Največji v Združenih držtnh VeUa za vse leto • . . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto . $7.00 Za inozemstvo cdo leto $7.00 NARODA list slovenskih delavcev t Ameriki* S The largest Slovenian Daily in I the United Stutfi, I lasaed every day except Sundays | and legal Holidays. 1 75,000 Readers. TELKTON: CHelaea 3—3878 NO. 185. — STEV. 185. Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CHelsea 3—3878 NEW YORK, FRIDAY, AUGUST 9, 1935. — PETEK, 9. AVGUSTA 1935. VOLUME XT.TTT, — LETNIK XLIIL VOJNO NAVDUŠENJE MED ABESINSKIM VOJAŠTVOM 1 BOJEVANJE V ABESINSK1H GORAH BO ZA ITALIJANSKO ARMADO SILNO TEŽAVNO 'Posekajmo jih!" kličejo Abesinci. — Vojaki hočejo vdreti v italijanske kolonije. — "Bog je z nami, ker nam je dal gore." — Vojna bo trajala več let. — Za prevoz skozi Sueški kanal je plačala Italija $10,000,000. ADDIS ABABA, Abesinija, 8. avg. — Abesin-ski vojaki so tako vneti za vojno, da jih njih poveljniki le z težavo zadržujejo, da ne vderejo v italijanske kolonije. Jasen dokaz, da hočejo braniti abesinsko mejo do zadnjega moža, so podali na planjavah province Wollo blizu Gondarja, kjer je 100,000 vojakov korakalo mimo 1 9 let starega prestolonaslednika Asfa Wusen. "Ebalgume! Ebalgume!" (Posekaj mo jih, posekaj mo jih!) — so klicali vojaki. Prestolonaslednik more izvežbati kakih 1 20,000 vojakov, med njimi 60,000 konjenikov. Zanikano je bilo poročilo, da je japonska vojaška komisija iz Kobe odpotovala v Abesinijo. Amerikanci in podaniki drugih držav so z veseljem pozdravili vest, da je dospelo v glavno mesto 3,000 mask proti plinom in da jih je še 25,000 na potu. Razširjene so tudi govorice, da bodo za slučaj vojne glavno mesto izpraznili, da ga obvarujejo u-ničenja iz zraka. PORT SAID, Egipt, 8. avgusta. — Transport za transportom z italijanskim vojaštvom in vojnim materjalom prehaja skozi Sueški kanal na potu v Vzhodno Afriko. Zadnjih šest mesecev je bilo prepeljanih skozi kanal okoli 250,000 vojakov in delavcev. Nedavno je skozi kanal v enem dnevu peljalo aeroplane, tanke in artilerijo 9 parnikov. V zadnjih treh mesecih je Italija plačala upravi Sueškega kanala za prevoz $10,000,000. i Toda nekaj vojakov je bilo že tudi poslanih nazaj. V zadnjih treh tednih je 6 parnikov peljalo nazaj v Italijo 5000 vojakov, ki so bolni za malarijo, grižo ali tifusom. Trgovski krogi zagotavljajo, da ameriške, angleške in druge inozemske petrolejske družbe ne prodajajo svojega blaga Italijanom drugače, kot da ga plačajo v gotovini. WASHINGTON, D. C., 8. avgusta. — Star abesinski pregovor pravi: "Bog je z nami, ker nam je dal gore/' Mogoče bodo Italijani ob koncu nekaj mesecev mogli potrditi ta pregovor. Malokatero mejo na svetu je mogoče tako lahko braniti kot visoko gorsko verigo za puščavami italijanske Eritreje. Velikanske množine vulan-skih skal so nakopičene v celih skladih, kakor so padle iz kakega velikanskega vulkana. Globoke doline se v višini zožujejo v kanjone. Steze se konča vaj o v nedostopnih skalah. Te steze so izpeljane v serpentinah in napadajoči vojaki so po več milj izpostavljeni ognju branilcev na višinah. • Sicer so si Italijani ogledali deželo, toda Abesinci poznajo vsako gorsko stezo in vsako skalo, ki jim more dati zavetje. Zopet se bo ponovila burska vojna. Polovica Italijanov, ki bodo ubiti, ne bo vedela, od kod je priletela krogla. In medtem ko bodo Abesinci varčevali z vsakim nabojem, jih bodo Italijani na tisoče izstrelili v skale, ne da;Ki zadeli enega Abe-sinca. .. ________ Stavka pri javnih gradnjah v New Yorku ULTIMATUM LADJEDELNICI Če se ne bo vodstvo ladjedelnice v Camden, N. J., sporazumelo s štrajkarji, bo vlada sama nadaljevala z delom. Washington, D. C., 8. avgusta. — Mornariški department je dal N«*> 94.00 _ HM»«M* •••••••• 93.00 ^Nftpt lata £ SabrOat Ze New York Za pot leu Za Za pol ealo lato M .. M «7.00 $8.50 aa oda lato fT.OO • aaa«aa«aaa**aMM $8«50 fliifcai iljiHiai Yearly ftXW «Qlaa Naroda" Irhrjti titkl dan iTimlt nedelj la pramlkor. DopUl tona podpln la oeetmoett aa ne piloMuJeJo. Deaar aaj aa pottljatt po Money Order. Pri apremembl kraja naročnikov, proalmo, da aa» tndi prejiaje MeeliaCe naaaanl. da hitreje najdemo naelo—lfca. NARODA", »i W 184k Street, New Vecftc. N. I. CHekw MtTI VOUTVE V RHODE ISLAND Prejšnji torek je bil izvoljen pri posebnih volitvah v prvem kongresnem okraju republikanec. Nasproti tfra si stala tleii)okra|rkki kandKlat Triuee in republikanski kandidat Risk. V splošnem je pa šlo za odobritev ali za za vržen je New Deala. V svojem zaključnem govoru je rekel demokrat JYiiice, >.la njegwv nasprotnik sodnik Risk nasprotuje R oose v e it o v en ni progran 1 u. — Vsledtega odločite, — je zaklical volilcem, —' če naj se vrnemo nazaj k Hoover ju ali gremo naprej z Roosevehoaii- Zgodilo se je nekaj presenetljivega in nepričakovanega. Prvi kongresni okraj, v katerem so imeli demokraltje že leta in leta večino, leta pa pretežno večino, prvi kongresni okraj je torej obrnil hrbet Mr. Rooseveltu. Odpor proti Rooseveltovi adimuistraciji so povzročili v prvi vrsti »davki, ki so bili naloženi tekstilni industriji, katera je začela v zadnjem času precej pešati. Drugi vzrok poniža demokratskega kandidata je bila pa zavrnitev predlagane izdaje boridov, ki bi omogočila državi izposoditi si nekaj milijonov, da bi dobila na razpolago zvezne milijone za javne graklnje. Zdi se, da so se volilei v prvem kongresnem okraju naveličali neprestane politike proAŠenj, izposojanja in trošnje. Mogoče je pa tudi, da je'bil republikanec Risk zato izvoljen, ker je zahteval takojšnje izplačilo bonusa vojnim veteranom. flovori ki sta jih imela kandidata in njihovi pristaši, 'dokazujejo, da se je vršila kampanja za odobrenje ali za zavrnitev Roosevelt o ve politike v splošnem. Zeli se kot da bi administracija poza/bila, da se bodo vršile v Rhode Islai*! volitve, ker ni pokazala zanje absolutno nobenega zanimanja. Generalni postni mojster in načeflnik demokratskega narodnega odbora Farley, ki skuša preprečiti vsak preobrat v svojih načrtih, je te volitve enosftavno prezrl. Vse kaže. da Farlev ju ni dosti mar, v kakšno politično smer "bodo krenile države Nove Anglije. Po kislem grozdju se ne izplača segati. Roosevelt se predvsem zanaša na južne in zapadne države. Z njilw>vo pomočjo bo skušal preporoditi in rešiti Ameriko. mmmmmmMM mMMHEm: \ «««iiwii! -.....