Glasilo občine Vrhnika stran 4 MMILCEM Nova centrala že pod napetostjo stran 9 Konec marca je Iskra naposled na Vrhniko dobavila novo kompletno Siemensovo telefonsko centralo. Iskrini monterji so jo začeli montirati v prvem tednu aprila, ko smo jih zmotili z našim fotoaparatom. Po zadnji informaciji, ki smo jo dobili 11. maja pri inž. Iliču, ki je nadzorni gradnje in montaže, je stanje takole: »Centrala je pod napetostjo, zdaj opravljamo funkcionalne preskuse po posameznih sklopih in fazah. Preskušanje naj bi trajalo do konca maja, ko naj bo centrala pripravljena na kvalitativni in tehnični pregled. V juniju naj bi centralo od Iskre prevzel investitor, se pravi ptt, in sledijo še pregledi občinskih in republiških inšpekcijskih služb (požarne, sanitarne, telekomunikacijske). Računamo, da bo do konca junija centrala dobila uporabno dovoljenje, s tem pa bo mogoče nanjo priključiti telefonske naročnike iz prve faze predvidene naročniške mreže.« Nove informacije o telefoniji torej v naslednji številki Našega časopisa. (S. S.) VRHNIŠKA GRB IN ZASTAVA stran 2 ZA TISK NA PAPIR ZA TISK NA TKANINO 2 MAJ 1992 NAŠ ČASOPIS < L kr inšpektor, ki je v povezi.. z poveljnikom Učnega centri, 1 Franjo Modrijan, je postaj naslednjo pobudo: Na regionalni cesti Vrhnik -Borovnica M 324 je na ba kini vdor od Pivka do DrašlefjP! Cesta je obremenjena in uf* čena. Treba je nemudoiU ukrepati. France Cukjati je podal fl slednjo pobudo: j Glede na izid glasova^' o Odloku o praznovanju občig skega praznika (predlog ni L sprejet) in glede na to, da dE temu odloku ni bila veči^j vseh delegatov, je predlaodobe KS Borovnica je aprilu izpeljal anketo z naslonom: Kakšno Borovnico si želimo. V anketi je od skupaj 706 izbranih anketirancev na vprašanja odgovorilo 696 udeležencev ali 20 odstotkov vseh rebivalcev Borovnice vseh tarosti in poklicev. Med pomembnejšimi vpra-anji je bilo tudi tole: kaj želite, Ja bi ponazarjal borovniški fcnak? Večina anketirancev je ogovorila, da naj borovniški *nak ponazarja: borovniški Post, slapove v Peklu in viadukt (steber). Na podlagi rezultatov ankete bo odbor v mesecu maju razpisal javni natečaj za izbiro predloga znaka in ga objavil v dnevnem časopisju. Vse zainteresirane, tudi krajane in druge, vabimo k sodelovanju. Prosimo, da se osebno ali po telefonu oglasijo na sedežu KS Borovnica, Pa-plerjeva ulica ali na tel. (061) 746126 v dopoldanskem času, kjer bodo prejeli vse informacije o pogojih natečaja (od 25. maja 1992 dalje). Predlog za znak bo izbral petčlanski strokovni odbor, izbrani znak bo nagrajen. Rezultate natečaja bomo objavili na Našem časopisu. Kar zadeva druga vpraša- nja, ki so bila zastavljena v anketi ali pa so ljudje ob tem izrazili svoj pogled na nekatere aktualnosti, je treba omeniti predvsem naslednje: Borovničani si želijo policijsko postajo v kraju, kajti zdi se jim, da se bo tako v kraj vrnil red in mir. Skladišča pod Strmcem je treba izročiti v civilne namene, ne pa da je tam vojaško skladišče. Predlagajo, da bi jih lahko uporabili v gospodarske namene, denimo za konjerejo, vzgojo gob in za drugo. Tožijo, da v Borovnici ni družabnega življenja, ker se preveč spreminja v spalno naselje. Bolj bi bilo treba poskrbeti za snago v kraju in morda za stalno nastaviti komunalnega delavca. Želijo tudi, da bi v kraju delovala domača kmetijska zadruga, kot je že bila in želijo si žago. Seveda pa so za to, da Borovnica postane samostojna občina. ZA VSE MAMICE.. nizozemska bo pomagala prizadetim otrokom « i V oddelku za delovno usposabljanje zmerno in teže menjalno prizadetih otrok in mladostnikov v Podlipi so v za-jjfetku marca začeli izvajati nov godalni projekt, v katerega so *kliučeni tudi posamezni strokovni delavci podobnih šol in »vodov na Nizozemskem, ^amen projekta je izmenjava Rušenj pri delu z umsko prizadetimi, prostorska razširitev zmogljivosti oddelka v Podlipi 1 hkrati oblikovanje in organi-JPjanje takega zavoda, ki bi »časoma postal model nadalj-pega razvoja in skrbi za men-r'no prizadete v tem okolju. Kot je povedal Janez Sodja, vnatelj osnovne šole Ivan ankar, v okviru katere je od-^ek organiziran, si je to-stno sodelovanje med ffibema državama zamislil Vrh-ijčan Edo Zupan, ki kot defek-B"og dela na Nizozemskem Podobno prizadetimi otroki. 'uPan je navezal tudi prve Jfke s pristojnimi in tako po- !?EJSKA ZVEZA sredno poskrbel, da bo celoten projekt delno podprla nizozemska vlada, ki ima v enem od ministrstev poseben denarni sklad za tovrstno pomoč državam nove demokracije. Dodal je, da bodo za začetek izmenjali kadre, za katere bodo stroške prevzele posamezne sodelujoče ustanove, vsaka za svoje sodelavce. V začetku marca sta na štirinajstdnevno strokovno izpopolnjevanje na Nizozemsko že odšli specialni pedagoginji iz Podlipe, pozneje pa bodo pri nas sodelovali Frida Fransen, docentka visoke šole Midden Nederland, in sodelavci posebnih šol Tvvente - Hengelo in De Huif-kar iz Enschede. Anica Žilavec, specialna pedagoginja, ki poučuje v Podlipi, je povedala, da so oddelek za delovno usposabljanje odprli marca 1989 predvsem na pobudo in ob veliki pomoči staršev prizadetih otrok. Zdaj je v njem v oskrbi dvanajst otrok, starih od sedem do osemnajst let, ki ne morejo biti sprejeti v program šole s prilagojenim programom. Po preureditvi in obnovi podstrešnih prostorov stavbe stare osnovne šole, v kateri domujejo in imajo zdaj na voljo le dva prostora za pouk, bi pridobili dovolj zmogljivosti še za štirinajst umsko prizadetih mlajših odraslih, ki so za zdaj izključno v domači oskrbi. Anica Žilavec je poudarila, da je ustanovitev zavoda z učnimi delavnicami oziroma varstveno-delovnih centrov ali delavnic pod posebnimi pogoji za občino pomembna predvsem zaradi vključevanja starejših umsko prizadetih oseb. Po sedaj veljavni zakonodaji in merilih so v oddelke za delovno usposabljanje namreč vključeni le mladostniki do osemnajstega leta starosti, medtem ko so podobni zavodi v sosednjih občinah že zdaj prenapolnjeni. Vrhniški izvršni svet je omenjenemu projektu namenil vso moralno podporo in se zavezal, če bo treba, navezati stike z ustreznimi republiškimi službami. MOJCA ŠAJN pliv na selekcijo v Cankarjevem domu pripravil ustanovni zbor republiške