Ì hr È m È (fi -n m _____________ £ r J ■ m? f.-V b> ^R tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajui@spin.it • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 0,90 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art 2 comma 20/b I-cage 662/96 Filiale di Udine TAXE PERCHE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 2 (1186) Čedad, četrtek, 15. januarja 2004 naroči se na naš tednik ittMu SMO V... MLEKU DO GRLA Kmalu pride skupina mladih emigrantov della comunità e suscitando un ampio interesse a livello europeo. In base alla legge 38/2001 sono diventate scuole statali, e il provvedimento ha assunto il valore di riconoscimento per una comunità linguistica troppo a lungo rinnegata e osteggiata. L’originale modello didattico, sviluppato su un arco settimanale di 40 ore, permette di svolgere tutte le attività nelle due lingue di insegnamento secondo il principio “una persona - una lingua” (ogni insegnante usa una sola delle due lingue), assicurando agli alunni sia il consolidamento dei legami con il proprio territorio e la propria cultura, attraverso la lingua d’origine e la sua crescita, sia l’inserimento nel mondo più ampio, italiano e internazionale, attraverso la cultura e i valori della diversità. segue a pagina 2 V nedeljo 25. januarja prileti v našo deželo skupina 33 mladih iz Kanade in Južne Amerike. Imajo vsi svoje korenine v naši deželi, skoraj vsi pridejo prvič v domovino svojih nonov, kjer bojo sledili bogatemu in intenzivnemu programu za spoznavanje zgodovinske in kulturne podobe Furlanije in Benečije, za stik s sedanjo socialno in ekonomsko situacijo. Un documento dei Consiglio di circolo al ministro delHstruzione L’istituto bilingue alla Moratti: “Preoccupati per 0 futuro” H premier Rop a Kobarid Il Consiglio di Circolo della Direzione didattica con insegnamento bilingue sloveno-italiano di San Pietro al Natiso-ne ha approvato recentemente un documento che ha trasmesso al Ministro dell'istruzione, dell'università e della ricerca, al Direttore generale dell'Ufficio scolastico regionale nonché ai rappresentanti degli enti locali e delle forze politiche e sociali, e in cui esprime la propria preoccupazione sul futuro dell'istruzione bilingue negli schemi delineati per le innovazioni nella scuola primaria. Le scuole dell'infanzia ed e-lementare bilingui di San Pietro, nate rispettivamente nel 1984 e nel 1986 come scuole private, hanno accolto negli anni un numero sempre maggiore di alunni diventando un vero e proprio segno distintivo Sarà il primo ministro sloveno Anton Rop l’ospite d’eccezione del tradizionale incontro di inizio anno tra gli sloveni della Valle dell’Isonzo e Provincia di Udine. 11 34' appuntamento avrà luogo sabato 17 gennaio, a partire dalle 17, nel teatro comunale di Caporetto, da poco tempo rinnovato, dove si svolgerà la parte ufficiale del programma. Oltre all’intervento del premier sloveno, è previsto quello di Giorgio Banchig in rappresentanza degli sloveni della provincia di Udine, e Anton Rop di esponenti politici del Tolminese. Non mancherà il programma culturale, coordinato anche quest’anno dal regista Marjan Bevk. La serata proseguirà quindi presso l’hotel Hvala. Oltre agli auguri di inizio anno, l’incontro vuole consolidare i già buoni rapporti tra sloveni che vivono nelle due zone confinarie. Quest’anno riveste poi particolare importanza per l’approssimarsi dell’entrata della Slovenia nell’Unione europea, appuntamento per il quale si stanno già organizzando iniziative. Med njimi je tudi skupinica fantov in deklet, ki so slovenskega porekla: tri bodo prileteli iz Kanade, dva iz Brazilje in štiri iz Argentine. Pobudo je organizirala in jo bo izpeljala Zveza Slovenci po svetu v sodelovanju z izseljeniškimi združenji Alef in Eraple, podobno kot lansko leto. Očitno je sodelovanje med tremi združenji pozitivno in učinkovito. Svojo bazo bojo imeli v Čedadu, odkoder se bodo pod vodstvom mentorjev premikali po deželi in jo od bliže spoznavali. Priložnost bo seveda tudi za srečanje s sorodniki. 2e v marcu ima Zveza Slovenci po svetu v programu drugo iniciativo namenjeno mladini, odvijala pa se bo v Argentini v mestu Cordoba. Precej je mladih aktivnih v Argentini, ki pa čutijo potrebo po medsebojnem povezovanju in soočenju. Od tu predlog za seminar. Mladim po drugi strani Zeli Zveza posvetiti precejšnjo pozornost. Z novimi elektronskimi sredstvi je danes možno ustvariti gosto mrežo stikov, kar pomeni, da se mladi po svetu lahko spoznajo med seboj in začnejo tudi sodelovati. Zelja zveze pa je, kot je podčrtal ravnatelj Renzo Mattelig, ustvariti novo povezavo, tudi z beneško mladino, ki živi po naših dolinah. Povezavo med slovenskimi ljudmi po svetu in tudi z domačimi kraji bo Zveza še naprej krepila z izdajo časopisa Emigrant. 2e več časa pa se povezuje s svojimi člani tudi preko interneta s pošiljanjem news letter tudi v slovenščini. Kar se tiče drugih pobud Zveze je Mattelig omenil projekt praznovanja 25-letnice organiziranega delovanja slovenskih izseljencev v Kanadi. Središče manifestacij bo v mestu Thunder Bay, kjer so predvideli tudi poseben posvet, na katerem naj bi pregledali opravljeno delo, ki ni bilo majhno, in predvsem začrtali novo politiko Zveze za prihodnja leta. V načrtu imajo še druge pobude v Avstraliji in drugod, njihova realizacija pa je odvisna od prispevkov, ki jih bodo prejeli od dežele. Trideset let med nami Renzo Calligaro je bil zelo mlad duhovnik, kadar je pred tridesetimi leti stopil v Bardo in začel svoje dušnopastirko delo med Slovenci terske doline. On, zaveden in ponosen Furlan, je hitro pokazal veliko odprtost in simpatijo do domačega kulturnega izročila in jezika. Vključil se je v trdo realnost ljudi, ki so živeli pod Muzci in si z velikim trudom služili vsadanji kruh. Med njimi je doživel tudi potres, ki je Bardo in druge sosednje vasi porušil do tal. V tistih letih je okusil tudi veliko grenkobe, proti njemu so sprožili celo sodni postepek, ki se je seveda zaključil njemu v prid. So pa bila tudi leta velikih in globokih prijateljstev z ljudmi, ki so iz različnih krajev Italije prihajali v Bardo in na najraličnejše načine izkazovali svojo solidarnost. V tridesetih letih se ni Calligaro nikoli ustavil v svojih prizadevanjih za obnovo porušenih cerkva (v Bardu in Zavar-hu), za obnovo dragocenih orgel iz konca 18. stoletja, za obnovitev rabe domačega slovenskega jezika v bogoslužju, v pesmi in molitvi. Odprl je vrata cerkve slovenski besedi tudi s tem, da je naročil križev pot s slovenskimi napisi. Naučil se je terski dialekt in tudi slovenski knjižni jezik in na sliki, posneti v cerkvi v Podbrijah v Vipavski dolini, prvič mašuje v slovenščini. segue a pagina 8 novi matajur Četrtek, 15. januarja 2004 2 A S. Pietro è forte la preoccupazione per il futuro deH’istruzione bilingue Il Consiglio di circolo si rivolge alla Moratti segue dalla prima Si pone quindi la necessità di mantenere, nell’introdurre le innovazioni previste dalla legge 53/03, queste caratteristiche che vanno molto al di là di una semplice scuola a tempo pieno: non si tratta infatti solo di trattenere gli allievi a scuola per un tempo più lungo, - prosegue il documento - ma di disporre del tempo scuola necessario a sviluppare la doppia competenza linguistica attraverso attività che abbracciano tutti gli ambiti disciplinari, in un ambiente dove le due lingue sono poste in posizione di assoluta parità e si alternano nelle mattinate e nei pomeriggi. Il Consiglio di Circolo ha quindi sintetizzato gli aspetti principali, atti ad assicurare alla scuola l’autonomia necessaria a mantenere e sviluppare la sua specificità, che dovrebbero consistere nel mantenimento del doppio organico nella scuola elementare, per garantirne il funzionamento secondo il modello consolidato “una persona - u- Bambini sui banchi di scuola na lingua”, in un numero adeguato di personale amministrativo ed ausiliario, nella possibilità di continuare a distribuire le attività in modo paritetico tra le due lingue d’insegnamento e nella possibilità di sviluppo ed ampliamento, da attuarsi sia attraverso l’istituzione di nuove classi e sezioni anche decentrate sia attraverso il completamento dell’intero primo ciclo dell’istruzione con l’estensione dell’istruzione bilingue alla scuola secondaria di primo grado, per consentire una risposta adeguata alle pressanti richieste delle famiglie. •*** Incontro pubblico il 23 gennaio a S. Pietro D progetto della Pro loco Uno dei tasselli necessari per la piena attuazione del progetto di sviluppo delle Valli del Natisone, elaborato dal Comitato Radar no grazie! - Radar ne hvala! e che ha avuto il pieno appoggio del consiglio regionale, è la costituzione di una Pro loco Valli del Natisone - NadiSke doline. Lo prevede il progetto, ma è anche uno strumento oggi necessario per la promozione turistica delle Valli del Natisone e senz’altro efficace anche sulla base della più recente normativa regionale sul turismo. Per presentare il progetto della Pro loco, il Comitato Radar no grazie! - Radar ne hvala! indice un incontro, a-perto a cittadini ed associazioni, che si terrà presso il municipio di S. Pietro al Natisone venerdì 23 gennaio alle ore 20.30. Pisnxo iz Kima Stojan Spetič Prijaznost in Evropa sta besedi, ki se najpogosteje pojavljajo v Sloveniji po osamosvojitvi. Vse je evropsko, vse je prijazno: družba, okolje, oblast, promet in kdove kaj Se. Slepimo se z mislijo, da smo deželica veselih in prijaznih ljudi. In noCemo razumeti, zakaj nas velik del Evropejcev preveC ne mara. Tako vsaj trdijo ankete, Ce ne lažejo. O slovenski policiji le malo besedi. Vsak, ki se je z njo sreCal, pa Čeprav samo na cesti, zaradi prometnega prekrška, ve, koliko je pri mlajših agentih samovšečnosti in nadutosti. Ne pri vseh, seveda, a vCasih je res tako. Na mednarodnem mejnem prehodu Vrtojba, naprimer, kjer je slovenska policija zavrnila rešilca z umirajočim Bosancem, ki so ga peljali domov umret. O dogodku se je veliko pisalo in ra- zpravljalo. Tudi med nami, zamejci. Nekateri ri so tako poCetje ob-lijgj. sojali, drugi pa odo- bravali, Ceš, pravila so pravila ali, kot so pra-■ vili nekoC, red mora . .11 paC biti. Bosanec pa ni umiral po predpisih. Ali pa je bilo zgrešeno še to, da je bil “južni brat”, kot so jim nekoC pravili. Danes jim pravijo “šefurji”, kot nam “sclavs”. Na pragu vstopa v EU pretresa slovensko družbo mrzlica ksenofobije, nestrpnosti do vsega, kar je spominjalo na nekdanjo bratstvo in enotnost, Čeprav se mladina spet navdušuje za ju-go-turbo rock in se gledalcem v kinodvoranah milo stori, ko na platnu sledijo “Kajmaku in marmeladi”. Afera o 18 tisoC izbrisanih iz državljanstva ali referendum o gradnji mošeje v Ljubljani sta namreč le del zgodbe o etnično Cisti Sloveniji, o kateri sanja desnica. Tista, ki bo jeseni z volitvami skoraj gotovo prišla na oblast v ljubljanskem parlamentu, Ce se kampanji narodne nestrpnosti ne bo zoperstavil nihCe. Za sedaj pa molčita tako levica kot cerkev. Ko bo desnica zavladala v Sloveniji, bodo še glasovali tudi na Koroškem. Vse ankete javnega mnenja soglasno ocenjujejo, da se bodo onstran Karavank otresli Joerga Haiderja, zmagala naj bi socialdemokratska stranka. No, bo pa Slovenija lahko v evropski družbi postala Crna ovca, kot Haiderjeva Koroška poprej. A za to nisem bogve-kaj ponosen, kot nisem ponosen na Bossijeve izbruhe proti tujcem. In nic me ne tolaži dejstvo, da bo ta meja izginila Cez dve leti in se premaknila tja na Karpate, kjer je bila še za Casa stare Avstrije. Ker bo Schengen-ska meja še vedno zaprta proti Istri in Hrvatski, torej Balkanu, ki v evropske integracijske procese stopa bolj poCasi. Dejstvo, da podobnih surovosti ne bomo veC videvali, ker se bodo dogajale na Kolpi, me ne tolaži. Sem pripadnik manjšine, ki ve, kaj pomeni trpeti prezir in nadutost večinskega naroda. Zalo ju ne trpim niti pri svojem. Raje se spominjam flamske deželice, kjer te na železniških postajah pozdravlja plakat, na katerem sta arabski fant in plavolaso dekle, oba v policijski uniformi, pod njima pa geslo: “Ahmed in Marijke varujeta tvoj mir”. Si predstavljate Mujota v uniformi slovenske policije? Aktu~ Nevarnost ksenofobije v Sloveniji Nadaljuje se “zgodba” okoli vprašanja izbrisanih. O njih naj bi se morebiti odločali na referendumu. Tako so sklenili na izredni seji parlamenta tik pred koncem leta. Gre za zakon, s katerim bi na podlagi odločbe