• mm^i^iT^ranr^i^TWiBig DENARNE POSILJATVE I Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. ▼ ITALIJO Oslepel pri delu. Elektrotehnika Jožefa Kan-ska v Mariboru je doletela pri delu huda nesreča. Ko je preizkušal vžigalne sveče na tnest-nih avtobusih, je zaradi velikega pritiska eksplodiral kompresor in so 9e mu koščki stekla zarili v obe očesi. Levo oko mu je takoj izteklo, na desnem pa so= take poškodbe, da je le malo upanja, da bo videl nanj. Kau-šek se zdravi v bolnišnici. Grozna nesreča v kamnolomu. V kamnolomu Vinka Flerina, posestnika iz Ihana pri Domžalah, sta uslužbena .34letni Franc Gregor i 11 in 371etni Ivan Pele jan, oba delavca s Klope v občini Dolu pri Donižalali. Kot soseda sta delala oba skupaj v Flerinovem kamnolomu. Pripetila pa se jima je ob dveh popoldne huda nesreča, ki ju je skoraj stala življenje. Polagala sta namreč mino 111 ker dalje časa ni hotela eksplodirati, sta bila radovedna ter sta hotela ugotoviti vzrok. Šla sta pogledat, ne da bi slutila kaj hudega, pri tem pa je med tem časom mina s strašnim pokom eksplodirala. Delavce, ki so od-daleč gledali ves prizor, je stresla prava smrtna zona. Oba delavca je namreč eksplozija vrgla daleč stran: Gregorinu je ostro kamenje skoraj popolnoma raztrgalo desno roko in nogo, pri tem pa je dobil še občutne poškodbe po vsem telesu. Pelejanu pa je eksplozija tako pokvarila desno oko, da ga bo najbrž izgubil za zmerom. K obema so poklicali zdfravnika, ki. ju je za prvo pomoč za silo obvezal, nato pa je odredil, da oba težka poškodovanca prepeljejo z rešijnim avtomobilom v ljubljansko splošno bolnišnico. Ne Omerza, marveč Gregorin. Kamničani so prijatelji velikih senzacij. Pravkar spet posvečajo pozornost razbojniku Omerzi, ki se baje potika krog kamniškega letovišča. Kaj je dalo povod tem govoricam? Nič drugega kakor to, da se je oglasil pri nekem zidarskem mojstru čedno oblečen možak, o katerem trdijo, da je podoben Omerzi. Prišel je vprašat mojstra, če mu hoče nekje na Ra-j kovniku pri Kamniku sezidati hišo. Vsa ponudba pa je izgledala tako, kakor da hoee možak pripraviti mojstra ob kolo, katero je prosil na posodo. Ko je tujec uvidel. da mu ne zaupajo, se je hitro odpravil — in že se je po Kamniku razširila govorica, da to ni bil nihče drugi, kakor Omerza. Orožniki so kmalu dognali. "GLAS NARODA9' pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za tvoje sorodnike ali prijatelje, to lahko štori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. da je neznanec bil nepridiprav (irejjoriii iz Ihana, ki j«1 sila pre met en slepar in ga ž«* dol «70 iščejo zaradi neštetih grehov. Tak< je prišel v (Jodič k nekemu posestniku, ki zida hišo, in se 11111 je predstavil za pečarja. Ponudil se mu je pod izredno ugodnimi pogoji in je gospodarja s svojo zgovornostjo popolnoma premotil. Prosil ga je, naj mu posodi kolo, da se bo zaradi p« či popeljal do Kamnika in se nato takoj vrnil. Kmet mu je ustregel in Gre gor i na ni bilo več nazaj. Bog ve, kje je proda kolo, nakar je poskušal enako srečo v Kamniku. Predvsem bodo orožniki skušali Gregorina spraviti za zapahe, a Omerza se bo gotovo pokazal povsod prej kakor v kamniškem okraju, kjer ga predobro poznajo. Vesti iz Primorja. V JUGOSLAVIJO $ tU_______Dih. 1M $ 5«25 ♦ f »niiimDin* $ ------------L Din. 3M $11.71____Din. 500 S2&M_________Din. 1000 $47M___ I 9JS $4440 . $171.— Ur lir 800 lir S00 Lir UM Ur «000 Ur $000 1$0 I KEB BE CERE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAT EDEME CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI težjih tdmkot kot agon) satcOcdo, bodlS t •U Urah Smljnjomo te M)o pocojo. W IMHUBUH JlOLAKlUi IL-MntopNUU ..........$ $.7$ _______«MJS ..........Itf^- • •••.'••m* fll^" ..........MLa rnkulKoHfamaMiltfiabr SLOVEMC PUBLISHING jCOMFXHCK •ntetate"' N• todm."^ Čehoslovaški učitelji na Goriškem. Sest i npet deset čehoslovaških učiteljev iz Brna se je na svoji poti v Gradež pomudilo v Gorici in si ob tej priložnosti ogledalo tudi goriško okolico. Prioriteta v fašističnih vrstah. Kolektivna pogodba med trgovci in njih uslužbenci, veljavna za vso državo, kakor jo je sedaj objavilo ministrstvo za korporacije, vsebuje med drugim posebno točko, ki daje v trgovskih podjetjih gospodarske ugodnosti in druge prednosti tistim fašistom, ki so bili1 včlanjeni v fašju pred 28. oktobrom 1922, to je pred pohodom na Rim. Enako določilo je prišlo zdaj tudi v nacijonalno kolektivno pogodbo industrijskih in obrtnih podjetij z njih uslužbenci. Kaj se uče slovenski otroci v italijanskih šolah? V večjih krajih po deželi obstoje nekake kmečke nadaljevalne šole, ki jih Italijani imenujejo dopplnilne šole agrarne smeri. Takšna šola je na primer v Hruševju pri Postojni. Otro ci se tu uče italijanščine, računstva, knjigovodstva, zemljepis-ja in zgodovine, seveda samo italijanske, kmetijstva, risanja, zdravstva, fašistične kulture in čitanja fašističnih časnikov. Nagrade, ki jih dobe učenci koncem leta, imajo fašističen značaj, največja med njimi je brezplačen obisk