zveze, ki se ga je udeležilo zastopstvo 43 društev. Pohvaliti se smemo, da je Vrhnika oziroma njeno kmetijstvo do- Pred vami je nov projekt PREČUDOVITE PESMI, ki jih je izdala in ilustrirala akademska slikarka Renata Bovnar V knjižicah so zbrane pesmi priznanih pesnikov in skladateljev ter domače in tuje ljudske pesmi. Med ljudskimi so nekatere prvič ilustrirane, nekatere celo prvič objavljene. »PREČUDOVITE PESMI« so namenjene otrokom vseh starosti, vzgojiteljem, učiteljem in staršem. V zbirki so zajete novosti z glasbenega, likovnega in pedagoškega področja ter s področja umetnike notografije. Ne pozabite, da je osnovna podlaga glasbene vzgoje pomembna za kulturo vsakega naroda! Prepričani smo, da boste v knjižicah našli tisto, kar smo pri nas že nekaj časa pogrešali: cene posameznih knjižic iz zbirke so: Pesmi o živalih - 615,00 SLT Potepuške pesmi - 860,00 SLT Jesenske pesmi - 860,00 SLT Pri nakupu vseh treh knjižic vam priznamo 50 % popust. Knjige lahko kupite v knjigarni in papirnici Cankarjeve založbe Lošca 5, Vrhnika. PREDAVANJE V BOROVNICI Moč in nemoč medijev SKD z Vrhnike je v nedeljo, 26. aprila v OŠ v Borovnici pripravila predavanje na temo Moč in nemoč medijev. O fenomenu javnih glasil sta spregovorila dr. Drago Klemenčič, urednik oddaj Obzorja duha na TV Slovenija, in dr. Janez Gril, glavni urednik Družine. Predavatelja sta poudarila pozitiven vpliv medijev na človekovo znanje in obveščenost, pa tudi bojazen zaradi nekritičnega sprejemanja in vrednotenja informacij. Bralec, poslušalec oziroma gledalec naj bi ohranil trezno glavo in poskušal prodreti v ozadje informacije, poskušal brati med vrsticami. Dobra novica, ki naj bi bila res- nična, neokrnjena, poštena, primerna in svobodna, je bila, kot je dejal dr. Klemenčič, v zgodovini najbolj manipuli-rana in zlorabljena stvar. Zdaj, ko se skušamo v vsem zgledovati po Zahodu, od njega nemalokrat pobiramo ravno tisto najslabše. Na področju medi-„jev je to objavljanje natolcevanj, obrekovanj, nepreverjenih informacij, celo laži. Tudi dr. Gril je opozoril na možen negativen vpliv medijev, ko sta naše znanje in obveščenost, ki ju dobimo prek medijev, le površinska in ne sežeta v srce, ne vplivata na naše ravnanje. Poudaril je potrebo, da bi ljudje z odprtimi očmi spremljali svet medijev. Poslušalce pa je zanimalo, ali obstaja možnost povečanja števila verskih oddaj na TV Slovenija. Dr. Klemenčič je pojasnil, da zaradi pomanjkanja dobrih scenarijev, predvsem pa denarja, ne bo veliko novih oddaj. Povedal pa je, da bo septembra radio začel z rednimi neposrednimi prenosi nedeljskih maš. Gosta sta opozorila tudi na velik padec naročnikov verskega tiska, kar naj bi bila posledica socialne stiske in padca zavesti o pripadnosti cerkvi, ki se je zgodil v zadnjih štiridesetih letih. K. G. FLORJANOVI FANTJE SE VRAČAJO V CERKEV |9{uPina starejših krav in bikovskih mater bilo prvega predsednika te zveze, dr. Janeza Verbiča, ki bo svoje delo opravljal s pomočjo tajnika mag. Alojza Zupančiča s Kmetijskega zavoda Ljubljana. Govedi rjave pasme je v Sloveniji 180.000 glav, od tega 18.000 krav v A kontroli in na leto kakih 60.000 osemenjenih plemenic. Pasma je v Sloveniji najbolj številno zastopana. Rejska zveza naj bi poslej imela večji vpliv na najpomembnejše, se pravi na selek-cijsko delo, tudi sami rejci bi imeli več vpliva, saj je navsezadnje živina njihova. Vrhniški rejci so pripravili tudi priložnostno razstavo pod nadstreškom v zadružni trgovini, ki si jo je ogledal dosedanji kmetijski minister, sam živinorejski strokovnjak dr. Jože Osterc. V nagovoru je dejal, da nas bo kakovostna živinoreja pripeljala v Evropo. Živali, ki so bile predstavljene, so zelo pohvalili, čeprav je bila razstava pripravljena tako, da krav in telic ni bilo treba voziti od daleč, saj so naprosili najbližje rejce. Skupno mnenje pa je bilo tudi za tako naključen izbor, da so živali kakovostne, ustrezajo sodobnemu rejskemu cilju, kar pomeni, da vrhniški zadružniki dobro obvladajo tudi strokovno delo z živalmi. Nenazadnje je o tem pričal kar lep obisk na razstavi, ki so si jo ob številnih strokovnjakih ogledali tudi številni domači ljudje. Gasilci borovniške kotline ponovno odkrivamo našega zavetnika sv. Florjana. Ze drugo leto zapored se udeležujemo maše v farni cerkvi na Florjanovo nedeljo. To nedeljo je 30 gasilcev z dvema praporoma strumno pred mašo prikorakalo v cerkev. V samem centru vasi so naši predniki postavili kapelico na čast sv. Florjanu. Na neštetih podobah in slikah ga vidimo, kako mogočno stoji z golido v roki pred rdečim petelinom. Ker je bila Borovnica manjša vas in je tu živelo predvsem kmečko prebivalstvo, so se leti zatekali k njemu po pomoč. Kmet je videl pri tem svojo borno, s slamo krito domačijo, hram in hlev in kozolec in pri tem molil, da bi se slavni svetnik tudi pri njem izkazal, ko bi ga kdaj doletela nesreča. V pridigi med mašo je g. župnik Jože lepo opisal naše delovanje, saj smo v tem času ena izmed redkih organizacij, ki smo zmerom in ob vsakem času pripravljeni pomagati sočloveku ob nesreči. Ob koncu maše se je predsednik PGD Borovnica g. Ciril Kos zahvalil župniku za lepe besede in mu izročil denarni znesek za nabavo nove masne knjige. Iz te knjige se bodo brale maše ob veselih in žalostnih trenutkih v naših župniji. Brale pa se bodo tudi maše za vse pokojne člane na- ših društev. V imenu vseh zbranih gasilcev je obljubil, da bomo ostali zvesti napisu na starem praporu: »Naj bo dan ali noč, brat gre bratu na pomoč.