ustavnega sodišCa približno pet tisoC “izbrisanim” , ki so si medtem že uredili status, priznali stalno bivanje v Sloveniji od dneva izbrisa naprej. Potem ko se v zadnjem Casu pojavljajo aktualna v-prašanja, ki se tiCejo priznavanj Človekovih pravic, so v Centru za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij na Fakulteti za družbene vede zastavili v-prašanja v zvezi z izbrisanimi oz. z gradnjo islamskega verskega centra v Ljubljani. Ce je veCina vprašanih (60 odstotkov) bila prepričana, da ni primemo, da se o pravicah posameznika ali določene skupine ljudi odloCa na referendumu, pa se s tem, da država uredi položaj izbrisanih, kot doloCa odloCba u-stavnega sodišCa, strinja 50 odstotkov vprašanih, 32 odstotkov pa jih je proti. Se nižji odstotki pa gredo v prid gradnji džamije, ki naj bi bila zgrajena na območju ob Cesti dveh cesarjev v Ljubljani. Kar 44 odstotkov jih namreC meni, da ni primerno, da si tisti državljani in prebivalci Slovenije, ki pripadajo islamski verski skupnosti, zgradi versko-kulturni center, za gradnjo centra pa je bilo 47 odstotkov vprašanih. Taki rezultati po mnenju predstojnika centra Nika Toša niso presenetljivi: raziskava v v-seh evropskih državah je pokazala, da spadajo Slovenci med najbolj nestrpne prebivalce Evrope. Izbrisanim je bilo javno mnenje še kar naklonjeno, vendar pa to ne velja za aktualno temo o gradnji džamije. Javnost je ob tem v-prašanju izrazitejše razdeljena: med tistimi, ki menijo, da bi bilo primemo zgraditi džamijo, in tistimi, ki so proti temu, ni bistvene razlike. Analiza, ki so jo naredili na centru, je po besedah Toša poka- 'UkŽfe «s' , - **¥84, *-■ ■■ ' •*- ... > " : j ! * Motiv iz Ljubljane zala, da je veC nestrpnosti v skupinah nižje izobraženih, vernih, desno opredeljenih in preferentov desno-sredinskih strank. Glede na aktualne dogodke je zaskrbljujoč rezultat odgovorov na vprašanje, ali bi morali imeti priseljenci v Sloveniji enake pravice kot vsi ostali. S tem jih soglaša 41 odstotkov, medtem ko jih 51 odstotkov ne soglaša (tu so všteti tudi anketiranci z odgovorom niti niti). Taki odstotki pomenijo resno skrb, saj so celo slabši kot lanski rezultati, ko so bili Slovenci med strpnimi evropskimi državami skoraj na d-nu lestvice. Po evropski družboslovni raziskavi, ki je bila opravljena lani, je s trditvijo, da morajo imeti priseljenci enake pravice kot vsi ostali, soglašalo kar 86 odstotkov S-vedov ter 81 odstotkov Norvežanov. Slovenija se je med 19 državami z 49,6 odstotka uvrstila na tretje mesto od d-na lestvice; za njo sta ostali le še Švica in Madžarska. Po mnenju Toša bi letos Slovenija zasedla celo predzadnje mesto, saj se je soglašanje s tem, da naj imajo priseljenci enake pravice kot vsi ostali, zmanjšalo kar za veC kot o-sem odstotkov (z 49,6 na 41 odstotkov). S takšnimi rezultati Slovenci se nimajo kaj posebej hvaliti, resno pa se je treba zamisliti, (r.p.) Primi incontri Al forum Bertelsmann a Berlino il presidente della repubblica Janez Drnovšek si è incontrato per la prima volta con il nuovo premier croato Ivo Sanader. Il ministro degli esteri Dimitrij Rupel ha intanto annunciato che venerdì 16 gennaio si incontrerà con il collega croato Miomir 2uZul con il quale riprenderà le questioni aperte, compresa quella del confine marino tra i due stati. Anno europeo Al centro dell’attenzione della politica slovena è naturalmente in questi mesi la prossima adesione all’Unione Europea. Un appuntamen- to al quale la Slovenia dal punto di vista dei parametri economici si presenta con le carte in regola. Il governo intanto ha informato che il debito pubblico alla fine del 2002 ammontava al 27,8 per cento del PIL. E questa è una performance tra le migliori tra i dieci nuovi aderenti all’UE. Programmi comuni Andrea Rihter ed Istvan Hiller, rispettivamente ministri della cultura di Slovenia ed Ungheria hanno dato un giudizio positivo sulla collaborazione in campo culturale, scolastico e scientifico tra i due paesi. Hiller, nei giorni scorsi per la prima volta in visita ufficiale a Lubiana, assieme alla collega slovena ha preso in esame il programma intergovernativo per il periodo 2000 - 2003 che rimarrà in vigore ancora sei mesi. La collaborazione tra i due paesi è ben sviluppata, hanno concordato ed è condivisa anche l’intenzione di procedere su questo cammino anche dopo il 1. maggio di quest’anno quando sia l’Ungheria che la Slovenia saranno nell’Unione Europea. Solidarietà Sono state più di 500 le persone che hanno risposto positivamente all’appello della flautista slovena Irena Grafenauer, affermata a livello mondiale. Essendosi ammalata di leucemia l’artista ha bisogno di un trapianto di midollo. Ma il problema dei donatori è presente anche in Slovenia. Da qui l’appello pubblico che ha avuto una risposta davvero generosa. E già nei prossimi giorni inizie-ranno i test per verificare la compatibilità dei potenziali donatori, ma ad avvantaggiar- sene saranno anche altri pazienti. Problema droga Nel 2002 sono morte a causa della droga e per avvelenamento dovuto a farmaci 38 persone in Slovenia, 7 femmine e 31 maschi. Le persone che si sono rivolte ai centri per la cura e la prevenzione delle tossicodipendenze sono state 2.633. Le droghe più diffuse sono la marihuana, l’eroina (la cui assunzione è comunque in calo), la cocaina, l’alcol e l’exstasy. Molto diffusa tra i tossicodipendenti, a causa dei comportamenti a rischio, è l’epatite C. Sempre nel 2002 per i programmi volti a prevenire e limitare la tossicodipendenza sono stati investiti circa 2 miliardi di talleri. La numero uno è Benka Pulko E’ lei la donna slovena dell’anno, scelta dalle lettrici della rivista femminile Jana. E’ una donna “sposata” con la moto che tiene il mondo nel palmo della mano, hanno detto di lei alla manifestazione in cui è stata incoronata. In cinque anni e mezzo la Pulko, prima donna al mondo, ha attraversato tutti e sette i continenti e con ben tre record è entrata anche nel Gui-ness dei primati. Kultura novi mata]ur četrtek, 15. januarja 2004 3 Ace Mermolja e Marij Cuk, l’approdo deUa poesia La ZTT pubblica le antologie bilingui dei due poeti Approdano allo stesso porto entrambi, due poeti, due modi di fare poesia con qualche connotato in comune, due storie diverse ma uguali. E’ una bella lettura quella delle antologie poetiche “A bordo pagina” (“Na robu lista”) di Ace Mermolja e “Morsi” (“Ugrizi”) di Marij Cuk, pubblicazioni bilingui (le traduzioni dallo sloveno in italiano sono di Daria Betocchi) uscite in contemporanea un paio di mesi fa presso l’Editoriale stampa triestina - ZTT. Bella perché racchiude due percorsi poetici intensi. Cominciamo da Mermolja, che i lettori del Novi Matajur conoscono per la sua rubrica settimanale “Zeleni listi” e per altri scritti. Sloveno di Gorizia, si è formato intellettualmente a Lubiana. Con i suoi saggi o con la semplice espressione dei suoi pensieri, ha sempre dimostrato una visione aperta, disponibile, però mai dogmatica rispetto agli e-venti che interessano la comunità slovena in Italia, ma non solo quella. La sua è stata, a partire dalle prime raccolte degli anni Settanta, una scrittura scarna, rivolta al privato dove il privato è essenzialmente metafora del mondo. Il suo è “un minimalismo impegnato”, come ricorda nella sua bella introduzione all’autore Miran Košuta. Un esempio da “L’immagine televisiva”: “Sto chiuso nella / mia buia gabbia: / a Si avvicinano i termini per la scadenza della domanda di partecipazione al concorso dialettale sloveno “Naš domaci jzik -La nostra lingua materna”, iniziativa voluta anche quest’anno dall’amministrazione comunale di S. Pietro al Natisone allo scopo di mantenere, divulgare e valorizzare la lingua parlata nelle Valli del Natisone, Valli del ' Torre, Val Resia e Val Canale. Si tratta di un appuntamento ormai tradizionale, grazie al quale bambini, ragazzi, uomini Ace Mermolja e, sotto, Marij Cuk pezzi sparpagliati qua e là, / come la bicicletta di mio figlio”. Marij Cuk, triestino, è oggi uno dei volti del telegiornale sloveno della Rai. Autore anche di pièce teatrali, ha, al pari di Mermolja, una lunga militanza nel mondo della lirica poetica. Il suo è sempre stato un tocco tragico e ironico allo stesso tempo, disilluso e appassiona-to, con qualche riferi-mento alla poesia di Kosovel e alla poesia slovena del Novecento in generale. Un verso spesso breve, quasi sospeso, un’angoscia mascherata che si riesce appena a percepire. Così scrive Cuk nella lirica “Lo sbaglio”: “Ci siamo versati troppe parole. / Torbide, tristi e taglienti / come l’acre ■h. aria che odora di ghiaccio”. Per entrambi i poeti si tratta della prima antologia anche in lingua italiana. Sicuramente un bell’approdo, che meriterebbe di trovare soddisfazione anche in altri lidi, con un risalto non solo locale ma nazionale e intemazionale. (m.o.) Adrijan Rustja Režiserja in igralca Adrija-na Rustjo poznajo tudi beneški ljubitelji gledališča. V Benečiji je namreč nastopal z raznimi igrami in režiral predstave Beneškega gledališča. V petek, 9. januarja letos je Rustja slavil v tržaškem Kulturnem domu svojo 40-letni-co gledališkega dela. V resnici je pričel delati pred 44 leti, pred tem pa je študiral na igralski akademiji v Ljubljani in to kmalu po vojni. Kot je v gledališčih navada, je vodstvo Slovenskega stalnega gledališča ob 40-le-tnici še enkrat zaupalo Adri-janu Rustji režijo predstave. Slo je za igro sodobnega tržaškega avtorja Furia Bordona "Zadnje lune". To delo je prvi igral sloviti Marcello Mastro-ianni. Rustja je igro prvič predstavil v slovenščini in to kot režiser in protagonist. Gre za zgodbo o ostarelem profesorju, ki zapusti domačo hišo in odide v dom za ostarele. V to ga "prepriča" tudi sin, ki ima ob ženi še dva sinova-vnuka in potrebuje zase še očetovo sobo. Upokojenec se tako srečuje z bridko usodo starostnika in mnogimi spomini, med katerimi je spomin na ženo, ki je umrla v cvetu svoje lepote in ženskosti. Po lepi predstavi so Rustji čestitali predsednik SSG Fili-bert Benedetič, ravnatelj Marijan Kravos in dolgoletni kolega Alojz Milič. Slavljenca pa so pozdravili tudi člani in delavci gledališča ter številno občinstvo, ki je sledilo premieri Zadnjih lun. Adrijan Rustja je v gledališkem listu zapisal nekaj osebnih podatkov, v teh dneh pa je izdal tudi obširnejšo avto- II concorso dialettale sloveno è organizzato dal Comune di S. Pietro C’è tempo ancora fino al 31 gennaio per partecipare al “Naš domači jzik” e donne, oltre a gruppi ed a cori, si sono espressi nel dialetto sloveno delle nostre vallate, mettendo in evidenzia la ricchezza di una lingua, le sue numerose varianti, il suono che essa produce. Al concorso, che è orale, possono partecipare tutti i cittadini che conoscono il dialetto sloveno o vogliono esprimersi nella lingua locale. La domanda di partecipazione deve pervenire aU’ufficio di segreteria del Comune di S. Pietro entro il 31 gennaio 2004 e deve contenere l’indicazione del titolo o la descrizione del tema elaborato per il concorso, oltre alle generalità del partecipante o dei grup- pi partecipanti. Sono state istituite tre sezioni (lino ai 20 anni, oltre i 20 anni, gruppi) con assegnazione di premi in denaro ai primi tre classificati. Il concorso si svolgerà presso la sede comunale di S. Pietro al Natisone venerdì 13 febbraio alle 20. 