italijanskih bojišč ob Soči. Saša in barja. Julijska Krajina ima letos, izvzemsi planinski pas do Postojne, izredno suho poletje. Že od prvih dni junija dalje jii imela Vipavska dolina, Kras in Istra niti kapljice dežja. Travni* ki in pašniki so ožgani, sadeži po njivah suhi in veli, listje po drevja pa izgleda že marsikje čisto jesensko. Množijo se poljski požari, tako na pr. je gorelo grmičevje nad Lonjerom in gasilci iz Trsta so rabili cele tri ure, da so pogasili požar na prostoru 3500 kvadratnih metrov. Sicer se je štirikrat ali petkrat pripravljalo k dežju, ali vselej je prišla burja, ki je oblake raz-gnala. Te dni je pa vendar prišla ploha, ki je trajala kake jh>1 ure. Bil je to dež sv. Elije. Raz-sušenili tal ni dovolj anmočil. iiiiii»;iiiiiiimimi[i»nitiiiitiiii CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo {ENGLISH SLOVENE READER 8TANK BAMO $2 Nesreče. V Nabrežini je 131etnemu Humbert u Milaniču eksplodirala karteča, ki je naletel nanjo na kraju, do koder je segala vojna. Ožgala mu je obraz in odnesla palec leve roke. — V Dornbergu je lovcu Antonu Ži-žmondu razneslo lovsko puško, ko jo je čistil. Poškodovala mu je levo podlahtje. — Marjeta Kraševec iz Kojskega je padla s kolesa in se poškodovala po obrazu in po rokah. — Alojzij Kravanja, doma iz Rablja, si je pri nogometu zlomil desno nogo. — Motorist Vladimir (Vr-melj iz Ajdovščine in Avgust Zavnik iz Bilj sta se peljala skupaj na motorju. Pri železniškem prehodu v Rubijah sta se zvrnila in se je Zavnik potolkel po glavi in si pretresel možgane. (Vrmelj pa dobil poškodbe v spodnjem delu života. Dopisi, East HA o na, M out. Ko zadnjikrat mi zlato solnee sine, Življenja se meni odmota nit, Se takrat mislil bom m vas planine ... Bolezen me je priklenila na posteljo že eez mesce dni. Sku-;.! okna moj«* sobe se mi o«fepi-la na eno stran pogled na lnoiitaifr'ke planine. Moji pogledi božajo s snegom pokrili Crystal Creek. Xa drugo stran mi splavajo oči, po širni planjavi. iPricklv Pear Valley, kako (i naj Objame, kako te naj poljubi pogled moj! Na mizi |>ol«?g mene leži Platonov dialog v angleškem prevalu. V njem stari modrijan dokazuje nenmrljivost člo-\«-škt* dnse*. Zopi t in zopet ga citam. R*** pripravno berilo La bolnika. Mest<» East Helena koraka z duhom časa naprej. Mestni župan, odborniki in tajnik Slovani. Na-še gore listi. Rudo-tupilnn-a obratuje še precej dobro. Naš baseball team slovi med najboljšimi v državi. L ft os je bilo obilo dežja, tak<> da se farmarji vesele o-bilfga pridelka. Depresija se bliža koncu. Prišel bo »lan. Solnee se že nagibi je k zalomi. Na veličastnih montan--kili planinah vlada zopet ti-111 mir. Zapojte mi še enkrat svojo pesem, gozdovi zeh-ni, da se Še -'likrat uavžijm vaših vonjav. France. Peter Zgaga Naši v Ameriki ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI SPOROČE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE. Resnice, ki jih odkriva na$n razumnost, postajajo jalove. Samo srce ima zmožnost, da oplodi svoje sanje. Srce oživlja vse 0110, kar vzljubi. iSamo čuv-stva so vrgla v svet semena do-lyote. Razum nima te vrline. Ženske in zdravniki najboljše vedo, koliko laži je ljudem potrebno in kako so jim blagodejne. * Služkinja: — Pravite, da sem mulomamu in da moram takoj zapustiti vašo hišo. Gospa: — Da. — Dobro, toda pred odhodom vam hočem še nekaj povedati. Najprej morate vedeti, da sem lepša od vas. To mi je povedal vaš mož. Drugo, kar bi vam rada povedala, je, da mi vse vaše obleke bolje pristoja-jo, kakor vam. To mi je povedal tudi vaš mož. Končno pa znam tudi poljubljati bolj vroče in strastno, kakor vi. — Kaj vam je tudi to povedal moj mož? — Ne, to mi je pa povedni vaš šofer. * Ko so starega pečlarja vprašali. čemu se ne oženi, je odvrnil: — Dekle, ki bi bilo zame, se še ni rodilo, in mati, ki bi jo imela roditi, je že umrla. Potemtakem mi ne kaže drugega, kakor da do smrti samec ostanem. Sodnik je vprašal bi gam i-sta: — Zakaj si se z dvema ženama poročil"? Bigamist je odgovoril: — Dokler sem imel samo eno, se j.* vsak dan z menoj prepirala. Odkar imam dve, se pa med seboj prepirata, mene pa v miru pustita. RoroHU gm pn — KNJIGARNI 'GLAS NARODA' 216 WS8T 18th 8T&EBT Hew York City. uii^imiininiiii^Hiiiiiw Iz strahu pred kaznijo v smrt. V Prgouiolju blizu Bjelovara so našli te dni na vrtu obešenega 721etnega Franja Jakupka. Starec se je bil spozabil nad mladoletno sosedovo hčerko in za svoj greh bi bil moral odgovarjati pred sodiščem. Iz strahu pred kaznijo se je pa obesil. — V nedeljo popoldne so se Clevelandčani Michael Klin dzala, Stephen Krisak in .Jo sepli Kocjančič podali na neki piknik. Okrog 8.15 zvečer so se vračali »lomov, ko se jim je avto nenadoma ustavil, ko se je baš nahajal na sredi proge Krie železnice na križišču na Lee Rd., blizu Miles Ave. Medtem je pridrvel brzovlak, ki je vozil z brzino 55 milj na uro, ter tre ščil v avto, nato pa drdral naprej še 600 čevljev. Avto je bil zagnan 150 čevljev po tračnicah ter je bil popolnoma razdejan. Vsi trije moški, ki so bili uposljeni na Calvary pokopališču, pa so bili na mestu ubiti. Pokojni Joseph Kocjančič je bil star 55 let, ter je bil doma iz fare Sela pri Sumberku. odkoder je prišel v Ameriko pred 40 leti. ONE, KI NAMERAVAJO POTOVATI TO POLETJE V DOMOVINO, OPOZARJAMO, m da nami že vsaj par tednov prej naznanijo, da jim lahko za jamčimo na parnikih do-► bre prostore. To poletje je naval potnikov v Evropo naravnost ogromen. Na nekaterih parnikih so prostori že za par voženj vnaprej oddani. Ce hočete imeti dobro ka- 1 bino, pišite torej pravočasno. — POTNIŠKI ODDELEK "GLAS NARODA" 216 West 18th Street NewYorkCity V sedanjem času se marsikatero slisi, ki ni za nikamor. Tako je prišla naprimer k ministrskemu predsedniku de-putacija revnih in lačnih vojnih veteranov. 