« Po slikanju pred kapelico sv. Florjana smo se ustavili še v župnišču, kamor nas je povabil g. župnik na kozarec vina rekoč, da zmeraj gasimo požare z vodo, sedaj pa naj pogasimo žejo še z vinom. V nedeljo popoldne pa so štirje člani našega društva tudi uspešno tekmovali ob nastopu pritrkovalcev ljubljanske nad-škofije. Predsednik PGD Borovnica CIRIL KOS 6 MAJ 1992 NAŠ ČASOPIS C -C strašno pošast, ki vse uničujt Zakaj se ne bi potrudila in /fl pojasnila, da so ljudje v tovori y veliko naredili, da se iz tova]rn j" škega dimnika ne bi valil štrn T pen dim s tem, ko so tovarn | priključili na plinovod, pa tut strupenih snovi v vodi je velik m manj zaradi čistilne napravi IJ v katero je IUV veliko invesl ' rala. 4. Le v premislek tistim, ki mH \\ dim vcepljate učenost. Ali ne t učence opozorili tudi nap, d"— ta »grda" vrhniška usnja\rna i p dolgo in tudi v časih, komart)^ katera tovarna ne zmore v^tehr še vedno zaposlenim reže zlZrm jeten kos kruha, pa tudi l/f/mizs nika je bogatejša in lepša r>imla račun nje. PorJ v. L1 maj, __lole trga nerr razumem naše matere in staftek; matere, ki so imele veliko otrok *jeni so živeli res v veliki skromnosti i q revščini, koliko srečnajše so blza one od sodobnih žensk. Zrj" Tudi jaz nisem v nobeni stranK'odb če je to tako pomembno. Toda dkarj raznoraznih zdrahah v parlament ^ sem si dobro zapomnila, koga r*leto naslednjih volitvah ne smem voizak Pozdravlja vas RoWlavr za rojevanj^ (mati petih predšolskih otro>Dl £ naslov v urednišWn°s in ____'neg stre PREJELI SMO Pustite praznik Odgovor na članek avtorja A. P., ki je bil objavljen v aprilskem Našem časopisu, št. 181, str. 3, je kot odgovor na članek V. F. »Pustite praznik« v marčevski izdaji tega časopisa. Ne mislim voditi nekakšne polemike ali zagovarjati enega od člankov, vendar je moje mnenje, da na tak način, kot obravnava sedanji položaj članek z naslovom »PUSTITE PRAZNIK«, ki je izšel v aprilskem Našem časopisu, nI primerno. Nedvomno je, da je treba razmisliti popolnoma natančno o obeh člankih. Dejstvo je, da slovensko ljudstvo ni želelo klanja in pobojev, ki so se dogajali med drugo svetovno vojno in po njej. Kdo je klical fašiste oziroma naciste na našo zemljo, kjer je začel 1941 leta z razseljevanjem in poboji. Proti temu nasilju se je uprlo vse protifašistično misleče ljudstvo, tako tudi zavedni Slovenci. Fašisti in nacisti so imeli v svojem sestavu razne narodnosti, ki so od njih prejemali: plačo, orožje, moralo in vse drugo. Imeli so razne barve oblek in oznak, kar pa ni toliko pomembno kot njihovi skupni pohodi za uničenje vsega. Zato naj se vsi enako imenujejo, ki so imeli enake cilje, posebno pa tisti, ki so sodelovali z Nemci druge narodnosti. Ob zmagi nad fašistonacistič-nimi silami je bilo NOG tudi mednarodno priznano. Tega dne je bila osvobojena vsa Evropa nacističnega nasilja, kar nihče ne more zavrteti kolo zgodovine nazaj. Ne moti me, če nekdo zagovarja svoje stališče, boli pa me, če hoče nekdo razvrednotiti NOG. Po končani vojni je tudi v našo zemljo prišla tako težko pričakovana svoboda, kar pa avtorica v aprilski izdaji »Našega časopisa« pod že navedenim naslovom kategorično zanika. Bila je svoboda, toda za pod fašistonacistom borečim se ljudi ne. Tudi Vrhnika je bila šestega maja osvobojena. P. A. navaja, da so se po tem dnevu začeli poboji, kakor da jih prej ni bilo. Res je, da mnogo teh pobojev ni bilo potrebno, kar je bilo že mnogokrat povedano, ali vsaka vojna zahteva tudi nepotrebne žrtve. Zakaj so se izvajali poboji po nepotrebnem tudi prej? Na primer: na sv. Urhu, v Gramozni jami, na Banjški planoti, v Begunjah, Dragi, Gonarsu in drugih nemških taboriščih. Na vsa ta pobojna mesta jih pa niso vodili samo fašisti in nacisti, ampak so jim pomagale tudi osebe druge narodnosti, med njimi tudi Slovenci. Poboji pred osvoboditvijo so se izvajali nad protifašističnimi ljudmi in proti temu so se uprli ne samo Slovenci. Šele potem so se formirale partizanske edinice, ki so bile največji sovražnik fašizma in nacizma. Torej zakaj se ne bi kapitulacija fašističnih hord proslavljala kot svoboda? Zakaj torej toliko besed okrog šestega maja? Okrog tega dne se vrste razprave celo v občinski skupščini. Ta dan se obravnava v članku, ki je izšel v »Našem časopisu«, na kateiega odgovarjam. K članku pa še to! če ne bi bilo NOG, ne vem, če se bi sploh lahko pogovarjali o svobodni Sloveniji ali o Sloveniji nasploh? Z druge strani gledano na članek »Pustite praznik«, pa se upam trditi, da je res velika množica ljudi na robu preživetja, kar pa je že druga tema obravnave. V tem članku se tudi omenja kontejnerje, siromaštvo, drage avtomobile itn. Krivca ne omenja, čeravno je tu velika zmeda.?? Vsaka čast pa zavodu za socialno varnost, Rdečemu križu in res humani organizaciji KARITAS za pomoč reševanja socialnega vprašanja. Feferjeva, avtorica članka v marčevski izdaji »Našega časopisa« PUSTITE PRAZNIK, se sklicuje na prepričanje humanosti v center za socialno skrbstvo, kar po mojem ni potrebno, saj ona to dobro pozna. Toliko za premislek vsem občanom Vrhnike. Popolnoma res pa je, kar P. A. navaja, da moramo najprej prevz-gojiti samega sebe in imeti pravilen odnos do sočloveka ter se naučiti živeti z drugače mislečimi ljudmi. To pa je pomembno posebno danes v teh težkih časih, ko imamo mnogo težav pri ureditvi prepotrebne osamosvojitve naše lepe domovine SLOVENIJE. PAVEL DOBROVOLJC Ženska naj ne molči ali: v čigavo skledo kdo pljuva? (razmišljanje ob aprilskem članku gospe Lučke) Je ženski res dan dar govora zato, da molči? Ne. Spregovori naj takrat, kadar meni, da bodo njene besede vredne več od molka. Upam, da bodo moje besede zadostile temu pogoju, kajti čutim, da moram spregovoriti. Veselim se življenja. In dejstva, da sem ženska. V čast mi bo, če bom nekoč vredna biti mati. Kajti le ženska je lahko mati; nihče drug ne more izpolniti tega poslanstva namesto nje. Pomislite, no! Saj »roboti za rojevanje in vzgojo otrok« ne obstajajo. In celo, če bi obstajali, ne bi nikoli bili sposobni dajati ljubezni sadu svojega telesa. Ravno po slednjem se človeška mati loči od živalske; svojih potomcev ne uči le, kako preživeti, ampak tudi (oziroma predvsem), kako ljubiti. Zato pa je potrebno ogromno časa. Verjamem, da ga je premalo, če ženska opravlja dva poklica hkrati - tistega v službi namreč, in tistega doma, ki se mu reče materinstvo. Zato pa se nekateri bojijo (nekateri pa v to le upamo, za uresničitev te brez dvoma dobre ideje pa še s prstom ne mignemo), da bi možje zaslužili dovolj za celo družino in bi torej žene lahko po želji ostale doma vsaj takrat, ko so otroci še majhni in ko mater najbolj potrebujejo. Če bi se s tem rešil še problem nezaposlenosti, problem natalitete ali pa morda problem pravil vrednot-ja, veselimo se! Zakaj bi proti temu protestirali? Strinjam se, da mora biti odgovor na vprašanje: »Imeti (še enega) otroka ali ne?