IJS 1 iti; : ?rt i ir P' !4 lf , V« . včf ar«* F«* ki« »1* TRST, četrtek 27. januarja 1955 Leto XI. - Št. 23 (2952) PRIMORSKI DHEYHIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel 94=638. 93=808, 37-338 i!R^9^ISTVO: UL' MONTECCHJ št. 6. III. nad. — TELEFON 93-10» IN 90-63« — poštni predal 359 st 37-338 — OGLASI: od 8.-12.30 upravni 100, osmrtnice 90 lir UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 2« — Til. in od 15.-18. — Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančao-Za FLRJ za vsak nnn Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25 din - Podruž.: GORICA, Ul. S. Pellico l-II., Tel. 33-82 NAROČNINA: mesečna 330, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. — rederat. ljudska Jug ) 'D # 'zaU^oa Slovenije, Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega ‘t?32 vffožništvo tržaSkega tiska D. ZOZ - Trst Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 604 T 375 - Izdaja Založnim vo tržaškega o. sur. »9 no« zof ko P o P1 lo * ■U i« 10V ■ali' ,0(0 ki,1 . *• ap‘: no*' . f1 ipd at* o V zilO1' 4 * jb1 lil«' •»» v spodnji zbornici o poLoinju n, daljnem vzNODo vladni koaliciji zaradi Fantanijeve podpore fašistom Demokristjanski sindikalist Pastore zahteva, naj se parlamentarna preis-kava raztegne na odgovornost onih, ki so sodelovali z Mussolinijevo republiko - Odobren zakon o Narodnem svetu za gospodarstvo in delo Eden: Formoza ni sestavni del kitajskega ozemlja jttlee: Pobuda ZDA je vmešavanje v državljansko vojno Eden je poudaril, da je sporazum mogoč samo s pogajanji brez stle - Posvetovanja as vladami ZDA In Commonwealfha - Attlee Poudarja nujnost, da se pekinški vladi prizna mesto, ki ji pri-Uče v OZN - Izjave kanadskega zunanjega ministra Pearsona ■LONDON, 26. — Zaradi nuj ^ferpelacUe. kT J0 ;e v snr^t • • r.ormozo postavil v zicjiP^n orn'c' voditelj opo- ral k 9 merd Attlee, je mo-Eli. j *i zunanji minister šče ^1 dfnes obrazložiti stali-ea Mi ’ Čeprav prvotno te-hodniilameraval st°riti do pri-druviV,Sa- *.edna- Eden je med brita,?\ I23av'l: «Glavna skrb še vedn6 Vlade je blla in * Padu 5°, naPravili konec spo-iali v ?mo ^e<^no opozar- VažnlS.e Pr'zadete države na citata • j pride do tega re' sPonari 'c-i ?e PrePre«‘ širši lahf -. a nl sredstvo, ki bi Pa v res.do,ta kočljiva in res-'ahknPjasan'a’ sporazum se Povd; ooseže samo z mirnimi hila Britanska vlada je ivashi 0 v tesni zvezi z n'ašecnht0nslco. v^ado v zadnjih loJaia tzaradi nevarnega po-kita kiUk, nastal z napadi ob . komunistov na otoke Dr*livu» obali v Formoškem Er)(.„ " - s«io V 7e PPdpljeval: «Bili Kladami čom m stik" tud', z sti r,= - “OPimonvvealtha, zla- kj je z, vJado Nove Zelandije, ta in u-niCa Varnostnega sve-stv0 te *ma sedai predsed-Zaterfa .orgonizma«. so rn Je Eden omenil, da E"itaktnj5i otoki ob celinski od le* v rokah nacionalistov sle e ritL1945- to od iaPon' d0v ? eda.le. Do novih spopa-VoIm Prišlo kmalu po koncu dne v Inrtokini n.- 1 Indokini. t °udard je nato, da je bri-bri. viada predvsem želela PaHP6Vaii k prenehanju spo-T«aov na področju Formoz« Čočil Zaradi tega večkrat prednost ti s ) v na področju Formoze do*n 2aradi tega večkrat pre-nrfla prizadetim državam Ei-a°®t premirja. V zvezi z t-‘,nhowerjevo poslanico je -aen nadaljeval.: ((Predsednik n*. Podlaga, naj ZDA razteg-stj 5Voje obrambne obvezno-skihPtek° Formoze inPeskador-Pono° ^ druge strani je brat^n.mitšdaril izključno o-ni«ne s JPačaj pogodbe, sklepamo vr^*om. Adi Angleži Predsednit 'Jo spoštovanje do sr®° p,- .. Eisenhowerja in telo n« Pric«m, da bi se on jPerisViu odločil za uporabo t>i n sil in jele tedaj, ko Po n ' ~ ‘u JGIC kPUtlJ, au pt>meni]Jeg0vi presoji položaj ngr°žani. sn° in neposredno eskadnr-iV?rnosti Formoze in »Earl o tokovu. iejski ..tiče otokov ob ki-Prižnava h britanska vlada kovati j ni mogoče priča- itajsko a bo vlada ljudske prejudiCirZ?vna’a tako, da bo SVaie iml to, kar ima za prepriča-, rejie' Vendar pa smo . bko se to vprašanje jem, da .no re‘^' P°d P°6°* Pravljer,j S° vs’ Prizadeti pri- V ta naL k temu prispevati. da Posv, t se britanska vla-m dru i!UJe 2 vladami ZDA ProučnjPriiateljskili držav l! bi lih ,1®!., Številne pobude .hi Pripomlahik° sPrejeIi ^pripomogle k temu a Na 1 b0 teku in ki k temu sme- koncu zborn .je Eden obljubil, ico obveščal o po- au Cfsrl. . .. ~ J ’ '-,,voi u \J\J- retgovorov311^ mednarodnih e>je svoje 'nterpela- Zn \ ? Rjavil, da po- l 2t|jih i). glede Formoze in v vlja ak ■ V 0Č’tno pred- vlada in ne in 1a akcija k ^Črujpčtonska P.omenini nerodi aS,Psko y,?e^avanje v držav-č,?; ‘Ker Att'ee je doni -izbruh Potrebno prepre- C* k n sP°Padr>v in pripo-novim mirnim spora- zumom, ali ni jasno, da bi morala Kitajska dobiti mesto, ki ji pritiče med Združenimi narodi?« Eden je odgovoril, da je presenečen, ko vidi, da Attlee združuje Formozo in maniše otoke ob kitajski obali v eno samo vprašanje, medtem ko se je vedno govorilo o dveh ločenih vprašanjih tudi v času. ko ie bil Attlee ministrski predsednik. Dodal je, da For-moza že 60 let ni sestavni del Kitajske in da so se glede njenega položaja dogovorili v 'okviru pogodbe v San Franciscu. Otoke ob kitajski obali pa je angleška vlada vedno imela in jih tudi sedaj ima za sestavni del Kitajske: ta razlika se je vedno skrbno delala in bi bilo dobro se tega držati tudi v bodoče. Eden je nato dejal, da se je sprejem Kitajske v OZN zavlekel zaradi njenega napada na Korejo, ter je dodal, da vse dotlej, dokler ne bodo prenehali boji v Formoškem prelivu, ne bo mogla pekinška vlada upati na rešitev obširnejših vprašanj, ki jo zanimajo. Ko je Attlee pripomnil, da so Formozo po drugi svetovni vojni proglasili za sestavni dei Kitajske (ker so jo pred 60 leti Japonci zasedli med napadalno vojno), da se je vprašanje kitajskega sprejema v OZN načelo mnogo pred korejsko epizodo, in da prihaja sedaj do neskladnosti, ko se od Kitajske zahteva spoštovanje določb OZN, medtem ko se njeni vladi odreka sedež v Varnostnem svetu, je Eden odgovoril: «Znašli smo se pred položajem, ki je posledica mučne preteklosti, zaradi katere nima nobena britanska vlada neposredne odgovornosti. Lahko upamo na obširnejše rešitve pod pogojem, da dosežemo takojšnje premirje na tamkajšnjem področju, kjer sp šeda.i bije vo.ina: in prav za uresničenje tega smotra napenjamo naše sile«. Eden je nato pritrdil, ko je Attlee izrazil upanje, da se bodo ta načela uveljavila za obe sporni stranki. Ko je nato voditelj laburistične levice Bevan poudarjal, da h Kitajski pripadajo tako Formoza kakor manjši otoki ob obali, je Eden izjavil; »Mislim, da bi prav malo koristili. če bi istovetili položaj teh otokov s položajem Formoze«. V Camberri je voditelj avstralske laburistične opozicije ir bivši predsednik glavne skupščine OZN Evatt izjavil, da bi morali Združeni narodi po njegovem men.iu takoj poseči v to zadevo. Za petek je dolozena seja avstralske vlade, na kateri bodo razpravljali o položaju na Daljnem vzhodu. V kanadski zbornici pa je zunanii minister Pearson izjavil. da je treba delati razliko med Formozo in Peskadorski-mi otoki na eni strani, ter otoki ob kitajski obali na drugi strani, ki so «nedvomno sestavni del kitajskega ozemlja«. Pearson je dalje dejal, da nevtralizacija Formoze ne sme prejudicirati politične bodočnosti otoka in o njegovi usodi b; morali razpravljati «v okviru splošne rešitve vprašanj Daljnega vzhoda upoštevajoč predvsem željo formoškega prebivalstva«. Poudaril je nato, da Kanada sicer ni vmešana v vprašanja na tem delu sveta, vendar pa je zaskrbljena zaradi nevarnega položaja, ki je nastal, ter je izrazil željo, na; bi sprejeli ukrepe za prenehanje sovražnosti. Pearson je dalje izjavil, da razume, da na podlagi sporazuma o prenehanju sovražnosti ne bi bilo potrebno, da se nobena od obeh strani odpove pravicam, ki jih postavlja na t<4 ozemlja, pač pa bi se odpovedali samo «uporabi vojaških sredstev, da zadostita svojim težnjam«, Z drugimi besedami, ne bi prenehanje sovražnosti vsebovalo tudi dokončno rešitev spornega ozemlja, ki predstavlja ((vprašanje, ki spa- gajanja s pomočjo Združenih narodov ali pa na drug način«. «Ce bi se akcija Združenih narodov lahko pokazala koristno, kakor je bila pri rešitvi spora v Palestini ali v Indoneziji in v drugih delih sveta, bi nam ta akcija nudila veliko zadoščenje«. Na vprašanje nekega poslanca. ali bi priznanje pekinške vlade olajšalo napore Združenih narodov za pomiritev, je Pearson odklonil odgovor. V Londonu se medtem zatrjuje, da bo Nova Zelandija predložila zadevo Varnostnemu svetu v petek. Dodaja se, vlada. Nocoj se bo britanski zunanji minister Eden sestal z voditeljem indijske delegacije Krišno Menonom. Medtem javljajo, da sta ameriška senatna odbora za zunanje zadeve in oborožene sile na skupni seji odobrila Eisen-hotverjevo resolucijo o Formo-zi. Proti resoluciji sta glasovala dva senatorja. Pričakujejo, da bo senat resolucijo izglasoval najpozneje v petek. Iz Tajpeha javljajo, da je v pristanišču Kecnunl že pripravljena skupina ameriških prevoznih ladij za morebitno evakuacijo otočja Tašen. Agencija «Nova Kitajska« pa poroča, da krožijo ob Vzhodn da so se s tem v zvezi posve- , kitajski obali v bližini tega tovali tudi z Indijo in da je | otočja štiri nosilke letal ame- d.i v bodoča mednarodna po- bila obveščena tudi kitajska riškega sedmega brodovja. (Od našega dopisnika) RIM, 26. — pristanek demo-kristjanskega vodstva na fašistične zahteve v primera DOnofrio je vzbudil zelo deljene komentarje in mnenja. Resolucijo demokristjansks poslanske skupine (o kateri pravijo, da so jo sestavili Do-minedo. Rapelli in Luci(reJi) Gronchi. Baje se bo s tem primerom ukvarjalo vodstvo stranke. Očitno nezadovoljne so reakcije med ostalimi strankami vladne kaolicije, razen deloma pri liberalcih. Celo meščanski tisk, ki običajno podpira vlado, izraža danes v previdnih besedah svo.ie ne- sb z veseljem pozdravili sa- godovanje, tako na primer mo neotašisti in njihovi mo- milanski «11 Corriere della narhistični zavezniki ter k fašizmu nagibajoči se demokristjani. V samih demokrist-janskih vrstah je opaziti neko zadrego; vsebino in trdi ton resolucije poskušajo nekateri demokristjanski parlamentarci opravičevati s tem. da je bila to cena. potrebna za enotnost demokristjanske porlanske skupine v glasovanju o disciplinskih ukrepih proti neofašištu De Marziu, ki je zadevo sprožil. Kljub temu pa sta včeraj dva demokristjana (Falett; in Togni) g’asovala prot: disciplinskim ukrepom, ki jih je predlagal Rezervirani odmevi na Zahodu na prenehanje vojnega stanja med ZSSR in Nemčijo Bonnska vlada izjavlja, da bo ta sklep prispeval k normalizaciji odnosov samo, če bo ZSSR pristala na svobodne vsenemške volitve in pogajanja o mirovni pogodbi z vsenemško vlado - Bonn zahteva izpustitev ujetnikov - Bevanisti za nova pogajanja z ZSSR Komentarji tiska Z!^senliowerjevi poslanici I. ^Joskr s'4 dCs|ta «Pravda« objav-1 ko pristal na konferenco pe-iij -6tska članek, ki je prva | tih, ki bi razpravljala o pre-r^eikci j u na Eiscnho* «ohanui sovražnosti v vm-mA. Joejev« boslan ico. ((Eisenho-5 edstaviP°slanica, pravi list, 2e»o v ‘J* neposredno oboro-4 deve hl^savanje v notranje rt bOV skl Ske' Ta pOS*an‘Ca dal lav C1) ameriških vodite-bbblik, ' Kitajski ljudski re-adločen' Kitajsko ljudstvo je ^ je p osvoboditi Formozo, B' rQdne„ avni del njenega na r - aa imetja vv. b ep v sistemu napa- "ia "je uj. n°beno izzivalno deja-Vedbe ne bosta preprečila iz-"Pravrt-, Pravične naloge«. ’«j$ko dodaia, da uživa ki-'b boa« stvo '(naklonjenost b^odnv010 vseh miroljubnih ',anes',VaYork Times» Pa pravi Voiašk„ , končaš odobril Vnine ukrepe «ne za začetek bdruv,' ?a® pa 23 ohranitev ž«sni V dodaja’ da «'sto- posi-fa"nsenhovverjev poziv za krat °vanje OZN nudi prvi-"hr Podlae° za vsaj začasen „».na Daljnem vzhodu«. Yoi'k Herald Tribune« •tika bi'a ameriška po- imetja. Nobena grož- Ostfi°jaČniiena' s,ratpgija pa bolj temna ko prej, K0žbe° £»h strateških objektov, d, , Bst «Aurore« pravi, ■ ožai vsekakor napet dodaja, da bi Peking «lab l«r , —j — - ——— au ijivj, "ložm?'Taja’ da ne bo nobene Za Prenehanje so-ažnosti, če bodo ZDA vklju-.. J^balne otoke ” _ seznam nehanju sovražnosti v Formo-ški ožipi»- ((Primer 2eneve ni pozabljen. Ce bi se ponovno vsedel okrog konferenčne mize s Francozi. Angleži, Američani in Rusi. ali ne bi Peking imel sredstva, da dokaže ničnost Cangkajškovih zahtev?