začetek ob pol 8. uri. Vstopnina 20 kr.
lj Slovensko gledališče. Danes burka „Cbarleyeva tetka". — V soboto g. Milčinskega izvirna enodejanka »Brat Sokol" in Ogrinčeva igra „V Ljubljano jo dajmo !"
lj Meteorologični mesečni pregled. Minoli mesec svečan je bil večinoma suh in mrzel, proti koncu moker in mil. — Opazovanja na toplomeru dado povprek v Celsijevih stopnjah: ob sedmih zjutraj 3 8 stopinj, ob dveh popoldne 2-6 stopinj, ob devetih zvečer 0 2 stopinji, tako da znaša srednja zračna temperatura tega meseca 0 5, za 0 3 pod normalem. — Opazovanja na tlakomeru dado 739 3 mm ket srednji zračni tlak tega meseca, za 3 3 mm pod normalom. — Mokrih dni bilo je 11, med temi 9 sneženih; padavina, sneg in dež znaša 88 2 mm. — Meglo smo imeli ob petih dnevih. — Med vetrovi prevladoval je severovzhodni.
Štajerske novice.
š Iz Maribora ne pustimo slovenskih napisov ! V mariborskem občinskem svetu so sklepanje o napisnih deskah preložili. Naj se le dobro premislijo, da ne izzovejo velikanskega viharja! Slovenskih napisov v Mariboru ne pustimo odpraviti, če jih pa ondi Nemci odpravijo, morajo vse slovenske občine skrbeti, da izginejo v njihovem okrožju nemški napisi. To smo povedali že naprej — popolnoma mirno torej čakamo, kaj še izkuhajo mariborski občinski očetje. Svoje enakopravnosti ne bomo pustili gaziti nikomur!
š Slomškov dom nista kupila ona dva slovenska kmeta o katerih smo zadnjič poročali, ker nimata dovolj denarja. Sedaj Slomškov dom kupujejo zopet Nemci, ki baje ponujajo lastniku 54 000 kron. Prodal bode gotovo in si kupuje že manjše posestvo. Ako se Slovenci ne bodo pobrigali, debe gotovo Nemci Slomškov dom v roke.
š Češki umetniki prirede 12 marca koncert v .Narodnem domu".
š Aretirali so v Mariboru trgovca Jožefa Pichlerja, ki je nedavno napovedal konkurz.
š Zaročil se je v Storeh g. Karol S t r a u s s , c. kr. poštni asistent z gdč. Baldi T e k a v e c.
Koroške novice.
k Prvih 5000 kron za »Narodno šolo" v St. Jakobu v Rožu na Koroškem. Kdo jih je dal? Sent-jakobčani smo dali 277230 K, ostala Koroška je dala 2047 K, Koroška vkup tedaj 4819 30 K. Amerika je dala 50 K, Štajerska 48 20 K, Kranjska 42 50 K, Primorsko 20 K,
Moravsko 10 K in Srbsko 10 K. Poslani nam oklic prosi zavedne Slovence nadaljnih darov.
Razne stvari.
Najnovejše.
Stavka farmacevtev se pripravlja na Dunaju. — 1 2 k r a t n i morilec. V Hamburg so pripeljali Karola Freytaga, ki je v Afriki umoril 12 domačinov. — Velika stavka V Brestu stavka 20000 delavcev v ondotni ladjedelnici. — Na plesu je v prepiru zabodla v Monako vem neka mlada Mo-nakovčanka 23 let starega mesarskega pomočnika Maksa Avguština, ki je v bolnici umrl. — Dekla hotela umoriti gospodinjo. V Berolinu je dekla Ha-bert hotela umoriti svojo gospodinjo 32 let staro Broer. Napadla jo je v postelji in ji zadala več ran. Rane so nevarne. Dekla je bila na gospodinjo huda, ker jo je zasačila pri tatvini. — Največji parni mlin na Srbskem Daninčevič je zgorel v Niši. Škode je pol milijona.
Telefonska In brzojavna poročila.
Dunaj, 2. marca. Kranjski dež. predsednik baron Hein se mudi tu. — Imel je z ministrskim predsednikom Gautschem daljši pegovor. Listi sodijo, da je bil to pogovor deloma o razmerah v kranjskem deželnem zboru, deloma o zahtevah Slovencev za enakopravnost v uradih.
Dunaj, 2. marca Danes je bil pri cesarju Khuen Hedervary. Slo se je zato, kake ogrske politike naj vladar še zasliši. Zaslišani bodo prvaki obeh nasprotnih si strank. Čuje se, da namerava vladar poveriti sestavo ministrstva Weckerlu, ki bo imel nalogo v vojaškem oziru izvesti sklepe odbora devetorice in carinsko vzajemnost. Pozneje bodeta v gospodarskem razmerji obeh državnih polovic sklepala državna zbora.