« svobodna odločitev zrelega človeka. In to ne le enega, pač pa dveh - moškega in ženske. Vendar naj se o tem pogovorita pred spočetjem in ne šele po njem in v skladu s tem ustrezno ukrepata. Pa nikar ne mislite, da s tem, namigujem na posvetni celibat. Nikakor ne, kajti sposobnost je lahko tudi lep način medsebojnega izkazovanja ljubezni in zaupanja dveh, ki se imata rada. A vsaka ženska si lahko na preprost način izračuna dneve plodnosti in dneve neplodnosti. In če se ušteje? V vsakem primeru je še vedno veliko zakonskih parov, ki bi radi posvojili otroka, ker svojega ne morejo imeti. Da ne govorim o vzrokih za to... V premislek vsem, ki zagovarjajo splav: Si želite umreti? Ne? In zakaj menite, da imate večjo pravico do življenja kot tisti še nerojeni otroci, katerim vzklikate: »Naj umrejo!?« ZALKA TRČEK Delavcem Fenolita V potu svojega obraza si služite vsakdanji kruh, kemične spojine vam krajšajo življenje. Vodstvo tovarne vam ne išče dela. Ozrite se naokoli, vložite svoj delež, ki ste si ga prigarali. Od dividende boste spodobno živeli, vi in vsa vaša družina. Don se pojavlja v obliki mavrice v deževnih dneh. Zmajuje z glavo, kajti kamen v Zbiljah ga je odrešil. Delavci, vaš čas prihaja. Konec je trinajstletnega tiranstva vašega direktorja in njegovih pomočnikov. Lučki Bogataj in njenemu razmišljanju ob rob v članku »Ženska naj molči!« MARIJA Ko sem prebrala vaš spis, so se mi v duhu odvrteli bedni prizori pred slovensko skupščino ob koncu prejšnjega leta. Osebe ženskega spola so z žarečimi očmi kot v transu zahtevale svoje pravice. Neprizadeto so jih opazovali posamezni naključni sprehajalci, o tem, da bi jih lahko videli tudi otroci, jim ni bilo mar. Ravno njim bi z izgredom lahko prizanesli. »Mama, nisem vedela, da nas tako sovražite,« so bile besede sedemnajst-letnice. Znanstvenika, raziskovalca človeške duše dr. prof. Janez Milčin-ski in prof. dr. Trstenjak pravita, da se tu znajdemo pred sprevrženo psihologijo: Ko so ženske žrtve splava, ga začno zagovarjati kot svojo pravico. Saj vendar vsi vemo, da v večini primerov, ko ženska zanosi, ravno moški partner zahteva od nje, naj odpravi plod. Nešteto žensk stori to proti svoji volji, zgolj pod moško moralno ali celo fizično prisilo. Pravico do splava si prilaščajo moški, ženske pa so žrtve moške pravice. Višek pa je, da moški svet vcepi ženskam prepričanje, da gre za njihove pravice. V tej nelogičnosti se ženske spozabljajo do docela banalnih, zmotnih trditev: Imam pravico do svojega trebuha. Vsak človek ima pravico do svojega trebuha, nima pa pravice do še nerojenega človeškega bitja, ki je že subjekt pravice do življenja. Tu se zgubljajo ljudje pod raven živalskega življenja, ker tam nikjer ne srečujemo takih protinaravnih posegov v življenjske procese. Ženske z dobro razvitim etičnim čutom splav težko prenašajo in prebolevajo, vse življenje jih vznemirja vest, zakaj so same povzročile splav, medtem ko ženske z etično otopelostjo, med njimi take z deoilno pametjo in slaboumnostjo, gredo nekako topo prek splava z njegovimi posledicami vred. Tako onadva. Iz vašega pisanja ugotavljam, da je šel tudi pisatelj Cankar hudo mimo vas. Narod hlapcev! Ta obupni Cankarjev krik in še prene-katero njegovo čisto misel so v minulih desetletjih prevečkrat zlorabili. Cankar je svojo domovino in svoje ljudi ljubil in trpel z njimi v njihovi nesreči. Žal se je zadnjh 70 let rodilo premalo Cankarjev, ki bi budili Slovencem željo, da ne bi hla-pčevali na svoji zemlji. Zato bi vaš vzklik sodil kvečjemu nekaj let nazaj, ko Slovenci nismo imeli svoje države, danes ne. O vaši primerjavi s topovsko hrano in delovno silo pa samo to: tudi to je preživetje, če ne samo to. Ne želimo si napada tuje vojske, toda če pride, jo mora nekdo zaustaviti. Morda ne veste, da je Hitler ob napadu na Rusijo leta 1941 tako hitro napredoval do Moskve tudi zato, ker ni bilo v Rusiji dovolj vojakov. V prvi petletki po revoluciji so velikemu Stalinu partijski sekretarji referirán, da je plan 500.000 splavov izpolnjen v moskovskem in ki-jevskem okrožju. Vojake so morali pripeljati iz notranjosti, kjer izvrševanje ukazov ni bilo tako dosledno. Mi, ki imamo to srečo, da smo zdravi in sposobni za delo, delamo tudi za naše upokojence in tiste, ki tega ne zmorejo. Kdo bo delal za nas, če bomo zavrgli narod? MARINA KUNSYELJ Vrhnika SPOŠTOVANA LUČKA BOGATAJ! Vaše pismo v N.Č. me je zelo prizadelo. Med drugim pišete, da so obstajali režimi, ki so postavljali materinstvo na piedestal predvsem zato, da bi bilo čim več delovne sile in topovske hrane. Ne bi si upala trditi, da je bilo materinstvo kdaj pretirano cenjeno. Res pa je, da so gledali nanj bolj naravno in neobremenjeno kot danes. Dediščina našega še ne preteklega brezumja in potrošniške domiselnosti je javno mnenje, ki gleda- splav kot na vrednoto, a materinstvo nujno zlo. Z enim, kvečjemu dvema otrokoma, toliko, da samim sebi in drugim dokažejo, da so normalni ljudje. Že dolgo časa se tudi govori in piše, da morajo biti ženske zaposlene, da se samo z eno plačo ne da živeti. Najglasnejši so navadno tisti, ki imajo dobre plače, a premalo otrok, kar je mnogokrat samo izgovor za »komodnost«. Če damo prednost denarju, službi, lepemu stanovanju in še raznoraznim drugim stvarem, potem se ve, kje pristanejo naši »samo željeni«, a tako samim sebi in cesti prepuščeni otroci. Posledice takšne slepote so v vsej strahoti že vidne. Toliko splavov, samomorov, kriminala, alkohola in na splošno nesrečnih ljudi. Vsi bomo zaradi takšne miselnosti to tudi na lastni koži občutili, če ne prej, pa ko bomo stari in obnemogli. Naši tako zaželjeni otroci bodo za nas že znali skrbeti. Samo upam, da bolj humano, kot to počnejo sodobni ginekologi! Ne poznam vas, a upam, da se kot razgledana in emancipirana ženska niste tako zmotili in spravili na svet kakšno človeško bitje. Oprostite! Toda takšni ljudje, ki tako gledajo na splav in tako črno na življenje, ne bi znali imeti otrok. Kako si upajo pogledati v oči otroku, ki se bo vse življenje spraševal, po kakšni čudni logiki sme živeti. Lahko si mislim, ob vsej tej bitki za splav, kako more biti to boleče za vse tiste žene, ki jim nikoli ni bilo dano doživeti dar materinstva. Nam je to bilo