« «Figaro» pa se sprašuje, ali je bilo sploh umestno, da je Eisenhovver podal slovesno izjavo glede položaja, ki ne nudi nič novega, in pravi, da bi bilo bolje o tem razpravljati na tajnih pogajanjih. »Franc Tireur« ugotavlja, da obstajata «dve Koreji« in «dva Vietnama« v Aziji, prav tako kakor «dve Nemčiji v Evropi, ter se sprasuje, čemu ne bi mogel vladati mir na isti način «med Kitajsko in neodvisno Formozo pod ameriško zaščito«. List pripominja, da je tak mir «sicer rahel, vendar pa ni nikoli vojna«. Progresistični ((Liberation# obsoja, da je Eisenhowerjeva poslanica vdrla kakor buldožer v trgovino ur prav v sredo kočljivih pogajanj, ki jih je v Pekingu začel Hammar-skjoeld«, ter dodaja: «Vendar pa je treba upoštevati tudi pozitivno stran zdravih reakcij. ki jih je poslanica povzročila. ter upati, da bo zaradi budnosti in pritiska javnega mnenja mir ohranjen«. BONN, 26. — V izjavi, ki je bila objavljena danes po seji zahodnonemške vlade, ki je bila pod predsedstvom podkanclerja Bluecherja, je med drugim rečeno; »Zvezna vlada upa, da bo imel odlok, ki ga je včeraj izdal Vrhovni sovjet Z8SR o prenehanju vojnega stanja med Sovjetsko zvezo in Nemčijo, za prvo posledico osvoboditev vseh nemških vojnih in civilnih u-jetmkbv, ki so še v Z&aJlii. Vladna izjava nadaljuje, da «vvezna vlada naravno z zadovoljstvom sprejema vsak korak, ki utegne pripeljati do pomirjenja med Vzhodom in z-ahocioni in do resničnega miru« in da ((izjava Sovjetsae zveze o prenenanju vojnega stanja z vso Nemčijo odgovarja izjavam zahodnih velesil iz leta 1951, ki so jim sledne podobne izjave vec eOt. 50 držav«. Nato pa pravi izjava bonn-ske vlaue, da je »vrednost sovjetske izjave znatno omejena zaradi dejstva, da si je je ZSBK. v nasproiju z dosedanjim ravnanjem ostalih bivših sovražnih držav, pridržala vse pravice, ki izhajajo iz sporazumov, nekoč sklenjenih med zavezniki, zlasti iz jalt-siCui ui potsaamsKin sKiepow>. Odlok prezidija Vrhovnega sovjeta, pravi bonnska viada, «bo torej pomenil praktičen napredek k vzpostavitvi normalnih odnosov med ZSSR :n Nemčijo samo v primeri, da bo ZSSR končno pristala na izvedbo resnično svobodnih volitev v vsej Nemčiji in na popolnoma svobodna pogajanja o mirovni pogodbi med vsenemško vlado in vladami bivših sovražnih držav«. Predsednik vzhodnonemškega parlamenta Johannes Dieckmann. pa je izjavil: «Z iskrenim veseljem smo sprejeli izjavo Vrhovnega sovjeta ZSSR, da se ukinja vojno stanje med Sovjetsko zvezo m Nemčijo«. Dieckmann je dodal, da oo ta izjava «odprla oči Nemcem na Zahodu m jim omogočila spoznati, da ^je ZSSR edina zmagovita veie-sila iz vojne proti Hitlerju, ki z velikodušnimi dejanji orahi nacionalne interesa nemškega ljudstva«. Glede možnosti vzpostavitve normalnih odnosov _ med ZSSR in Zahodno Nemčijo pa pravijo V bonnskih krogih, da je sovjetska vlada, ko je vzpostavila odnose z vVeimar-ško republiko, .zahtevala priznanje, da je ona edina zakonita ruska vlada, m da je ZSSR takrat to zahtevo postavljala tudi pri vzpostavlja-nju odnosov z ostalimi drža-vann Zdaj pa je bonnska vlada mnenja, da je- edina zakonita nemška vlada; to stahsče Ul opustila, če bi kot cena A vzpostavitev odnosov z ZSSR morala priznati vzhodnonemško vlado. Francoski lisk razen kom-informističnega komentira precej obširno včerajšnji sovjetski sklep. Radikalna »Aurore« pravi, da gre za «hrupen manever proti ratifikaciji pariških sporazumov v bonnskem parlamentu« in se" vprašuje, koliko je v zadnjih sovjetskih pobudah iskrenosti in koliko »bluffa«. Konservativni »Figaro« piše, da gre za »očiten poizkus vplivanja na nemško javno mnenje« in da «ni treba precenjevati pomena pobude^ ki je samo nova epizoda v živčni vojni, ki jo vodi ZSSR«. Neodvisni socialistični list »Combat« pa poudarja, da ie zdaj gotovo naslednje: «1. za združitev Nemčije ni več iu-ridičnih ovir; 2. potsdamski sporazumi so postali za Nemce edino jamstvo za združitev; 3 oborožitev Vzhodne Nemčije ie postala mogoča brez kršitve pravnih norm. parlamente. Nova pobuda pomeni, da pripisuje ZSSR važnost samo še svojim odnosom z Nemčijo in to v pogojih, ki jih tudi pariški sporazumi ne morejo okrhati, kajti — pravi list — Moskva se je pomirila z vsem nemškim ljudstvom v njegovi enotnosti; to pa bo morda spet obudilo duhove Rapalla«, zaključuje «Combat» in namiguje pri tem na nem-ško-sovietske sporazume iz leta 1925. Berlinski list «Nacht.depe-sche«, ki je socialdemokratsko obarvan, pa objavlja z vsemi pridržki naslednjo vest: Nekj visoki evropski diplomat, ki hoče ostati neimenovan, je dal razumeti, da je dobil poročilo. po katerem so sovjetski voditelji prišli do prepri- ..Galeb" pluje v smeri Adena GALEB. 26. — Jugoslovanska eskadra pluje po mirnem morju ob lepem vremenu v smeri Adena. Sinoči se je predsednik republike brzojavno zahvalil indijski vojni mornarici za prisrčen sprejem in poslovilo. Enote indijske mornarice so bile namreč prve. ki so pozdravile predsednika pri prihodu v Indijo in zadnje, ki so se poslovile od njega pri odhodu v domovino. Tri fregate indijske mornarice so spremljale jugoslovansko eskadro do meja teritorialnih voda. V izjavi indijski agenciji KTI pred odhodom iz Indije se je maršal Tito ponovno zahvalil za gostoljubnost indijskemu ljudstvu in je poudaril, da se to ljudstvo zaveda, da ustvarja novo Indijo. Na vprašanje, kaj misli o portugalski koloniji Goa v Indiji, je maršal Tito odgovoril da ima to kolonijo za absurd. Čanja, da bodo morali zapu-jžitvi Nemčije in zahtevalo od stiti Vzhodno Nemčijo, če ho- laburističnih noslnncev n«i čejo preprečiti oborožitev Za- hodne Nemčije, Skupina laburističnih poslancev, ki pripadajo bevam-stični levici, je predložila v spodnji zbornici resolucijo, ki zatrjuje, da se sovjetska izjava o Združitvi Nemčije na osnovi svobodnih volitev toliko približuje zahodnim predlogom, da lahko služi kot osnova za nov,e konferenco štirih. Resolucija zahteva, naj britanska vlada pred dokončno ratifikacijo londonskih in pariških sporazumov predlaga novo konferenco zainteresiranih držav. O odloku prezidija Vrhovnega sovjeta o ukinitvi vojnega stanja med ZSSR in Nemčijo pa je predstavnik Foreign Officca tudi danes izjavil samo. to, da je britanska vlada podoben korak storila že julija 1951 Predstavnik je dodal: ((Presenetljivo je. da je ZSSR čakala tako dolgo, da je storila isto. Vsakdo lahko izvaja lastn* zaključke iz dejstva, da je ZSSR izbrala sedanji trenutek za tak sklep«. V britanskih vladnih krogih opozarjajo nadalje, da je po ukinitvi vojnega stanja’ med zahodnimi velesilami in Nemčijo »Pravda« označila ta dogodek kot »kršitev potsdamskih sporazumov, ki naj podaljša razdelitev Nemčije«. Okrajno sodišče na Bow Streetu v Londonu je danes obsodilo tri osebe na manjše denarne kazni zaradi udeležbe v včerajšnjih demonstracijah proti oborožitvi Nemčije pred poslopjem parlamenta. Pred sodišče za določanje narokov je prišlo e-najst oseb; eno so oprostili, tri obsoflili na manjše denarne kazni, sedem pa jih bodo sodili kasneje, pred . rednim sodiščem. Incidenti, do katerih je prišlo včeraj pred parlamentom med zasedanjem spodnje zbornice, so bili najhujši, kar jih pomnijo zadnja leta laburističnih poslancev, na. naiijo ne pristanejo. Ko ie skupina demonstrantov poskušala priti v poslopje par-•lamenta je prišlo do večjih spopadov s policijo, ki so trajali pol ure. Včerajšnji incidenti sp imeli hrupen odmev tudi v spodnji zbornici, kjer je najprej laburistični poslanec Ben Parkin protestiral proti ravnanju policije in povedal, da je bil tudi osebno pretepen. Bevan je protestiral zaradi uporabe policije na konjih in poudaril, da včerajšnji dogodki dokazujejo, da je policija «podrejena političnim ukazom, to pa je zelo resna zadeva«. Sera« ali se bolj turinskr »Stampa«. Socialni demokrati so med drugim zamerili demokristjanom tudi to, da so svoj skiep sprejeli brez posvetovanja s svojimi zavezniki v vladni koaliciji. S tem pa'so se stara nesoglasja med demokristjani in socialnimi demokrati, ki so postala precej kritična že z vprašanjem zemljiških pogodb, še bolj zaostrila. Jutrišnja izdaja uradnega glasila demokristjanske stranke «1! Fopolo« pa bo objavila uvodnik, ki v nasprotju s previdnim opravičevanjem mnogih demokristjanskih eksponentov jasno zavzema enako staiišče kot fašisti v vprašanju DOnofrio, čeprav z oe-sedann zanikuje «skup’no politiko z tnisini«. Tudi ta čla nek ponavlja tezo, vsebovano v včerajšnji resoluciji demo-kric.janske poslanske skupine, da je namreč sodišče ugotovilo resničnost obtožbe proti D‘Onofr'u. Prav to tezo pa temeljito zanikuje na primer «Stampa». Demokristjanske glasilo ošteva «tiste antifašiste, ki ne morejo ničesar pridobiti z obrambo človeka, ki je napadal uboge in herojske naše vojake, ujetnike v taboriščih v Rusiji«. Glavna utemeljitev za deni okristjansko ravnanje pa je po razlagi «Popola» takšna, da jasno kaže pristajanje na fašistično izsiljevanje: «neki poslanec se na nedovoljen način upre, drugi odgovorijo, nastanejo neredi, novi neredi se predvidevajo; mar lahko odgovorna in zavedna skupina, kot je demokristjanska, olajšuje igro sovražnikov parlamenta?« Ergo — D Gnofrio r.e sme biti več podpredsednik. Drugega ngoiašisfi niso hoteli doseči. Članek v demokrist-janskem glasilu pa ne pojasni, zakaj se je Fanfanije-vo vodstvo šele zdaj, po fašističnem izzivanju, spomnilo na vse to, ko pa so obtožbe proti D'Onofriu bile znane že mnogo pred njegovo izvolitvijo za podpredsednika poslanske zbornice. Nezadovoljstvo med levimi demokristjani pa je izrazil danes glavni tajnik CISL Pastore v pismu, ki ga je poslal predsedniku poslanske skupine Moru. V tem pismu zahteva Pastore, nai se pred formalno predložitvijo zakonskega predloga o ustanovitvi parlamentarne preiskovalne komisije o «protinacionalni delavnosti italijanskih državljanov v tujini«, kot predvideva včerajšnja resolucija, skliče poslanska skupina, ki ji namerava Pastore predložiti zahtevo, naj preiskovalna komisija «razširi svoje delovanje in ugotovi nevrednost vseh onih, ne glede na politični tabor. ki so v najtežavnejših dneh za Italijo neposredno sodelovali pri takratnih zločinih ali javno iu odkrito hujskal) in odobravali te zločine«. Pastore dodaja, da bi «tako ugotovljena nevrednost« morala služiti kot osnova za določanje, kdo ne more biti izvoljen za poslanca. Pastore ne ugovarja preiskovalni komisiji glede D'0-nofria, dodaia pa: «Ali morda ni v Italiji še vedno živa ((nacionalna vest«, ki se zgrozi ob Samem spominu na najtemnejše razdobje življenja naše dežele, na razdobje naci-fašistične okupacije?« Končno pravi še Pastore, da se ne sme dopustiti, da bi se kot zastopniki pravice in tolmači narodnega čuta pojavljali »oni, ki imajo mnogo hujše stvari na vesti«, namreč fašisti iz republikinske dobe. Zanimivo je še navesti, kaj piše turjnska «Stampa» o trditvi. da je D'Onofriovo krivdo že ugotovilo sod.sce — za-ne samo zaradi dej- valci D’Onofria niso kaznivn čeprav so dokazali dejansko stan samo glede obtožbe, da j • podvrgel ujetnike utrudljivim političnim zasliševanjem; o hujših obtožbah (med njimi zlasti o obtožbi »krvnik«) je sodba izjavila, da sicer dokaz ni bil podan, da pa vendarle niso kleveta, ker so jih obtoženci izrekli v dobri veri in s popolno gotovostjo, da je resnična Državni prevdnik ni vložil priziva, zasebna straka ga ni mogla in tako je vse ostalo nepojasnjeno.« Vsekakor pa bodo demokristjani predložili zakonski načrt o parlamentar-ni preiskovalni komisiji. Ostale strank« vladne koalicije izražajo upanje, da bo načrt samo predložen, nato pa bo obležal v predalu. Ce pa bi prišel pred parlament, se utegne diskusija zelo čudno razviti. Medtem je senat danes skoraj v celoti odobril Tremello-nijev zakon o davčnih reformah. ki uva.ia nekaj novosti zlasti glede načina ugotavljanja prijavljenih dohodkov. Poslanska zbornica pa je z Vp-liko večino odobrila zakon o ustanovitvi Narodnega sveta za gospodarstvo in delo. Za zakon je glasovalo 409 poslancev. proti pa samo 36. Na pred-poldanski seji pa je vlada zaradi odsotnosti večine demokristjanskih poslancev sp"' pretrpela manjši neuspeh; kljub nasprotnemu mnenju predstavnika vlade je bil sprejet predlog poslanca Micrllii« (KPI). naj se odloži diskusija o zakonskem načrtu o prenosu državnega kmečkega nepremičnega premoženja v korist sklada za malo kmečko posest, dokler parlament ne bo odobril podališnnie zakona o mali kmečkih posesti. A. P. r.imivo . ... stev samih, temveč tudi, ker Kreiskv o razgovorih krogov o Fanfanijevi podpor. Q prlSfanlŠČU fašistom «Stampa» poudarja, da je netočno govoriti o ugotovitvah sodišča in nadaljuje: «Sedanji podpredsednik po-slimske zbornice je tožil skupino bivših vojnih ujetnikov, ki so ga napadali s sramotilnimi obtožbami. Sodba predsednika sodišča dr. Carpanza-na bo prešla v zgodovino. Sodba je izjavila, da obtože- Ozemljem pod skrbništvom naj se pomaga do neodvisnosti Komisije OZN kritizirajo delo skrbniških držav na ozemljih v Afriki - Predstavnik Afriškega narodnega kougresa poudarja, da se bo afriško ljudstvo uenehuo borilo za neodvisnost NEVV YORK, 26. — Svet za skrbništvo OZN je začel o-semtedensko zasedanje pod predsedstvom salvadorskega predstavnika. Razpravljal bo v glavnem o letnih poročilih' ter o napredku in razvoju v šestih ozemljih Vzhodne in Zahodne Afrike, ki so pod skrbništvom OZN in ki jih u-pravljajo razne države. Svet je sprejel predlog italijanskega predstavnika, naj »e odloži na prihodnje zasedanje razprava o poročilu komisije. ki ie lansko leto obiskala Somalijo, ki je pod italijanskim skrbništvom, ter razpravo o resoluciji glavne skupščine za finansiranje načrtov za ne more poglobiti v podrobnosti poročila komisije, ki vsebuje številne kritike na račun italijanske uprave. Ozemlja, o katerih bodo na zasedanju govorili, so; Togo in Kamerun, ki ju upravljata skih predsednikov arabskih držav v Kairu. Jamali je od 20. januarja v Beiruiu in je dobil nalogo, naj nujno oductuje v Kairo. V Kairu je ministrski predsednik Nasei izjavil, na Egipt DUNAJ. 