40-letnica dela v gledališču biografsko knjigo spominov. Za odhod iz Trsta v Ljubljano na Akademijo za igralsko umetnost oddelek za režijo je Adrijana prepričal pokojni režiser Jože Babič, ki je bil po vojni in nato še dolga leta sloviti umetniški vodja in režiser Slovenskega narodnega gledališča v Trstu. Bila so to leta, ko je bilo potrebno za odhod v Slovenijo oziroma Jugoslavijo veliko potrdil, dokumentov in vizumov. Bil je to čas železne zavese med državama, ko meja ni bila ‘ zgolj formalnost pred izbrisom. V sezoni 1957/58 je Rustja kot študent asistiral Babiču pri postavitvi igre Eugena O'Neilla Strast pod bresti. Babič je med prvimi slovenskimi režiserji prav v Trstu pričel uprizarjati sodobne svetovne avtorje in s tem prelomil obdobje socialističnega realizma. Za Rustjo pa se je pričela dolga režiserska in igralska pot. Tako je Rustja o sebi napisal: " Dokazati hočem, daje bila vizija Jožeta Babiča povsem upravičena. Po njegovih načrtih sem postal režiser, zaradi maloštevilnega ansambla pa tudi igralec našega zamejskega gledališča. Sem tako prvi in edini slovenski igralec in režiser, ki je zaključil gledališko pot v tej Ustanovi (v SSG)". Nemogoče nam je našteti vse režije in igralske vloge, ki jih je Adrijan Rustja opravil v okviru Slovenskega stalnega gledališča. Srečal se je z najpomembnejšimi slovenskimi, italijanskimi in svetovnimi dramatiki. Leta 1960 je postal redni član Slovenskega gledališča v Trstu, od leta 1963 je redno vsako sezono nastopal kot režiser iq igralec. Leta 2000 je odigral svojo 40 se- zono in dosegel upokojitev. Veliko je igral za slovenski tržaški radio, redno je pomagal ljubiteljskim gledališčem in režiral veliko predstav v okolici Trsta in tudi v Benečiji. Tudi po upokojitvi ni odnehal. Redno sodeluje s SSG, deluje v skupini Popotni komedijanti, dela za radio in še nadalje pomaga amaterskim gledališčem s svojimi nasveti. Zato mu tudi Novi Matajur in beneški ljubitelji gledališča voščimo še veliko ustvarjalnih let. (ma) Avion Travel al Ristori Approda a Cividale la Piccola orchestra A-vion Travel, uno dei gruppi italiani più apprezzati da chi ama la musica buona e raffinata. L’appuntamento è al teatro Ristori, venerdì 30 gennaio alle 20.45. Conosciuta soprattutto dopo la vittoria al festival di Sanremo nel 2000 con il brano "Sentimento”, la formazione casertana è nata nel 1980 ed è stata scoperta da Caterina Caselli. Dello scorso anno è l’ultimo album “Poco mossi gli altri bacini”, frutto della collaborazione della band con il produttore Pasquale Minieri. L'album, che segna un’ulteriore svolta nel percorso musicale della Piccola orchestra Avion Travel, contiene per la prima volta anche voci femminili: Peppe Servillo duetta con Elisa e la stessa Caselli. Naši paglavci Ivan Trinko ZIMSKI VEČER - 3 Ko sem bil že precej doli, sem se nekoliko umiril; ustavil sem se in se prav pošteno °ddahnil. Pa glej vraga! Ali h ne zagledam v rečanskih §orah, tam pri Kanalcu, žive ^či, potem dve, tri, deset, sto, ki so se hitro premikale 'tt križale in tekle doli po rebru sem proti! - Jejzus! - sem Vzkliknil - bolovantarji gre- do! - Takoj sem spoznal nevarnost in se spustil v obupen beg. - Ce me dobijo na križpotu, me raztrgajo! - sem mislil. “Kaj so bolovantarji?” vpraša Ciril. “Vidiš, bolovantarji so taki ljudje, da Bog pomagaj! Čarovniki so. Zbirajo se ponoči na križpotih. Ce dobijo kakega krščana, ga raztrgajo, snedo, ogoljene kosti pa v zrak mečejo in se z njimi igrajo...” “Ali hodijo tudi podnevi?” vpraša Rezika. “Podnevi ne smejo. - No torej, bal sem se križpota. Vsi veste, kjer se pot iz Ce-plešišč do Mašere križa z jevško. Kakih dvesto metrov sem imel še do nje. Ti hudiči pa tečejo tako hitro, da so prej, nego se ogledneš, že okoli tebe. - Čakaj, pa me ne boš, hudičevo seme! - sem rekel in jo prerezal v stran na desno proti mašerovskih senožetim in doli, kamor je prišlo. Sam ne vem, ne kako, ne kodi sem prišel v Kraše, zopet na pravo pot. Priporočil sem se vsem vernim dušam in letel le naprej. Pot mi je curkoma lil od čela. Kmalu sem bil v Hlevencah. Pri Jelinih so psi hudo lajali; gotovo so slutili nekaj. Od sv. Ivana pa je zadonela enajsta. Ni mi dalo srce, da bi bil šel po široki cesti, koder nosijo mrliče v jamo, pa sem jo ma- hnil za Gabrom čez Mera. V desetih minutah sem bil že pri koritu in potem kmalu doma ves moker in truden, pa tudi vesel, da sem pri ljudeh in da se mi ni zgodilo kaj hujšega.” Tako je povedal svojo zgodbo Miha. Otroci so z odprtimi usti zijali vanj in zastrašeni molčali. “Grozno si pa rfcs povedal, Miha! Kdo ti jo bo veroval? Opit si bil. Kročev vipavec te je dobro natrkal; kar iskre so se ti delale pred očmi,” reče Zef. “Veš, kaj ti povem? Kar sem videl, sem videl, vipavec gori ali doli. Ponoči ne hodim nikoli sam po oni poti. In čeprav ne veruješ, strah me je bilo kljub temu.” “To pa si dobro povedal; strah te je bilo kljub temu. No, seveda te je bilo, ker si neumen.” “Povej pa ti svojo, ker si modrijan.” “Povem tudi jaz svojo; povem, kako je mene strašilo.” “Aha, tudi tebe je strašilo; tudi ti si neumen.” “Ce je tebe, lahko straši tudi mene; ni izbirčno.” “No, no! Povejte že, povejte!” so vpili otroci. - gre naprej - novi matajur Četrtek, 15. januarja 2004 4 10. januarja je v Trstu umrl prof. Martin Jevnikar Odšel je profesor z veliko začetnico Aktualno fe Profesor Martin Jevnikar ZELENI LISTI Ace Mermol1 a Novi plemiči na mednarodni ravni V soboto, 10. januarja je v Trstu v visoki starosti umrl profesor Martin Jevnikar. Rodil se je na Dolenjskem v Spodnjem Brezovem 1. maja 1913. Študiral je v Ljubljani. Po vojni pa je prišel v Italijo in Trst. Nostrificiral je diplomo ter doktoriral v Rimu. Bil je med vodilnimi obnovitelji slovenskega šolstva na Tržaškem in Goriškem. Takrat smo Slovenci v Italiji prviC dobili višjo šolo, prof. Jevnikar pa je zanjo pisal učbenike (literarno zgodovino, slovnico s Kacinom itd.) in priročnike. Bil je urednik danes že legendarnih Literarnih vaj, ki so pomenile odskoCno desko za mnoge danes uveljavljene slovenske pisatelje iz zamejstva. Prof. Jevnikar je redno spremljal izid slovenskih knjig v zamejstvu in zdomstvu. Neutrudno je profesor Martin Jevnikar objavljal ocene na kulturnih programih slovenskega tržaškega radia, kjer je bil eden izmed vodilnih sodelavcev. Prav za radio je prevajal svetovne in italijanske dramatike. Mnoge izmed njih je odigral Radijski oder. Pisal je v tržaško revijo Mladika in sodeloval tudi v Trinkovem koledarju. Njegovo najveCje delo ostaja Primorski biografski leksikon, ki ga je prevzel po smrti msgr. Klinca. Objavil pa je tudi veC samostojnih jezikoslovnih in literarno- zgodovinskih del. Pisal je o slovenskih klasikih, o Finžgarju, Slomšku, Silvinu Sardenku in seveda o JurCi-Cu, Erjavcu in drugih. Med tolikimi naj omenimo študijo “Jezik Ivana Trinka v Poezijah in Naših paglavcih” (1979). Martin Jevnikar je bil torej profesor na tržaški gimnaziji, nato je poučeval slovenščino na Univerzi v Padovi. Od leta 1972 je postal stalni profesor slovenskega jezika in književnosti na Fakulteti za tuje jezike in literature v Vidmu. Vzgojil je tako generacije slavistov in prevajalcev. OdloCno je pripomogel prav k razvoju slovenistike na videmski univerzi. Prof. Martin Jevnikar pa ni bil samo pedagog, literarni zgodovinar in slavist. Angažiran je bil tudi v kul- turno-politiCnem življenju. Sodeloval je pri Slovenski prosveti, bil je med ustanovitelji Društva slovenskih izobražencev. V tem okviru je bil med pobudniki literarne nagrade Vstajenje. Z njemu značilno strpnostjo je sodeloval pri prirejanju študijskih dnevov Draga. Tudi v Časih ideoloških sporov je prof. Martin Jevnikar ohranjal vezi med Slovenci v zamejstvu, v zdomstvu in v matični Sloveniji. Ze s svojimi spisi je opozarjal na dela in osebnosti, ki bi jih drugače ideologija zasenčila. Nedvomno je s prof. Martinom Jevnikarjem odšel eden izmed najpomembnejših kulturnih delavcev in intelektualcev slovenske manjšine v Italiji. Predvsem pa je odšel profesor z veliko zaCetnico, ki je vzgojil generacije Slovencev, (ma) Besedi, kot sta evroskepti-cizem in antiglobalizacija, imata smisel le, če pomenita kritiko procesov, ki so v teku. Preprost odklon globalizacije ali evrospkega združevanja privedeta le do lokalpa-triotskih pojavov à la Haider in Bossi. Kritika pa je potrebna, saj je sprejemanje danosti ne-tvorno. Dejstvo je namreč, da so nekatere šibkejše države pa tudi politične sile in gospodarski subjekti sprejeli misel, da je v danosti najbolje sesti na vlak močnejšega in čakati. Morda bo komu le uspelo prisesti v vagon prve kategorije. To so iluzije. Lucidno kritiko do sodobnih sistemov je opravljal tudi pred dnevi umrli italijanski filozof Norberto Bobbio. Med drugim je opozarjal, da ima danes denar moč, kot je ni imel še nikoli. Ugovarjali bi mu lahko, da je Marx napisal Kapital, da je slovenski pesnik France Prešeren očital ljubljanskemu meščanstvu, da šteje le denarje in mu ni mar ne za narod in ne za kulturo, ali pa bi povzeli ljudski pregovor, ki pravi, da je “denar sveta vladar". V resnici nikoli ni bilo tako, da so lahko krojili splošno družbeno politiko bankirji in gospodarski monopolisti, kot se to dogaja v času globalizacije in tudi evropskega združevanja. Afera Parmalat je poučna tudi s tega vidika. Res je, da so o dolgovih družbe molčali upravni sveti, revizorji in drugi kontrolni organi. Prav tako pa je res, da so večino vrednostnih papirjev, ki so prizadeli navadne ljudi ter dolgove, ki so prizadeli delavce, izdale oziroma prodale na tržišču ameriške banke in nemška. Italijanski bančni zavodi so bili soudeleženi v manjši meri. Prav tako so pozitivne ocene o Parmalatu podpisovali ameriški in ne le italijanski ugledni analisti ter za to usposobljene družbe in banke. Človek ima vtis, da so se svetovni finančni velikani poslužili Parmalata za mnogo večje špekulacije, kot je bila italijanska tovarna sploh vredna. Drugo vprašanje je, da se to ni moglo dogajati brez vednosti in pristanka Tanzija in njegovih sodelavcev. Prevara pa je bila tipično nadnacionalna in ne le italijanska. Ob domačih so tuje roke krepko segle v italijanske žepe in napravile škodo, ki jo bodo plačali vsi Italijani (številka 0.8 državnega bruto dohodka ni zanemarljiva). V zadnjih Zelenih listih sem že omenil pomanjkanje nacionalne in nadnacionalne kontrole. Danes bi rad izpostavil kritiko tistih globaliza-cijskih procesov in tokov, ki bežijo zakonom, kontroli in sami politiki, ker jo celo nadzorujejo. To je bistveno vprašanje tudi za Slovenijo, ki stopa v Evropo. Namesto, da bi se v Sloveniji ukvarjali z mošejami, izbrisanimi in s podobnimi zadevami, ki kažejo na določeno tujemrzniš-tvo dela slovenskega naroda in njegove politike, naj bi ljudem prikazovali nevarnosti, ki sem jih omenil. Zal so prevelika središča denarja in gospodarske moči v teh letih in mesecih jasno dokazala, da jih ne zaustavijo ne zakoni in ne politika. Kaj se lahko zgodi, če v majhne države, kot je Slovenija, butnejo valovi špekulativnega denarja, ki so v Italiji dodobra skazili mleko? Ni prav v tej možnosti največja nevarnost, da šibkejše države izgubijo svojo materialno ter nato politično in kulturno suverenost? Ni skrivnost, da imajo veliki zasebni kapitali moč, da neko Slovenijo “odkupijo". Prav zato je pomembna kritika tako globalizacije kot nekaterih nezdravih procesov v evropskem združevanju. Misel, da se lahko prikupiš Washingtonu in Bruslju, in ti gre potem vse po olju, je napačna. Obstajajo namreč središča moči, ki lahko pogojujejo tako Bruselj kot Washington ter se na mednarodni ravni obnašajo kot nekdanji plemiči, ki so na svojih posestih sami narekovali zakone in si jemali pravice po lastni volji. Tudi majhne države ne morejo tolerirati “ius prime noctis”. Zato je nespametno, če majhne države z realizmom revnih sprejemajo dano. Tudi njihov interes je, da se aktivno zavzemajo za mednarodna pravila in kontrole ter da trmasto čuvajo tiste svoje gospodarske, politične in kulturne stebre, ki so bistveni za državotvornost in suverenost. Alternativa je hlapčevstvo: ne državam, kot nekoč, ampak zasebnim mednarodnim družbam. Pismo našemu uredništvu Položaj je kritičen, obedan vič ne bran, kar je našega Položaj je kritičen. Gremo nazaj, namest napri. Dva zakona za Slovienje (38/2001, 482/1999), deželna vlada, predsednik in podpredsednik deželenega sveta parja-telji, pet slovenskih deželnih svetniku in ne štiejmo ki drugega. Prepričani smo bli de, kon-Cno, je paršu cajt za pobierat. Zatuo velika Cuda za tisto cvarcjo, ki so jo skuhali naši gospodje župani na svetu komprenzorija Terskih, Nadi-ški dolin in Brd, kar so odobril novi statut. Pa Ce pogledata, ka se je zgodilo tele zadnje lieta, se nie glih niC za Čudit. Na Komprenzoriju smo imiel dvie izbire, adno buojš ku te drugo; al napravt pametni statut, al pa pošijat damu telo upravo, ki vemo lepuo odkod in kuo je paršla. Samua Sedola (dol klabuk pred telim gaspuodom iz Ti-pane! Isti studenec pre Artura Blasutto) je imel kuražo glasovati pruot tistemu nespodobnemu statutu. In je poviedu tud druge pametne reci, ki zgleda tele lieta nieso imiele velikega uspeha. Se ne more ponucat dol nà ravnini tisti denar, ki je bil dan za gorske kraje. Presenečeni in razdraženi, za kar se je zgodilo, sada bi ti- el dat krivdo usega Marseu in njega družbi. Bodimo resni: oni so napravli svojo funkcijo ob bielem dnevu. Oni se nieso ganil za milimeter od svoje poti. Oni. Mi pa sanjamo. "Vogliamoci bene", "E' arrivato il tempo di vivere in