111 njen načelnik je rekel: — Gospod ministrski predsednik. mi smo bili v vojni, borili smo se za domovino, kri smo prelivali, danes pa moramo stradati. Ministrski predsednik se je zamislil ter odvrnil: — Verjemite mi, dragi moji, da država ni zakrivila vaše usode. Naša država je popolnoma nedolžna, in bi bilo proti mednarodnemu pravu, ter bi nikakor ne bilo lepo od nas, ako bi začeli očitati sovražniku, zakaj vas ni pobil. * Uporniki so samo oni, ki so premagani. Zmagovalci niso nikdar uporniki. * V Moskvi so se zbrale "najvišje glave," da bi našle sredstva za pobijauje prostitucije. — To spada v moje področje, — je dejal vodja vzgojnega dela. — Dajte mi milijon rub-ljev in jo odpravim. — Ne, to spada v moje področje, — se je oglasil vodja zdravstvenega dela, — dajte mi pol milijona in bom začel propagando proti njej. Tudi io je bilo preveč, in debata se je vlekla na dolgo in na široko. Končno se je oglasil nekdo: — Vsi se motimo, kajti to spada Ihrao v področje trgovinskega urada. Prostitutke so blago kakor kruh, moka ali bombaž. Nu, in mi smo zaupali vodji trgovinskega oddelka kruh — in ves kruh je izginil; zaupali smo mu moko — in moka je izginila. Zaupajmo mu prostitutke — in tudi one bodo izginile. 1. PAJK, Cuiietnaii/fh, Pa.: Je že ros, da nas ta sala-menska depresija tare kar na debelo, toda 4. avgusta, to je zadnjo nedeljo, smo jo pa mi vgnali v kozji rog. Pokazali smo ji nainrtr, da smo mi pro-staki tu« I i upravičeni tu pa tam do "good time", pa smo priredili zopet domačo zabavo in sicer na istem strmem hribu nad Holvbergoin kot zadnjič 23. junija; to je prav tam, kjer sva se z medv«»dom spoprijela, zadnjič namreč. Prav preveč ne bom pravil, kajti bi se utegnilo zgoditi, tla bi kdo rekel, da norca brijent, ali pa bi kdo dobil skomino, toda kljub temu bom povod.il kako je bilo. Precej po kosilu sva se z že n ko odpeljala na določeno mesto. Bala sva se, da I * i kaj zamudila. Skoraj iz med p~-\ih sva bila uu mestu, pa ni dolgo trajalo, in bilo nas j" obilo. Kar nas je bilo starejših, smo se držali sodčka iu drugih sladkili tekočin, pa tudi mladina nas je večkrat polotila, poleg tega se pa zabadala na zeleni trati po svojem. Glas zadoni: — Vsi k mizi: Kako radi smo ubogali. Zase-ivalieo lahko ujanteš. Vstaneui in stečem za njim. Bil sem gotov, da bova kmalo skupaj, pa sem se malo motil. Veste, precej dobro teče dolgo-t:šoc, toola brez zajca da bi prišel nazaj k mojim prijateljem, nak, toga pa no! Tečeva navzgor, zatem navzdol in zopet PIKNIK navzgor [»reko pečin in grmovja, toda odnehati nisem hotel. Opazim, da prične zajec pešati, jaz pa za njim. Tekla sva tako dolgo, da je popolnoma opešal, in tedaj sva bila skupaj. Zgrabim ga za tista dolga ušesa in hajd nazaj. Smeha za poč't. — Ali si ga dobil, Pa j k * — .Ja, tukaj ga imate fantje, pa napravite z njim kar hočete. V par minutah je bil /a na ražnju, po pretoku pol uro smo so pa že mastili z o-ktisno zajčjo pečenko . Za priznanje moje hitrosti, mi je oni, ki je zajčka raztrančiral, dal stegno, ki sem ga pa z velikim pet i toni povžil. Zatem si* oglasi pevski zbor, kateremu sem se tudi jaz pridružil. Prepevali smo koi smili škerjančki, dokler nam n i ko grla ohripela. Vreme smo imeli jako lepo, navzlic vsakdanjemu dežju. Sleherni je mislil na dež, pa se oglasi Tone Kamnikar: — No sir, fantje, če prav je vsak dan dež, — n'aues ga pa ne bo. — Kako 1o veš Tone ? — ga vprašam. — Zato ne, ker smo sami faju ljudje danes skupaj, — se odreže. Prav je imel Tone, eeii dan je bilo lepo, toda da bi bilo •pa prvroče, kakor sta zadnjič sodila Peter in Trbovčev Tono, .pa ne. Pogovor nanese na Lizo. — Moja mlada Liza je parkala v senci košatega hrasta. — ('rigava je ta? — vpraša rojak. — Pajkova, mu odgovori nekdo. — Nak, ta pa že ni tista ko zadnjic. Rad bi vedel, kje je njegova stara "Liza. Ko to slišim, se približam skupini. — Kje si dobil to Lizo — in kje jo stara? — me vprašajo. Prisiljen som bil povedati resnični dogodek takole: Stara Liza so mi je že drugi dan po prvem prijateljskem pikniku spuntabi. Veste, pa ne samo spuntala, ampak obnorela jo. Vozila sva se po lopi držav-Ti: cesti* iz Caroltowna proti domu. Kar na enkrat ji nekaj šine v glavo. Na ovinku mi zbozlja in zavije v preseko pota, dasi sem ji pravil, da to ni varno, me ni poslušala. — Vse, česar so še spominjam, jo to, da sva se preobračala kot "ringelšpil" po trdi cesti Lord Marley z mojimi sopotniki vred. Ko >e zavem in iz vlečem moje potrto kosti izpod obnorele Lize, zagledam moje -sopotnike vj jarku, slišim tarnanje in evile-lije. Ker sem sam potreboval pomoči, jim nisem mogel pomagati, pomagali pa so minij-iooči dobri l judje s tem, da so odipeljaji ranjence k padarju, mene pa je drugi dobri voznik ] K) t ognil v Uonemaugh na moj < bo rešila špitala, je težko pov«*dati. Mogoče nikdar več. Potolažil sem jo kakor sem vedel in znal. potem se pa poslovil od nje s pripombo, kuj kmalo okreva. Padar me vpraša, kaj mislim. Ponudi mi zalo mlado Lizo v zameno s .pripombo, da bo treba nekaj dote odšteti. Kmalo >va bila skupaj s pogodbo. Nekoliko sem dodal in dobil sem precej čedno mlade Liziko, ki mi je obljubila, da bo pametna in da ne bo posnemala staro matere. Prijazno sva segla v roko, so sprijaznila in sedaj potujeva roko v roki, zob za zob. Ko sem končal mojo resnično storijo, pogledam na uro. Kadi nujnega trgovskega o-pravka sem bil prisiljen posloviti se od naših veselih prijateljev in prijateljic. Obljubil M in da prideva pozneje nazaj še za nekaj časa, toda razmere- so nanesle tako, da nama ni bilo mogoče izpolniti. Prosim vse