26. — Na tiskovni konferenci, ki so io oddajali po radiu, ie avstriiski podtajnik v zunanjem ministrstvu Bruno Kreiskv odgovarja! na razna vprašanja novinarjev. Na vprašanje o sedanjem sfaniu nogaumi za uporabo tržaškega pristanišča po Avstriji. je izjavil, da se je italijanska vlada izrekla prinrav-l’eno rpzgovarjati se z avstrijsko vlado. Napovedal ie nato ustanovitev novih diplomatskih predstavništev na Vzhodu, ker so se ze'o povečali gospodarski odnosi med Aziio io Avstrijo, katera jo prei izvažala skoraj samo maenezit in tkaninp. a izvaža sedaj tudi železne proizvode. jeklo, aluminij; vodikova enojila, električne aparate itd. »Gospodarski ustroj Avstri-ie. je nadaKeval Kreisky, se je popolnoma spremenil. Avstrija ie dobila značai evropske dr-ave srednje velikosti in je v visoki mori postala vitalna. Zaradi tega ie hesedičeni« o Ansehliissu brez vsak« nod-lmre.i Avstrija more in hoče živeti sama«. v I gospodarski razvoi tega ozem-Londonu. Več kot 4000 oseb lja. Italijanski predstavnik je je protestiralo proti oboro-1 poudaril, da se Italija sedaj Francoski in angleški odgovor o zavezniških pogodbak z ZSSR Angleška in francoska vlada trdita, da atlantski pakt in pariški sporazumi niso neskladni s pogodbama z ZSSR - Francoska nota opozarja na Mendes Franceov predlogo konferenci štirih v maju MOSKVA, 26. —- Francoski in angleški veleposlanik v Moskvi sta danes izročila sovjetskemu zunanjemu ministru Molotovu odgovor na noti, v katerih je sovjetska vlada zapretila z razveljavljenjem so-vjetsko-angleške in sovjetsko-francoske pogodbe v primeru ratifikacije pariških sporazumov. Angleška in franesoka vlada zavračata v svojih notah sovjetske argumentacije in pravita. da «popolnoma obrambni Značaj« atlantskega pakta nikakor ni neskladen z zavezniškima pogodbama z ZSSR. in dodajata, da tudi pariški sporazumi niso neskladni s tema pogodbama, ker «prispevajo a organizaciji in stabilizaciji evropske varnosti« in predvidevajo «takšen sistem nadzorstva, ki bo lahko preprečil vsakršno ločeno akcijo te ali one države članic«. Oba odgovora obžalujeta nato sovjetski namen, da se razveljavita angleško-sovjetska in kot tudi oborožitev Zahodne | francosko sov jetska pogodba, in Nemčije za zahodnoevropske izražata mnenje, da bi obe po- godbi še vedno lahko znatno prispevali k medsebojnim odnosom. Vendar pa pravi angleška nota, da »nobena grožnja ne bo mogla odvrniti britanske vlade od izbrane poti«. Angleška vlada zvrača nadalje na ZSSR odgovornost za »tragično in nevarno« razdeljenost Nemčije in Evrope in opozarja. da je bila oborožitev Zahodne Nemčije sklenjena šele potem, ko so v Vzhodni Nemčiji nastale «znatne oborožene sile«. Francoska vlada pravi med drugim v svoji noti, da bo morala sovjetska vlada prevzeti vso odgovornost za svoje ravnanje, če bo preklicala pogodbo s Francijo. Francoska vlada pa žen. pravi nota. ostati v vsakem primeru zvesta duhu te pogodbe in da so po njenem mnenju tudi pariški sporazumi v skladu s tem duhom. Končno pravi francoska nota, da je pariška vlada sklenjena »spreleti in izkoristiti vsakršno priložnost za razgovore ali pogajanja za rešitev vprašanj, ki so že deset let nerešena« in omenja predlog o konferenci štirih v letošnjem maju, ki ga je formuliral Men-des-France pred glavno skupščino OZN. Francija in Veiika Britanija;! ni predložil Arabski ligi nobe-Tanganika. ki jo upravlja Ve- j nega načrta za spremembo po-l;ka Britanija, ter Runda U-1 godbe o medarabski koiekt.v-mndi, k; ga upravlja Belgija. | ni varnosti. F.gipt je predlagal Glede Tanganike je posebna | samo praktično metodo, s po Sovjetsko posojilo Finski MOSKVA, 26. — Sovjetska zveza je dovolila Finski posojilo (ki je drugo v enem letu) 4.0 milijonov rubljev. Posojilo v zlatih dolarjih in drugih valutah je vračljivo v desetih letih z 2,5- odstotnimi obrestmi. Posojilo je povezano z novo trgovinsko pogodbo med obema državama, na podlagi ka- j tere bo Finska dobavljala Sovjetski zvezi ladje, les, celulozo. papir in druge proizvode. Sovjetska zveza pa bo dobavljala Finski petrolejske proizvode, premog kovine, sladkor, bombaž, avtomobile, traktorje itd. komisija, ki je obiskala to o-zemlje, objavila poročilo, v katerem prihaja do zaključka, da bi morala Velika Britanija določiti datum za priznanje samovlade in neodvisnosti temu ozemlju v Srednji Afriki, ki- je sedaj pod njenim skrbstvom. Komisija izjavlja, da bo samo z izročitvijo oblasti domačinom mogoče zajamčiti stabilnost v Tanganiki. V ta namen priporoča poročilo sledeče ukrepe: Veliko večino Afričanov v parlament v teku dveh let; preiskava glede odtujevanja zemlje, ki je bila last črnčev, in zopetna razdelitev te zemlje, ustavitev priseljevanja iz Evrope;; nujni u-krepi za spravo med vladnimi oblastmi in prebivalstvom; takojšnja ukinitev slehernih telesnih kazni črncem: močno zvišanje mezd črncem. Črnci bodo morali postopno postati vodilna sila v političnem; gospodarskem in socialnem življenju Tanganike. Predstavnik Afriškega narodnega kongresa, Ikumbula je nedavno izjavil na nekem sestanku kongresa, da «ntti vladni vohuni, niti ovajalci ne morejo zadušiti borbe prebivalstva Srednje Afrike za samoupravo«. »To je naša zemlja in naj nam bo za to potrebno še toliko časa, bo končno naša«, je izjavil Ikumbula. Dejal je dalje, da tuje sile ne morejo niti z velikim številom vohunov in ovajalcev preprečiti borbe ljudstva za njegove pravice. Kot primer je navedel Egipt, Sudan, Kenijo, Zahodno in Severno A-friko, kjer s« ljudstvo združuje v borbi za osvoboditev. V Kairu obsodili turško-iraško pogodbo BAGDAD. 26. — Iraška vlada je sklenila, da bo poslanec in bivši minister ter delegat v OZN Fadel Jamah zastopal vladnega predsednika Nuri Saida na konferenci ministr- močjo katere naj bi v čim krajšem času začeli izvajati to pogodbo. Fredlog predvideva uvedbo enotnega poveljstva, tako da se ustanovi enotna ((arabska Vojska«. Izvedelo se je. da so na današnji seji vsi navzoči ministr- | ski predsedniki sklenili, da ne i bodo pristali na tursko vojaško pogodbo ali pa na kateri koli I drugi obrambni sistem izven medarabske varnostne pogodbe. Tudi na Poljskem čistka ,,berijevcev" VARŠAVA, 26. — Poljska agencija PAP javlja, da je predsednik poljske komunistične stranke Hierut v ponedeljek pred centralnim Komitejem izjavil, da so »določeno število oseb, ki jih je državna policija neupravičeno obtožila, spustili na svobodo in jih rehabilitirali« in da «bodo morali krivci odgovarjati za svoja dejanja pred partijo in pred sodišči«. Obtožil je zatem državno policijo, da ni »sledila« partiji, ter je dodal, da »akcijsko področje organov državne varnosti ostaja sicer se vedno zelo važno, a se postopoma oži«, in da proučujejo ukrepe, ki naj «dejansko ščitijo pravice državljanov«. Soustelle guverner v Alžiru PARIZ, 26. — Na včerajšnji seji vlade je bil imenovan za novega generalnega guvernerja v Alžiru golist Jacques Soustelle. Dosedanji guverner Ro-ger Leonard je bil imenovan za prvega predsednika računskega dvora. Francosko-tunizijska pogajanja so se danes zjutraj nadaljevala. Sedaj razpravljajo o konvenciji, ki se tiče notranje varnosti, o kateri so začeli razpravljati že včeraj. Jugoslovani na konoresil sovjetskih kirurgov MOSKVA. 26. — Sinoči sta prisnela v Moskvo jugoslovanska kirurga nrof dr. Voja Todorovič iz Beograda in prof. dr. Blagoje Kovačevič iz Sa-rnievn na kongres sovjetskih kirurgov. Kongresa ce bo udo-t "žilo okroe 50 znanih kirurgov iz raznih držav. Načrt FLRJ za balkanska posvetovalno skupščino BEOGRAD. 26. — Na današnji seji stalnega tajništva ankarskega sporazuma je zastopnik Jugoslavije Ljuba Radovanovič 'izročil nredstavnjkoma Turčije in Grčiie jugoslovanski načrt balkanske nosveto-valne skupščine. V smislu «oo. razuma treh vlad bo odbor stalnega tajništva na osnovi jugoslovanskega, turskega in grškega predloga izdelal dokončni načrt, o katerem bodo razoravljali trije zunanji ministri ria sestanku, ki se bo oričel 28. februarja v Ankari. Na seji so prav tako sklenili, da se sedež stalnega tajništva 5. februarja preseli v Ankaro. Skonna vota-irartrska oA-looosl. vprašanja SKOPJE. 26. — Danes so s« v Skopju končali desetdnevni razgovori med jugoslovanskimi in grškimi zastopniki o vodnogospodarskih vprašanjih Vardarja, Doiranskega in Prespan-skega jezera. V razgovorih, ki so potekali v duhu popolnega medsebojnega razumevanja, sta se obe državi sporazumeli, da je potrebno ustanoviti mešano komisijo, ki bi proučevala razna vodnogospodarska vprašanja. Delegaciji bosta jutri prispeli v Beograd, kjer se bodo pogajanja nadaljevala. BEOGRAD. 26. — Po vesteh iz dobro obveščenih krogov se bodo fs-bruarja začela pogajanja med Romunijo in Jugoslavijo o režimu mejnih voda. NI’l)HIVNkl »NEVI Na današnji dan jo leta 1944 Nemoi odgnali iz Križa pri Trstu vse moške v Nemčijo. W7 m f _ Danes, ČETRTEK 27. januar)« Janez Zlatoust, Dušana Sonce vzide ob 7.34 in zatone 17.02. Dolžina dneva 9.28. vzide ob 8 48 in zatone ob 21-'* Jutri, PETEK 28. januarja Roger, Dragomil VČERAJ STAVKALI DELAVCI V PRISTANIŠČU IN TOVARNI TESTENINI Vigorelli V Trstu Uspela stavba pristaniških delavcev proti nedemokratičnim ukrepom vlade Minister za delo Vigorelli bo prišel v nedeljo v Trst, da bo prisostvoval uradni otvoritvi ambulante INAM v Ul. Farneto. Predavanje na sedežu PSVG Delavci stavkali tudi v znak solidarnosti z genovskimi pristaniškimi delavci - Stoodstotno uspela stavka v podjetju Mulich-Lorenzetti Včeraj od 11. do 12. ure je bilo tržaško pristanišče popolnoma paralizirano. Pristaniški delavci so proglasili enourno splošno stavko v znaku solidarnosti z genovskimi pristaniškimi delavci, ki se že teden dni borijo za izboljšanje delovnih pogojev in kot protest proti napadom policije na delavce v Genovi. Hkrati pa so tržaški pristaniški delavci ponovno protestirali proti raztegnitvi ukrepov ministra Tambronija na tržaško pristanišče, ki omejujejo svobodo delavcem v pristanišču, jim prepovedujejo prodajo sindikalnih listov, se vmešavajo v izključno notranje zadeve pristaniških delavskih organizacij in ki jih delavci ne morfjo sprejeti. Proti tem ukrepom so pristaniški delavci že protestirali na posebni skupščini, kjer so določili program borbe proti tem nedemokratičnim vladnim u-krepom. * * * Ob včerajšnji 24-urni stavki delavcev industrije testenin, industrije phanja riža in mlinarjev, ki je bila proglašena v Trstu in v vsej Italiji zato, ker so delodajalci odklonili 7-odstotno povišanje na po-enotne plače, so v Trstu stavkali samo delavci tovarne testenin Mulich-Lorenzetti. Vsi ostali delavci tržaških podjetij testenin in drugih niso stavkali, ker so delodajalci sprejeli njihove pogoje. Sstavka v podjetju Mulich-Lorenzetti je bila stoodstotna. I februar 1955> kot zadnji dan za vložitev prošenj za udeležbo pri natečaju za mesta občinskih tajnikov začetniške stopnje, kakor določa min. odi. z 10.2.1954. objavljen v Uradnem listu št. 39 dne 17.2.1954. Obvestilo prefekture Prefektura — upravna služba — sporoča: Z ministrskim odlokom z dne 24.12.1954. objavljenim v Uradnem listu št. 300 dne 31.12.1954, je bil določen 28- Samo še v 4 prihodnjih dneh lahko prejmete kot nagrado lepo slovensko knjigo, s tem da poravnate vnaprej naročnino PRIMORSKEGA DNEVNIKA za leto 1955. v znesku 3.200.— lir. Ne zamudite ugodne prilike. Koga zadeva odlok št. 39 Tiskovni urad vladnega generalnega komisarja sporoča: V pojasnilo raznih časopisnih poročil ugotavljamo, da zadeva odlok vladnega gene- fJi lilo in čiia jie Ptimotlki dnevniki ralnega komisarja št. 39 z dne 20. t. m., ki določa 28. februar 1955 kot rok za predložitev listin, ki jih je priložiti k do 5. jan. t. 1. vloženim prošnjam za uvrstitev v posebne prehodne spiske, izključno osebje. ki ga omenja člen I. zakona št. 961 z dne 28.8.1954. Ta člen zadeva nestalno civilno osebje v službi pri uradih državnih uprav na Tržaškem o-zemlju, ki je bilo sprejeto v službo do 1. maja 1948. Predavanje tov. B. Petronia Danes 27. januarja ob 19.30 uri bo v dvorani v Ulici Mon-tecchi 6 zborovanje na katerem bo govoril tov. -Bortolo Petro-nio o temi: «Ustanovna sindikalna skupščina«. Včeraj zvečer je na sedežu PSVG predaval univerzitetni profesor Bonifacio o »Produktivnosti in odrazu tega pojava na izkoriščanje in zaposlenost delavstva«. Profesor je v svojem predavanju zelo poljudno obrazložil osnovne značilnosti gibanja za dvig proizvodnje z modernimi tehničnimi in upravnimi sredstvi, ki se širi tudi po Italiji. Takse za avte in morije je treba plačati do 31. t.m. V Ul. Teatro 1 pobirajo v teh dneh takse za kroženje avtomobilov in motorjev. Do pričetka plačevanja teh taks je prišlo z zamudo in je zaradi tega tudi rok komaj do konca meseca dokaj kratek. Zamuda je nastala, ker je parlament odbil predvideno povišanje taks na motorna vozila. Višina taks za posamezne kategorije motornih vozil je zaradi tega ostala začasno ne-izpremenjena. 