pace", "Rispettiamoci", "Isoliamo i mestatori, gli estremisti". Pru lepe besiede. In Ce ne hitimo, hitimo, po teli pot "se izolirata" pravijo. In vierjemo. Nismo izolirani, smo integrirani. Koga briga Ce tle, u gorah, nobedan ne guori vic po slo-viensko, nobedan ne bran kar je naše. Tela blata se pita Ze dosti Casa in ima veliko dielucu. Ampa jih je nimar vic tistih, ki so zaskrbljeni, zastrašeni. V grmiški občini smo imiel dvojezične table Ze petnajst li-et od tega. Naši "amici" so jih arstukli in pofarbali. Nie korlo ku an par taužint euro za jih diet na mest. Čakajo šele. GAL in Gorska skupnost, z blagoslovom grmiškega župana - veCina "di centro sini- stra"! - so dal vic ku 140.000.000 lir za kulturo Gr-miške občine. Komu? Postaji Topolove, ali društvu ReCan ali kajšnemu drugemu, ki se bore za slovenski jizik in kulturo? Ne, novim resnim kul-turnikam, ki rastejo okoli "Friuli orientale". Živijo. Ankrat smo miei mlekarin-co du Ažli, ankrat. Slovienj ne samuo so jo zgubili, muorajo tud plaCuvat slane duge za njo! In sada, z našin dnarjan bojo zidal no drugo, ki bo last drugih. Pa duo ima kuražo kritizirati tajšno sodelovanje Čedad - Benečija? Konzorcij Arengo. Naše občine so ble nastvale tel konzorcij za podpriet beneCanski turizem. Donas ga vodi Cedaj-ski podžupan. NiC ni napravu za slovenske vasi, pa je šar- manten Človek. In takuo napri. Je nanucno kričati na naše župane, Ce naša skupnost nima enega cilja, resne strategije. Zupani so zapuščeni na cedilu. Koordinament naših krovnih organizacij je šibak, ni jasnih in javnih toCk. Za kar se tiCe povezave z lokalnimi pravnimi osebami, Dežela nam je bla "šenkala" gratis eno zlato strukturo: "assemblea degli eletti di lingua slovena". Kajšno uspešno funkcijo je mogla miet v telim nesreCnin trenutku! Na splošno tel sviet more bit povezovalna nit med krovnimi organizacijami in lokalnimi javnim svetom. Ce ne? Fabio Bonini Občinski seznam "Garmak" CARTELLE PAZZE ? Il Ministero delle Finanze sta spedendo in questi giorni una moltitudine di cartelle e-sattoriali per il mancato pagamento di tributi vari quali 1RPEF, INPS, BOLLI AUTO, ecc. Non sempre gli importi sono dovuti! Capita spesso che pagamenti già effettuati siano misteriosamente scomparsi dai terminali delle agenzie delle entrate. Cosa fare? Con- servare scrupolosamente le ricevute dei pagamenti per almeno 5 anni e non precipitarsi a pagare la sanzione in posta in preda al panico ma far sempre controllare le cartelle da specialisti del settore. Gli uffici della Servis d.zo.j. s.r.l. sono a vostra disposizione. AUTOLIQUIDAZIONE INA1L 2004 Il 16 febbraio è il termine per la regolazione del proprio premio INAIL. Per affrontare tale adempimento l’Istituto sta spedendo in questi giorni le basi di calcolo. I nostri uffici sono a disposizione per la compilazione e l’invio telematico dell’autoli-quidazione. FINANZIARIA 2004 Molte sono le novità introdotte dalla Legge 350, del 24.12.2003, conosciuta meglio come Legge Finanziaria per il 2004. Una delle principali è il CONCORDATO PREVENTIVO che consente di definire a priori la propria posizione per gli anni 2003 c 2004 evitando contenziosi con il Fisco e consentendo in determinati casi un risparmio fiscale e previdenziale. Per un approfondimento delle tematiche si consiglia di telefonare per appuntamenti. Roberto Cedron SERVIS D.ZO.J. S.R.L.tel. + fax: 0432730153 e-mail: serviscividale@servis.it SLOVENSKO DEŽELNO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE UNIONE REGIONALE ECONOMICA SLOVENA sede ni Cividale tel. 0432-730153 četrtek, 15. januarja 2004 Ob koncu leta proslavili 20-letnico KD Rozajanski dum V Reziji praznik kulture in jezika Leto 2003 so v Reziji zaključili z lepo kulturno manifestacijo. V prostorih Parka Juljiskih Predalp na Ravanci so v soboto, 27. decembra odprli razstavo stenskih koledarjev “Il lunari fat in Cjargne”. Gre za pobudo, ki se iz leta v leto ponavlja v raznih občinah v Kamiji. Prvič je bila v Reziji, ki s svojim “kolindrinom” že nekaj let sodeluje na manifestaciji. Na razstavi je bil tudi otroški koledar, ki ga je letos izdala Zadruga Novi Matajur oz. otroška revija Galeb. Bila je bogata razstava, kar potrjuje dejstvo, da se izdaja koledarjev množi in vse več je uprav, ustanov, šol ali neformalnih skupin, ki se odločijo za izdajo svojega koledarja z močnim “krajevnim” pečatom. Otvoritev je bila priložnost za poudarek na izrednem kulturnem bogastvu videmske pokrajine in predvsem zelo prisrčna, kot je dejala Luigia Negro, predsednica kulturnega društva Rozajanski dum, saj so na otvoritvi prišli do izraza vsi govori videmske pokrajine, ob različicah furlanščine še nemški govor iz Zahra ter terski in rezijanski dialekt. Naslednji dan so na Ravanci praznovali 20 let življenja in delovanja kulturnega društva Rozajanski dum (o tem pišemo na drugem mestu). S pomočjo e-lektronskih sredstev so prikazali prehojeno pot in u-gotovili, da je bilo res dosti narejenega za rast in afirmacijo rezijanskega jezika in kulture doma in po svetu. Dosti je bilo manifestacij, srečanj, predstavitev. Se posebej zahtevno in hvalevredno je bilo delo društva v so- delovanju s šolami in v šolskih prostorih v prepričanju, da se bosta bogata rezijanska tradicija in rezijanščina ohranili le, če bosta ostali živi pri najmlajših. Drug pomemben korak naprej je postopna o-svojitev rezijanske pisane besede, ki se vse bolj širi in je nedvomno dodatno sredstvo za ovrednotenje in ohranjanje jezika in izročila. Zelo pozitivno se je tudi začelo novo leto. Izšla je namreč knjiga pesmi Silvane Paletti “Rezijanska srčna govorica”, ki jo bodo prihodni teden predstavili v Ljubljani. 5 Dela Marka Predana tudi na Koroškem V petek, 16. januarja bo v Ziljski dolini na Koroškem večer posvečen kulturnemu snovanju Beneške Slovenije. V prostorih hotela Alte Post (Stara pošta) na Ziljski Bistrici bo ob 19. uri otvoritev razstave del kiparja Marka Predana, ki jo je uredila Mi-chela Predan. Dela beneškega kiparja, ki je živel in ustvarjal v Belgiji, so najprej predstavili v rojstni vasi v Kravarju, nato v Izšla zbirka pesnice Silvane Paletti V petek, 16. januarja bodo ob 12. uri v prostorih Društva slovenskih pisateljev v Ljubljani, Tomšičeva 12, predstavili pesniško zbirko rezijanske pesnice Silvane Paletti. Zbirka ima trojezičen naslov “Rozajanski serčni romonenj - La lingua resi-ana del cuore - Rezijanska srena govorica”. Tudi celotna knjiga je trojezična, oziroma v rezijanskem narečju, v prevodu v knjižno slovenščino in v italijanskem prevodu. Nekatere pesmi so tudi v furlanskem jeziku. Spremljajo jo besedila Monike Kropej, Roberta Dapita in Vincenza Oriole-sa. Zbirko pa je zbral in uredil Roberto Dapit. Pesniška zbirka, ki jo bosta v Ljubljani predstavila Roberto Dapit in Vi- Pesnica iz Rezije Silvana Paletti cenzo Orioles, predsednik videmskega mednarodnega centra za večjezičnost, prinaša pesmi, ki so se rodile sredi rožnatih in sončnih dolin pod goro Kanin. V sebi nosijo glas trde rezijanske zemlje ter misli in čustva njenih ljudi. Izid pesmi bo razkril globoko doživet rezijanski svet. Na predstavitvi bo o svojem delu spregovorila tudi sama pesnica Silvana Paletti. Pesniško zbirko je izdala založba ZRC v sodelovanju z Mednarodnim centrom za večjezičnost Univerze v Vidmu in z Inštitutom za slovensko narodopisje ZRC SAZU. Gre vsekakor za pomemben dogodek, ki ga velja zabeležiti, saj je Rezija s svojimi pesniki in jezikom darovala slovenski književnosti marsikateri biserček. Beneški galeriji v Spetru. Julija letos sta jo kulturno društvo Ivan Trinko in Slovensko kulturno središče Planika priredili v Kanalski dolini, in to na šestih različnih lokacijah in je doživela precejšen odmev. Zato sta se prireditelja odločila, da bosta dela Predana predstavila tudi v Ziljski dolini. Kot soorganizator je pristopilo k pobudi prosvetno društvo Zila in kot rečeno v petek bo slovesna otvoritev. Petkov kulturni večer v Ziljski Bistrici bo tudi priložnost za razgovor o kulturni in politični stvarnosti Slovencev na Videmskem. Predstavili bodo namreč še Trinkov koledar 2004, ki je posvečen vstopu Slovenije v Evropsko unijo in čezmejnim odnosom ter sodelovanju na italijan-sko-slovenski meji. Rozajanski Dum, un bilancio positivo per vent’anni di attività Domenica 28 dicembre presso il centro culturale “Ta Rozajanska Kulturska Hiša” di Prato, il circolo culturale resiano “Rozajanski Dum” ha festeggiato vent’anni di intensa attività. Il lavoro svolto è stato illustrato con l’ausilio di una presentazione multimediale, è stato così fatto un resoconto dettagliato delle manifestazioni organizzate e delle varie attività rivolte, oltre che ai propri soci, a favore della cultura resiana e della comunità resiana. Il circolo è stato costituito ufficialmente il 23 novembre del 1983 per volontà di operatori e cultori locali. Primo presidente è stato il compianto Aldo Madotto autore, tra l’altro, di numerose pubblicazioni su Resia e la sua storia. Per alcuni anni è stato presieduto da Renato Quaglia e, dal 1991, da Luigia Negro. Vari i settori in cui il circolo ha operato: dalle lezioni di cultura resiana nelle scuole ai corsi di resiano per adulti, dalle mostre e rassegne alle pubblicazioni, dagli incontri con i Resiani fuori Resia a presentazioni di libri ed incontri con studiosi. Fin dalla sua nascita, gli a-derenti al circolo sono stati numerosi, sia della valle che fuori valle, uniti dal comune intento di mantenere, valorizzare e salvaguardare il patrimonio tradizionale e culturale della Val Resia. Ciò attraverso le numerose iniziative proposte. Di importanza fondamentale è stata l’attività nelle scuole locali, elementari e medie, per le quali sono stati coinvolti, oltre che operatori ed associazioni culturali locali anche insigni professori: dal professore Giampaolo Gri a Milko Matičetov, da Bruno Rossi alla dottoressa Deborah Puccio ed altri ancora. Ha promosso dieci edizioni del concorso dialettale resiano con il quale i bambini hanno partecipato con composizioni, temi e disegni. Sempre rivolte ai bambini, per diversi anni, sono state organizzate le Settimane del Racconto in collaborazione anche con la nota cooperativa Damatrà, riproponendo molte delle fiabe e favole resiane. Ha sempre sostenuto anche la realizzazione della ortografia resiana e della grammatica realizzata del professor Han Steenwijk dell’Università di Padova nella consapevolezza che sia importante fissare sia un’unica scrittura, che comunque rispetti anche le singole varianti locali e, soprattutto, una grammatica. Per ciò è organizzatore da alcuni anni, insieme anche con il Comune di Resia ed il Centro Internazionale sul Plurilinguismo dell’Università di Udine, del corso di resiano destinato agli adulti in particolare agli insegnanti che curano le lezioni di resiano nelle scuole e dipendenti pubblici. Dal 1986 organizza, in occasione della principale manifestazione resiana, la Smarna Miša, una mostra tematica. In particolare per dieci anni ha promosso la rassegna “Una Finestra sul Futuro” con la quale sono stati presentati i lavori di diverse decine di resiani: dai lavori in legno, alla ceramica, dalla fotografia alle pubblicazioni. Tra le pubblicazioni vanno ricordati i calendari resiani: le prime tre edizioni sono state curate da Silvana Paletti, socia fondatrice del circolo, poi, dal 1992, hanno dato il loro apporto anche altri componenti del circolo. Con i calendari sono stati proposti numerosi canti, filastrocche, descrizione di tradizioni, poesie sempre accompagnati da immagini, anche storiche, della valle. Singolare anche l’elenco telefonico resiano, realizzato su idea di Vittorio Di Lenar-do, con il quale vengono riproposti per ogni utente il nome in resiano del casato e quello della località ove si trova l’abitazione. Ha promosso incontri con i Resiani residenti fuori valle sia in Friuli che in Lombardia. Tra gli incontri culturali si ricordano quelli organizzati in occasione della ricorrenza dell’ottantesimo anniversario della nascita di Aldo Madotto con le relazioni del prof. Giovanni Frau sui dialetti del Friuli, del prof. Giorgio Zif-fer sulle migrazioni dei popoli slavi, del prof. Roberto Dapit sulla storia e la cultura di Resia nella toponomastica e del linguista Matej Sekli sulla posizione del resiano nella grande famiglia delle lingue slave. Organizza da alcuni anni anche gite, in particolare in Slovenia, in luoghi frequentati dai resiani fin dal passato, come