oproščenja z upanjem, da bo »prihodnjič drugače in da bo obljuba 'držala. Prav lepa hvala za veselo družbo, izvrstno zabavo in A No. 1 postrežbo. bivši angleški artilerijski častnik, je pričal preti angleško preiskovalno komisijo, da je bilo v svetovni vojni usmrčenih mnogo vojakov vsled slabo izdelanih granat. Tovarnarji so granate odobrili, da bi napravili čimveč dobička. ZAROČENCA MILANSKA \ ZGODB/ i Z 17. aTOLETJA Spisal: ALESSANDRO MANZONI vaZno za (aročite se na "GLA8 NARODA", največji slovenski dnevnik • Združenih državah. TUJCI ZAPUŠČAJO ABESINIJO .NAROČNIKE Poleg naslova je ratvidno de kdaj imate plačano naročnina Prva številka pomeni mesec, druga dan m tretja pa leto. Zadnje opomine in račune smo razpo slali za Novo leto tn ker bi želeli, da nam prihranite toliko nepotrebnega dela in stroškov, zato Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati. Pošljite jo naravnost nam ali j* pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa katerem% izmed zastopnikov, ko jih imenš so tiskana z debelimi črkami, ker so opravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj no> šth rojakov naseljenih. (Poslednje dui je železniška postaja v Addis Abebi, glavnem mestu Abeslnije, polna tujcev, ki v strahu pred pretečo vojno zapuščajo deželo. CALIFORNIA: San Francisco. Jacob COLORADO: Pueblo, Peter Cullg, A. SaftlO Waleenburg, M. j. Bvok INDIANA: Indianapolis, Louis Banlcb ILLINOIS: Chicago, J. Bevčlč, J. Lukanlch Cicero. J. Fabian (Chicago. Clan* in Illinois) Jollet, Mary Bambicb. Joseph Ffn, vat La Salle, J. Spelich Mascoutab, Frank August In North Chicago, Joie Zelene KANSAS: Girarri, Agnes Močnik Kansas City. Frank Žagar MARYLAND: Kltzmlller, Ft. Vodoplvec Steyer, J. Černe (za Frana. W. Va. in Md.) MICHIGAN: Detroit. Prank Stnlar MINNESOTA: Chisholm, Vrank Goole Ely, Jos. J. Peshel-Eveleth, Louis GonCe Gilbert, Louis Vessel Hibblnfc John PovSe Virginia, Frank Hrvstlcb MONTANA: Roundup. M. M. Panlan Washoe, L Champa NEBRASKA: Omaha. P. Broderick NEW YORK: Gowanda, Earl Stralsha Little Falls, Frank Marts OHIO: Barber t on. Frank Trehr Cleveland. Anton Bobek.^Chaa. JMnr linger, Jacob Resnlk, John Slapalfc Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John Vnm Warren, Mm 9. Bacbai Yonngstown. Anton Klkell OREGON: Oregon City. Ore., J. Koblar PENNSYLVANIA : Bronghton, Anton Ipavee Ola ridge, Anton Jerlaa OoDemangh, J. Brenvcc Exoort. Louis BifranMi Earrel, Jerry Okoa Forest City, Hilh fTiwTa OfMosbor^, Frank Novak Johnstown, John Polants ~ ■inyn, Ant. Tairitot} Lanme, Frank BaUoeh Manor, Frank Demshar Midway, John 2ast Pittsburgh. Presto, F. B. Steel ton, A. Hren Turtle Greek. Fr. West Newton, Jc WISCONSIN: Milwaukee. West AlUa, Sheboygan, WYOMING: Rock Dtamondi Joe BoSldi Joraa le prejeL To«—Sr. raj» laViFl "QLAB BJJ&to4**1 *»ti te -sveto besed. 47 Rove/, je bi od, brez sapo in bijoč z dlanjo ob dlan begal iz sobe v sobo ter se priporočal Bogu in svojim služabnikom, naj bi ga branili ter mu .pokazali kakšen izhod, da zbeži. Tod:* kako in kod? Šel je gor v podstrešje in skozi majhno lino plašno pogledal -na cesto, ki je videl, da je nabito polna samih bosnožov, slišal je glasove, ki so zahtevali njegovi smrt, se u-maknil zmeden kakor še nikdar ter šol iskat najvarnejšega iu najskritejšega zavetišča. Tam se je stisnil v kot in pazilo, pazno čakal, ali poneha zlokobni hrup, ali se trušč malo poleže; a ko je namesto tega slišal, kako -o rjovenje dviga zmerom bolj divje in zmerom bolj hrupnq in kako so s udarci na vrata še podvojili, mu je znova strah zaskočil srce iu V naglici si je mašil ušesa. Nato jo, kakor bi bil iz sobe, stiskal -zobe, mrgodil obraz, i zt ego val roke in se upiral pestmi, kakor toi hotel držati vrata, da so ne odpro... V -ostalem pa ni mogoče natanko vedeti, kaj je vse počenjal, ker je bil sam, in zgodovina je prisiljena ugibati. Se sreča, da jo te ga vajena. To pot je bil Renzo sredi najhujšega trušča; ni ga povodenj zavlekla tja, tmveč sam so je s premislekom zadani vanj. Ob onem prvem predlogu krvavega napada je začutil, da se j^ tudi njegova kri vsa vzburila; kar so izropanja tiče, ibi v tem slučaju n«' «bil mogel povedati, jo li dobro ali zlo, toda misel na umor jo v njem izzvala pristen In neposreden stud. In čeprav je bil po oni zlokotoni npogljivosti duhov, ki se jih loti strast spričo strastnega zatrjevanja mnogih, trdno prepričan, da je namestnik glavni povzročitelj gladu in sovražnik ubogih, je vendar nemudoma sklenil, brž •ko se je množica zganila in je slučajno slišal par besed, ki so izražale voljo, napeti vse sile za njegovo rešitev, da hoče tudi on to dobro delo pospešiti, in s tem namenom se je priril sko-ro do vrat, ki so jih ljudje obdelovali na stotero načinov. Ta je s kamni razbijal po žebljih ključavnice, da bi jo iztrgal, drugi tso skušali s koli, dleti in kladivi bolj pravilno delati, še drugi pa so s kamni, z noži brez osti, z žeblji, palicami in nohti, ker drugega niso imeli, krušili iu škrbili zid, trudili so se, da bi izruvali opek«' ter predrli zid. Oblasti, ki so prve dobile opozorile, kaj so godi, so takoj poslalo po -pomoč h grajskemu poveljniku, ki ise jo tedaj imenoval poveljnik Jupitrovih vrat; ta je poslal nekaj vojakov. Toda z opozarjanjem, ukazovanjem, zbiranjem, spravljanjem na pot in s hojo samo je prešlo toliko časa, da so vojaki dospeli šele, ko jo hiša bila že daleč naokrog obkoljena z oble-govalci; ustavili so se daleč od hiše na kraj-nem robu množice. Častnik, ki jim je poveljeval, ni vedel, kaj naj ukrene. Tam je bila samo — dovolite, da tako povem — čudna mešanica po letih in spolu različnih ljudi, ki so stali in gledali. Na povelja, naj se razidejo in napravijo