0 ZASEDANJU ELA VNIGASVB1A SINDIHAIUV Delavska zbornica zanemarja vprašanje sindikalne enotnosti Izmikajoče stališče do proste cone ■ Postavljena zahteva po izvedbi del v okviru vladnega načrta in za ustanovitev novih industrijskih podjetij V zaključnih resolucijah, ki so jih sprejeli na zasedanju glavnega sveta sindikatov Delavske zbornice, poudarjajo predvsem sedanji gospodarski položaj in omenjajo ukrepe, ki bi jih morala podvzeti rimska vlada za takojšnjo rešitev nekaterih vprašanj, hkrati pa, naj bi zagotovili mestu boljše gospodarske pogoje. V tem okviru so ugotovili, da sta za izboljšanje tržaškega gospodarstva potrebni dve različni vrsti ukrepov. Prvi u-krepi so nujnega značaja, ki bi morali zajeziti sedanjo krizo, ki je nastala zaradi naraščajoče brezposelnosti, manjšega denarnega obtoka in politične negotovosti, ki je do prednedavnim vladala v Trstu, drugi ukrepi pa bi morali uresničiti nujne pogoje za izboljšanje tržaškega, gospodarstva, z uresničitvijo širo« kih gospodarskih načrtov, k) naj bi izpopolnili vsa produktivna sredstva. Dalje so se pritoževali za- AMBASADOR N. CARDINI PRISPEL VČERAJ V TRST Premaknjena z mrtve točke mednarodna konferenca o prosti luki? Obisk predsednika italijanske delegacije na mednarodni kon-lerenci ima tehnični značaj - Izjava avstrijskega državnika Včeraj zjutraj je prispel iz ma ambasador Nicolo Carli. ki bo predsedoval itali-iski delegaciji na medna-dni konferenci o prosti luki tržaškem pristanišču. Amba-iorja je spremljal dr. Mura-šef urada za Trst pri gene-Ini direkciji za gospodarska rašanja ministrstva za zu-nje zadeve. Na postaji so edsednika sprejeli dr. San-li, šef kabineta vladnega ge-ralnega komisarja, dr. Farni, tajnik delegacije mim-•stva za zunanje zadeve in p. Cosulich, predsednik tr-vinske in industrijske zbor- C. imbasadorja Cardinija je roldan sprejel generalni košar dr. Palamara, tržaški lan in predsednik provin-ikega zastopstva dr. Tana- L1STNICA UREDNIŠTVA Odgovor dvolastniku sij s Proseka nas je 1, da objasnimo, kaj in sme prenašati dvolast-i mejo? Vprašanje za-iirši krog kmetovalcev nikov zato smo se obr-i kompetentne organe h sledeča pojasnila: istr.ik lahko na osnovi niške legitimacije gre ejo izključno v svrho tanja zemljišča, katere-na drugi strani meje. ovi istega načela, ki je ■odno pravno veljavno, dvolastnik prepelje čez. voj celotni pridelek, ka-je pridelal na uradno Ijenem zemljišču (ki je 10 tudi v dvolastn.ški aciji) na drugi strani Henaša lahko tudi orod-ga rabi za obdelovanje aksi ugotavlja pridelek zemljišča pristojni kra-idbor, ki izda tudi po-s katerim lahko dvo-prepelje kmetijske^ pri-čez mejo. Za tržaške e organe pa izdaja po-potrdilo tukajšnje iko nad7'jrništvo. istnik torej ni upravi-osnovi obstoječih med-ih predpisov prenašati ejo nikakega drugega cot pridelek z lastnega ča pa čeprav je to bla-gače pri prehodu meje m listom ali dovolilni-celoti ali deloma opro-carine. ibnejša navodila in tu-■ebno strokovno pomoč ■h vprašanjih dvolastni-hko zainteresirani dobe ležu Kmečke zveze v oio Filzi 10, sco. Poleg tega si je dopoldne ambasador ogledal pristaniške naprave v stari luki,, popoldne pa je imel razgovore s predstavniki Javnih skladišč in pristanišča. Danes dopoldne si bo Cardi-ni ogledal naprave v novem pristanišču, popoldne ob 17.30 pa bo imel sestanek na trgovinski zbornici s predstavniki tržaškega gospodarstva- Obisk ambasadorja Cardini-ja v Trstu ima izključno tehnični značaj, da si vladni predstavnik, ki bo na mednarodni konferenci o tržaškem pristanišču zastopal Italijo predhodno na licu mesta ogleda položaj in se seznani s tržaškimi zahtevami. Vendar pa ta obisk istočasno govori, da se je vprašanje mednarodne konference, čeprav zelo pozno, vendar premaknilo z mrtve točke. Optimistično izzveni tudi stališče avstrijskega podtajnika za zunanje zadeve, katerega je izražil na tiskovni konferenci na Dunaju. Podtajnik je tako ugotovil, da je Italija izrazila svojo pripravljenost razpravljati o izkoriščanju tržaškega pristanišča, kar bi o-mogočilo rešitev številnih perečih vprašanj, ki zavirajo promet. Poleg tega je podtajnik podčrtal stalno večji pomen Trsta za avstrijsko gospodarstvo, ki se vedno bolj orientira na dežele Bližnjega in Daljnega vzhoda, koder mislijo ustanoviti prav v ta namen nova diplomatska predstavništva. Na Dunaju mislijo, da bi Trst pri povečanju teh zamenjav med Avstrijo in Azijo lahko odigral zelo veliko vlogo. Sreča v nesreči Ob povratku domov je 26-letnemu Aldu Balbiju iz Ul. Campanelle 1Q udaril v nos močan vonj po gorilnem plinu in je takoj pogledal v spalnico kjer je našel svojo 21-letno ženo Giovanno Scia-namblo, ki je omedlevala. Zensko so morali z rešilnim avtom odpeljati v bolnišnico, kjer so jo tudi pridržali na IV. zdravniškem oddelku. Kljub prvotnemu videzu, ko je kazalo, da gre za hud primer zastrupitve, pa so zdravniki ugotovili, da zadeva ne bo resna in menijo, da bo mlada žena okrevala že v 2 ali najkasneje v 6 dneh. Medtem ko je Balbijevi postalo slabo, pa se je njen sin igral po stanovanju in ni čutil ničesar. Kakor so ugotovili, je plin uhajal iz majhne luknjice na gumijasti cevi radi zavlačevanja ukrepov rimske vlade glede denarnih nakazil v okviru obljubljenih milijard za razna javna dela in poudarili nujnost teh nakazil v zvezi z zaposlitvijo brezposelnih delavcev. Zahtevali so tudi, da se vsa dela v okviru tega načrta dajo domačim podjetjem. Glede trgovinske dejavnosti pa so zahtevali, da je treba uvesti vse ugodnosti, ki bi omogočile večji blagovni promet med tržaškim pristaniščem in raznimi italijanskimi pokrajinami. Zahtevali so tudi. naj dajo na razpolago «sklad za razvoj tržaškega gospodarstva«, ki predstavlja izredno učinkovito sredstvo za pojača-nje. obstoječih industrij, za pridobitev ladjedelniških naročil, in za ustanovitev novih gospodarskih dejavnosti. Ta finansiranja bi morala biti dolgoročna, z pizkjnji,obrestmi in bi jih moral deliti denarni zavod, ki ima sedež na našem področju. Glede proste cone pa se Delavska zbornica ni jasno izjavila. Poudarjajo sicer, da bi morala prosta cona zagotoviti gospodarski razvoj na vseh področjih, znižati življenjske stroške, povečati kupno moč plač la omogočiti povečanje zaposlitve. Poudarjajo, da je treba pri vsakem nartu za prosto cono upoštevati delavske interese in zato zahtevajo, da se ti načrti., predno se predložijo oblastem, pokažejo Delavski zbornici. Končno pa predlagajo, naj bi poslali iz Rima v Trst posebno komisijo za sestavo dokončnega načrta proste cone. Nato so zahtevali pomoč za ustanovitev novih industrij v Trstu, ki niso odvisne od lad-jedeliiiske industrije, državne investicije ali investicije IRI za ustanovitev novih industrj-skih podjetij, kot na primer tobačne tovarne, ki naj bi nadomestile bivše tovarne v Zadru, na Reki in v Rovinju, dodelitev državnih naročil tržaški industriji, kot so to že določili za pokrajine Srednje in Južne Italije, raztegnitev pravil proste luke na industrijsko pristanišče in ugodnosti za tuja podjetja, ki se hočejo posluževati tržaškega pristanišča, pojačanje tržaškega pomorstva, kot je to zahteval v zadnji resoluciji tržaški občinski svet ter naročila tržaškim ladjedelnicam za gradnjo ladii za zadostitev gornjih predlogov. Iz vsen gornjih zahtev je razvidno, da so se voditelji Delavske zbornice previdno izognili vprašanjem, ki bi jih vezala za daljšo bodočnost-Zahtevati čimprejšnje finansiranje javnih del na osnovi načrta rimske vlade za »razvoj tržaškega gospodarstva«, ponoviti zahteve občinskega sveta glede pomorstva in ladjedel-niške industrije pomeni samo ponavljati to, kar je bilo že neštetokrat zahtevano in to kar se je rimske vlada obvezala. da bo storila, ker bi se v nasprotnem primeru stanje tržaškega gospodarstva poslabšalo in predvsem število brezposelnih takoj zelo povečalo. Pozitivne so zahteve o investicijah za gradnjo novih industrij, dodelitev dolgoročnih posojil in zahteva po večjih ugodnostih inozemskim podjetjem, i želijo trgovati skozi Trst Toda vodstvo Delavske z.bor-nice je pozabilo na najvažnejše vprašanje: sindikalno enotnost. O tem vprašanju na zasedanju sveta sindikatov Delavske zbornice niso niti razpravljali. Omejili so se samo na tesnejšo povezavo s CSIL in UIL. Niti niso omenili, da jim je Delavska zveza pred dnevi poslala dve pismi, v katerih jih poziva na enoten sindikalni nastop glede nujnih sindikalnih vprašanj in na enoten pristop v Mestni odbor za ustanovitev tržaške proste cone. Hkrati pa niso niti omenili, vsaj kolikor je bilo do seda 4 sporočeno o zasedanju tega sveta, predlog CIGL za sklicanje sindikalne skupščine v Trstu, za ustanovitev enotne sindikalne organizacije itd Vsa ta vprašanja so danes za tržaške delavce najbolj važna. In prav tem vprašanjem se je vodstvo Delavske zbornice izognilo in s tem ponovno potrdilo, da namerava še naprej voditi politiko sindikalne razdvojenosti. Nesreča na cesti Zaradi slabega delovanje prestav na malem motornem trokolesu »Ape« je 23-letni trgovec Gaetano Volpe iz Ul. del Bosco včeraj med vožnjo po Ul. delTEremo nerodno odletel z vozila in ker se je ranil na glavi, so ga morali z rešilnim avtom Rdečega križa pripeljati v bolnišnico. Kljub temu, da rana ni nevarna so Volpeja pridržali na opazovalnem oddelku, kjer menijo, da bo okreval v 5 ali 6 dneh. OB PREDLOŽITVI PRAVILNIKA ZA PRODAJO MLEKA V NABREŽINI Živinorejce je treba zaščititi preti monopolistično težn jo za odkup mleka Zakaj je devinsko-nabrežinski podžupan zagovaijat stališče in težnje Marzotta na škodo domačih živinorejcev? • Umesten predlog Poleno v oko Med sekanjem drv v pristanišču je 53-letnemu težaku Rodolfu Crulciju iz Ul. Gue-razzi 11 nepričakovano priletelo poleno v oko, zaradi česar se je možakar moral z avtom uprave Javnih skladišč zateči v bolnišnico, kjer so ga s prognozo okrevanja v 15 dneh sprejeli na okulističnem oddelku. 29. januarja TRADICIONALNI PLANINSKI PLES Rezervirajte pravočasno mize v Ul. Machiavelli št. 13, od 19. do 20. ure tel. 36491. Na zadnji seji devinsko-na- brežinskega občinskega sveta se je razvila živahna diskusija o pravilniku za prodajo mleka, ki ga je predložil podžupan Egon Floridan svetovalcem v odobritev. Predvsem po zaslugi svetovalca tov. Srečka Solje je bila razprava o tem vprašanju odložena in je občinski svet osvojil predlog svetovalca dr. J. Škrka, dl naj pravilnik pregleda in popravi posebna komisija, ki jo poleg že omenjenih svetovalcev sestavljajo še občinski zdravnik, odbornik Drago Le-giša in svetovalec Jože Pahor. Svetovalci SDZ so sodelovanje v komisiji odklonili. V odgovor na dopis našega zainteresiranega čitalca povzemamo naslednje podrobnosti z omenjene seje občinskega sveta: Podžupan Floridan je pravilnik o prodaji mleka predložil svetovalcem v odobritev. Tov Colja je zahteval pojasnila glede člena 11, ki govori o direktni prodaji mleka ter ugotovil, da bi sprejem tega člena onemogočil živinorejcem oz. mlekaricam prodajo mleka zasebnikom, kar bi škodovalo kmečkemu gospodarstvu. ki ima od prodaje mleka lepe dohodke. Podžupan Floridan je odgovoril, da je to nesmiselno, kajti člen 10 je po niegovem mnenju zadostna garancija, da se to ne bi zgodilo. Ko sta mu svetovalca Colja m dr. Skrk dokazala. da je njegovo stališče zgrešeno, kajti sprejeti pravilnik bi pomenilo uresničiti Marzottovo željo po monopolu nad prodajo mleka, je podžupan kljub temu vztrajal na svojem ter zahteval, da se ne sme podvomiti v pravilnost tega pravilnika, ki so ga sestavile v zdravstveni in higienski stroki kompetentne osebe. Čeprav je svetovalec Colja že v začetku izjavil, da se popolnoma strinja z vsemi ostalimi točkami. ki govorijo o snagi in ki vsebujejo razne zdravstvene in higienske predpise, je podžupan skuša! stvar zaobrniti tako, da bi tov. Coljo prikazal kot človeka, ki mu za te prepise ni mar. To pa se mu seveda ni posrečilo, kajti diskusija je dokazala, da gre le za vprašanje škode, ki bi jo imeli živinorejci, če bi bil pravilnik sprejet, medtem ko ni nihče nasprotoval ostalim zdravstvenim in higienskim predpisom. Da bo našim čitateljem, predvsem pa živinorejcem jasno, kaj bi pomenilo pravilnik sprejeti, naj navedemo nekaj glavnih točk: Clen 11 pravi da morajo lastniki mlekarn dostaviti mleko zasebnikom na dom le v zaprtih steklenicah, ki morajo biti take, da se brez težave očistijo in zaprte po sistemu, ki ga odobri občinski zdravnik. Clen 15 pa pravi, da se morajo živinorejci, ki bi želeli prodajati mleko direktno zasebnikom, držati pravila, ki je zapadeno v členu 11. To se pravi, da bi živinorejci morali prodajati mleko samo v zaprtih steklenicah in pod istimi pogoji kot lastniki mlekarn. Poglejmo si še člen 10, o katerem je podžupan izjavil, da ščiti direktno prodajo mleka po mlekaricah. Clen 10 pravi, da motajo biti posode za direktno prodajo mleka potrjene od občinskih zdravstvenih organov in da morajo biti take, da se lahko zaprejo. Podžupan pa ni pre-čital naslednjega odstavka, ki pravg, da morajo posode imeti pipico, iz katere se lahko mleko toči, medtem ko je strogo prepovedano nalivanje mleka iz grla posode. Iz tega torej jasno sledi, da je v členu 10 govora o posodi, iz katere se toči mleko v mlekarnah ter da nima nobene zveze s posodami (vrči), ki jih uporabljajo naše mlekarice. 