il noto santuario di Bre-zije, meta, un tempo, di pellegrini resiani che colà giungevano, naturalmente, a piedi ed in altre località ancora ove resiani hanno lavorato e risieduto svolgendo per lo più il mestiere dell’arrotino e commerciante. Numerose altre iniziative hanno impegnato in particolare i componenti del direttivo che in tutti questi anni hanno lavorato per raggiungere gli obiettivi fissati dai soci fondatori. Il lavoro è stato possibile grazie anche e soprattutto ai contributi di soci, di privati e di enti pubblici in particolare il Comune di Resia e la Provincia di Udine. Il ventennale è stata un’occasione per tirare le somme ma anche per pensare al futuro. In questa ottica proprio in occasione dei vent’anni di attività il circolo ha sostenuto la messa in rete sul sito di Resia. resianet.org, della trasmissione in resiano “Te rozajanski glas” in onda ogni sabato a mezzogiorno dalla sede regionale della Rai, dando così modo ai numerosi resiani sparsi per il mondo di sentire notizie, interviste, racconti ed altro ancora in resiano usufruendo dei moderni strumenti informatici. Luigia Negro 6 novi mata j ur________________________________________________________________________________________________________ , , v, ,, četrtek, 15. januarja 2004 N USI il UU1 C Chiara Fantig vive a Parigi ed è considerata una delle migliori al mondo nelia creazione di prodotti di cosmesi I colori ed i sogni di Chiara Non dimentica la casa dove è nata, a Pozzera: “Il mio sogno è riportare qui le mie valigie” Alcune modelle con i maquillage creati da Chiara Fantig, nella foto sotto il titolo Ascolti Chiara e pensi di ascoltare la storia di due persone. Una vive in una delle più belle città del mondo, u-na capitale europea, ha una bella famiglia, un lavoro che, piano piano, con più di qualche sacrificio, l’ha portata ad essere riconosciuta a livello intemazionale, nel suo settore. L’altra persona ha vissuto gran parte della sua vita a Pozzera, uno dei tanti paesini che formano il comune di Pul-fero, lassù, in una casa che a-pri una finestra o esci sul balcone e, con un po’ di fortuna, riesci a vedere il mare. Ci ha vissuto, con i genitori e con i fratelli, e considera quella la sua vera e unica casa. Indimenticabile, insostituibile. Ma Chiara Fantig è, ovviamente, una sola persona, che ha il dono di essere questo e quello: in giro per il mondo, con il suo lavoro, e nella sua Benecia, nella quale forse ritornerà. “Sono partita a 17 per Londra, volevo studiare le lingue - racconta Chiara - e lì è iniziata la mia vita professionale, nel 1986, nel settore del marketing finanziario. Subito dopo mi sono trasferita a Parigi dove, sempre in quel settore, in una grande struttura collaboravo alla realizzazione di studi e analisi finanziarie molto precise e di altissimo livello, per aiutare le società a scegliere e ad entrare nel mercato borsistico. Dopo un anno mi sono resa conto che digerirmi il Financial Times e le pagine dei quotidiani finanziari ogni giorno non faceva proprio per me, così grazie a Emmanuel, il mio fidanzato fotografo, ho iniziato a frequentare una scuola serale di trucco, scoprendo il mondo della moda”. Breve pausa, per spiegare che oggi Emmanuel è suo marito, padre dei suoi due bellissimi figli, Francesco e Matteo, nonché fratello di Anne Parillaud, l’attrice francese interprete tra le altre cose di u-na pellicola “cult” come “Nikita”. “Ho iniziato così a lavorare nel settore della moda, imparando dai più famosi truccatori del momento, da Terry per Yves Saint Laurent a Tom Pecheux per Sisheido. Ho partecipato, in dieci anni, alla preparazione di tantissime sfilate, di film pubblicitari, di servizi stampa femminili. Ho truccato personalità come Claudia Schiffer, Sting e sua moglie, Peter Gabriel, Catherine Deneuve, ma la lista sarebbe molto più lunga. Nel frattempo con altri corsi mi sono specializzata, e anche grazie a questo sono stata contattata da Nina Ricci, una linea di trucco di origini italiane riconosciuta e distribuita a livello mondiale, prossimamente anche in Italia. Oggi sono responsabile del consiglio colore e della scelta dei prodotti realizzati dai più grandi laboratori di cosmetica internazionale e quindi messi in vendita. Grazie al mio lavoro la linea di Nina Ricci ha vinto due tra i premi più importanti che “Sono partita a 17 anni per Londra, volevo studiare le lingue” avere un’esponente riconosciuta a livello mondiale. Ho girato tantissimo e ho visto tante terre, in questi anni: Sudafrica, Stati Uniti, A-merica Centrale, Russia, Tunisia, Spagna, Austria, Germania, Olanda, Canada, ma c’è un unico posto al mondo dove devo tornare tre o quattro volte all’anno per ricaricarmi di energia e di ispirazione: le Valli del Natisone, e in particolare Pozzera. E’ successo tutto perché sono nata e ho vissuto lì. Se sono riuscita a fare quanto ho fatto è stato grazie ai miei genitori, Antonio Fantig e Rina Birtig. Si sono lidati di me, del mio intuito, mi hanno trasmesso il coraggio di an- “Ho girato tantissi un unico posto devo tornare volte all’anno pe vengono assegnati nel campo cosmetico. In sostanza io creo i colori di rossetti, ombretti, fondotinta, ciprie, mascara, smalti, e scelgo i laboratori dove realizzarli. Per questo vado due volte all’anno in Giappone, ma vengo anche in Italia, i posti dove ci sono i laboratori più importanti. Creo e sviluppo prodotti di una linea di truc- co anche per lo stilista francese Ralph Kemp e per un’azienda svizzera che produce lenti a contatto, la Fresh Look. Sono l’unica italiana riconosciuta a livello intemazionale in questo settore. Ad u-na conferenza stampa con le maggiori testate femminili i-taliane, alcune giornaliste mi hanno detto di essere fiere di dare avanti, di credere in me e di non accettare la mediocrità nelle relazioni umane, nel lavoro e nella vita in generale. Sono andata via non perché non amavo questi posti, ma perché erano zone che non erano aiutate, non c’era supporto per chi voleva studiare, conoscere, non c’erano sbocchi professionali. Il legame con queste terre però mi ha dato tutto, mi ha dato soprattutto la forza. Ricordo ancora i miei primi passi a Pozzera, io mi sono impregnata di quei colori, di quella luce. Il lavoro che faccio ora a Parigi è il riassunto di questi momenti, da essi traggo l’ispirazione per creare nuovi colori e nuovi trucchi. Qui sono le mie radici, qui mi ricarico l’occhio. Sopra ogni cosa c’è la terra e la natura, forse un po’ dura, difficile, ma così ricca e profonda. Mi ritengo molto fortunata di essere nata nelle Valli. Per anni i miei genitori mi hanno visto tornare e ripartire, oggi non ci sono più, ed è la mia casa d’infanzia che vede e rivede le mie valigie partire e poi tornare”. Quella casa ha visto partire e tornare spesso anche altri due Fantig, il fratello Marino, che fa l’architetto d’interni a Londra, e la sorella Genny, che ha vissuto per molti anni in Germania prima di ristabilirsi in Friuli. Resta un sogno, uno fra tanti, ma forse il più bello: “Quello di riportare a Pozzera tutte le mie valigie e, come dice Sonia, la mia più cara cugina, riportarvi tutti i mie bauli e ridare a questa terra tutta l’attenzione e l’amore che merita”. Michele Obit četrtek, 15. januarja 2004 Paršle so na dan lepe freske Tihi nesebični sejalci protagonisti koledarja Trinkov koledar 2004 je posvečen vstopu Slovenije v EU in čezmejnim povezavam Trinkov tema prispevka Damjane Fortunate Črnilogarjeve, Karla Kafol predstavlja obnovljeno Kosmačevo domačijo, Julijan Strajnar glasbeno spremljavo plesa na Slovenskem. Na 230 straneh Trinkovega koledarja so torej zbrani pri-sveki 40. avtorjev. Uvodoma je seveda koledarski del, za katerega je poskrbela Lucia Trusgnach, pregled leta in kratko predstavitev delovanja kulturnega društva Ivan Trin-ko. Sveto Lucijo praznujemo na 13. dičemberja. V cierkvici, ki je nji posvečena gor v Barcah (Sauodnje) je bla maša za jo počastit v nediejo 14. Zbralo se je puno ljudi, paršli so iz sauonjske fare an iz drugih vasi. Vsi so mogli videt freske (affreschi) ki so paršli na dan, kar so cierkuco postroji/. Tele naše mikane cierkva, posajene po naših bregieh skrivajo zaries veliko bogatijo. Naša dužnuost je jih lepuo ohranit (foto M. Rosa Scuoch) Leto 2004 zaznamuje vstop Slovenije v Evropsko unijo. Prvega maja bo postala njena polnopravna članica in čeprav bo meja med nami dokončno izginila le čez nekaj časa, ko bo prost tudi pretok ljudi, so pričakovanja za ta zgodovinski dogodek velika. Tudi uredniki Trinkovega koledarja so se odločili, da posvetijo svojo pozornost evropski integraciji Slovenije vendar s posebnega zornega kota in sicer z ovrednotenjem dragocenega dela skupin, društev in posameznikov na eni in drugi strani meje, ki so že pred nekaj desetletij premoščali nezaupanje, gradili prijateljstvo in solidarnost. Gre za prizadevanja, ki so v marsičem ostala v senci, ti občutljivi in dalekovidni ljudje pa so bili “Tihi nesebični sejalci ga zbornika. V Trinkovčm koledarju 2004 se je tako zbralo kar nekaj zanimivih prispevkov, tudi osebno in čustveno obarvanih, kar je dokaz več, da so odnosi na slovensko-italijan-ski meji na Videmskem ne le uradni, a tudi človeško topli. V ta sklop sodijo prispevki Pietra della Mea in Roberte Silan, ki sta se na tečaju slovenskega jezika v Vidmu približala najprej jeziku nato slovenskemu kulturnemu in zgodovinskemu svetu, razmišljanja Jožice Strgar, ki opisuje svojo mejo na Idrijici in Luise Battistig, ki razmišlja o življenju v gorski vasici ter doživljanje Aldine De Stefano v Benečiji in Breginjskem kotu. Prva dva se navezujeta na preminulega predsednika društva Ivan Trinko Marina Vertovca, ki je gotovo bil eden od plodnih “sejalcev”, Prav tako je njemu posvečen prispevek Liliane Spinozzi Monai, ki izhaja iz zadnjih pobud za uveljavljanje furlan-Sčine (kongres v Ljubljani), hkrati ponuja zanimiva pričevanja prvih raziskovalcev slovanskega rodu, ki so prišli v Rezijo in Beneško Slovenijo. Sledita dva prispevka o Povezavah na športni ravni. Prvi izpod peresa Giuseppeja Pausse obravnava stike med strelskima društvoma Čedad ur Ljubljana, ki segajo v ko- kot pravi naslov letošnje- nec petdesetih let. Miha Obit je nato predstavil turnir v ba-lincanju, ki se nad trideset let odvija izmenično v Čedadu in Tolminu. Mreža odnosov se torej iz leta v leto krepi. O prijateljstvu med Benečijo in Lovrencem na Pohorju piše Anton Birtič, Vida Skvor, duša kulturnega snovanja v Breginjskem kotu, pa opisuje številne pobude, namenjene prvenstveno šolskim otrokom in mladim družinam, ki se že mnogo let ponavljajo med ljudmi Breginjskega kota, Terskih dolin in krajev ob Nadiži. V zborniku imajo seveda besedo tudi krajevni upravitelji, ki so se močno prizadevali za zbliževanje ljudi na meji. Gianni Osgnach, dva deli, ki sta bili razstavljeni v Hlodiču: stoli “Scomposta" in kompozicija skledic “Mojo” O tem pišejo Zdravko Likar v prispevku z naslovom “Kako smo mehčali mejo”, Edvin Svab in Giuseppe Firmino Marinig. Posebno zanimiv in razčlenjen je poseg Marka Marinčiča, ki je svoj pogled usmeril v bodočnost še zlasti na Goriškem, kjer bo najbolj vidno politično in simbolno dejanje podiranja zidka, ki ločuje Gorico in Novo Gorico. Marinčič opisuje čezmejne projekte, ki jih skušakjo uresničiti na Goriškem, v prvi vrsti goriško evroregijo, v kateri naj bi imela svoj prostor tudi Beneška Slovenija. V sklop ljudskega izročila in pripovedništva ter knjižnega ustvarjanja sodijo prispevki Marine Cernetig, Luigie Negro, Brune Balloch, Janeza Dolenca, Ane Zuzzi, Antonia Longhina - Livina in Viljema Cerna. Jernej Mlekuž, ki je dolgo raziskoval pojav izse-ljeništva pri nas, je objavil zanimiv intervju z beneških emigrantom. V Trinkovem koledarju so nato še prispevki o pouku slovenščine v Kanalski dolini (Nataša Komac), o Postaji Topolove (Moreno Miorelli in Miha Obit), o Turjevi jami - prazgodovinski vezi med Posočjem in Benečijo (Miha Mlinar, Martina Knavs), o Ivanu Trinku, Beneškemu Marbodu (Miran Košuta). Raimondo Cremonesi razmišlja o odporništvu ob meji, Rino Battocletti se spominja beneškega partizana Joška Ošnjaka, Branko Marušič obravnava pravni položaj Beneške Slovenije ob in po priključitvi k Italiji. Kmečko uporništvo na Tolminskem je Zbornik se zaključuje s slovensko bibliografijo, ki jo je tudi letos pripravila Ksenja Majovski iz Narodne in študijske knjižnice, Kot vsako leto ima tudi barvni likovni