prostor, so odgovarjali s temnim in dolgim mrmranjem; uiliče se ni zganil. Streljati v to drhal se je zdelo častniku n<> samo kruto, temveč tudi zelo nevarno; to bi bilo užalilo manj grozne udeležence in razdra-žik) mnogoštevilne nasilneže, sicer pa tudi ni imel takega navodila. Sam zase je tvoril zanimiv prizor starec slabega življenja, ki je široko odpiral vdrte, raz-boljene oči, stiskal gube v peklensko zadovoljen nasmeh, dvigal roke na sramotne sive lase ter vihtel v zraku kladivo, vrv in štiri velike žeblje, ponaljajoč, da hoče ubitega namestnika pripeti na eno.durnico njegovih vrat. "Ojoj, sramota!" je izbruhnil Renzo, ki se je zgražal pri teh besedah, videč toliko drugih obrazov, ki so očitno kazali, da jih odobruje-jo, in osrčen ob pogledu na druge, ki so sicer molčallii, a je iz njih vendar probijala ista groza, kakršna je presinjala njega. 4'Sramota! Ali hočemu rablju prevzeti poklic? Umoriti krščanskega človeka? Kaj hočete, da nam Bog da kruha, če počenjamo take grozovitostif Strele nam pošlje, ne kruha." "Ah, pes! Ah, izdajalec domovine!" je za-' v.pil ter s z obrazom obsedenca obrnil k Renzu eden izmed onih, ki so v tem trusču mogli sli- "Počakaj, počakaj! To je vikarjev služabnik, preoblečen v kmeta. To jo vohun. Po njem, po njem!'' Stotero glasov so razsuje naokrog: "Kaj jo? K.jc jo? Kdo jo * Namestnikov služabnik. Vohun. V kmeta preoblečen namestnik, ki l>eži. Kje je? Kje je? Po njem, po njem!" Renzo umolkne, postane čisto majhen, najraje bi izginil. Nekateri njegovi sosedje ga vzamejo v svojo sredo in z raznovrstnimi glasnimi kriki skušajo zmesti one sovražne, krvoločne glasove. Ali kar mu je najbolj pomagalo, je bil klic: "Prostora, prostora!" ki se je razlegel v bližini: "Prostora! Pomoč prihaja. Prostora, hej!" Kaj je bilo? Kila jo dolga lostva, ki so jo nekateri nesli, da jo prislonijo k hiši in pridejo skozi okno vanjo. Toda na srr»čo tega pripomočka. ki bi bil stvar olajšal, ni bilo mogoče zlahko uporabiti. Nosači na obeli koncih in na obeli straneh priprave so valovili sem in tja radi sunkov, ki so jili v gneči spravljali \ nered in metali narazen; eden jo muka z glavo med dvema klinoma in z d rogom a na ramenih ter ječal kakor pod stresajočim so jarmom; drugega jo močan sunek odtrgal od bremena in izpuščena lestva je tolkla po ramenih, rokah in rebrih, — mislite si, kaj so morali reči lastniki teh telesnih dolov. Drugi privzdignejo z rokami mrtvo težo, vrinejo so pod lostvo, naložijo si jo in vpijejo: "Pogum! Naprej!" Usodno orodje so pomika skokoma in viju-goina naprej. Vendar je dospelo pravočasno, da je Renzove sovražnik-' razpršilo in spravilo v nered. Renzo se je okeri-til >; zmedo, ki je nastala iz zmede, in se je spočtka prav poti-honna, nato na vse pretege udelujoč s komolci oddaljil od tega mesta, kjer ni pihal njemu u-goden veter, z namenom, da se tudi čimprej izrine iz vstaje in pojile zares iskat ali čakat očeta Bonaventuro. Nenadoma so neobičajno gibanje, ki se je pričelo na enem koncu, razširi po množici, neki glas so raznese in prodira daljo od ust do ust: "Ferrer! Ferrer!" Začudenje, radost, jeza, nagnjenje, odpor — vso to izbruhne, kamorkoli pride to ime; ta ira kliče, oni bi ga rad udu-šil; ta zatrjuje, oni zanika; ta blagoslavlja, oni preklinja: "Ferrer jo tu! — Ni res, ni ros! — Da, da; živel Ferrer, oni, ki je kruhu cono znižal! — No, no! — Tu je, tu jo v kočiji! — Kaj nas briga? Kaj nam njega treba? Nočemo nikogar! — Ferrer! Živel Ferrer, prijatelj ubogih! Prihaja, da odvede namestnika v zapor. — No, no; mi hočmo razsoditi po pravici; nazaj, nazaj! — Da, da, Ferrer! Naj pride Ferrer! V ječo z namestnikom!" Iu vsi so vzpuo na prste, so ozro in gledajo v ono smer, odkoder se je napovedoval nepričakovani prihod. Ker so se vzpeli vsi, niso videli ne več no manj, kakor če bi bili ostali vsi s stopali na tleli; toda dejstvo je, da so so vsi vzpeli. (Dalje prihodnjič.) Ljubiteljem leposlovja Cenik ksjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala« Cene so selo Knjigarna "Glas Naroda" GREHI OČETOV Roman v dveh zvezkih* — Za Glas Naroda priredil I. H. PRVI ZVEZEK. ■jfaeneh Jlne 10 — Oče in sestra mislita, da se je prehladila. Jaz pa se bojim, da je kaj hujšega. Bolezen tiči globbko v njenih malih, mladih prsih. To ima po svoji materi, ki je umrla pred dvema letoma. Poleg tega pa pride še nekaj drugega. V slabotnem telescu tega otroka tiči prezrela duša. Marjeta čuti in misli preveč in občuti daleč čez svoja leta. In to je nevarno, ker je proti naravi. — Taka misel, četudi ni popolnoma gotova, je šla tudi meni skozi glavo, ko sem dekletce videl pri vas. Ta nežna, slabotna postavica, te suhe ročice z nervozno tresočimi se prsti, ta mala lica, ki se bledo in rdeče preminjajo in te resne, velike oči, ki se tako počasno gibljejo-. — Otrok mi je uganka. Xe njene misli in čustva. Vse to leži za mene jasno in odkrito v Marjetinih očeh in besedah. Uganka mi je samo. kako more v otročjem telesu živeti tako zrel ženski čut in razvita občutljivost. Marjeta lioče, da se postopa ž njo, kot z odraslimi dekleti. Vsako zapostavljanje, ki ga doživi zaradi svoje otroške starosti, jo žali. Vsaka brezbrižnost od strani, od katere pričakuje ljubezen, jo boli. In vendar Marjete še nisem videl jokati. Kar občuti grenkega, ji gre vse v njeno notranjost. Tedaj se razširijo njene oči in žalosten smeli se ji raztegne okoli majhnih ustnic. Čudovit otrok je in najbolj čudna v svoji naklonjenosti do mene. Začuden ga pogledam. — Kako mislite to I — Velik prijatelj otrok sem in tu