2e ta kratka obrazložitev potrjuje, da je bilo stališče obeh občinskih svetovalcev, ki sta zahtevala spremembo pravilnika, popolnoma pravilno, istočasno pa dokazuje, da je podžupan Floridan hotel vsiliti pravilnik o prodaji mleka ne glede na škodo, ki bi jo zaradi tega imeli živinorejci. Jasno je namreč, da bi ob sprejetju pravilnika živinorejci ne mogli več prodajati mleka tistemu, kateremu bi sami hoteli, niti ga ne bi mogle več prodajati mlekarice, ki so doslej zbirale mleko od več živinorejcev in ga nato nosile zasebnikom na dom. Zgodilo pa bi se to, da bi moralo vse mleko iti v prodajo preko mlekarne na Mon-tebellu, kjer bi zaradi monopola diktirali cene mleku kakor bi pač hoteli. Zato je bil očitek, da podžupan Floridan zagovarja stališče in interese Marzotta popolnoma na mestu. Ob tej priliki naj še poudarimo predlog svetovalca tov. Srečka Colje, da bi se živinorejci zgornje tržaške okolice združili v mlekarski zadrugi ali podobni ustanovi, ki bi poskrbela za zbiranje mleka in njegovo prodajo v smislu sodobnih higienskih in trgovinskih pravil. Predlog je vsekakor vreden razmišljanja ;n bi bilo prav, ko bi se zainteresirani o tem pogovorili. LEPA PRIREDITEV V AVDITORIJU Nastop gojencev Glasbene šole Kot najbolj pozitivno stvar včerajšnjega javnega nastopa gojencev Glasbene šole tržaške Glasbene Matice bi lahko označili dejstvo, da si je ta šola oziroma Glasbena Matica pridobila med tržaškim občinstvom toliko prijateljev, ki so včeraj napolnili Avditorij. Prišli so nele starši in prijatelji nastopajočih, temveč še zlasti tudi mnogo druge mladine, ki sicer ne zahaja v Glasbeno šolo, a je vendar včeraj hotela videti svoje mlade prijate-I je pri izvajanju glasbenih del. Včerajšnja produkcija se že sme imenovati kar koncert. Veseli nas slediti napredku vseh teh mladih umetnikov, ki jih poznamo še od takrat, ko sp nastopali še s prav začetniškimi etudami,, a se danes postavljajo z zrelimi solističnimi točkami, ki jih človek že posluša s tstim zanimanjem, ko ne trepeta več za vsako noto, temveč že skuša razbrati, kakšno interpretacijo hoče dati umetnini mladi umetnik. Včerajšnji instrumentalisti so pokazali izrazit glasbeni talent in nočemo kogarkoli povzdigovati nad drugega, saj gotovo še odloča pri njih tudi čas študija. Kot pianisti so nastopili Vladimir Vodopivec, Nora Jankovič, Tatjana Vršič, Lia Furlan, Adrijana Černigoj in Neva Vrabec ter kot študent Glasbene akademije v Ljubljani Erminij Ambrozet, sicer domačin iz Skednja. Poslušali smo nadalje čelista Sergeja Cesarja in violinista Nevenka Valetiča. Bodisi da je flavta bolj redek solistični instrument, bodisi da je ob-činstuu ugajala skladba in igranje — gotovo je, da je flavtist Miloš Pahor občinstvo še posebno navdušil. Novost je bila točka, ko je nastopil šolski zbor in so se dirigenti vrstili kar drug za drugim iz samega zbora. Glasbena šola je namreč ustanovila tudi tečaj za zborovsko dirigiranje in tako smo imeli včeraj priložnost videti pri njihovem prvem nastopu Emilu Daneva, ki je dirigiral Gallusovo »Glejte, kako umira pravični», nato Muruško Ger-dolovo, ki je dirigirala Lahar-narjevo eMladosti ui» in končno Jožka Baša ki je z zbo-jrom izuajal Nedvedov »Moj J dom«. Želeli bi, da bi nam v 1 teh treh res zrasli trije novi dirigenti, ki so nam ■ pri našem 'tjudsko-prosvetnem delu tako potrebni. Ugotoviti pa moramo še presenetljivo novost, da imamo namreč v tem šolskem zboru kar dober zbor, ki ga bomo radi še ponovno slišali. Po odmoru je nastopil pod vodstvom temperametnega tov. Kjudra šolski orkester, ki je pomnožen še z nekaterimi godbeniki, v glavnem člani Glasbene Matice. In zopet je razveseljivo, če vidimo kako n. pr. v orkestru pod taktirko mladega dirigenta, tako rekoč do včeraj učenca, nastopajo tudi profesorji šole. Tako se v tej šoli ustvarja zavest neke velike družine in povezanosti, ko nihče, ne učenec in ne učitelj ne misli, da ga ne sme razen njegovega predmeta nič več zanimati. Akademski klub „Jadran" priredi v soboto 5. februarja 1955 ob 21. uri predpustni ples v mali Rossettijevi dvorani. Vabljena vsa slovenska javnost ! Supercinrma. 16.00: »S-.fd.k, mu človeku«, B. Blief. dinj Izpod 16' let pr«g«j5 Arcobaleno 16.00: »Vzhodno Zanzibar ja«, A. Steel, S. Astra Rojan. 16.30: sAnzm zločina«. S, Hayden, G, hame. Mladoletnim Pr™ dano. ,„b Capitoi 16.00: «Jetnik rudn*1 G Cooper, S Hayward. ^ Cristallo 16.00: «Bratje„j; strahu«, R. Tavlo-r, A. Grattacielo. 16.00. «12 n»- ljubezni«, L. Bali, D. Ar« Alabarda. 15.30: »Sladka t™ Bil1 Gledališče v Sv. Križu V nedeljo 30. jan. 1955 ob 15. uri NASTOP GOJENCEV SOLE GLASBENE MATICE IZ TRSTA s sodelovanjem tržaških ®dijakov, ki študirajo v Ljubljani. Poleg solistov nastopita tudi pevski zbor in pomnoženi šolski orkester. Sporedi se dobijo pri vhodu v dvorano pred pričetkom nastopa. PROSVETNO DRUŠTVO »IVAN CANKAR* vabi svoje člane in prijatelje na DRUŽABNI VEČER s plesom, ki bo v nedeljo 30. t. m. ob 20.30 v društvenih prostorih v Ul. Montec-chi št. 6/IV. V soboto 29. t. m. ob 17. uri bo v prosvetnem društvu »Andrej Čoku na Opčinah LUTKOVNI ODER razveselil svoje stare in mlade prijatelje. Pridite in boste zadovoljni ! PROVINCA PREDLOŽILA PRORAČUN ZA LETO 1955 Provinca predvideva letos 910 milijonov lir deficita IZPRED KAZENSKEGA SODISCA Izdatki naj bi dosegli 1.737 milijonov lir, ki jih bodo porabili zlasti za zdravstvo, šolstvo in socialno skrbstvo Na zasedanju province, ki 1 je bilo v torek pod vodstvom predsednika odv. Tanasca, so odobrili proračun te ustanove za leto 1955. Proračun predvideva skupno 1.737 milijonov lir dejanskih izdatkov, ki so le deloma pokriti z dohodki, tako da bo tudi letos morala država pokriti obsežni deficit 910 milijonov lir. Ta vsota pa bi bila znatno nižja, če bi odobrili provinci nekatere davčne dohodke, kot se to dogaja po provincah v Italiji, medtem ko gredo v Trsfu ti dohodki neposredno v državni proračun. Vendar pa je deficit izredno visok, saj je višji od dejanskih dohodkov t«, ustanove. Poleg tega so tudi izdatki za upravo dokaj visoki in bodo letos dosegli okrog 201 milijon lir. Visok delež čisto upravnih izdatkov je nastal zato, ker je provinca pred vojno upravljala znatno obširnejše ozemlje in se centralni upravni uradi, kot to velja za vse ostale upravne urade v Trstu, po vojni niso bistveno zmanjšali. Proračun predvideva znatna sredstva za javno higieno, šolstvo in zlasti za sooialno skrbstvo. Največji zdravstveni zavod, katerega upravlja ta ustanova, je umobolnica pri Sv. Ivanu, kjer letos predvidevajo dnevno povprečno 1.017 bolnikov, v ostalih sorodnih inštitutih pa skupno še 153 oseb. Po teh predvidevanjih bodo torej skoro popolnoma izkoristili kapaciteto teh zdravstvenih ustanov in porabili v ta namen 767 milijonov lir, ki so krite s 405 milijoni dohodkov, medtem ko bo ostalih 365 milijonov primanjkljaja pokrila provinca suma iz svojega proračuna. Zelo visoki pa bodo izdat-ki za socialno pomoč v razlili)] oblikah m zlasti za zavetišča in zavode za otroke. Tu |ii> v ostalin sorodnih dejav- nostih opravlja provinca ne samo one naloge katere ji striktno predpisuje zakon, temveč vzdržuje tudi razne socialne ustanove, ki imajo izreden pomen. Provinca tako vzdržuje šolo na odprtem, zavetišče-šolo v Ul. Giulia, službo ■ podučevanja slepih na domu itd. Stroški za šolstvo se bodo letos povečali in dosegli j07 milijonov lir. ker bo ustanova letos vzdrževala tudi srednje slovenske šole, katere je do sedaj vzdrževala država neposredno. Deloma P* so se izdatki povečali tudi zaradi izrednih potreb tehničnega hr-Stjtuta «L. da Vinci« za preselitev iz starega sedeža v Ul. Paolo Veronese in za razširitev poslopja gimnazije »G. Oberdan«. Javna dela zavzemajo relativno zelo majhen del proračuna, ker je število provin-cijskih cest zelo nizko. Za vzdrževanje teh cest in nekaterih občinskih cest, katerih upravo je prevzela provinca, bodo porabili 82 milijonov lir. Obsojen na i mesece zaradi nenamernega umora Z avtom v drevo S katranom se je opekel Zaradi opeklin I. in II. stopnje na dlani leve roke so včeraj zgodaj popoldne pridržali na dermatološkem oddelku 55-letnega Lorenza Corbattija iz Ricmanj št. 46, ki se je zatekel v bolnišnico z zasebnim avtom. Corbatti je pojasnil, da se je opekel med delom na balkonu v V. nadstropju stavbe št. 40, znane tudi pod ime-nem »Vatikan«. On je namreč hotel pritegniti k sebi posodo vročega katrana in ker je posoda zadela najprej ob vogal balkona, je vroča tekočina brizgnila v zrak in mu padla na roko. po mnenju zdravnikov bo mož okreval v 8 ali 10 dneh. 22-letnega Marija Pironeja iz Tržiča je sodišče obtožilo nenamernega umora in ga obsodilo na 4 mesece zapora vendar pogojno in brez vpisa obsodbe v, kazenski list. Pirone je namreč junija 1952. leta vozil s «Fiatom 500» po cesti Trst—Sesljan. V višini strme poti, ki pelje v Križ, pa je Pirone, ki je prehitro vozil, podrl na tla 52-letnega Nicolo Miota iz Pen-dice Skoljeta, ki je tedaj z lažjim motornim kolesom hotel prečkati cesto. Miot se je po trčenju sicer pobral s tal in se odpravil domov, vendar mu je tu postalo slabo, zaradi česar se je zatekel v bolnišnico, kjer je 9 dni po nesreči izdihnil. Pirone, ki je narednik v šoli za letanje, se je sicer izgovoril, da je zavrl in se celo ustavil. Ko je hotel nadaljevati pot je Miot nepričakovano prečkal cesto in on ni mogel več preprečiti trčenja. Kakor se iz razsodbe vidi, mu sodišče ni verjelo. 4: # * Pred istim sodiščem sta se morala zagovarjati tudi 40-letni Giordano Minca iz Ul. Parim in 22-letni Luigi Di Trani iz Ul. D. Chiesa. Oba so obtožili pijanosti in nenravnih dejanj v prostoru, ki je izpostavljen javnosti, medtem ko so Di Trani.ia obtožili tudi tatvine 5.000 lir v škodo De Mince, kakor tudi roparskega napada na istega, češ da mu je hotel strgati ročno uro z rok. Razprava je bila za zaprtimi vrati in ko so dvorano ponovno odprli občinstvu, je predsednik prečital obsodbo: oba sta bila spoznana kriva pijanosti in nenravnih dejanj, zaradi česar bo moral Minca presedeti 6 mesecev in 15 dni v zaporu, Di Trani pa 4 mesece in 16 dni Obema so nadalje preklicali pogojne kazni, in sicer Minei zaradi pretepa (2 meseca), Di Traniju pa zaradi tatvine (5 mesecev in 10 dni zapora ter 10,000 lir globe) Slednja pa je sodišče' o-prostilo obtožbe tatvine roparskega napada bodisi ker dejanje ne obstaja bodisi zaiadi pomanjkanja dokazov. Nekaj minut po 9. uri so morali nuditi zdravniško pomoč 49-letnemu trgovcu Fran-cescu D’Eliju iz Molfette, in sicer zaradi rane na palcu desne roke. Trgovec, katerega so s prognozo okrevanja v 5 ali 6 dneh odslovili, je pojasnil, da se je vozil v lastnem tovorniku, katerega je, šofiral njegov šofer, po cesti, ki iz Tržiča pelje proti Trstu. Okoli 5. ure zjutraj pa so kolesa tovornika zaradi spolzke ceste zdrsnila, zaradi česar je vozilo zašlo na stran in trčilo ob drevo Aretacije vinjenih oseb 23. t. m. zvečer so agenti železniškega odseka javne varnosti aretirali 66-letnega Luigija Corvina iz Ul. G. Goz-z> 5. ki je vidno vinjen hodil po veži glavnega kolodvora Medtem ko so moža peljali z avtom proti bližnjemu poveljstvu, pa je možakar hitro in skrivaj spravil nekaj v usta ter skušal predmet požreti. Neki agent, ki je to opazil, mu je takoj vzel iz ust predmet in opazil v majhnem papirnatem zavojčku približno 100 vžigalnih kamenčkov avstrijskega izvora. Corvina so zaprli in ga nato zaslišali ter ga končno prijavili sodišču pod obtožbo pijanosti in tudi tihotapstva. •a •!< m Predvčerajšnjim zvečer so agenti javne varnosti aretirali 4 osebe, od katerih pa so le eno in sicer 38-letnega Alberta Galpertija iz Ul. del-le Monache prijavili zaradi pijanosti sodišču. Istega večera so aretirali istotako zaradi pijanosti in beračenja po cestah 53-letnega Artura Cane-lotta. Ta, ki je brez lastne strehe, konča redno vsako zimo v zaporu, kjer dobi toplo hrano in tudi posteljo. Končno so aretirali tudi 40-letnega Antona Strincona iz Ul. Bonomo, ki je že znan iz sodne kronike. Možakar^ je namreč pred leti hotel zažgati sobo, v kateri je bila njegova žena, kar pa se mu ni posrečilo in na sodišču je tedaj dejal, da ni hotel umoriti žene, pač pa jo samo prestrašiti. Njega so aretirali zaradi pijanosti in kaljenja nočnega miru. zaradi česar so ga pid slali v zapor in ga prijavili (sodišču, Ing. Filip Kumbatovič, profesor na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani, bo v petek 28. t. m. ob 20.30 predaval v Gregorčičevi dvorani v Ul. Roma 15 o gledališki umetnosti. (Točen naslov predavanja botno objavili jutri). J. Wyman. Ariston. 