vložek. Letos se predstavlja Gianni Osgnach, 55-letni ustvarjalec iz Svetega Lenarta, ki pa živi in dela v Mantovi. Lani julija je imel lepo razstavo v grmiški občinski hiši z naslovom “... doma...” in od tam tudi predstavitev v koledarju, za katero je poskrbela Michela Predan. Osgnach se je v mladih letih približal slikarstvu, ker mu je bilo platno pretesno, se je nato posvetil ustvarjanju predmetov in je končno pristal na dizajnu in ustvarjanju pohištvenih elementov. Lep izbor le-teh je bil na ogled na grmiški Tastavi in sedaj je vključen še v Trinkov koledar. Tudi letos je torej kulturno društvo Ivan Trinko izdalo vsebinsko bogat zbornik, ki bo gotovo tudi v prihodnjih letih nadaljeval pričevanje o tihih nesebičnih sejalcih, (jn) doline 8 novi matajur Četrtek, 15. januarja 2004 Durante la messa sono stati ricordati i 30 anni di servizio pastorale di don Renzo Calligaro Una notte di Natale speciale per la comunità di Lusevera La notte di Natale è trascorsa a Lusevera in un clima di festa davvero speciale. La comunità dei fedeli ha infatti vissuto un duplice momento di festa ricordando anche i trent’anni di don Renzo Calligaro, spesi al servizio della comunità di Lusevera e Villanova delle Grotte. Nel corso della messa di mezzanotte a nome della comunità e al posto dell’omelia Igor Cerno ha letto questo “grazie” particolare a don Renzo. Terske «Un mucchietto di case di pietra addossate le une alle altre, vegliate da un’enorme chiesa, circondate da montagne: questo era lo scenario che si presentò agli occhi di don Renzo Calligaro trent’anni fa quando fu mandato giovanissimo a Lusevera, Bardo a compiere il suo servizio pastorale. Con molta probabilità il suo pensiero a quella vista fu analogo a quello di Izmail Sreznjevski, proveniente da Krakow, docente di slavistica presso l’Accademia Imperiale di Arti e Scienze di Pietroburgo che, nel 1841, munito di taccuino e penna aveva deciso di visitare le terre degli sloveni. Egli scrisse così: “Solamente la più dura necessità potrebbe aver costretto gli esseri umani a stanziarsi in queste gole. Massi enormi si accumulano gli uni sugli altri o per ripidi pendici o su pareti rocciose, il tutto fra stentatissima vegetazione di rovi e di sterpi. Collà non esistono valli simili a quelle di altre zone in cui l’uomo possa liberamente e per sua volontà sviluppare una qualsiasi economia agreste: egli deve raccogliere la misera zolla sulla ripida pendice e coltivarla, deve ritirarsi contro le rocce e nascondersi nei crepacci fra le pietre. Egli è costretto a vegliare sul suo povero campicello, lavorato con le proprie mani come sopra un’aiuola di fiori”. Ma quell'otto dicembre del 1973, don Renzo Calligaro probabilmente non sapeva che oltre ad un territorio difficile e tortuoso a Bardo a-vrebbe trovato anche una storia ed una cultura difficili e tormentate. Trascorse i suoi primi anni cercando di capire, analizzare e svolgere nei migliori dei modi il suo compito finché il terremoto del 1976 fracassò tutto. In quel periodo il “destino” guidato dal male gli riservò un processo. Fu assolto. Ma in questo periodo abbiamo avuto la fortuna di conoscere anche gente buona, intelligente, capace: gli amici di Bologna. Albi-gnasigo, di Genzano di Roma con don Bruno Iacobelli. Fu un periodo di lavoro ma anche di intense relazioni che non si sono logorate nel tempo. In quel periodo Renzo passò molti inverni in una gelida roulotte. Gi amici, infatti, si divertono a raccontare che in questa roulotte guai dimenticare il latte sul tavo- Don Renzo Calligaro z župnikom Stancarjem iz Podnanosa prvič mašuje v slovenskem jeziku Pobratenje med verniki iz Barda in Terske doline ter Vipavske doline lo, gelava, era meglio metterlo in frigo. E poi c’è stata la ricostruzione materiale: la chiesa nuova, il restauro dell’organo, la Via Crucis e la ricostruzione spirituale. Abbiamo voluto ricordare i tuoi trent’anni vissuti assieme a noi nella notte di Natale perché il Natale è il punto d’arrivo di una lunga storia, fatta di speranze e di sforzi di innumerevoli generazioni. Ed è anche il punto di partenza di un progetto nuovo. Non è la negazione del passato ma il suo sviluppo. Il mistero di Natale ci dice che Dio è fra gli amici. Anzi il migliore degli amici, non giudica, non condanna ma con il suo amore supera anche i nostri errori, le nostre paure, e le nostre contraddizioni. In questa notte il verbo, la parola, la besieda, si fece carne e venne ad abitare in mezzo a noi. In una notte di Natale di molti anni fa anche qui nella chiesa di Bardo si sono poste le fondamenta per l’incarnazione della nostra besieda. La parola, la besieda che struttura il mondo e l’anima. Senza la parola non possiamo avere relazioni, la parola ci precede e ci determina in quanto pensare. Per questo ritroviamo noi stessi solo se ritroviamo le nostre parole e ci perdiamo, se perdiamo la nostra lingua. Da qui l’impegno di aiutare noi stessi, a liberarci completamente dalla paura e dall’ostilità. Di essere Creature nuove. Da qui la presa di coscienza che cultura significa capacità di organizzare le differenze, capacità e strumento per cogliere e valorizzare la complessità del sociale. Altro che vergogna di quello che siamo! Gli individui sono tutti diversi tra loro. E’ la legge che deve essere uguale per tutti. Anche la storia di Gesù e-ra la storia di un “Uorjen”, un giovane operaio dei monti della Galilea, che non poteva e non doveva avere diritto di dire qualcosa perché dai monti non può venire niente di buono... però è una storia che anche oggi, dopo 2000 anni celebriamo. Il peccato è ogni scelta contro l’uomo. E la nostra storia è piena di peccati, perché è fatta di beghe, di rancori, di mezze verità e di calunnie intere, di allusioni ammiccanti, di furbizia e di complicità. La persona, ogni singola persona vale più dell’universo intero. Ciascuno di noi nella sua concretezza, porta con sé la storia della sua gente. Ciascuno di noi è memoria di atteggiamenti, di sentimenti e di parole, di relazioni e di affetti. Di costumi e di tradizioni, di emozioni, di giudizi e di fatiche. E’ memoria in un linguaggio parlato e di un linguaggio interiore fatto di stati d’animo di paesaggi, di amore e di sofferenze. E’ anche memoria di guerre, di conflitti, di morti e di speranze. E’ una storia d’amore che solo Dio conosce nella sua interezza, perché molta parte ci è inconscia. Vergognarsi di questa memoria è una grave sconfitta. I tentativi ridicoli, grotteschi e disperati -profondamente immorali - di adattarci a modelli estranei, di sembrare quello che non siamo, nascondendo come un disonore la nostra memoria individuale e collettiva, indicano che siamo alla deriva come un turacciolo di plastica nelle acque del Torre. Da qui lo sprone ad essere 21. septembra 2003 Skupinska slika ob 500-letnici posvetitve cerkve Sv. Kozma in Damjana v Podbrijah-Podnanosu forti, coraggiosi, come dice il salmo “Tej na bukua zasja-na ta par patoku Vode”, a costruire, a non dimenticare, a realizzare perché come dice il salmo 137: “Če jaz te pozabim... naj bo ma roka posušena. Če jaz ne te daržim na usjen veseuien, moj jizik se zveže na usta”. La speranza è la prima forza per continuare a vivere nella fede. La speranza rinasce ed è più potente di tutto e di tutti. Rinasce in qualche stalla abbandonata, la notte di Natale. Anche a Lusevera, a Bardo, in una notte di Natale. “Judje, ke so hodili tu tomi so zaledali no veliko lue...” Buoh te Ione, Renzo». A don Renzo Calligaro le felicitazioni ed un grazie davvero sentito anche dalla redazione del nostro settimanale. Občina Bardo bo obnovila Muzej V nekdanji vaški mlekarni v Bardu, ki je bila last vaščanov, združenih v zadrugi, kot povsod po naših vaseh in dolinah, že vrsto let ima svoj sedež Etnografski muzej. Nastal je po potresu, ko je bila visoka Terska dolina porušena do tal od katastrofalnih potresnih sunkov. Vasi in domovi so bili počasi obnovljeni, a Bardo in druge sosednje vasi so zgubile svoj obraz. Takrat je bila v domačem Centru za kulturne raziskave zelo močna bojazen, da bi se izgubila tudi pričevanja vaškega življenja in pristne domače kulture. Od tu pobuda za etnografski muzej, ki je nastal na osnovi sodelovanja z Goriškim muzejem. Zbralo se je dosti zanimivih in že redkih predmetov in posode, ki so jo domačini uporabljali pri svojem kmečkem delu. V 23. letih, odkar je muzej odprl svoja vrata, so si ga ogledali številni obiskovalci, predvsem veliko šolarjev in dijakov. Postopoma so bili posamezni predmeti preslikani in popisani v domačem slovenskem dialektu, v italijanščini, slovenščini in delno v furlanščini. 2e nekaj časa pa je muzej v Bardu potreboval določena obnovitvena dela. Vlaga je v vseh teh letih naredila svoje, spremenili so se tudi zakonski normativi glede varnosti. Tako je pred kratkim prišlo do dogovora med vaščani, lastniki stavbe, predstavniki Centra za kulturne raziskave in občino Bardo, ki je zaprosila za finančni prispevek s ciljem, da korenito obnovi stavbo in stopnišče. V pritličju bodo uredili sprejemno pisarno in sanitarje, ki jih doslej ni bilo. Delo naj bi steklo že spomladi in naj bi se končalo v teku leta. Nato, kot je obljubil župan Claudio Noacco, bodo predstavniki Centra ponovno postavili etnografsko zbirko, jo upravljali in vrednotili bogastvo terske ljudske kulture, kot uspešno delajo že skoraj petindvajset let. Četrtek, 15. januarja 2004 Dobro večer gospodinjo 'n gospodarji, po koledo smo paršli, zdravja in veseja smo van parnesli... an to sveto novo lieto an ti sveti trije kraji, kier so Ježiiša darovali, obdarujte tudi nas. Anche nell’ultima sera dell’anno appena trascorso si è sentito per le case di Cici-golis - Sčigla, nel comune di Pulfero, il canto augurale intonato dal corteo che dà vita al tradizionale rito della raccolta della koleda. Come noto la koleda consiste in una serie di doni, prevalentemente frutta di produzione familiare, come i koko-ci (noci) e i lijeSinki (noccioline), oltre a mele e pere per chi ancora le coltiva, che ogni famiglia visitata offre per ringraziare la compagnia che porta la salute, l’allegria e l’augurio di un santo Anno Nuovo e chiede in cambio: “...come i santi Tre Re hanno portato doni a Gesù, così voi date doni pure a noi... Il corteo è partito puntualmente, preceduto da passaparola rigorosamente orale nella stessa giornata, alle 19.00, ed era guidato dal portatore della zvijazda, stella rotante luminosa, dal suonatore di campanello annunciatore, klimpac, e dal pastijar, pastore che porta sulle spalle un capiente sacco di juta per la raccolta della koleda ed è incaricato di ringraziare la famiglia per i doni ricevuti. Davanti ad ogni uscio viene intonato il canto, la gospodinja apre la porta e invita tutti ad entrare in casa al buio, in modo che il canto corale possa continuare in un’atmosfera molto suggestiva, alla luce della sola zvijazda. Al riaccendersi delle luci di casa appaiono, oltre al cestino pieno di kokoci e lijeSinki da versare nel sacco, invitanti generi di conforto tipici del luogo offerti ai partecipanti: tutti vengono invitati ad entrare, anche se il corteo, avviatosi con pochi paesani, La koleda di Sčigla, un rito ancora sentito nel frattempo si è ingrossato vati - paesani e forestieri, tut- La proverbiale ospitalità di sta anche in questa occasio-di casa in casa con nuovi arri- ti sono benvenuti. Sčigla - Cicigolis si manife- ne: chi partecipa ha la possi- bilità di assaggiare prodotti familiari non più facilmente reperibili come gli Struki lessi preparati dalla gospodinja, un bicchiere di bakò o di mošt, un bicchierino di nočin, ...e chi più ne ha più ne metta. La koleda fa parte di una tradizione che si perde nella notte dei tempi: complimenti a Sčigla, che è sempre in prima fila nella difesa e conservazione della cultura della nostra gente! (Md) Pa naprej Zaki je pùn, pastijar jè najdo pomoč Dobro večer Koleda Zvijazda Zvezde Igor na varhu Planinske ... an tudi Aconcague! Takuo, ki smo že napisal so naši Planinci šli na varh Aconcague, v Argentino. Varnih so se damu puni bočnih občutkov an liepih spominu, Veseli za nepozabno izkušnjo, esperisco. An na tuole se še vamemo. Takuo, ki vesta je na varh brega, ki Je vesok le kak metro manj ku 7.000 paršu le Igor Tuli. (Sada vesta, zaki je on predsednik! Ben, ne samuo za tuole!) Tle na desni ga videmo glih na varhu Aconcague, odkoder nam pošilja svoje pozdrave. Tle zdol je pa kupe s svojimi sopotniki na letališču v Benetkah tisti dan, ki so se varnli damu. SREDNJA KOLONA Rešitev prejšnje številke S E N O S 1 E K E s T 1 E R K R A T s E P T E M B E R B E N E C A N K A J E R O N 1 3 C E S' T A R O G O R O G U B A N C 1 C A Z L A T O M A S O M A T O V 1 L E C S T A R O L E T O C R N O L A S K A P A R T 1 Z A N 1 S L O V E N 1 J A S E S T T 1 S O C D U B R O V N 1 K 10 novi mata j ur četrtek, 15. januarja 2004 Risultati Prossimo turno 1. Categoria 1. Categoria Valnatisone - Nimis 0-2 Valnatisone - Riviera 3. Categoria 3. Categoria Stella Azzurra - Savognese Audace Azzurra 3-0 1-3 Fortissimi - Audace Savognese - Moimacco Juniores Allievi Valnatisone - Reanese Ponziana - Valnatisone 2-0 Allievi Amatori Valnatisone - Sevegliano Valli Natisone - Bar Corrado 0-1 Amatori Osteria al Colovrat - Bicinicco 2-2 Ziracco - Valli Natisone Filpa - Moimacco 15-0 Osteria al Colovrat - Risano Poi. Valnatisone - Beivars 3-7 Maxi Discount - Filpa Calcetto Orzano - Poi. Valnatisone Pagnacco - Merenderos 5-2 Calcetto Il santo e il lupo - Plidroclima 6-9 Merenderos - Sporting 2001 Credi Friuli Reana - Il santo e il lupo S. Marco - P.P.G. Azzida Amsterdam Arena Bar al Ponte Riposa Paradiso dei golosi Classifiche 1. Categoria Buttrio 37; Valnatisone 29; Risanese, Reane-se 24; Lumignacco 23; Sedegliano, Riviera 22; Cassacco 21; Colloredo M.A., Chiavris 18; Buonacquisto 17; Flumignano, Corno, Nimis 16; Com. Faedis 14; Tre stelle 6. 