dano, a znamo tako malo ceniti. Lahko ga pa nepremišljeno zapravimo. Ali sploh V premislek... K pisanju tega sestavka me je prisililo razmišljanje po naključnem poslušanju mlade gospe učiteljice naših nadobudnih osnovnošolcev. Skupina nadobudnežev se je ustavila pred Industrijo usnja Vrhnika. Z zanimanjem, kot to znajo najmlajši, so poslušali razlago mlade učiteljice. Le-ta jim je med drugim povedala, da stojijo pred tovarno, iz katere v potok spuščajo strupene snovi, katere so krive za smrt rib in rastlin v vodi, iz dimnika pa se vali strupen dim in onesnažuje zrak. Pa sem se ob teh besedah, ki so se mi zazdele kot iz grde pravljice, vprašala, ali je res treba tovarno opisati kot veste vi in mnogo mnogo drugih žensk in mater, kako je to nekaj čudovitega. Sama sem občutila vso to čudovito srečo šele pri zadnjem otroku, ki je tako srečen in hvaležen da živi, da sme živeti in se zna tako lepo smehljati. Vem, da bi bila prikrajšana za čudovito doživetje, če ga ne bi bilo. Vam, draga Lučka, in vsem podobno »razmišljajočim« ženskam to ne bo nikoli dano in verjemite mi, da ste v življenju prikrajšani za nekaj najlepšega. Sedaj tudi bolje /Od Oldenzaala (NL) do Vrhnike (SLO)/ Malo pred sedmo zvečer se zapeljem čez nizozemsko-nemško mejo. Samo še 1.200 kilometrov in prispel bom na cilj: Vrhnika. Potovanje ponavadi niti ne traja pretirano dolgo. Ob zmerno hitri vožnji bom jutri zjutraj okrog pol sedmih na Vrhniki. Najprej dolgih 900 kilometrov skozi Nemčijo, potem skok čez Avstrijo in na koncu še dobrih 100 kilometrov po Sloveniji. Čas mi zelo hitro mineva in kot ponavadi ni veliko prometa. Saj je vendar sredi noči. Moji redki zvesti sopotniki so luna in nekaj zvezd. Drugega tako ali tako ni videti, razen v Avstriji, kjer ponekod v gorah svetijo lučke. Šele ko se dani prispem do slovenske meje, kjer me čaka zaspan carinik (»Kaj pa ta tle išče tako zgodaj?«) Na dan privlečem svojo zakmašno slovenščino in se zapletem v kratek pogovor. Kontrola potnih listov? Ali imate kaj za prijaviti? Kaj naj bi prijavil? Samega sebe? Ne predstavljam si, da bi to slovenski carini koristilo. Torej, vse je pod kontrolo in lahko nadaljujem pot. Čim preidem slovensko mejo, se počutim kot doma. Zdaj ko je karavanški predor odprt, se najprej srečam z Jesenicami. Prej, po vožnji čez Podkorensko sedlo, s Kranjsko goro, enim najlepših krajev v Sloveniji, v katerega sem se zaljubil in kamor se vračam vedno znova. Skoraj bi rekel, da me predor moti, a z njim je vendar povezanih toliko prednosti, da odtehtajo čar Kranjske gore. Pot v Slovenijo je bistveno krajša in bolj varna. Predvsem pa je na koncu dolge nočne Krščanski demokrati Vrhnika in Karitas bosta izvedla enkratno akcijo zbiranja hrane in oblačil po vseh KS občine Vrhnika za begunce, ki so v zbirnem centru na Blokah. Več o akciji boste krajani KS pravočasno obveščeni na običajen krajevni način. vožnje krasen občutek, če ni treba testi čez goro. Ob polni dnevni svetlobi zopet doživljam, kako prelepa je Slovenija: rečice in potoki, hribi, gore in gozdovi, kamorkoli pogledaš. Nedaleč od avtoceste se preganjajo srne. Približam se Ljubljani in potem je pred mano samo še zadnji konec avtoceste do Vrhnike. Avto drvi, kot da so mu zrasla krila in cestnino plačam z rekordno hitrostjo. Zadnje ovinke speljem takorekoč na dveh kolesih in končno sem zares doma. Po prvih pozdravih z vsemi, ki so mi dragi, se spravim za nekaj uric v posteljo. Morda samo 3 ali 4, ker nočem zapravljati časa. V tem kratkem času, kar bom tu, se bo vrstilo mnogo obiskov pri prijateljih, pogovorov in posla. Kaj pa turizem? Vsakokrat ko se potem z Vrhnike zopet odpravljam domov proti Nizozemski, me stisne pri srcu. Skušal vam bom pojasniti zakaj. Med temi obiski in pogovori se pogosto dotaknemo politike in gospodarstva. V zadnjih dveh-treh letih sem si lahko oblikoval kolikor toliko pregledno predstavo stanja. A to še ne pomeni, da sem poznavalec. Nasprotno, še zdaleč ne vem dovolj. Ker se pa vendarle že od prej dokaj dobro spoznam na gospodarstvo, mi je jasno, v kako hudi gospodarski situaciji je Slovenija in s tem tudi Vrhnika. To me je predvsem v zadnjem letu precej prizadelo in skoraj ne mine dan, da ne bi o tem razmišljal. Tako intenzivno se v mislih s tem ukvarjam, da se lotevam kar celotne infrastrukture dežele. Sicer ne v resnici, ampak vsaj za pisalno mizo. Ena od stvari, ki me najbolj presenečajo, je dejstvo, da se tako malo pozornosti posveča privabljanju tujih turistov. To ni očitek, zgojj sklep. Saj vem, da se veliko dela na tem področju in da je turizem med prednostnimi panogami, vendar se mi zdi, da je le premalo usmerjeno v tiste dežele, od koder naj bi prišli gosti. V ilustracijo naj povem kC kreten primer: pri večjem ■ vilu potovalnih agencij na I; zozemskem sem iskal inf| macijo o počitnicah v Slovenj Z eno samo izjemo mi niK' niso mogli pomagati. To po juje mojo domnevo, da nizi zemski organizatorji potovj in počitnic nimajo nobenih f skoraj nobenih stikov s Sloij nijo. In to se mi zdi prav lostno, ko pa je Slovenija najlepših držav v Evropi, sem večino evropskih državi večkrat obiskal, to menf lahko trdim. Zdaj sem pri bistvu svojec, pripovedovanja: ali ni mogoJv ustanoviti na Vrhniki organiZjj cije (oz. oživeti obstoječe), ki^*' promovirala turizem na Vrhnjf in v njeni okolici? Na Vrhfl* sem bil do sedaj 17 krat r" videl sem veliko, zelo veliL Po mojem kraj in njena neplg, sredna okolica tujim gostC! lahko mnogo nudita. Tu in M ' bo sicer treba kaj spremeniti J prilagoditi turizmu, a vendar, že zdaj vsega dovolj za bre' skrbne počitnice. J Zato pozivam odgovorne C; Vrhniki, da možnosti, ki so *' področju turizma izkorišča krepitev gospodarstva. Hk^ se zavezujem, da bom nas1' pal kot posrednik med orgap zacijami na Vrhniki in potovif nimi agencijami na Nizoze' skem. Zakaj? Zato, ker Slo* nijo, Vrhniko in mnogo, mno prijateljev nosim v srcu. Kmalu nasvidenje. RINI JOCHE Sparstraat 1 7572 TA Oldenzi Nederla MALI OGLASI PRODAM parcelo-paS na Pakem v Borovnici v izrfl 1750 m2. Cena po dogovO Tel. 811 324 po 19.00 uri. KUPIM dvosobno stano nje na Vrhniki, v lepem oko ponudbe po telefonu 751 -2f Na Vrhniki prodamo stare dvodružinsko hišo s kozole1 na parceli 