16.00: »Maščevani* Sardiniji«. W. Chiari. Cr#S rmonia. 15.00: «Ribič lipa«. G, Rondinella. pm Aurora. 16.00: «Cirkus pr**® čenj«, P. CVBrien. . u, Garibaldi. 15.00: «Mesto i»w ca«, J. Crain. , Ideale. 16.00: «Kraljevi P. Renoir. , , | Impero. 16.00: «Riml}ank3l» na Lollobrigida. , Italia. 16.00: «Deset let n*’ življenja«. S. Marco. 16.00: «LjubezM stoletja«, S. Pamipaninn.j. Kieo ob morju. 16.00: uReeu in plemenitost«, Toto. Moderno. 16.00: »Mati, mil«. G. Rondinella. Savona. 15.30: «Pri zlatem njičku«. B. Grable. ., Viale. 16.00: «Alarm na A« VUtorio Atenetb. 15.45: «Sor* ro», R. Montalban. Azzurro. 16.00: «Mož po j, parks Belvedere. ’ 16.00: «Zlobno t* lo», V Johnson. a Marconi. 16.00: «Zaradi,l sem se vrnila«. W. Birg*L| “ nori** Massimo. 16.00: «SamO poslanstvo«, T. C u rti 2.^ Novo cine. 16.00: «Holly" A. Faye. ^ Odeon. 16.00: «Decamert" noči«. J. Fontaine. Ml>lv niim prepovedano. i Radio. 16.00: «KleopatrM* bežni«, R. Fleming. Secolo. 16.30: »Ukradena v čenka«, R. Reagan. j Venezia. 15.30: »Rdeče G. Montgomery. . .J Skedenj. 18.00: »Prisil žena«. Kino na Opčinah. 18.00: Bin«, G. Grant, D. Faiih" ml., V. McLaglen. ČETRTEK 27. januarja r it s r ii. H* ski 11.30 Lahkii orkestri; vri 14.00 Poje mil vsakogar nekaj; 13.00 PriDjjl ne lahke melodije; 13.30 motivi; li.uu r-ujc -aa Melchior; 14.15 Kulturni °"i nik; 14.25 Znane skladbe ri klavirje: 17.30 Plesna 1' p 17.55 Dvorak: Koncert ** $ in orkester: 18.40 Ameriški j ri; 19.00 Babičina povestjo j nosna srnica«; 19.15 pestra j ba: 20.20 Šport; 20.05 IzJ retnega sveta: 20.30 DraJV rana zgodba: Anton L*A hock - izumitelj drobovja rana zgodba: 21.00 Melodije iz revij; 2 zet: Simfonija v C-duru: f Glasbeno predavanje; 22.3“ jp n; ritmične popevke; 22.5" na glasba. T It t* T I. i 11.30 Operna glasba; l2-'si kester W. Galassinija; *‘-2 Ljudska prosveta OBČNI ZBOR SLOVENSKO-HR-VATSKE PROSVETNE ZVEZE V TRSTU SHPZ v Trstu sporoča vsem včlanjenim prosvetnim društvom in včlanjenim ustanovam, da bo VIII. redni občni zbor dne 30. januarja 1955 ob I.jO v Gregorčičevi dvorani v Ul. Roma 15-11. P. D. »Ivan Cankar«. Vabljeni so vsi odborniki PD »Ivan Cankar« na odborovo sejo, ki bo v petek 28. t. m. ob 20. uri v društvenih prostorih v Ul. Montecchi št. 6 Prosvetno društvo v Skednju. Danes. 27. t. m. posluje društvena knjižnica od 18. do 20. ure. ( OLEDALlSČA ) SNG Danes: ob 20. uri, v Kopru, #Sopotnika» (gostovanje). Petek: ob 20. uri, v Kopru, »Sopotnika« (gostovanje). VERDI Četrtek: ob 20.30. druga predstava Mozartove opere «Don Juan« za red B v parterju in na balkonih ter za red A na galerijah. Sobota: ob 20.30, premiera Mascagnijeve opere « Pr i jatel j Fritz«. TEATRO NUOVO Danes: ob 2.45: »Dežela po- čitnic«, Ugo Belti. KCJtCi vv. Udi 111J e* , filmov in revij: 18.30 r" vseb dežel; 21.05 Radi isk' predvaja tri Piarndeuovej dejanke. K O P F. It 254.6 m ali 1178 k« |i Slovenska poročila: 6.3“' 13.30, 14.30, 19.30 In 23.30.,: Hrvaška poročila: vsak 0 20.00. |t Italijanska poročila: 6.1"' 17.00, 19.00 in 23.00. , d Slovenski pregled tisk>'F dan (razen nedelje in P® ka) o!) 6.50. č Italijanski pregled tisk«; j/ dan (razen nedelje iri po"* ka) ob 6.15 «, ( 6,40 Jutranja glasba; 7V”; ledar - vremenska napovej Jutranja glasba: -7.30 Nas^. gospodinje: 11.00 Kotiček a troke; 11.30 Tedenski kotk.it male; 12.00 Ritmi in pestmi )t Od melodije do melodije p Narodne pesmi pojo solistk in zbori; S knjižne pohce'rf Sprehod skozi Verdijeve _ ||. 16.00 Narava in tehnika,, J Za vsakoear nekaj: 17.10 gt glasba; 17.45 Popoldanski )| cert; 18.50 Šport: 19.25 ritmu - izvaja K. GrifOn,.Ji Skladbe ivor Novella -M orkestra Matacrino in ShadvveU; 21.05 Nočni K komorne glasbe. n i.o t F. m l .1 A 254.6 ril ali 1178 kC ^ Poročila ob 5.00, 6.00, 7.00» Rosseiti. 15.30: »Bratje brez strahu«. R. Tay!or, A. Blyth. Ezcelsior. 16.00: «Romarji iz ljubezni«, A. Mangini, t. Via-risio. Femce. 15.30: »Brezskrbna, leta«, N. Taranto, A. Mangini. Nazionale. 16.30: «Bil sem ameriški vohun«, A. Dvorak. E, Evans. FUodrainmatico. 16.00: »Strast- no«, A, Nazzari, M. Bru. Od včeraj do danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 26 januarja so se v Trstu redili 4 otroci, poroke so bile 4, umrlo pa je 15 oseb. POROČILI SO SE: podporočnik pilot Aroldo Uster in gospodinja Marija Riosa. mehanik Aldo Saponari in gospodinja Vincenza Aceste, mehanik Angelo Sabadin in gospodinja Olga Zupin, mizar Ignac Cesnik in gospodinja Marija Krivec. UMRLI SO: 76-leina Marija Malalan vd, Malalan, 58-lelni Nicolo Ceriosa, 74-letmi Ono ralo Načič, 80-letna Giuliana Kovačič vd. Gracchi, 75-lemi Antonio Polli, 71-letna Marija Pia-cer por. Ogorevc, 89-letni Antonio Codeila. 64-letni Antonio Ruzzier, 77-letna G-useppina Re-belli por. Baroni, 66-1 etn-i Ales-sandro Canziani, 75-letna Maria Scopazzi por. Faraguna, 57-letm Iginio Girardelli, 80-1 et n i Kran-cesco Pagnacco, 46-letpi Anton Pečar. 68-letnj Ferrucclo Fab- VREME VCER4J Najvišja temje-ratura 8.2, naj nižja 2.4, ob 17. uri 8, Zračil tlak 1005 stanoviten, veter se vernik 4 km na uro. vlaga 8 odst., nebo pooblačeno, morj, m.rno, temperatura morja 8,6. NOČNA SLUŽBA LEKARN Benussi, Ul. Cavuna 11; Rdeč križ, Ul. Settefontane 39; Pic rioia, ui. Orlam 2: ptzrui ct gnoia, Korro Italija 14; Kavasinl Trg Liberta 6: Alla Salute, Ul Giulia 1; Vernari, Trg Valmau i > a 10. 15.00. 17.00. 19.00 m 22.00- j ttdi 11.30 Louis Moreau Gottj I Hershe.v Kay: »Cake vvaJJgu letna suita: 12.10 Igra go« a pihala; 13.10 Opoldanski J ...............— rdi i e za cert; 14.10 Melodije za lo; 15.15 Lahka glasba; DJfi bavne melodije; 16.10 Utrjvj literature - John Gal- jit Film in pol; 16.30 Zeleh V poslušajte! 17.10 P, samospevov iz domače 11 l* glasbene ustvarjalnost#; -j*. Modni kotiček: 18.40 .Sr« slovenskih avtorjev poj" \|i KUD «Jcže Hermanko« J*, bora- 20.05 »Četrtkov vert' 1 in poskoči) bora mačih pesmi pevov V Odgovorni urednik STANISLAV RENKO , Tiska Tiskarski zavod im Mati oglasi DEKLICE od 14 do naj'«^) starosti iz okolice Opčih'^ totehnična lovarpa. 1 p , upravo našega lista. J ttir, URADNICA s prakso In L slovenščine, srbo-hrvašči' , : ita-lijanščnie išče prim*-*, V poslitve. Naslov na upf* , IZGUBLJENO /1 Na poti Trst (SoniridV jr- red) - Bal junec je v P°. ti 24. t. m. ob 15. uri tobusa zavoj perila. v IJjl najditelja naprošamo, »nun i n-A nolipi.isrkem >U V *-»V» i ■ > ■•< " • • j U ‘i štvu Primorskega dnevn1 ti primerni nagradi. Potovalni In turistični »ADRIA - ENPHK^i, Ul. Citerone st. * ^ Telefon 29243 prireja večdnevna * g? denska zimovanja v ^ skih krajih na Pr na Pokljuki, v Kra ),i' , na Bledu, v ^j' Planici itd. P ll gori, nju, ugodnejših cenah. tega preskrbi v n») mI šem času inriivid jti turistične vizum® tranzitne vizume let leja kolektivne i* lete tu in ino/ems itvo zavoj na policijskem tu v Dolln-i ali pa 0'.,,» ' NEKAJ ZA DE SICO /fUačMs, w$a#ik& Septembra 1943. leta sem ob gozdni poti med Ja-nalei ,senkom >n Mrkopoljem - e‘ na vojaške baze. Pod ’“.*ori, ki so še stali, in okoli le bilo razmetanih mno- * ji/i mniE‘Sern' Jot°arafii, notesov, ... . °f. slik matere božje in teti ' raznih listkov, be- /. ■ . osebnih dokumentov, »ni-*?1 -*n Poročnih listov, r n,b ščetk, koščkov mila in Enovrstnih drugih stvari, ki raj-1 ,tam pustili italijanski ko so dva tri dni in ' niorali naglo zbežati in umu ‘ tega’ da bi jim kar Inžji, zmetali stran, rini. so 'e mOgli in predvsem ?°kumente ' I. Kom ki bi jih morda jeli Promitirali, če bi jih za- Partizani. se mi ni mudilo, hrm Sem neka) teh stvari po-aled„iln t/S' Podrobneje o-ra,t Vsa PEUa niso bila blat o“’ niti Pomečkana v u' Opominjam se, da sem tu*6171 ^upu PaPirJa naletel na fotografijo Ali de Val-n»„Z„n3en‘Tn originalnim avto-*?*. fotografija je bila šal formata in je še di- , . a Po parfemu. Gotovo je a ® ? listnici kakega višjega 0?„, lka- ki 3e tla hrbtu foto-in Je 7la'Pisai tudi svoje ime VJatum, kdaj mn je Alida 1 poklonila avtogram. Tona* ;°d v?eQa> kar sem tam D;Ja* me. $e najbolj zanimalo boi sem Qa vzei s se~ «l.’ 17} 9a v svoji torbi nosil raj do konca vojne. v tem pismu se je krila str'Lna cl?veška tragedija. Se-/cua„^e pisala bratu poročni- boli'' sv°ji veliki nesreči, ali .. Je o svojem ugrehun^ Napisal Ive Karlovič jasni, kakšne zveze ima kr- i evropskega duha. ki se v dol-ščanska pokora s težkim kam- | g ih stoletjih, še ni mogla za- Ji nesrečo. 3e Prinesel kai n.Seru komaj zaslutil, za in v čem je ta njen se v takem sta- ai Qre z\:s^ - ___ . e morem vrniti domov» bratu p‘Su'° dekle svojemu man, ’ omisli, kaj bi naša sen, 1 rekla k temu!# Dobil bila vt‘s’ da je to dekle Kdo nekie vaška učiteljica. ,Ue> .kako se je njena dra-. ® končala. Ob koncu pisma popisala-. Uk 3az bom za svoj ve- nn' BTeb napravila pokoro. Fond-! k° bodo vsi spali, bom , w® v naš vrt. Veš, kje ra-e oni črni hrast! Tam bom ® težek kamen in ga sa- ponoči, da me nihče ne m a. "'di. odnesla. Za pot vem!» . Tako se je pismo končalo, na desni strani ob robu 3e bil pozdrav: uLjubi te tvo-3a sestra Terezina». četudi smo bili v onem voj-j1'"1 času trdi tudi nasproti °stnim, osebnim zadevam, se Z^injam. da me je to pismo Kazal sem ga in ga Hm nekaterim svo- lo jasi3aT**eT,l‘ ^se nam je bi-deli, če°’ vendarle nisma ve-'n bo ona ponoči pri-v don od * anina«. Pismo je preči-je o; animanjem. Vprašal me kakšnih S^-?a 1 cu • okoliščinah. Na kon-re/cei8 riZrn'dn'l 2 rameni in ne „e Pravzaprav niti on da Se' Za kai gre. Opazil sem "lladen?,a 3e nejasna tragedija la m - ‘talijanskega dekle-ie bi?0"0 dojela, toda vojna ie km i ,n najin razgovor se "Prai. preusmeril na drugo asa nje. t p° tern dogodku sem di m„!n° Pismo izgubil m tu ,m0j nek vojni dnevnik mi Je Ne- o( '""l ofenzivi izginil Do«or,i 1 na ’strs’:em Krasu P°ni)f„ z nekim tržaškim ka-tepa .m. Zdi' se mi, da ie Santiu°n°n'ka b ll poslal škof so zelo delavni.' Prirejajo pogoste literarne večere in to celo po majhnih vaseh in naseljih. Organizirajo književne tečaje, njihov časopis «Hid« je zelo živ in lepo urejen » «Zelo dobri so tudi romun-sk, manjšinski . pisatelji, predvsem v Yi?ew,Jjjer imajo svoj literarni ča4bpis tiliymi- Občni zbor Geografskega društva LR Slovenije Pred kratkim je bil v Ljubljani redni letni občni zbor Geografskega društva Slovenije. Slovenski geografi so si ob tej priliki postavili naslednje naloge: Delo se bo odvijalo v dveh komisijah: prva za geografski pouk in druga za znanstveno delo. ki pa bo imelo šest pododborov (geomor)ologija, klimatologi-ja, populacijska geografija, agrarna geografija, geografija mest in geografija krasa). Društvo izdaja «G eograf-skt vestnik«, ki izhaja v 1000 izvodih in ima 725 stalnih naročnikov; pošiljajo ga tudi vsem geografskim društvom v tujini. Za predsednika je bil ponovno izvoljen dr. Anton Melik, za podpredsednika dr. Svetozar Ilešič, ostali odborniki pa so: Kokole, Gams, Leban, Klemenčič, Radinja, Faigelj, Maleš, Bohinec in Malovrh ter načelnika podružnice Celja Sorre in Maribora Hočevar. „Da/eč je sonce" bodo vrteli v Patizu Film «Daleč je sonce« po romanu mladega srbskega pisatelja Dobriče Cosica je doživel v Jugoslaviji hude kritike. Film pa so predelali in ga bodo v februarju vrteli v Parizu. Kot smo že poročali je film doživel laskavo pohvalo italijanskega filmskegu producenta L. De Laurentiisa. Pisatelj Cosič se je kot jugoslovanski delegat pred kratkim udeležil kongresa sovjetskih književnikov v Moskvi. Pred kratkim pa je izšel njegov nov roman «Koreni», ki ga označujejo v Beogradu za eno najboljših književnih del po vojni. Snov je vzeta iz j>a-triarlialnega življenja male Srbije v drugi polovici XIX stoletja, ki jo pisatelj imenuje sSrbijica«. prosvetnih združenj Vojvodine.« Ko je Ciplič govoril o kulturnem življenju Vojvodi-nt nasploh, je rekel: ((Želel bi poudariti dejavnost Zveze kulturno-prosvet-nih društev Vojvodine in predvsem njegov gledališki svet. na katerega iniciativo izhaja že sedem let neprekinjeno edinstven list, za katerega se lahko mirno reče, da je edini tovrsten štirinajstdnevnik v Jugoslaviji, in. sicer ,Naša scena’.« »Poleg tega ta gledališki svet izdaja tudi zelo značilen in zanimiv bilten z naslovom »Pregled - dramskih del«, ki je v svoji pred kratkim izišli številki prinesel prikaz cele vrste novih domačih dramskih del. ki jih je zveza prejela, ko je razpisala natečaj. Smatram, da bo to zelo koristilo vojvodinskim in tudi drugim gledališčem, kajti v teh ocenah so podane že vsebine večjega dela scenskih del, izbranih med stotinami podobnih izvirnih del. Kot je znano, teh nekaj kulturnih ustanov in predvsem «Matica» in Zveza kul-turno-prosvetnih združenj ter založniška podjetja so kulturna središča, ki imajo svojo mrežo po vsej Vojvodini. »Matica« n. pr. ima svoje zaupnike po vseh večjih in manjših mestih. ((Bratstvo in edin-stvo« je zbralo nekaj tisoč članov ljubiteljev knjige svoji zadrugi ((Brankovo kolo«, v Zvezo kulturno-prosvet-nih društev pa so včlanjena vsa kulturno-umetniška združenja Vojvodine in vsa amaterska gledališča, ki jih je kakih štiri sto.