3. Categoria Azzurra*, Stella Azzurra* 26; Maianese 25; Serenissima 19; Lib. Atl. Rizzi* 18; Fortissimi* 16; Moruzzo* 15; Moimacco*, S. Gottardo 12; Audace*, Ciseriis* 11; Savognese* 5; Sa-vorgnanese* 4. Šport JUNIORES Valnatisone 30; Chiavris 29; Buttrio 26; Trivi-gnano 25; Corno 18; Comunale Lestizza 16; S. Gottardo, United Cussignacco 15; Tre Stelle*, Reanese*, Martignacco 12; Comunale Tavagnacco, Cussignacco 9; Fortissimi 6. Allievi Sacilese 46; Itala S. Marco 44; Sanvitese 40; Ancona 34; Gemonese 31 ; S. Luigi 28; Donatello 27; Valnatisone, Caneva, Domio 21; S. Giovanni 20; Tolmezzo, Ponziana 18; Ronchi 14; Palmanova 13; Muggia 10; Seve-gliano 8. Giovanissimi Moimacco* 24; Serenissima* 21 ; Savorgnane-se 18; Centrosedia*, Valnatisone 12; Azzurra* 11 ; Gaglianese*, Rangers* 9; Chiavris* 8; Reai Feletto* 2; S. Gottardo*0. Amatori (Eccellenza) Ediltomat 22; Bagnarla Arsa 14; Termokey, S. Daniele 12; Valli del Natisone, Mereto di Capitolo, Ziracco 11; Baby Color 10; Bar Corrado, L’Occhiale, Torean 9; Centro Com, Risorgive, Carpacco 9; Warriors 7. Amatori (2. categoria) Rd Group 18; S. Vito al Torre 15; Carr. Tarando 14; Risano, Davos Bicinicco, Millenium 13; Corno 12; S. Lorenzo, Colugna 11 ; Osteria al Colovrat, Versa 5; Carioca 3. Amatori (3. categoria) Filpa 22; Beivars 16; Bar Ghigolòl 5; Pizzeria da Raffaele 14; Poi. Valnatisone 13; Orzano 12; Alla terrazza 9; Maxi discount 7; Friul-clean, Piaino 6; Moimacco, Mar/Ter 5. Le classifiche dei campionati amatori sono aggiornate atta settimana precedente. * Una partita in meno. Nella Terza categoria amatoriale la squadra pulferese si conferma con una valanga di reti agli avversari Il Filpa questa volta strapazza Moimacco La Valnatisone perde in casa con il Nimis e si allontana dalla testa della classifica - Sconfitte Savognese e Audace Prosegue il momento negativo degli Allievi - Negli amatori sconfitta la Valli del Natisone, Al Colovrat rimedia un pari La Valnatisone ha iniziato malissimo il nuovo anno con una sconfitta intema ad opera del Nimis. La squadra valli-giana ha subito le due reti della formazione allenata dall’ex tecnico Ezio Casta-gnaviz nel corso della prima frazione di gioco, non riuscendo a recuperare lo svantaggio. Tra le note positive, nonostante la battuta d’arresto, la buona prestazione fornita dal giovane Alberto Vidic. Domenica l’Audace è ritornata sul proprio campo dove ha ospitato una delle due capolista, l’Azzurra di Premariacco. I ragazzi allenati da Giorgio Mesaglio hanno impegnato gli avversari fino agli ultimi minuti della partita. I locali, dopo essere andati sotto di due gol, hanno accorciato le distanze con la rete realizzata da Patrick Chiuch, cercando con caparbietà il pareggio. L’Azzurra nel finale ha messo al sicuro il risultato segnando la terza rete. La Stella Azzurra ha continuato la sua corsa in vetta alla classifica, assieme all’Azzurra, superando la Savognese. I gialloblu non sono riusciti a fermare gli attacchi dei padroni di casa e solo la bra- La decisione del Giudice sportivo: gara persa per il mancato derby Savognese, un punto di penalizzazione In terza categoria, come era nelle previsioni, nelPultimo comunicato ufficiale della F.I.G.C. di Udine sono stati presi i provvedimenti riguardanti il mancato derby di Savogna. "In merito alla gara Savognese-Audace del 6 gennaio 2004 (recupero) il Giudice sportivo: visto il referto arbitrale, relativo alla gara Savo-gnese-Audace valida per il campionato di 3. Categoria dilettanti girone C; accertato che tale gara era stata programmata per il giorno 06.01.2004, alle ore 14.30 presso il campo di Savogna, come da comunicato ufficiale n. 17 del 23.12.2003, preso atto che l'arbitro ha riferito che presso tale sede di gioco la società ospitante non si è in alcun modo presentata, neppure dopo essere trascorsi i 45 minuti regolarmente previsti; visti gli articoli n. 53 e 54 delle N.O.I.F. decide di dare gara persa alla società Savognese con il risultato di 0-3, di infliggere la penalizzazione di un punto in classifica e di comminare l'ammenda di 52 euro". vura del portiere Balutto (ha neutralizzato due calci di rigore) ha reso meno pesante il passivo savognese. Nel campionato regionale Allievi, prosegue il momento negativo della Valnatisone che è stata superata a Trieste dal Ponziana con il più classico dei risultati, il 2-0. Buon galoppo dei Giovanissimi nell’amichevole di Nimis. I ragazzi allenati da Giovanni Cesaria sabato 17 giocheranno l’amichevole di Pasian di Prato. Nel campionato amatoriale di Eccellenza la Valli del Natisone ha perso di misura la partita con il Bar Corrado di Invillino andato a segno nella prima frazione di gioco. In Seconda categoria l’Osteria al Colovrat di Dren-chia nell’incontro casalingo con la Davos di Bicinicco ha interrotto la serie negativa di risultati costringendo gli ospiti al pareggio (reti di Alberto Paravan e Aleksander Hrast). La Polisportiva Valnatisone di Cividale al gran completo La formazione della presidentessa Dolores Tomasetig ha i-niziato la rincorsa verso la salvezza. In Terza categoria la Poli-sportiva Valnatisone di Cividale, priva del portiere Bu-covaz, ha perso con il Beivars. Le reti dei ducali sono state opera di Petrizzo, autore di una doppietta, e Di Nardo. La Filpa di Pulfero ha travolto il malcapitato Moimacco. Quattro reti di Alen Dzuz-danovič, tre a testa di Alen Režič e Bernardo, una di Tullio, Sturam, Macorig e Sedi è il bottino dei pulferesi. Nel campionato di Prima categoria di calcio a cinque i Merenderos di San Pietro al Natisone sono tornati in campo nella trasferta di Pagnac-co. Privi del portiere titolare (a difendere la rete sanpietri-na c’era Mauro Corredig), hanno perso nonostante le reti di Simone Vogrig e Gianluca Gnoni. Nello stesso raggruppamento Il santo ed il lupo ha perso la partita con la Hidro-clima. Non sono bastate ai valligiani i gol di Andrea Zuiz (autore di una tripletta), Roberto Clarig (doppietta) e Claudio Scaravetto. Paolo Caffi Cinque le gare disputate a livello nazionale, con ottimi piazzamenti Judo, un anno di soddisfazioni per i giovani atleti delle Valli Quello del Judo Cividale è stato un anno ricco di avvenimenti sportivi a più livelli e quindi non si può non ricordare quelli principali. Ben cinque sono state le gare di campionato nazionale disputate dai nostri allievi; il 4 marzo 2003 nella finale del Campionato italiano Juniores tenutosi a Palermo ha gareggiato Marco Pustetto, il 13 aprile l’atleta Cinzia Facchin è stata protagonista della finale del Campionato italiano Assoluti tenutosi a Bergamo. Il 25 maggio ai Campionati nazionali Universitari di Salerno la stessa Facchin si è classificata al settimo po- sto, a Ostia il 16 novembre si sono tenute le finali del Campionato italiano Esordienti dove ha brillato conni quinto posto Alessandra Terlicher . Sempre a Ostia il 29 novembre si è svolta la finale di Coppa Italia Femminile che ha visto la partecipazione di Cinzia Facchin. Un plauso va ai nostri ju-doki e in particolare ad Alessandra Terlicher, membro ufficiale della squadra regionale, che quest’anno ha affinato le sue doti atletiche con stage in Austria, Slovenia e Francia. In questa scia di risultati anche i giovanissimi judoki si sono fatti onore; l’autunno appena trascorso per il Judo Ivan Chiuch, Luca Spaziani e Michele De Toni Cividale è stato segnato da ben cinque classificati alle finali regionali del Criterium Giovanissimi autunnale, svoltosi il 21 dicembre al Palasport di Tarcento, che ha visto la partecipazione di 200 judoki provenienti da tutta la regione. Nelle ultime gare dell’anno una serie di prestazioni di ottimo livello, sommata ai punti conquistati nelle precedenti selezioni, hanno portato i nostri judoki al conseguimento dei posti d’onore. Ec- co i nomi dei finalisti del Judo Cividale: Michele De Toni, Luca Spaziani, Luca Tru-sgnich, Marco Cantarutti e Mirco Chiuch. Un buon risultato per i nostri atleti che si sono piazzati tutti nei pri- mi cinque posti. Di grande partecipazione, infine, la squadra esordienti A nel Criterium Giovanissimi Regionale. Gli atleti sono Antonio Bortolotti, Ettore Cantarutti, Mattia Spaziani e Martina Marmai. Gli atleti cividalesi non possono dormire sugli allori conquistati, potendo comunque contare sul tifo di genitori ed amici. (Antonio) TZ 1 novi matajur \ \ Kr ona ka i i Dobrodošel med nam, mali Nikolaj, an de bi bluo toje Življenje ’na liepa an vesela vita! Zbor Pod lipo V mladih lietah nisem imeu ure, pa sem že godu kitaro an ni-mar ponoč! Takuo ti bližnji so uekal: - Al jo genjaS gost o dvieh popunoči! Al jo genjaS gost o treh popunoči! Takuo sem nimar viedeu, kera ura je bla! An Napoletan se je kumru, de je bolan od trudnost: - Kadar stojim na nogah se utrudim an se muorem usednit. Kadar sedim previe, se utrudim an muo-ram ustat na konac! - Se na more imiet vsega tu življenju! -je jau Perinac parja-telju Toninacu. - Zaries resnično, saj mene me nie bluo nikdar gu Slapovike! - je hitro odguoriu Toninac. *** - Se bruozar, de se nisem rodiu v Franciji, ker ne znam še adne besiede po fran-cuosko! - Življenje je zaries lepuo. Brez njega bi bli vsi martvi! - Ist imam adnega parjatelja, ki je takuo lien, takuo lien, de je oženu adno Zensko, ki je že bla v drugim stanu! *** - Ki misleš, de ist te čem oženit, zak imaš deset milionu evro? Telekrat si se zgrešila: če ti bi jih imiela danajst, bi te oženu vseglih! Kadar na Božič se je rodiu Jezus, svet Jožef seje pokumru: - An mislit, de bo živeu samuo 33 liet... - Beh - je odguorila Marija - za bit an Palestinec, bo imeu za-dost dugo življenje! ***. An apuntat od ka-rabinierju je imeu ’no roko vso zavezano. - Ka’ ti se j’ zgodilo? - ga je poprašu marešjal. - Mačka mi je opraskala roko! - je odguoriu apuntat. - Al si jo dižinfetu? - Ne, mi je utekla! “Nelle miniere del Belgio c’erano anche i nostri...” PREMARJAG Cernečje / Premarjag Smart mladega moža Na naglim je tan doma zapustu tel sviet Antonio Lauretig - Toninac Suohnih po domače. Imeu je 62 liet. Toninac je živeu v Prema-rjage, pa njega družina je bla iz Čemeč. Njega tata an njega mama sta bla Armando an Vittoria. Ceglih sta živiela dol v Laškem, ona dva an njih otroc so pogostu hodil gor h Cemečam, kjer so imiel žlahto an parjatelje. Potlè Vittoria an Armando sta untarla an Toninac je ostu sam dol na duome, pa sestre Alma, Elena an Maria Teresta so mu puno stale blizu. Z njega smartjo je v žalost pustu nje, kunjade, navuode, pranavuode an vso drugo žlahto. Na njega pogrebu, ki je biu v Premarjage v četartak, 8. ženarja, se je zbralo puno judi tudi iz srienjskega kamuna. Cernečje / Premarjag Zapustila nas je Milja Lombajova V Spitale v Ialmicco (Palmanova) je umarla Emilia Cernetig, uduova Crisetig. Milja, takuo so jo jo vsi klical an poznal, se je rodila 86 liet od tegà v Lombajovi družini go par Čemeč. Oženila se Je z Genjacam Varhuščakove-ga iz Podsriednjega. Zavojo dieta sta šla živet v Laške an de veredila njih