483m2. Informa' po telefonu 752800 752176. naš Časopis MAJ 1992 7 Osnovna šola Ivana Cankarja gostiteljica 1. državnega prvenstva mladih tehnikov MLADIH TEHNIKOV o CO Življenje in delo v glasbeni šoli , Potrditev, da imamo v osnovni soli Ivana Cankarja dobre mlade tehnike, ki delujejo pod vodstvom Zrnage Solina, je pridobitev organizacije 1. državnega prvenstva Mladih tehnikov oziroma že 16. zaporedno srečanje. : Tekmovanje bo v soboto, 30. TOa 1992, v prostorih osnovne šole Ivana Cankarja, na ploščadi ,r9a Karla Grabeljška in v Kulturnem domu (sedanji dom TO). Po-, okalo bo pod geslom: »Razisku-i'en]0 - ustvarjamo - tekmujemo«. i 0rganizatorja srečanja sta Svet E* .tehnično vzgojo mladine pri rSJKS in poseben organizacijski 'Odbor pri Osnovni šoli Ivana Cankarja. ( Kot že vsa leta doslej bo tudi j o^hje srečanje in tekmovanje zaključek in pregled enoletne dednosti učencev in učiteljev os-r?vnih šol. Namen srečanja je, da ' ' sP°dbudili zanimanje za dejav-I osti na področju tehnične vzgoje ekološkega osveščanja, nuj-Wt89p zaradi neodgovorne in ne-FOKovne uporabe tehnike in teh-no|ogije. S tekmovanjem želimo omogočiti primerjavo rezultatov in dosežkov ter medsebojno srečanje najboljših mladih tekmovalcev. Tako želi tudi šola Ivana Cankarja prispevati nekaj k zmanjšanju tehničnega zaostanka za razvitim svetom in s tem k večji mednarodni uveljavitvi naše mlade države in Vrhnike. Tekmovanje bo potekalo v različnih panogah, ki pa so porazdeljene v dva glavna sklopa: - raziskovalno proučevalne naloge, - tehnične in tehnološke naloge. Zanimive bodo predvsem tiste praktične naloge, ki jih bodo prikazali na zunanjem prostoru trga Karla Grabeljška. Poleg tekmovanja, ki se bo pričelo ob 9. uri zjutraj ter končalo s podelitvijo priznanj okoli 18. ure, bodo vzporedno potekale tele zanimivosti: - ob 9.00 otvoritev tekmovanja in koncert glasbene šole Vrhnika; - v Kulturnem domu otvoritev razstave slik domačina Marka Jakopiča, v popoldanskem delu pa razstava izdelkov mladih tehnikov, narejenih na samem tekmovanju: - na Trgu Karla Grabeljška bodo večkratni nastopi SHOV PROGRAM; VVINNERS Klub iz Domžal (BMX kolesarji in rolkarji) - ob 12. uri - prelet vrhniških jadralnih padalcev; - od 16. do 18. ure pa bo koncert znane glasbene skupine in podelitev priznanj najboljšim mladim tehnikom. V primeru slabega vremena bo program nekoliko okrnjen, pripravili pa ga bodp v hali osnovne šole Ivana Cankarja. Glavni sponzor je LIKO PRIČE ter še nekatera podjetja in obrtniki, ki bodo finančno podprli prireditev. S. S. V šolskem letu 1991/92 je bilo v Glasbeno šolo Vrhnika vpisanih 242 učencev k individualnemu pouku - to so posamezni instrumentalni oddelki - posebej pa sta še dva oddelka male glasbene šole. Pedagogi glasbene šole si želimo, da bi imeli vsaj štiri oddelke male glasbene šole. S tem bi namreč polagoma lahko ukinili sprejemne izpite v glasbeno šolo, saj bi učence pridobili iz učencev male glasbene šole. Kot vsa leta doslej, je bila naša šola izredno aktivna na vseh področjih. Pripravili smo 15 internih nastopov, z O. Š. Ivana Cankarja smo sodelovali na prireditvah, ob koncu prvega polletja pa smo uspešno izvedli javni nastop v zadovoljstvo pedagogov in obiskovalcev. Vrh letošnjega dela v glasbeni šoli pa je pomenilo XXI. republiško tekmovanje učencev in študentov glasbe Slovenije v Celju v mesecu marcu. V kategoriji klavirjev so naši učenci dobili tele nagrade: Katarina MOLK I. nagrado, Eva SLABE I. nagrado, Tadej LEB II. nagrado; iz razreda prof. Renate BAUER. V kategoriji kitar pa sta naši učenki dobili pohvale. Vsi ti uspehi uvrščajo našo glasbeno šolo v sam vrh glasbenih šol v Sloveniji, kar potr- Tudi letos mladinske delavnice v osnovnih šolah mi pomenijo mladinske Ravnice (OŠ dr. Ivana JKorošca - Borovnica) gostitev - DORA t -12 in i£-10' teL- FS2'S3° OLopalLiku 4 ■ Vrhnika i STARA C. 7, 61360 VRHNIKA, TEL 061/752-212, FAX +38 61 751-292 PRODAJA Canon • FOTOKOPIRNI STROJI • TELEFAXI • KALKULATORJI • RAČUNALNIŠKA OPREMA SERVIS Canon SERVISIRANJE VZDRŽEVANJE REZERVNI DELI POTROŠNI MATERIAL STROKOVNA POMOČ • prodaja biroopreme po ugodnih cenah • možnost nabave po sistemu staro za novo • garancija 18 mesecev • originalni rezervni deli in repro material • hitro odzivanje na klic po servisiranju • pri vzdrževanju in dostavah ne zaračunavamo potnih stroškov • kvalitetno servisiranje in vzdrževanje • AVTO MOTO DRUŠTVO VRHNIKA Stara cesta 7 Zbiramo prijave za izpit iz VARSTVA PRI DELU za vožnjo s traktorjem. Ob zadostnem številu prijav bo tečaj na Vrhniki, o čemer bodo zainteresirani pravočasno obveščeni. AVTO MOTO DRUŠTVO VRHNIKA Stara cesta 7, tel.: 751-292 Vse zainteresirane vabi na tečaj cestnoprometnih predpisov, ki se bo pričel v ponedeljek 8. 6. 1992 Pripravili smo vam tudi: - tečaj prve pomoči - možnost takojšnjega poučevanja na vozilih R-5 - posebna ugodnost odplačevanja ur vožnje na 3 ali 4 obroke. - študentje 10% popusta pri uri vožnje URNIK POSLOVANJA: vsak dan od 8. do 12. in od 13. do 17. ure (razen sobote in nedelje) Prepričajte se o dobri in kakovostni ponudbi. ZAHVALA Neizmerna zahvala vsem, ki ste pospremili našo nepozabno, dobro mamo in staro mamo Marijo Hrovatin Majerjevo mamo k večnemu počitku na borovniško pokopališče. Hvala za vso pomoč, izraze sožalja, za tople besede hvaležnosti za njena dobra dela, za lepo cvetje in sveče. Župniku in pevcem pa zahvalo za milo občutene besede in pesmi, s katerimi so omilili našo bolečino. Vsi njeni lllpilll Utihnil je tvoj glas obstalo je tvoje srce, ostali so sledovi pridnih rok in kruto spoznanje, da se ne vrneš več. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in prababice Pavle Merlak se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za spremstvo na njeni zadnji poti, darovano prelepo cvetje in izrečena sožalja. Še posebna zahvala dr. Primožu Rusu in patronažnima sestrama za nego ob njeni hudi bolezni. Zahvala velja tudi Janezu Majerju za pomoč pri pripravi pogreba. Vsi njeni Vrhniški krščanski demokrati so uspešno organizirali kuharski tečaj v osnovni šoli Ivana Cankarja, v učilnici gospodinjskega pouka. Tečaj je vodila redovnica Vendelina lic z Brezij in je bil razdeljen v dve skupini po 16 tečajnic. Ker je bilo zanimanje zelo veliko, bodo tečaj ponovili v septembru. Prijave zbira ga. Marija Tomšič - telefon 751-001. Vas zanima, kako je letos izzvenela Naša pesem v Mariboru? Tokrat vam ne bo treba tako daleč. V petek, 15.5.1992, ob 20. uri boste imeli priložnost v OŠ Ivan Cankar na Vrhniki prisluhniti dvema ženskima zboroma, ki sta letos prejela srebrno plaketo; to sta: DPZ Domžale in ŽPZ Concinite z vrhnike. Tokrat bodite vi naša kritika! ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, ata, starega ata in pradeda Andreja Kavčiča iz Stare Vrhnike 72 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, izrečeno sožalje in spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se gospodu dekanu za lepo opravljeno pogrebno svečanost. Hvala tudi pogrebcem in pevcem. Žalujoči: žena Cilka, hči Malči in sin Andrej z družinama ZAHVALA s Usual 1 Ob boleči in prerani izgubi naše mame, tašče, stare mame in sestre | Frančiške I Mihevc se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo obiskovali in ji stali ob strani. Vsem hvala za iskreno pomoč in darovano cvetje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala velja dr. Cukjatiju za njegov trud ter g. dekanu za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala tudi pogrebcem. Brez nje je naš dom prazen. Lesno brdo Sin Gabrijel z družino 16 MAJ 1992 NAŠ ČASOPIS TEK PO MEJAH Športni delavci športnega društva Dren so pripravili že 10. tradicionalni tek po mejah svoje krajevne skupnosti, ki je bil v nedeljo 2. maja. Rekreativnega teka se je udeležilo rekordno število tekmovalcev, okoli 150 iz dvajsetih različih klubov. Tekmovali so v 16 starostnih kategorijah, od najmlajših cicibanov, ki so tekli 500 m in že pravih maratoncev na 14.000 m. Največ tekmovalcev je imelo domače društvo Dren ter TSK Corning Vrhnika. Od domačih je prvo mesto pri cicibanih osvojila Lea Ban, Jani Mrzlikar je bil pri cicibanih drugi ter Domen Cukljati pri mladincih tudi drugi. Od tekaškega smučarskega kluba Corning Vrhnika je bil pri mlajših pionirjih Tadej Jurca drugi, pri mlajših pionirkah Špela Jetrna drga in tretja Nina Suhadolik. Pri starejših pionirjih je bil Goraz Berginc drugi, Matjaž Batič tretji, pri starejših pionirkah je bila Božena Radič druga in Nina Grom tretja. Od Vrhničanov je drugo mesto še osvojil Slavko Šalamon pri veteranih. Vsa ostala prva, druga in tretja mesta pa so osvojili tekmovalci iz drugih krajev. Praktične nagrade je prispeval Janez Hren iz Ljubljane, pokale in priznanja pa Športna zveza Vrhnike. (S. S.) Dejavnost mladinskega odseka planinskega društva Vrhnika v šolskem letu 1991/92 Tako kot vsako leto smo tudi v letošnjem šolskem letu začeli z uresničevanjem načrta, ki smo si ga določili. Na obeh šolah sta začeli z delom novi mentorici. Na razredni stopnji je mentorica Valerija Šteblaj, na predmetni pa Elica Brelih. Pričeli smo tudi s predavanji v Planinski šoli, ki jo obiskuje 15 učencev. Zaključne teste bodo opravili v začetku maja. Organizirali smo tudi nekaj izletov: - oktober - izlet na SLIVNICO (60 udeležencev) - november - NEZNANO (Valvazorjev dom, Ajdna) (93 udeležencev) - december-PLANINA (40 udeležencev) - januar - PLANINSKA JAMA (38 udeležencev) - januar - mladinski izlet - SNEŽNIK (10 udeležencev) - februar - LJUBLJANSKI VRH (40 udeležencev) - marec - NANOS (95 udeležencev) Izlet na Nanos V soboto sem komaj dočakala pohod na Nanos. Dan pred tem sem bila že skoraj prepričana, da bo izlet odpadel, saj je deževalo. Naslednji dan pa me je vreme presenetilo. Zjutraj ni bilo ravno sončno, a tudi deževalo ni. Pojedla sem zajtrk in mami me je odpeljala pred šolo. Z menoj je odšla tudi sestra. Ob osmi uri zjutraj je avtobus odpeljal. Peljali smo se do Razdrtega, od tam pa smo odšli peš na Nanos. Ko sem začela hoditi, sem bila malo utrujena, saj sem bila od sedenja v avtobusu vsa trda. Kmalu smo se ustavili in pomalicali. Proti koncu poti smo začeli hoditi tudi po skalah. Tam smo se ustavili. Se četrt poti smo imeli in veselo smo se odpravili proti vrhu. Na vrh Nanosa sem prišla bolj med prvimi. S sestro sva počakali še druge. Odšli smo v kočo, kjer smo pojedli in se pogovarjali. Na Nanosu smo bili približno uro, potem pa smo se odpravili nazaj. Z Nanosa se je vil lep razgled nad Vipavsko dolino. Ko smo hodili, smo morali paziti, da nam ni spodrsnilo na pesku. Bilo nam je zelo vroče. Nazaj grede smo se še dvakrat ustavili, da smo pojedli. Z avtobusa smo nekaj časa še videli Nanos in bili smo veseli, da smo se povzpeli nanj. Zvečer pa sem mamici pripovedovala o vtisih s pohoda. Sobotni izlet je bil eden izmed najboljših v mojem življenju. NINA UMEK, 4. d. Na podlagi določil 76. člena Zakona o davkih občanov (Ur. list RS št. 8/91) RAZPRODAJAMO šivalni stroj bagat - z omarico. Informacije po telefonu 751-021, int. 258. UDP VRHNIKA PLAN TEKMOVANJ V MAJU IN JUNIJU 1992 15. 5. Občinsko šolsko prvenstvo v atletiki 16. 5. Občinsko prvenstvo v odbojki - moški 30. 5. II. Pikin memorial - odbojka ženske 7. 6. kolesarska dirka - VIII. memorial R. Trampuža Občinska liga v balinanju - prijave sprejema Športna zveza Vrhnika do 23. 5. 1992 (telefon 751-484), - prijavijo se lahko ekipe krajevnih skupnosti, delovnih organizacij, obrtnikov, športnih in ostalih društev..., - ekipo sestavljajo najmanj štirje igralci, - tekmuje se: - trojka 3 točke - posameznik 2 točki - dvojka 2 točki - posameznik 2 točki Veljajo pravila Notranjske balinarske zveze. Lampreht državni prvak, Vrhnika tretja Zmagovalec Aleš Ogrin s pokalom državnega prvaka na svojem delovnem mestu, kjer je zmeraj pripravljen pokramljati in pripraviti dober koktejl. Aleš Ogrin - državni prvak v mešanju pijač V organizaciji Društva barmanov Slovenije je bilo na Bledu I. odprto prvenstvo Slovenije v mešanju pijač in 16. pokal Bleda. Tekmovanje je bilo od 9. do 12. aprila 1992 in se ga je udeležil tudi Aleš Ogrin, ki je v kategoriji LONG-DRINK zasedel prvo mesto in tako postal prvi državni prvak v mešanju raznih pijač. Po mednarodnih pravilih je tekmovanje potekalo v treh kategorijah in vsak tekmovalec je moral sodelovati v vseh treh. Tekmovanja se je udeležilo 37 barmanov iz 5 držav (Italije, Nemčije, Avstrije, Hrvaške in BiH). Skupni zmagovalec