« šla na površje v Vojvodini skupina talentiranih mladih pisateljev, ki pa je pozneje odšla v druga jugoslovanska središča, največ v Beograd in da je zato nastopilo obdobje, v katerem Vojvodina nima mladih pisateljskih moči. S to trditvijo se nisem mogel strinjati in sem hotel dokazati da so tudi v Vojvodini talenti, le da so ti ostali neodkriti in da jim je potrebno pomagati, da se uveljavijo. Prav zaradi tega sem svoj čas osnoval književni časopis uStražilovo«, ki je izhajal leto dni. V vsaki njegovi številki je izšlo po nekaj pesmi povsem neznanih mladih pesnikov in tako je prišlo do odkritja nekaj zelo talentiranih mladih ljudi, ki sedaj aktivno sodelujejo v literarnem delovanju, posebno na fakultetah.« V prejšnjih letih je bil Ciplič zelo aktiven v literaturi in v razmeroma kratkem -..—e-* . Času objavil precejšnje šte- t?a», svoj" Itšf «Suoc>o Slovenije. Prevedri Janez, iiienill" *T° .ie prevod z.na-k; sa ameriškega romana, po Se izdelan tudi film, ki piavkar prikazuje v Trstu.) nuarja 1948 Prva razlika zadeva jezik. Šolski pouk se sicer vrši v materinščini, a medtem ko je v deželi Trentinsko-Gornje Pnadižje, uradni jezik italijanščina, je v Val D’Aosti francoščina izenačena z italijanščino. V 39. členu pa je govo- rih predmetov more vršiti v francoskem jeziku. V tem primeru morejo učne knjig0 odobriti mešane komisije, ki jih sestavljajo zastopniki prosvetnega ministrstva, deželnega svela in šolnikov. Ta pomanjkljivost pa verjetno nima večjega vpliva v vsakdanji praksi, ker bi si-|ziku in šolski ureditvi reče-cer tudi na tem področju mo- no, da se morejo nekateri n 1 . ^o e 1 o , 1111 \t n n 1 rl Aet o gli zaslediti v valdostanskem časopisju ustrezno polemiko z italijansko vlado, kar pa tu ni primer. V posebnem statutu tudi ni nikjer rečeno, da se pouk v osnovnih šolah vrši v materinščini,, le kjer je govora o deželnih funkcijah, je rečeno, da more deželi izdajati zakonske predpise tudi glede «osnovnošolskega in srednješolskega materinskega pouka«. Materinski pouk« pa sp more razumeti kot pouk materinščine, ne pa nujno kot pouk v materinščini: to tem bolj, ker je v četrtem delu posebnega statuta, kjer je govora o je- predmeti poučevati v francoskem jeziku. Vsekakor pa bi ta nejasnost in pomanjkljivost utegnila škodovati normalnim odnošajem med deželo in oblastjo, če bi iz kakršnih koli razlogov prišlo do medsebojne Zaostritve. Druga razlika zadeva odnose med deželo in državo. Medtem ko v deželi Trentinsko-Gornje Poadižje predstavlja državo vladni komisar, ki ima funkcije prefekta in skrbi za vzdrževanje javnega reda in nadzoruje izvrševanje vseli tistih funkcij, ki jih država prepušča deželni in pokrajinski D’Aosti ta funkcija predstavništva države v deželi združena s predsednikom deželnega odbora, ki je hkrati predstavnik države po njenem pooblastilu. Le v primerih, kadar to zahteva varnost države, prevzame vlada neposredno zaščito javnega reda. Hkrati pa posluje v glavnem mestu dežele vzporejevalna komisija, ki jo sestavljajo po en zastopnik notranjega ministrstva, finančnega ministrstva in dežele, ki ga deželni svet imenuje izven svoje srede. Tretja razlika zadeva prosto cono. Medtem ko posebni sta tut za deželo Trentinsko-Gor-rije Poadižje ne predvideva proste cone za to deželo, je ta za Val D'Aosto predvidena v petem delu. 14. členu posebnega statuta. Po sedmih Irtih deželne avtonomije pa uveljavljanje tega člena vedno odprto vprašanje, in tegujejo za glasove valdostan-skega prebivalstva. Tudi glede finančnih določb, ki so najbolj ranljiva točka vsake avtonomije, imamo razliko med obema deželnima statutoma. Medtem ko je v posebnem statutu za Trentinsko-Gornje Poadižje točno določeno kakšen odstotek državnih davkov, pristojbin in prispevkov pripada deželi, je v tretjem delu, 12. členu posebnega statuta za Val D’Aosto rečeno le, da bodo, po zaslišanju deželnega sveta, dodelili deželi del državnih davkov. Po sedmih letih pa se še niso zedinili glede višine tega dela, ki ga mora dr žava prepustiti deželi za kritje njenih proračunskih potreb. Država ponuja eno milijardo (dobiva pa od dežele nad pet milijard lir!!). Za let 19.31, 1952. 1953, in 1954 je dežela dobila na račun od dr- svet, kjer imajo, po novembrskih volitvah po večinskem volilnem sistemu, večino demokristjani, sprejel ponujeno milijardo, bi imeli za omenjena štiri leta naslednji deficit: za leto 1951 za leto 1952 za leto 1953 za leto 1954 lir 194,685.289 lir 374,624.801 lir 693.921.551 lir 583,030241 Skupno lir 1.816,261.882 Skoro dve milijardi deficita pa bi pomenilo: nif več jav nih del, nič več melioracij v poljedelstvu za dobo dveh let, kar pomeni dve leti brezposelnosti in revščine. lijanska zakonodaja in kjer se nudijo vsa jamstva pristojnemu prebivalstvu obeh držav. To dokazuje, da zakonska dejanja in uredbe obeh držav smatrajo sporazum za izvršeno dejstvo in da s tega stališča one nadaljujejo logično z normalizacijo pravnih odnosov v okviru obeh držav, katerih koristi so neposredno prizadete v spomenici. Vse te odredbe imajo glede oblike značaj notranjih pravnih določb, medtem ko v svojem bistvu predstavljajo pristno tolmačenje in pristno uveljavljenje spomenice kot mednarodnega instrumenta. Gotovo je, da z uveljavljenjem teh odredb nastajajo zamotana pravna vprašanja. Te odredbe in njihove priloge predvidevajo dejansko vrsto novih sporazumov med obema strankama za uveljavljenje določb in utrjenih načel tako, kot je predvideno v glavnem instrumentu in njegovih prilogah. Med temi določbami je mnogo takih, ki zahtevajo dogovorjeno rešitev. Kar se tiče vprašanj, ki morejo biti predmet pogodbene rešitve, moremo do sedaj ugotoviti le obljube obeh strank, s katerimi se izjavlja, da se bodo predstavniki obeh dežel sestali v bližnji bodočnosti in o tem razpravljali. Se prezgodaj je, da bi mogli reči, da imamo glede tega s pravnega stališča istovetnost gledanja, ali če bo treba razpravljati o nbkaterih vprašanjih. Toda vsak mednarodni instrument, katerega uveljavljenje je še vedno v začetku, postavlja nova vprašanja in vključuje iskanje kompromisnih rešitev, če, kljub zavesti o skupnih koristih, posebne koristi držav zahtevajo posebno formulacijo Naj rečemo za sedaj le to, da se v tem pogledu čuti ozračje zaupanja in vzajemne želje, da ne bi s pravnimi formulami še bolj otež-kočili uresničenje namena sporazuma. Mogli bi navesti presenetljiv primer nagle ureditve malega spora, ki je nastal glede tolmačenja sporazuma. Priloge k spomenici ne predvidevajo na enak način otvoritev konzularnih predstavništev —. onega Jugoslavije v Trstu in onega Italije v Kopru. Italijansko pismo pravi, da bo ustanovljen v Kopru urad, ki bo izvrševal konzularne funkcije. Na drugi strani pa jugoslovansko pismo pravi, da bo ustanovljeno v Trstu predstavništvo jugoslovanske vlade, katerega šef bo imel svojstvo generalnega konzula. To neistovetnost v izrazu sta italijanska in jugoslovanska vlada tolmačili na različen način. Tako je italijanska vlada razumela, da gre v tem primeru za začasno in ne dokončno ureditev konzularnega vprašanja. Nasprotno pa je jugoslovanska vlada zagovarjala stališče, na čigar osnovi obstaja razlika v uporabljeni terminologiji v pismih priloženih sporazumu, da pa je namen Jugoslavije, da naj bi ta predstavništva bila redni konzulati točno določenega položaja: italijanski konzulat v Kopru in jugoslovanski generalni konzulat v Trstu. Opirajoč se na neistovetnost uporabljenih izrazov, je italijanska vlada prosila, da bi skupno uporabljali izraze, ki jih je uporabila jugoslovanska vlada, nam-reč, da ne bi v začetku odprli konzulatov, ampak predstavništva obeh vlad s konzularnimi funkcijami in Jji bi imela na čelu konzula. Kompromis se je mogel doseči hitro. Jugoslovanska vlada je dejansko sprejela stališče, glede začasnega imenovanja predstavništev, medtem ko je italijanska vlada s svoje strani sprejela jugoslovansko stališče, na čigar osnovi se bodo morala predstavništva spremeniti v redna konzularna predstavništva, ustrezno s konzularnimi predpisi mednarodnega prava. Za sedaj se bodo omejili na imenovanje pooblaščencev konzularnih funkcij, toda ne enakega položaja; ko pa se bo zadostilo zahtevanim splošnim pogojem (izročitev potrdilnih pisem in exequaturov) •— se bodo predstavništva spremenila v konzulat, odnosno v generalni konzulat. Tako se je zgodilo, da po 27. oktobru, za italijansko vlado v Trstu ni več Gospodarske delegacije FLRJ, ampak vladno predstavništvo FLRJ, katerega šef ima svojstvo in uživa privilegije generalnega konzula, medtem ko za jugoslovansko vlado obstaja v Kopru predstavnik italijanske vlade s konzularnimi funkcijami in ki ima vladne stranke v deželi ob- žave le eno milijardo in pol ljubljajo, da bodo dosegle nje- | lir. Ce bi sedanji deželni | ne duha ne sluha. V pretekli predvolilni kampanji je v Aosti govoril sam Fanfani in obljubil, da bo njegova stranka dosegla ugodno rešitev tudi tega vprašanja. Po zaslugi večinskega volilnega zakona so demokristjani s svojimi zavezniki sicer zmagali in vrgli avtonomiste iz deželne uprave, a o izpolnitvi Fanfanijeve obljube pa še ni svojstvo konzula. V tem primeru je bistvo zmagalo pred obliko. Dobesedno tolmačenje pisma je popustilo pred stvarnostjo. Toda življenje postavlja nekatera konkretna pravna vprašanja. ki so bila načelno rešena v spomenici, toda ki ne tvorijo predmeta izrecnih določb v njenih klavzulah. Omejili se bomo le na nekatere; 4 • = • «;• ‘ ”ii a . Jl_ fS^i 1 ^ag uaK* - ..1 . - ••, a fi jht >> k I ll ■ iPSi SsSliš SEJA OBČINSKEGA UPRAVNEGA ODBORA Posredovanje goriškega župana pri «Ente tre Venezie» za odstop zemljišča Pretekli ponedeljek se je sestal občinski upravni odbor. O številnih točkah dnevnega reda so odborniki razpravljali od 18. do 21. ure. Se predno so pričeli z razpravljanjem točk dnevnega reda, je župan poročal o izidu postopka za povračilo škode osebam, ki so bile lanskega leta zastrupljene zaradi uhajanja plina na Pla-cuti. Zavarovalna družba, čeprav ni po zakonu dolžna plačati nikake odškodnine, je vendar zaradi posredovanja občine in občinskih podjetij pristala na plačilo pol milijona lir. Ostalo odškodnino bodo pa krila občinska podjetja. Nato je odbor prešel k dnevnemu redu in sprejel številne sklepe, ki se tičejo notranje uprave med drugim tudi u-veljavitev modernejših kriterijev za izboljšanje občinskih dobav in raznih dajatev. Nato je Župan predlagal, da bi na glavnem pokopališču zgradili čakalnico za ljudi, ki čakajo na avtobus, kar je potrebno zlasti pozimi. Predlagal je tudi, da bi občina zgradila kapelico za cerkvene obrede. Predloga sta bila sprejeta in v tej zvezi je odbor že dal navodila občinskemu tehničnemu uradu. V zvezi z današnjo sejo občinskega sveta so odborniki pregledali dnevni red te seje in se pomudili zlasti pri točki, po kateri naj bi spremenili tržni pravilnik. Zupan je pri tem seznanil odbornike s prošnjami, s katerimi hočejo zainteresirani doseči, da naj bi vsakotedenski trg postal petnajstdnevni. Po podrobnem pretresu tega vprašanja so odborniki sklenili, naj se o tem izreče občinski svet z glasovanjem. Nadalje je župan poročal o posredovanju pri «Ente tre Venezie« za odstop zemljišča za gradnjo hiš, ki naj bi pripomogla k odpravi stanovanjske krize. «Ente tre Venezie« bi bila pripravljena odstopiti I občini 49.200 kvadratnih me- j trov zemljišča onstran Pevm-skega mostu. Po ugotovitvi, da je lega ponudenega zemljišča zelo lepa zaradi neposredne bližine mesta n k ;r je tam cesta asfaltirana ter voda in elektrik« napeljani, so se odborniki o tem povoljno izrazili. Vendar so sklenili, naj bi o tem razpravljal občinski svet, zlasti zato, ker je od tega odvisno ali bo prihodnjega februarja ONAIR pričela na kosu tega zemljišča z gradnje slovenskega otroškega vrtca v Pevmi. že dopolnili 16 let. Sprejetih bo 20 slušateljev. Prošnje na navadnem papirju je vložil na Pokrajinsko nadzorništvo za poljedelstvo najkasneje do 12. februarja. V prošnji je treba navesti starost, dovršeno šolsko izobrazbo in natančen naslov. Za podrobnejša pojasnila naj se interesenti obrnejo na Pokrajinsko nadzorništvo za poljedelstvo. Pismo ravnateljstva Mucch ul stavkajočim delavcem Delavcem tovarne nogavic Mucchiut v Gradiški, ki stavkajo zaradi nenapovedanega odpusta 23 delavcev, je ravnateljstvo podjetja poslalo sledeče pismo: «Zaradi vztrajanja pri stavki in izostajanju z dela, ki škoduje sodelovanju med podjetjem in delavci, zaposleni pri statvah, smo se odločili za vaš odpust, neupoštevajoč odpovedni rok. Kar vam pritiče, vam bomo izplačali po zokonu.» Oddelek za proizvodnjo ne obratuje že od sobote preteklega tedna. Obratuje pa še vedno konfekcijski oddelek. Delavci so odpuščeni z 31. januarjem. Doslej delodajalci bratje Mucchiut vztrajajo še vedno pri