Dunaj, 2. marca. Danes je bila v proračunskem odseku razprava o ljudskem šolstvu. Naučni minister je odgovarjal na raz&e pritožbe. Predno je bila seja sklenjena, sta protestirala Vukovic in Biirnrei-ther proti očitanju „Hoydovega" predsednika Beckerja v današnji „Neue Fr, Pr.", da pomenja včerajšnje glasovanje demonstracijo proti „Lloydu" ali vladi. Predsednik Kathrein se je protestu pridružil.
Dunaj, 2 marca. Predsednik nemškega „Schulvereina" dr. Moric Weitlef, ki je nedavno praznoval 701etnico svojega rojstva, je umrl.
Charlervi, 2. marca. Proti poslopju upravnega sveta je bila vržena bomba. — Skoda je velika.
Kaposvar, 2. marca. Tu stavkajo zidarji in sobni slikarji.
Rim, 2 marca. Minister javnih del Te-desco je izjavil v zbornici, da bo vlada strogo postopala proti železničarjem Če bi jim ugodila, bi potrebovala 100,000.000 lir.
Pariz, 2. marca. Iz Peterburga poročajo pariški listi, da so v bližini Carskega sela prijeli sumljivega moža, ki je fotografiral carjevo palačo. — Pri njem so našli mnogo fotografij carjevih palač in nabasan revolver Izjavil je, da je sin generala Focka. Zadnji čas so v okolici Carskega sela prijeli 50 sumljivih oseb.
Peterburg, 2. marca. Straže v carjevih palačah so z ozirom na veliko število aretiranih sumljivih oseb zopet pomnožene.
Peterburg, 2 marca. V pokrajini Dona je splošna stavka. 2 5.000 mož stavka Vojaških čet nedostaje. Delavci so gospodarji položaja, vendar so mirni.
Berolin, 2 marca Gorki je odšel iz Peterburga v Rigo, kjer živi njegova prijateljica igralka Andrejevna. Pred odhodom je moral dati pismeno obljubo, da se vrne v Peterburg.
Peterburg, 2. marca. V Teodoziji ob judovski demonstraciji je bilo 50 oseb ubitih.
Varšava, 2. marca. »Stanje pomnožene varnosti" je proglašeno v gubernijah Kielce, Lomza, Lublin, Block in Suvalki.
Varšava, 2. marca. V Sosnovicah je stanje vedno nevarnejše. Skoro vsi pre-mogarji so pustili delo. Ves premeg prihaja iz Slezije. Velike predilnice so naznanile 15.000 stavkovcem, da bodo zaprte za 6 mesecev, če ne pridejo takoj delat.
Pariz, 2. marca. Kljub temu, da je ruska vlada proglasila za ruske železničarje
vojno stanje, se stavka železničarjev na Ruskem ne zmanjša. Železničarji stavkajo dalje. Sibirska železnica vozi le onostran Urala, a še tam ne redno. V bližini Irkutska je železniški tir tako poškodovan, da že tri dni ne vozijo vlaki v Mandžurijo.
London, 2. marca. Iz Sangaja poročajo : lz vseh japonskih luk odhajajo transportni parniki napolnjeni z vojaštvom. Te dni je odpotovalo na bojišče 35.000 pešcev s številnim topništvom. Izkrcani bodo v posjetskem zalivu ter bodo sestavina šeste japonske armade, ki bo pod poveljstvom generala Haregava operirala proti Vladivo-stoku in Usuri pokrajini.
Peterburg, 2. marca. Grippenberg pride pred preiskovalno komisijo, kateri bo predsedoval car.
fHeteorolojično poročilo.
Višina n. morjem 3062 m, srednji zračni tlak 736-0 mm
V
Selenburgove ulice
Jos. Rojina.
Vabilo
a (0 O	ŠUBj« C»s opa-zovftnjt a«tni r mm	Temperatura „ Celzija	Vetrovi	Neba	•alg ► ° s Ha* cu
1	9. rvei 727-3	+2-2	sl. svzh.	obl.	
	7. zjutr. 725 5	+2-2	s	dež	6'8
	2. pop. 1 726 4	+4-3	sl. jvzh.	n	
Srednja včerajšnja temp. +3 0», norm. +14°.
Zahvala.
Za ustmena sožalja o nenadni smrti nepozabnega nam očeta
Ivana Severna
s katerimi ste nas ostale žalujoče tolažili sorodniki, prijatelji in znanci. Posebno hvalo č. g. kapelanu semi-škemu, ki so jih ves čas njihove bolezni obiskovali in tolažili. Potem semiški požarni brambi, ki seje udeležila pogreba. Prelepa hvala vsem faranom, ki ste molili za pokojnikom pred mrtvaškim odrom in ga tudi v obilnem številu tako častno spremili na zadnji poti. Bog plačaj tudi vsem drugim udeležnikom, ki so pripomogli nam lajšati nenadomestno izgubo.
V Semiču, 28. febr. 1905.
Rodbina Sever.
393
Solicitatorja
išče odvetniška pisarna dr. V. SchweiUer ja v Ljubljani.