družino. Imiel s° tri otroke: Marina, Massica an Mirello. Mirella je muda samuo 16 liet, kar huda boliezan jo je ukradla družini. Zavojo tegà sta mama Milja ^ tata Genjac puno prejokala. Kako lieto od tegà je umaru tudi Genjac, takuo tan na duo-,T)e je ostala ona kupe s sinam Carinam an njega družino, ^ele zadnje cajte pa jih je presela v rikoverje v San Gio-Vanni. Hitra boliezan jo je dtradla vsient tistim, ki so jo 'miei radi. Na telim svietu je zapustila sinuove, nevieste ^ino an Danielo, navuode an Ptanavuoda an vso drugo žlahto. Venčni mier bo počivala v Premarjage, kjer je biu nje Pogreb v pandiejak, 12. ženami3 Popudan. SREDNJE Ravne Untarla je Giuseppina Crisetig Za venčno je zaspala Giu- Canada, che è tornata a casa per dare l’ultimo saluto al fratello, i cognati, i nipoti ed i parenti tutti. Ettore riposerà per sempre ad Artegna dove lo hanno sepolto sabato 3 gennaio. PODBONESEC Carnivarh Zbuogam Pio Hitra boliezan je ukradla vsiem tistim, ki so ga poznal an imiel radi Pia Cencig. Pio je biu Burjanken po domače an je imeu samuo 61 liet. Biu je še mlad mož an pun moči, saj je dielu malomanj do zadnjega. Ziveu je z ženo Olgo Mačocuo, le iz Camegavarha, v Manzane. Venčni mier pa bo počivu v njega rojstni vasi, v Camimvarhu, kjer je biu njega pogreb v torak 13. ženarja popudan. V žalosti je pustu ženo Olgo, Dantuna an Mariso, navuode Dano an Nikolaja, ki pru malo dni od tegà je paršu med nas, kunjade an vso drugo žlahto. Dantunu an njega družini naj gredo kondoljance Planinske družine Benečije an zbora Pod lipo. FOJDA Campeglio / Cjampej Ci ha lasciati Giuliana Peressuti Dopo lunghe sofferenze ci ha lasciati Giuliana Peressuti. Aveva 66 anni. Giuliana era la mamma di un nostro caro amico, di Roberto Fanna. Roberto e la sua Flavia sono molto conosciuti qui nelle nostre valli dove li ha portati l’amore per la montagna ed ora, da quando sono iscritti alla Planinska družina Benečije ed al Cai Valntasio-ne, anche per la nostra cultura e la nostra lingua che Roberto sta imparando “alla grande”. Roberto e Flavia sono presenti nella nostra vita ricreativa e culturale e volentieri partecipano alle nostre iniziative. Roberto è stato vicino alla sua mamma e le si è dedicato completamente nel corso della sua malattia assentandosi anche dal lavoro per oltre quattro mesi, dimostrando così quanto le ha voluto bene. A lui ed a Flavia un grande abbraccio in questo momento di tristezza da parte degli amici della Planinska, del Cai Val Natisone e della comunità di Mersino. Caro Matajur, ho guardato recentemente per TV il programma rigur-dante la tragedia di Marci-nelle. Con interesse, perché a Charleroy è vissuto un mio cugino anche lui emigrato in quell’epoca per andare in “mina”. Si chiamava Gino Vigant, detto Gino Carnejk. E’ deceduto qualche anno fa, anche lui pensionato per silicosi, ed è sepolto in Belgio. Nel programma però si sentiva parlare solo con ac- cento romano e siciliano. IJ-no dei protagonisti era addirittura un evaso dalle prigioni. Molti dei nostri hanno sposato ragazze belghe e anche ragazze delle nostre parti hanno sposato dei belgi. Tutti ottime persone. Nel programma però non un accenno minimo ai nostri, né Veneti, né Friulani o Benečani. Questo mi ha lasciato una certa amarezza. Luciano Battù Takuo nam je pisu naS parjateu Luciano Battù iz Tonco blizu Asti. Tudi nam se nam je čudno zdielo, de nie bluo besiede o naših ljudeh, o stotinah an stotinah naših puo-bu, ki so šli v mino dielat. Njih zgodbo, štorjo jo poznamo vsi lepuo an še posebno lepuo vsi tisti, ki smo imiel adnega al pa še vic minatorju v družini (malomanj vsaka družina tle po Nediških dolinah) vemo, kaj pride reč Marcinelle. la, takuo je preživeu deset liet v Kanadi. Kar se je vamu da-mu, je šu dielat v Videm, kjer je učiu vozit avto. Puno je skarbeu za družino an kar je biu fraj, je dielu z liesam. Biu je pravi mojstar, “un artista del legno” bi pravli po italijansko. Kako lieto od tegà se je biu oboleu, pa pomuoč miedi-hu, njega velika kuraža an ljubezan družine so mu pomagale premagat boliezan. Pet miescu od tegà je biu ratu tudi nono liepega puobčja, Nicholas. Vse je teklo miemo an lepuo do parvega januarja. Kupe z ženo je praznovau začetek novega lieta, kako uro potlè je umaru. Za njim jočejo žena Rosalia, sin Robert, neviesta Cristina, majhan navuod, brata Pasquale, ki živi v Zviceri, Armando, ki je v Lombaju, sestre Lina, ki je du Napoli an Marija v Kanadi, ki pa je par-šla damu za dat zadnji pozdrav bratru, kunjadi, navuo-di an vsa druga žlahta. Venčni mier bo počivu v Artegni, kjer je biu njega pogreb v saboto, 3. ženarja. Aveva festeggiato il capo-danno con la moglie Rosalia ed alle due del primo dell’anno si è addormenato per sempre. Così ci ha lasciati Ettore Gus. Era nato 65 anni fa nella famiglia Flipacova di Lom-bai. Emigrato in Canada, dove ha vissuto e lavorato dieci anni, quando è rientrato in patria si è stabilito nel paese della moglie, ad Artegna. Lavorava a Udine presso una scuola guida, nel tempo libero si dedicava alla famiglia ed alla lavorazione del legno. Era un vero artista, dicono quelli che lo hanno conosciuto. Qualche anno fa ha avuto dei problemi di salute, ma con l’aiuto dei medici, con il suo coraggio e con l’amore della sua famiglia ha superato anche questo triste momento. Cinque mesi fa è diventato anche nonno di un bel bimbo, di Nicholas. Ora piangono per lui la moglie Rosalia, il figlio Robert, la nuora Cristina, il nipotino, i fratelli Pasquale, che vive in Svizzera, Armando a Lombai, le sorelle Lina a Napoli e Maria in DREKA Debenije 9.1.1991-9.1.2004 Petak, 9. ženarja je bluo trinajst liet, odkar nas je zapustu Eugenio Ruttar - Piercu iz naše vasi. Z ljubeznijo an žalostjo se ga spominjajo žena Teresina, hčere Silvana an Antonietta, navuoda an vsi tisti, ki so ga imiel radi. Sono tredici anni che Eugenio Ruttar, della famiglia Piercova di Obenetto ci ha lasciati per sempre. Con amore e tristezza lo ricordano la moglie Teresina, le figlie Silvana ed Antonietta, la nipote e tutti coloro che gli hanno voluto bene. seppina Crisetig. Učakala je zaries puno liet, 96. Giuseppina se je rodila v Suoštarjovi družini v Raunem. Ziviela pa je nomalo v Gorici an nomalo v Ravnem, par hčerah, ki so Carmela, Maria an Miranda. Z nje smartjo je v žalost pustila nje, navuode an vso drugo žlahto. Zadnji pozdrav so ji ga dali v Gorici, kjer je tudi umarla, v petak, 2. ženarja. SVET LENART Hrastovije Žalostna novica V čedajskem Spitale je na naglim zapustu tel sviet Marco Chiuch - Markič Tin Dolenjih iz naše vasi. Biu je še mlad mož, saj je imeu samuo 61 liet. Za njim jočejo bratje, sestre, kunjadi, navuodi an vsa žlahta. Zadnji pozdrav smo mu ga dali v saboto, 10. ženarja popudan v Podutani. GRMEK Komo - Kraj Žalostna oblietinca Je imeu samuo 63 liet, kar Luciano Prapotnik - Pikerjou iz Kraja je zapustu tel sviet. Zgodilo se je 22. dičemberja 2001. Z veliko ljubeznijo an žalostjo se ga spominja družina an še posebno sestra Bruna, kunjad Bruno, navuodi, ki so nam iz Avstralije pošjal njega fotografijo v spomin vsieh tistih, ki so ga poznal an imiel radi. “Nam manjkaš puno, toja ljubezan je nimar v mojem sarcu, molem nimar za te.” Takuo je v njega spomin napisala sestra Bruna. Lombaj / Artegna Žalost par Flipacovih Parvi dan lieta je v mieru zaspau Ettore Gus. Imeu je 65 liet. Ettore se je rodiu v Flipa-covi družini v Lombaju. Mlad je biu šu po sviete zavojo die- novi mata j ur četrtek, 15. januarja 2004 Kronaka Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje mie-diha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto cieu dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Čedad na številko 7081. Poliambulatorio S. Pietro al Nat, via «lande 4 Consultorio familiare 0432.708611 Servizio infeimier. domic. 0432.727084 Kada vozi litorina Železniška postaja / stazione di Cividale: tel. 0432/731032 URNIK DO 5. JUNIJA 2004 12 Čedada v Videm: ob 6.00*,6.36*,6.50*, 7.10, 7.37* 8.07, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 12.17*, 12.37*, 12.57*, 13.17,13.37*,13.57,14.1 7M5.06,15.50,17.00,18. 00, 19.12, 20.05 Iz Vidma v Čedad: ob 6.20*, 6.53*, 7.13*, 7.40, 8.10*, 8.35, 9.30, 10.30, 1 1.30, 12.20, 12.40*, 13.00*, 13.20*, 13.40, 14.00*, 14.20, 14.40*, 15.26, 16.40, 1 7.35,1 8.45,1 9.45, 22.15*, 22.40**. * samuo čez tiedan " samuo nediejo an prazniki Bolnica Cedad .... 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč.... 113 Komisarjat Cedad....703046 Karabinierji ., 112 Ufficio del lavoro .731451 INPS Cedad .705611 URES - INAC .730153 ENEL 167-845097 ACI Cedad .73176? Ronke Letališče..0481-773224 Muzej Cedad .700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola .717208 K.D. Ivan Trinko .731386 Zveza slov. izseljenoev...732231 Dreka .721021 Grmek .725006 Srednje .724094 Sv. Lenart .723028 Speter .727272 Sovodnje .714007 Podbonesec .726017 Tavorjana .712028 Prapotno .713003 Tipana .788020 Bardo .787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost... ..727325 novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop NOVI MATAJUR ar.l. Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: EEXGRAF s.r.l. Trst /Trieste Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Cedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 NaroCnina-Abbonamento Italija: 32 evro Druge države: 38 evro Amerika (po letalski posti): 62 evro Avstralija (po letalski posti): 65 evro Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad-Cividale 18726331 Za Slovenijo-DISTRIEST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 Ziro račun SDK Sežana St. 51420-601-27926 Letna za Slovenijo: 5.500 SIT Včlanjen v USPI Associato all'USPI Signora si offre per assistenza anziani o aiuto casa. Tel. 0432/929656 VENDONSI due appartamenti (uno di mq 110 e l’altro di mq 60) a San Leonardo. Telefonare al numero 0432/724021 o allo 0432/723439 Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 16. DO 22. JANUARJA Spietar tel. 727023 Prapotno tel. 713022 Ukve tel. 860395 OD 17. DO 23. JANUARJA Cedad (Fomasaro) tel. 731264 Tudi lietos je Befana paršla daj v Ješičje... ... an potlè tudi v Bijačah! Veseu 2004 z našimi otruok Veseu BoZič an srečno novo lieto vsiem vam! Na stuoj-ta mislit, de smo znoriel, tudi mi vemo, de cajt za božične an novolietne voščila je že mimo... Pa se nam na zdi škoda, če vam še ankrat ponov- mo, de vam želmo vse narbu-ojše v telim liete, ki je kumi začelo, s telimi našimi otro-kam. So otroc dvojezične Suole, ki kak dan pred Božičem so šli po Spietre piet božične pi- esmice an uoščit vsiem tistim, ki so jih srečal na poti, na drugi foto-grafiji so pa otroc, ki hodejo v Suolo v Svet Lie-nart an na njih božični festini so se zmi-sinli na tiste, ki so manj srečni ku oni an so še ankrat organizal solidarnostni targ (mercatino della solidarietà). Še ankrat bojo pomagal za “adozioni a distanza”. Pridni. E ancora una volta ci viene da dire: “Ma come volta il tempo!”. Pensate, martedì 20 gennaio sarà già un anno da quando Shania Qualizza di S. Pietro al Natisone è arrivata a rallegrare l’esistenza di papà Gianni e mamma Sabrina. Oltre che dai genitori, Shania ama farsi coccolare dai carissimi ed orgogliosissimi nonni Lina e Giuseppe, che hanno la fortuna di abitare a S. Pietro come la loro piccolina, e Ada. A Shania tanti auguri anche da parte nostra An Befana je tudi lietos ušafala cajt za prit gor v Bjača, kjer so jo še ankrat poklical vasnjani tele luštne vasice. Paršla je puntual na 6. že-narja an je pamesla vsiem o-trokam lepe šenke. Vasnjani pa so lepuo poštudieral jo po-griet, saj vedo de ji je mraz, an takuo so zakuril an velik kries. Tistim, ki so jo paršli čakat so pa ponujal brulé, š-trukje, sladčine, vsiem ženam pa še bisk an “calicanto”, da jim pamese puno sreče v teku telega lieta. Vsake lieto je buj stara, pa vseglih kar je za prid med o-troke ji ne parmanjka dobra volja, živahnost an veseje. Tela je befana, ki je an lie- tos paršla v Ješičje za arzve-selit te male an te velike. An moreta videt, de na ustraše vič obednega! Se Lia, ki je te narbuj mikena, se jo na boji vič an se je parstavla ta h nji za spominsko fotografijo. Ben nu, draga Befana, upamo de se bomo videli an druge lieto, lepuo bi bluo v drugi vasic tan okuole, kjer žive parjatelji an simpatizant društva Štan-dria, ki vsake lieto jo park-liče tle h nam. An vi otroc zmisnita se prid jo pozdravjat, saj pravejo de druge lieto bo pru posebna! (1.)