  • ogleda jr> otroku, je Marjeta že zaspala. Preneham igrati in glasovi počasi izzvene. ftel sem. Toda srce mi je postalo težko, ker me skrbi zaradi moje ljubljenke. Naglo je nama poteklo pol ure, ko sva sedela pri mizi. Tu-j di jaz sem mislil na tega nenavadnega otroka. Ko greva iz gostilne proti domu, ga vprašam: — Uganka v duši tega otroka mi da misliti. In rad bi vedel, kako se je ta globoka naklonjenost otroka do vas pričela in kaj je od zunaj za njo povod? Ljubeznjivost, ki jo dekletu kažete v občevanju z njenim očetom? Ali darila, s katerimi delate otroku veselje! — Ne! — odgovori Albert. — In to je najbolj nerazumljivo pri celi stvari. Ta čut je že bil, ne da bi bil opazil, kako je nastal in ne da bi kaj storil, da bi ga zbudil. Toda nekaj priznam: moje prvo srečanje z Marjeto jo je mogoče zbegalo in povzročilo, da so se njene misli pričele za mene zanimati. — Prosim, pripovedujte mi o tem! — Bilo je nekaj dni zatem, ko sem se naselil v tej hiši, ki mi je zaradi tihe lege ugajala. Nekega večera se vrnem z izpre-hoda. Tedaj stoji dekle na hišnih vratih, vsa obdana s sončnim zlatom. Zagledal sem se v podobo tega otroka, blesk njenih sanjavih oči me je ganil, iz teh oči me je nekaj gledalo, kot bi mrtvi podobi moje preteklosti zopet zrastle žive oči. Pri teh besedah, ki jih je izgubljeno govoril pred se, mi pride v spomin, kako ga je pri mojem prvem obisku pri njem ganilo, ko sem mislrl, da sem v obrazu tega otroka našel neko podobnost. Pogledam ga in opazujem poteze njegovega obraza. In kot bi Albert uganil moje misli, stisne spodnjo ustnico med zobe ter hodi nekaj časa molče poleg mene, nato pa pravi: — Otrokovo glavico sem moral vzeti med svoje roke in sem ji moral pritisniti poljub na njeno čelo. Molče greva dalje do doma. Popoldne «em hotel delati, toda nikamor nisem prišel, mo ja glava ni bila pri stvari. Albert in Marjeta — misli na oba •o bile močnejše kot pa volja za delo. In Marta t Ko bi vedela, * kako majhno vnemo sem izvršit "diplomatično poslanstvo," ga je z vnetimi besedami navezala na dušo. Toda sedaj bil v resnici brez vsake krivde. (Dalje prihodnjič.) OD NEW YORKA DO VSE EVROPE NORMANDIE ... 21. avgusta ILE DE FRANCE - - - 31. avgusta CHAMPLAIN - - - 5. septembra LAFAYETTE - - -14. septembra 4. septembra 21, septembra 26. septembra 5. oktobra ZA NADAUNE INFORMACIJE IN KARTE VPRAŠAJTE PRI: LEO ZAKRAJŠEK GENERAL TRAVEL SERVICE. INC. 302 EAST 72nd STREET, NEW YORK CITY NAJVEČJI DEMANT NA SVETU Največji demant sveta je zdaj Jonkers, ki smo o njem že poročali. Našel ga je hlapec siromašnega južnoafriškega farmarja na polju in zaslužil s tem svojemu gospodarju 350.000 dolarjev. Zdaj je ta veliki dragulj v New Yorku. Laže je pa priti v avdienco k poglavarju države, kakor k temu kralju deman-tov. Neki ameriški novinar pripoveduje, kako se mu je to posrečilo. Ko je strogi tajnik ve-;šče proučil njegovo priporočilo in legitimacijo, se je odprla železna mreža in novinar je vstopil. Srečni lastnik dragulja Harry Winston je sedel za pisalno mizo, prevlečeno s črnim suknom, ko je vstopil novinar v njegovo pisarno. Ko ga je zagledal, je dvignil slušalko in naročil po telefonu: "Prinesite mi oni veliki nebrušeni demant, pa tudi malega 3i3karatnega, in zaliičite obema stražarjema, naj dobro stražita vrata." Potem je vstopil mladenič visoke postave, v eni roki je držal usnjeno vrečico, v drugi pa zavitek. Winston je vzel od njega najprej vrečico, jo obrnil in največji demant sveta se je za-trkljal po mizi. To je torej Jonkers, je dejal skoraj spoštljivo. Tako je ležal pred menoj najdražji kamen sveta, pravo čudo že pred brušenjem. Ob ta kamen se je že mnogo ljudi spotaknilo in ga jezno hrvnilo v stran. Potem se je pojavil na mizi tudi 35karatni kamen, prozoren, dokaj velik, že brušen demant, ki bi pokril širino dveh prstov. Leskeče se krasno, njegov lesk prehaja od temnorde-čega v svetlikajoče se modrikasto. Lahko si mislimo, kako >io lesketal šele Jonkers, ko bo obrušen. Jonkers bo obmšen po tehle ploščicah, je pojasnjeval Winston in pokazal s prstom na črte za brušenje. In ko bo obrušen, boste videli kamen, ki bo imel vse barve, ogenj, lesk in sijaj manjšega kamna. A mali kamen je že vreden 150 tisoč dolarjev. Držal sem največji demant sveta v roki in ogledoval njegovo gladko površino. Glede na svojo velikost je dokaj težak, saj tehta okrog pol funta. Na enem kraju sem opazil rjavkasto barvo in pripomnil sem, da je to hiba. — To ni nič posebnega, — je odgovoril Winston. — Tu je v demantu malo usedline, ki se bo pa pri brušenju z lahkoto odstranila. — Potem je vrgel demant v kozarec vode in takoj je postal prozoren. — Lahko pogledate skozi kamen, — je dejal, — in videli ne boste v njem nobene črne točke. — Potem ga je vzel zopet iz vode in spravil v mošnjico. — Prvotno sem ga hotel razbiti na več 35- do 40karatnih kamnov, toda vsi, ki so ga videli, tudi draguljarji in brusači, so mi to odločno odsvetovali, češ, da bi storil zločin. Dragulj bo torej obrušen in od sedanjih 726 karatov ohrani samo 540 karatov, pa bo še za 15 karatov večji od dosedanjega največjega brušenega de-manta sveta Oullinana. Pomislil sem na veliko izgubo karatov in zdelo se mi je, da je škoda obrusiti kamen. — Kaj se bo pa zgodilo s tistimi 18G karati, ki pri brušenju odpadejo? — sem vprašal Winstona. — Ti so seveda izgubljeni, — je odgovoril. — toda. tako mora biti. Demant pa dobi s tem večjo vrednost. "Morda bi se dal od njega odluščiti najprej 35ka-ratni in šele potem bi ga brusili. toda riziko je tu prevelik. Pri tem bi dragulj lahko uničili. Jonkers ostane torej cel. Zdaj gre samo zato, ali bo krasil vladarjevo krono ali vrat lepe žene. IZNAJDLJIV MESAR Neki mesar v Budimpešti je zašel v denarne stiske. Da bi poživil promet v svojem podjetju, se je odločil za zelo pameten ukrep. Po svojem okraju je razširil več