Nastop 15. marca ali 1. aprila 1905. Plača po dogovoru. Stenografi imajo prednost.	395 3_x
Kočija
še prav malo rabljena, je naprodaj po nizki ceni v Trbojah hišna št. 70 pri Smledniku. 390 3—1
Naprodaj je
v Ribnici na Kranjskem, nasproti cerkvi enonadsfropna
hiša
, z gospodarskim poslopjem, lepim vrtom In obSlrnlm zemljiščem.
Pojasnila daje dr. Iv. Merhar, TRST, Via Montfort 8.	394 3_!
Lepo
posestvo
»ZSornliliiiwlinihSt.il
proda se iz proste roke.
Posestvo obstoji iz hiše, dveh gospodarskih poslopij, obokanega hleva in poda dalje treh lepih zaraščenih smrekovih gozdov itd.
Posestvo je pripravno za vsakega obrtnika ali tudi letovičarja, ker je blizu železniška postaja Tavčarjev dvor ali Črnuče. Proda se skupno ali tudi na drobno.
Pojasnila daje Gregor Jeras po domače Šraj Spodnji Gameljni št. 23. 375 3_i
Mesečna soba
z opravo ali brez nje se odda za mesec maj na Sv. Petra cesti št. 101.
392 3—1
Tržna poročila
od dne 1. marca 1905. Budimpešta. Pšenica za april 19'86 do 19'88; rž za april 15-62 do 15 64; oves za aoril lv32 do 14 34; koruza za maj 15 20 do 15 22.
Pšenica: ponudbe živahne; povpraševanje trdneje, mirno. — Prodaja 25.000 met. stotov ob odpretju za 10, pozneje za 5 st znižanja. — Druga žita vzdržano. Koruza trdneje."— Vreme: lepo.
Kupi se že rabljena
Oprava za Špecerijsko trgovino.
Ponudbe pod rTrgovina" poštno ležeče Ljubljana. 380 3-2
o domači veselici o
ki se vrši
v soboto dne 4. marca v restavraciji pri „Levu".
Pri veselici sodeluje slavna društvena godba.
Točila se bodo pristna dolenjska ter druga priznano najboljša Q vina, poskrbljeno bo pa tudi za okusna in mrzla jedila. O
Posebna vabila se ne bodo izdajala. Začetek ob 8. uri.	Vstopnina 20 kr.
K najobilnejšemu obisku vljudno vabi
Valentin Mrak
391	gostilničar.
immmmMšmm
Razpis
Postne pesmi
1*3 za mešan zbor in orgije, zložil
< P. Hugolin Saftner izidejo u soboto, 4. marca.
Partitura s 4. glasovi s pošto vred 3 K10 ii, nadaljni glasovi a 40 ii.
Naroča se v Katol. buRvarni. Službe Ifte dobro izurjen -
vrtnar j
ki bi šel najraje na deželo. Naslov pove upravništvo »Slovenca".
iPT Učenec
j krepak, ne izpod 14 let star, s pri-I merno šolsko izobrazbo sprejme se j v večjo trgovino z mešanim blagom j	na Notranjskem. 369 3_3
Krojaškega pomočnika
sprejme takoj 3si 4-2
Franc Vidmar, krojač v Železnikih.
Delo je trajno.
208b 12-10	12. januarja 1905.
Gospodu
le kar ju Piccoli
Ljubljana.
Prosim, pošljite mi 12 škatljic Vaših izbornih salmijakovih pastil.
Vetespoštovanjem
Julija Milischka, _Dunaj XIV.H, Ooldschlagstr. /.
Pri župni cerkvi na Dobržvi pri Kropi je treba nove strehe, ki se bo pokrila s ploščami. Delo se bo oddalo upravičenemu mojstru potom minuendo licitacije
v četrtek dne 9. marca ob II. uri dopoldne
na lici mesta. Proračun, kateri znaša 2284 K 54 h, je na ogled v župnišču na Dobravi pri Kropi.
r	r	371 2—2

™ Gospoda moja, ali pijete
313 10—7
Cvekov brinovec
iz Kamnika
7
Vedno najnovejši
gram
kakor tudi plošče v največji izberi morete dobiti ie pri zastopniku nemške akcijske družbe za gramofone
Rudolfu Weber,
urarju v JLjubljani, Dunajska cesta 20,
nasproti kavarne „Svropa", v hiši gospoda Hribarja.
Prodaja se na obrole. r Stare plošče se samenjajo.
Samo za 60 kr.
'2 kile gosjega perja.
To gosje perje je sivo, popolnoma novo, z roko ; skubljeno, gotovo za porabo. kile stane samo j 60 kr., boljše kakovosti samo 70 k r. Pošiljatve : na poizkušnjo s 5. kg se razpošiljajo po poštnem povzetju Krasa, trgovina s posteljnim per lem, Smlchov pri pragi (810). Zamena dovoljena.
388 1—1
Ernest Hammerschmidta nasledniki
Hladile Wufscher * K
trgovina železnin in kovin,
Ljubljana, Valvazorjev trg št. 6.
Velika zaloga poljc?ncl,^hd£4ro,ev
Nizke cene!