vseh treh kategorij je bil Avstrijec Fiatusey Gladstone, Aleš pa je kot najboljši Slovenec zasedel četrto mesto. Kot je bilo že omenjeno, poteka tekmovanje v mešanju pijač v treh kategorijah, in sicer koktejl pred kosilom (aperitiv coctail), kotejl po raznih obedih (after dinner coctail) in koktejl dolgih pijač (long Drink). Vsako mešanje pijač ocenjujejo na treh nivojih oziroma delo tekmovalca - barmana ocenjujejo tri komisije. Prva komisija ocenjuje videz pijače, okus in aromo, druga strokovno pripravo pijače - kok-tejla, tretja komisija, ki je sestavljena iz občinstva, pa ocenjuje videz, okus in aromo pijače. Tudi sestava koktejlov je določena po mednarodnih pravilih. Tako je mešana pijača LONG-DRINK sestavljena iz treh osnovnih pijač - žgane pijače, likerja in sirupa, ter dveh dodatkov - bitra in limone ali pomarančnega sirupa. Za dekoracijo je mogoče uporabiti razno sadje, ki pa mora biti v povezavi z osnovno pijačo. V razgovoru z Alešem Ogrinom sem se zanimal za njegov zmagovalni koktejl, ki ga je imenoval SUNNY DAY (sončni dan), sestavljen pa je iz sestavine: 3d gina, 15cl likerja GALLIANO (italijanski zeliščni liker), 1,5cl jagodovega sirupa, en brizg limonovega soka in 12cl organe jouice (sunny day). Vse sestavine je treba premešati v posodi za mešanje koktejlov, nato koktejl nalijemo v kozarec ter dekoriramo z rezino pomaranče ali jagode. Tako pripravljen koktail ponudimo predvsem v vročih pomladnih dneh, ko smo potrebni osvežilne pijače. Koktej lahko napravite doma ali pa naročite v PIZZERIJI BOTER, kjer vam ga pripravi Aleš. Aleš Ogrin mi je v nadaljevanju pogovora razkril, da se je ljubiteljsko začel ukvarjati z mešanjem pijač že leta 1985, kot tekmovalec pa je pričel tekmovati leta 1987. V letu 1989 je v Italiji obiskoval svetovno barmansko šolo, kjer se je izpopolnil v mešanju pijač. Do svojega prvega naslova slovenskega državnega prvaka se je udeleževal raznih tekmovanj in vsakoletnih gostinsko-turističnih zborov, kjer je vedno dosegal do- bre rezultate. Leta 1989 seje udeležil tudi svetovnega prvenstva mladih barmenov v Franciji, kjer je bil pri vrhu. Sedaj je zaposlen v PIZZERIJI Boter, kjer je na željo gostov vedno pripravljen pripraviti razne mešane pijače. Aleš mi je tudi povedal, da ga finančno in moralno podpira lastnik Pizzerije Boter Franc Pišek. za kar se mu zahvaljuje, saj je tekmovanje povezano s kar velikimi finančnimi sredstvi. Pijače za pripravo koktejlov so namreč večinoma uvožene. Vprašal sem ga tudi, kaj si želi za naprej in hitro mi je odgovoril, da si želi nastopiti na svetovnem prvenstvu barmanov na Dunaju, kar pa je spet odvisno od finančnih sredstev ter seveda uvrstitve v slovensko reprezentanco, to pa je z uspehom ter delom tudi dokazal in zaslužil. Na koncu razgovora je dodal, da Slovenci premalo poznamo mešane pijače - koktejle, saj je to tudi kultura naroda in nenazadnje del turistične ponudbe, če hočemo v Evropo po čimhitrejši poti. Ob dobrem barmanu in mešalcu pijač Alešu Ogrinu pa se mi je utrnila misel, ali ga znamo kot Vrhnika izkoristiti, če se hočemo turistično afirmirati in razširiti svojo turistično ponudbo. Pizzerija Boter je prav gotovo pridobila na svoji ponudbi, saj nudijo kar precej koktejlov, ki jih pripravi Aleš Ogrin. S. S. Po uspešnem nastopu v polfi-nalu republiške dopisne lige so se vrhniški strelci udeležili finala republiške dopisne lige na strelišču SD Turnišče pri Murski Soboti, kjer so potrdili nastop iz polfinala. EKIPNI REZULTATI: 1. POMURKA 1099 krogov 2. DUŠAN POŽENEL1096 krogov 3. VRHNIKA 1084 krogov REZULTATI POSAMEZNO: 1. Lampreht, Vrhnika 371 krogov 2. Sašek, D. Poženel 370 krogov 3. Kučan, Pomurka 369 krogov 11. Ravnikar, Vrhnika 359 krogov 14. Skodlar, Vrhnika 354 krogov 6. 3. 1992 so se strelci udeležili regijskega prvenstva za ZLATO PUŠČICO, ki je bilo v Postojni. REZULTATI: 1. Šuligoj, Postojna 560 krogov 2. Kandare, Brest 559 krogov 3. Baranja, Postojna 547 krogov 4. Lampreht, Vrhnika 546 krogov 5. Ravnikar, Vrhnika 542 krogov 15. Skodlar, Vrhnika 523 krogov 28. 3. 1992 pa je bilo v Postojni regijsko prvenstvo za vse kategorije in pogoj za nastop na državnem prvenstvu. REZULTATI EKIPNO: 1. Brest Cerknica 2. Postojna 3. Vrhnika 1107 krogov 1099 krogov 1073 krogov REZULTATI POSAMEZNO: 1. Kandare, Brest 382 krogov 2. Šuligoj, Postojna 380 krogov 3. Žnidaršič, Brest 366 krogov 4. Lampreht, Vrhnika 365 krogov 5. Ravnikar, Vrhnika 362 krogov 15. Skodlar, Vrhnika 346 krogov Pogoj za DP, 362 krogov, sta izpolnila Lampreht in Ravnikar. DP bo v Ljubljani 25. 4. 1992. TENIŠKE NOVICE Teniška sekcija na Vrhniki je sezono odprla delovno in tekmovalno. Za igranje ponoči so usposobili dve igrišči: po mesecih nestrpnega čakanja so na že postavljene drogove montirali reflektorje. Konec aprila so pripravili turnir za člane sekcije. Postal naj bi tradicionalen ob vsakokratni otvoritvi sezone. Turnir je sponzoriral Bruno Kosi, ki je pripravil medalje in prehodni pokal. Zmagal je Aljoša Seljak, ki je v finalu premagal presenečenje turnirja Tomaža Pirnata. Na tretje mesto se je uvrstil stari maček Rale Brajkovič. Odigrali so še v dvojicah, s tem da so zmagovalne pare ob vsakem kolu ponovno izžrebali. V atraktivnih bojih sta zmagala Nataša Sa-vič in Aljoša Seljak. Druga sta bila zakonca Brajkovič. S. S. Tomaž Pirnat, Aljoša Seljak (s pokalom), Grega Kukec in Rale Brajkovič. Tekma nekdanjih vrhniških košarkarskih asov ELLES BOROVNICA : IUV VRHNIKA Sodnik: R. Centa, gledalcev 100 V zanimivem in borbenem srečanju so se predstavili nekdanji igralci Vrhnike, ki so leta 1971 z zmago nad Olimpijo osvojili pokal R Slovenije. Nastopili so: Tone Gantar, Dušan De Gleria, Franjo Modrijan, Marjan Gantar, Drago Dedovič, Simon Seljak in Drago Me-kinda. Dokazali so, da kljub štiridesetim letom košarke še niso pozabili. Najstarejši je bil Pavle Bajec (56 let). ELLES: Šuštar 13, BajeC P. 3, Modrijan 14, Seljak 5, Nikolavčič 5, Sivka 11, Me' kinda IUV: Muha 10, T. Gantar 16, M. Gantar 13, Dedovič 3, De Gleria 4, Petkovšek, Sterlekar Pokrovitelj srečanja: ELLES, d. o. o. Borovnica Nekdanji »asi« vrhniške košarke iz leta 1971: Stojijo: Modrijan, Mekinda, T. Gantar in D Glaria, čepijo: Seljak, M. Gantar, Dedovič. J