tisoč letakov, ki na njih najprej omenja, da je čas denar, da pa v sedanjih težkih razmerah ljudje nimajo niti časa niti denarja odveč. Mnogo je ljudi, ki potrebujejo pravniških nasvetov, toda na odvetnike se ne morejo obrniti, ker nimajo RUSKI OTROCI NA UMETNIŠKI PROSLAVI denarja. In vsem tem hoče priskočiti na pomoč iznajdljivi madžarski mesar. Kdor potrebuje pravniški nasvet, naj kupi pri njem kilo mesa, pa dobi za nameček še nasvet. Iznajdljivi mesar je namreč sprejel v službo nekega siromašnega odvetnika, ki sedi v mesnici ves čas, dokler se prodaja meso in vsakemu odjemalcu, ki kupi vsaj eno kilo mesa, postreže s pravniškim nasvetom, če mu je potreben. Mesar si je kmalu gmotno opomogel, pa tudi siromašnemu odvetniku je pomagano. Mož dobiva pečenke in drugih dobrot, kolikor hoče, nekaj pa še v gotovini. Mesarjeve odjemalce. ki hodijo k njemu po nasvete. zastopa tudi pred sodiščem. Vprašanje pa je, kaj j>o-rečo na zavezništvo med mesarjem in odvetnikom odvetniška zbornica. Za zdaj so pa zadovoljni vsi. mesar, odvetnik in odjemalci. SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU BI« WZST lttfe STRUT NIW SOU, M. X. nftrn nam za cm voznih listov, u-EKRVACUO KABIN. IN POJASNILA SA POTOVANJI LOČITEV ZARADI ČEVLJEV Do čudne ločitve je prišlo te dni na Madžarskem. Žena Lo-renca Peketa je kupila nedavno rumene čevlje in šla v njih v cerkev. Mož bi ne bil ugovarjal, toda njegova mati se jo hudo razjezila, češ da je snaha prismojena. V takih čevljih se vendar ne hodi v cerkev. Prigovarjala je sinu, naj prepove ženi nositi rumene čevlje. Zena se je vrnila iz cerkve in z možem sta se začela prepirati. Takoj je spoznala, odkod piha veter. Da pokaže svojo premoč, je mož najprej postavil pod kap ženo, ] mi tem je pa vrgel za njo še čevlje. AVGUST 10. lie de France v Ilavre Conte Ura o« le v Trst Bremen v Hreni en Manhattan v Havre Chauiplain v Havre Berengaria v Cherbourg funte di Kavoia v Genov Normandie v Havre Aquitauia v fherlmurg Kuropu v Bremen fjifayette v Havre Koma v Trst Washington ? Havre Majestic v Cherbourg Bremen v Bremen lie oiirg 27. septembra: Kun>pa v Itremen Zena se pa ni vrnila v hišo, kaj šele, da bi prosila moža za odpuščanje. Nasprotno, y!o".!a je takoj tožbo za ločitev in zahtevala al imen te. V dveh instancah je propadla, tretja ji je pa dala prav. Senat pravi v razsodbi, da se zlasti na kmetih praznična obleka ali okraski ne smejo veljati za znak neči-murnosti, temveč za izraz verskega čuta. Fekete bi bil kaj lahko žalil verski čut svoje žene in jo osmešil pred ljudmi. Tako bo moral mož plačevati alimente. - FRANCOZI CASTE DEVICO ORLEANSKO Jeanne d'Arc, francoska na-. rodna junakinja, ki je bila pred f><)4 leti sežgana na grmadi v Bouenu kot krivoverka in pred 15 leti proglašena za svetnico, se lahko ponaša s tem, da je bi- la njena podoba izklesana iz kamna in vlita iz kovine večkrat, nego podobe vseli slavnih mož sveta. V Franciji je 38 tisoč mest in mestece v, ki imajo vsaj majhen kip Device Orleanske. V tem pogledu prednja-či seveda mesto, ki ga je Devica Orleanska leta 1429. rešila pred Angleži in ki jo še zdaj proslavlja vsako leto pri zahvalnih procesijah. Samo v muzeju Jeanne d'Arc stoji nad 200 njenih kipov, eni iz granita, marmorja in brona, drugi iz lesa, stekla ali porcelana. Xa d rugem mestu je Rouen. kjer je Devica Orleanska umrla, na tretjem pa njena rojstna vas Domremv. Nad 40 tisoč njenih kipov je zdaj v Franciji in to število št* vedno narašča. Neki livar bronastih kipov v Parizu je izjavil, da vlije vsak teden najmanj en kip Device Orleanske. Kar se tiče spomenikov in kipov stoji na drugem mestu Napoleon Bonaparte. Skupina ruskih otrok, ki so se udeležili umetniških proslav v Moskvi. Otroci so s svojimi narodnimi plesi očarali mnogo tu- jezemskih obiskovalcev. ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA Kdo bi ne Kotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti z Majrem v "Padišahovi senci** pri ^Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"> TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI! ! I Izdajalec; Na lovu; Si»et na divjem zapadu; Iteseul milijoni; Dediči Cena __________________ 3.5# IZ BAGDADA V STAMBUL 4 knjige, s slikami, €37 al rani Vsebina: Smrt Moliamed Km i na: Karavana smrti; Na begu v Goropa; Družba Ku Nasr Cena _____________________1.50 KRIŽEM PO JUTROVFM 4 knjige, 598 strani, ■ slikami Vsebina: Jezero smrti; Moj roman ob Nilu: Kako sem v Mekko romal; Pri išamarih; Med Jezldi Cena _______________________L5t PO DIVJEM SMtDISTAftU 4 knjige. 594 Strani, s slikami Vsebina: Amadlja; Be* Iz ji?£e; Krona sveta; Med dvema ognjema Cena _______________________1.59 PO DEŽELI SKIPETARJEV 4 knjige, s slikami. 577 strani Vsebina: Brata AladiijaT Koča v soteski; Miridlt; Ob Vardarju Cena _________________lil SATAN IN ISKARIOT 12 knjig, a slikami, 17*4 strani Vsebina: Izseljenci; luna Setar; Na sledu; Nevarnosti nasproti; Almadeu; V treh deUb sveta; Naročite jih lahko pri: KNJIGARNI "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York. N. Y. V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikami, 576 strani Vsebina: Kovač Šimen; Zaroka z zaprekami; V golob-njaku; Mohuiuedauski svetnik Cena ........................1.5« WINETOV 1- knjig, s slikami, 1753 strani Vsebina. Prvikrat na divjem zapadu; Za življenje; NSo-či. lepa lndijanka; Proklestvo zlata; Za detektiva; Med Komanči in ApaČi; Na nevarnih potih; Winnetovov roman; Sana Ear; Pri Komaučih; Winnetova smrt; Wiu-netova oj»oroka Cena ................... Ž U T I 4 knjige, s slikami. 597 strani Vsebina: I Boj s medvedom; Jama draguljev; Končno —; Rib. in njegova poslednja pot Cena ......................L5*