svojih namenih in ni izključno, da pride do prenehanja obratovanja ,e tovarne. Nadaljnja zaposlitev ostalih delavcev v tem podjetju je zaenkrat odvisna samo od uspešnega posredovanja sindikalnih organizacij, ki naj bi privedlo do odločnega nastopa pristojnih oblasti. Seja občinskega sveta Sinoči se je v občinski dvorani na Korzu Verdi sestal občinski svet. Svetovalci so nadaljevali s proučevanjem preostalih točk dnevnega reda prejšnje seje. Nato je svet pregledal občinski letni obračun za leta 1953. Podrobnejše poročilo o poteku seje in sprejetih sklepih bomo objavili jutri. Obvestilo županstva Goriško županstvo obvešča, da je za dobo 5 dni, in sicer od 25. do 29. t. m. pri občinskem protokolnem uradu občinstvu na vpogled glavni seznam turističnih dajatev za prvi semester 1954. Interesenti si lahko ogledajo seznam v dopoldanskih uradnih urah. Po plesu v dvorani so .plesali* pred dvorano j V nedeljo V prvih jutranjih urah se je pred dvorano Gin-nastica v Ul. Rismondo pripetil dokaj žalosten dogodek. V omenjeni dvorani je namreč takrat končal ples in so udeleženci zapuščali dvorano. Med temi sta bila tudi mladeniča, katerih namen ni bil, oditi mirno domov; čim sta namreč izstopila iz dvorane, sta se s pestmi lotila 47-letne-ga Angela Riguccija iz Rima, aviatičarja družbe LAI, usluž-benega na potniškem letalu proge Gorica-Rim. Mladeniča sta se pognala v Riguccija in ga vrgla na tla ter ga s pestro udarila po obrazu ter ga še z nogami obrcala. Na kraj i je kmalu nato prišla neka patrulja policije, ki je preprečila, da bi prišlo do hujšega ter je nesrečnega Riguccija odpeljala v bolnišnico Brigata Pavia. Tu so mu ugotovili resne poškodbe nad levim o-česom. na glavi in po rokah ter so ga zato pridržali na zdravljenju. Po pretepu sta se neznana napadalca odstranila in ju je policija iskala dva dni. Po podatkih, ki jih je prejel leteči oddelek goriške policije je verjetno eden izmed dvojice Goričan, drugi pa iz okolice. Končno se je letečemu oddelku posrečilo napadalca spoznati v 27-letnem šoferju Renatu Vidozu iz Koprive in 2t-letnem Francu Brizzi iz Gorice Ul. Maniacco 8. Oba mladeniča sta bila prijavljena državnemu tožilstvu kot povzročitelja napada na aviatičarja L.A.I. Angela Riguccija, čigar zdravstveno stanje je zelo resno. Kakšni naj bi bili pravzaprav vzroki, ki so privedli do tako žalostnega prizora, ni povsem znano; nekateri pravijo, da je bil med njimi že v dvorani opaziti nesoglasje, kateremu vzrok naj bi bila neka plesalka. Da bi razčistila zadevo. je policija uvedla preiskavo. , -m S Delavske plače je izgubil Seja pokrajinskega upravnega. odbora Pod predsedstvom podpre-fekta dr. Dicuonza je bila v torek zvečer na prefekturi seja pokrajinskega upravnega odbora, na kateri so razpravljali o raznih davčnih prizivih. Nesreča pri igri Tečaj za vinogradnike v Steverjanu Pokrajinsko nadzorništvo za poljedelstvo bo prihodnjega februarja in sicer na pobudo državnega centra za usposabljanje specializiranih kmetijskih delavcev ter s sredstvi, ki jih bosta za to dala na razpolago ministrstvo za delo in Zavod za socialno skrbstvo, organiziralo v Steverjanu tečaj za vinogradništvo in vinarstvo, ki bo trajal 30 dni. Tečaja, na katerem bo teori-čen in praktičen pouk, se lahko udeležijo kmetovalci, ki so Včeraj ob 16.30 je rešilni avto Zelenega križa odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia 13-letnega Flavia Giaminija iz Gradiške, ki si je pri igri povzročil poškodbe po rokah in desni nogi. V bolnišnici so mu nudili zdravniško pomoč ter g.i pridržali na zdravljenju. DEŽURNA LEKARNA: Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Urbani - Alba-nese, Ul. Rossini 1 - tel. 24-43. KINO CORSO. 17.15: «Ne streljaj, poljubi men, barvni film, D. Day. VEHDf. 16: «Trije novci v vodnjaku«, cinemascop. CENTRALE. 17: ((Bridkost«, I. Bergman in C. Boyer. VITTORIA. 17: «Daleč so zvezden, E Scott. MODERNO. 17: «Pozor, banditi«, G. Lollobrigida. Predvčerajšnjim je 34-letni delavec Mario Mocchiut iz Ma-riana, uslužben pri gradbenem podjetju Perco obvestil gori-ško policijo, da je izgubil veliko vsoto denarja, namenjeno 16 delavcem njegovega podjetja, s 16 plačilnimi listi delavcev je bilo namreč 320.083 lir. Prosvetno društvo ((Jezero« v Doberdobu priredi v nedeljo 30. januarja t. 1. ob 16. in ob 20. uri v občinski dvora-v Doberdobu kome- ni di jo: „ J -h ena oostuje Slovensko narodno gledališče iz Trsta. ZSPD v Gorici sporoča, da bo poskrbela za avtobusni prevoz iz Gorice v Doberdob. Avtobus bo odpeljal iz Gorice ob 14.30 in bo peljal skozi Pev-mo (pri mostu), Podgo-ro, Standrež, Sovodnje in Gabrije. Cena vožnje in vstopnina 400 lir VOZNI RED VLAKOV Odhodi proti Trstu; 0.10, 6.08, 7.21, 8.18, 9.26, 13.58, 15.49, 17.16, 18.31, 19.50, 21.28. Odhodi proti Vidmu; 5.24, 6.26, 8.00. 8.34, 10.44, 13.59, 15.58, 17.17; 19.15, 20.00, 21.09, 23.10. Prihodi iz Trsta; 5.21; 6.24, 7.57. 8.12 #, 8.32, 10.42, 13.55, 14.34**. 17.15, 19.10, 19.58, 21.06, 23.08. Prihodi iz Vidma: 0.09. 8.06, 7.19, 8.16. 9.24. 13.56, 15.47, 17.14, 18.29, 19.57. 21.26. Op. * Ne vozi ob nedeljah. ** Vozi samo ob nedeljah. Lep skok Jugoslovan« ALBINA ROGLJA. PRESENETLJIV USPEH FURLANOV GORIŠKI NOGOMET Pro Gonzia-Meslrina 1:1 (0:1) Videmčani so izenačili v zadnji minuti igre MILAN, 26. — Moštvi Milana in Udinese sta danes tukaj odigrali zaostalo prvenstveno tekmo. Pred približno 25.0001 V nedeljo se je goriška publika zopet sprijaznila s svojo enajstorico. Pro Gorizia je I namreč v nedeljo prav lepo igrala in domačim igralcem je uspelo doseči izenačenje s sedanjim prvakom. Goričani niso bili prav nič trudni zaradi Finci in ne več Norvežani prvaki v smučarskih skokih OB št. up Z novim slogom so Srednjeevropejci pa Finci prehiteli konservativne Norvežane' so jih nadkriiili v gradnji velikih skakalnic J do pošlje z glavo čez prečko, drugič gre kazenski strel Me- četrtkove tekme in bi lahko negottiia tik ob drogu, ko bi ' z mal° ve^ sreče dosegli tudi vratar ne mogel rešiti. Toda v ! zmago- v prvem polčasu so go-gledalci sta moštvi nastopili v I 45’ pride le do izenačenja. V , riški napadalci izvajali krasne I akcije, ki pa niso prinesle za- sledečih postavah: [gneči preg Milanovim golom MILAN: Buffon: Silvestri, domači dvakrat odbijejo, tret- Zagatti; Fontana, Maldini, Ber- j jič pa pride žoga na nogo Bet-gamaschi; Soerensen, Ricagni, j tiniju, ki s kakih' 20 m močno Nordahl. Schiaffino. Valli. -strelja v vrata; žoga leti čez UDINESE: Romano; Azzi- ! zid branilcev in v samem oglu monti, DelFInnocenti; Snidero, j zleti v gol na desni strani Buf-Pinardi, Magli; Castaldo. Me- j fona. negotti, Bettini, Selmosson, La j ------— Videmčani so začeli tako; I Kazni, globe... napadati, medtem ko so domu- , MILAN, .26. — Nogometna či računali na individualne protinapade, po katerih bi dosegli gol. Kljub mnogim kombinacijam gostje le niso znali ustvariti situacij za gol in 4’ se je moral njihov vratar 1 Romano izkazati z vsem svo-1 m znanjem in pogumom, da j je ustavil Nordahla, ki se je j ki se zelo nevarno bližal njegovemu golu. V 18’ je Romano zopet krasno parado branil volej Nordahla. ki je prestregel žogo. ki jo je odbil Videmčan Pi-nardi. Dve minuti nato pa le pade prvi gol. Nordahlu uspe prodreti, nato pa še pošlje žogo naprej Soerensenu, ki z neubranljivim strelom preseneti Romana. Od tedaj postane igra precej groba. V zadnji minuti prvega polčasa Romano zopet reši gol s pomočjo Pinardija. V drugem polčasu Furlani se napadajo in 35. minut pritiskajo na nasprotnikovo polje, toda pri tem jim ne uspe. da bi vsaj enkrat resno ogrozili Buffona. Samo v 24’ bi imeli priložnost za gol. vendar je Za-gatti prispel za trenutek prej do žoge kot Selmosson. V 38’ Milančani podvojijo rezultat. Akcijo je začel Soerensen in Nordahl je vdrl pred Romana, ki je zapustil vrata, in z diagonalnim strelom poslal žogo v gol. Zdi se že, da so igralci utrujeni, vendar je v 40’ našel Castaldo dobro pozicijo, da je poslal naprej Bettinija, ki je nekako uganil, kako bo žoga letela ter jo je res v pravem trenutku in na pravem mestu dobil in poslal v gol. ne da bi mogel Buffon kaj narediti. Milan skuša igro zavlačevati in strelja večkrat v aut. Igralci se tudi obkladajo z ((nežnostmi«. Na polovici Furlanov je ostal samo Romano, vsi ostali Videmčani pa so se zagnali proti Buffonovim vratom, da bi dosegli se drugi gol. Castal- zveza je naložila Pro Patrii 100.000 lir ■ globe in Juventus 45.000 ter diskvalificirala za eno nedeljo Morina (Spal). Globo bodo nadalje plačali: Nordahl 18.000, Silvestri (Milan) 15.000, Bertoloni (Torino), Ferraro in Dal Pes (oba Spla) po 1-2.000. Settembrini (Pro Patri*), Pivatelll fBologna), Pugliese (Spal), Bergamaschi, Soerensen (oba Milan), Olivie-ri (Spal) po 6000: želenega uspeha zaradi odličnih branilcev Mestrine. V 28. minuti pa so gostje zabili lep gol. Nato so se gostje postavili v obrambo in tekma je izgubila na privlačnosti. V drugem polčasu so gostje skušali najprej povečati rezultat, a deloma goriška obramba deloma sreča sta to njihovo namero onemogočila. Po petnajstih minutah obrambe so se Goričani vrgli v napad in tokrat bi bili lahko zabili najmanj tri gole, če bi bili le nekoliko hitrejši in pazljivejši. Vendar je Pischi v 28. minuti izenačil. NEW. YORK, 26. — Pete Adams (srednja kategorija) je premagal Italijana Angela Briscija v njegovem prvem a-meriškem nastopu s tehničnim k. o. v deveti rundi. Sredi zime Plavalna prireditev francoskega olimpijskega moštva PARIZ, 26. — Vietnamski plavalec Michel Treillet iz^Sai-gona je dominiral predsinoč-niim na prvi plavalni prireditvi francoskega olimpijskega moštva. Prireditev je bila v pariškem pokritem bazenu v Pontoise St. Germain, ki meri predpisanih 33,33 m. Treillet je premagal bivšega svetovnega prvaka na 100 m prosto Alexa Janyja ter pri tem pokazal tako mehkobo in lahkoto plavanja, da je navdušil. V polni formi se je izkazal tudi- Giibert Bozon, evropski prvak na 100 m hrbtno ter bivši svetovni prvak v tej disciplini; z lahkoto je zmagal v vseh tekmah v hrbtnem plavanju. Nekaj rezultatov s prireditve: Moški: 66 m prosto: 1. Treillet 36”7; 2. Blioch 37”4; 3. Bernet 37”8; 4. Jany 38”0. 100 m prosto: t. Treillet 59”2; 2. Bozon 59”4; 3. Jany 1’01”2; 4. Blioch 1'02”5; 5. Bernet 1’03"3; 6. Godard 1'04"2. 1. Bader 1’13’’0; 3. 200 m prosto: 1. Collignon 2’17”2; 2. De Bonnay 2’21”7; 3. Chatry 2’25”5; 4. Devoille 2’30"2. 100 m hrbtno: 1. Bozon 1’05’’3; 2. Coignot 1W2; 3. Charletoux 1’09’’6; 4. Bouyeure 1’10”2. 100 m prsno: 1. Broussard in Disinguin 1’16”9; 3. Moutier 1’21”0. 100 m metuljček: 1’12”9; 2. Distinguin Broussard 1T3’’7. Ženske: 100 m prosto: 1. Sendral-Jany 1'10”4; 2. Maffre 1’11”7; 3. Vouaux 1’13”3; 4. Louis 1T4"6. 400 m prosto: 1. Sendral-Jany 5’33”6; 2. Piocentini 5’48’’5; 3. Vouaux 6’05”. 100 m hrbtno: 1. Andič 1’18”5; 2. Castermans 1’19”3; 3. Runet 1’22”6. 100 m prsno: 1. Derollelaere 1’29”4; 2. Hirt 1’30”2; 3. Pinel 1’30”4. 100 m metuljček: 1. Dutheil 1’25”4; 2. I.ibourel 1’33”9; 3. Enoist 1'37”5. Vodja norveških skakalcev je po nedavni skakalni turneji po Avstriji in Nemčiji kljub zmagi njihovega skakalca Ru-steja v Bischofshoffenu precej resignirano izjavil (in po nekaterih uspehih v Garmischu in Megevu v zadnjem času bi te svoje izjave tudi ne mogel mnogo ublažiti); «Finci so nas dohiteli in prehiteli. Mi bi danes potrebovali skakalce, kot je bil Birger Ruud, da bi jih mogli premagati. Toda nimamo jih. Imamo 18-letnega nadarjenega skakalca, ki bo v dveh, treh letih nedvomno eden izmed najboljših na svetu«. Vodja norveških skakalcev ni povedal imena tega skakalca. Verjetno je mi3lil Rusteja. ki skače dlje kot trojica njegovih finskih tekmecev Silvenoinen. Kirjonen in Kalakorpi, le-ti pa se odlikujejo z lepšim slogom Omenjeni finski skakalci so i zasedli prva tri mesta v končnem plasmaju omenjene skakalne turneje, čeprav je Ruste zmagal v Bischofshoffenu na račun neprimerno daljših skokov. In v nedeljo je v Garmischu Kirjonen pokazal, da je razred za=e. ki ga nihče ni ogrožal. Vodja norveških skakalcev je v izjavi novinarjem priznal, da so se Finci bolj resno pripravljali na to sezono kot norveški skakalci, toda, da so razen tega postali tudi pravi revolucionarji glede sloga modernih smučarskih skokov. Po njegovem mnenju ortodoksni skakalci ne bodo tako kmalu zlomili finske premoči. Značilnost norveških skakalcev ni bila doslej samo v daljavah, ki so jih dosegali * mirnim letenjem. Kakšna je torej sedaj karakteristika še boli razvitega revolucionarnega finskega sloga? Finci so napravili namreč korak dlje kot Norvežani. Pričeli so tamkaj, kjer so obtičali norveški ((kralji skokov« — pri jadralnem slogu; ali z drugimi besedami povedano, skakalci Suomija so prevzeli od Norvežanov miren let, jadranje, zraven tega pa so ustvarili drugačen slog poleta: plavanje po zraku. Pri odskoku je drža njihovega-telesa nagnjena naprej, oziroma bolje rečeno sklonjena. Roke imajo v zaročenju rahlo povešene. V lej drži iete do približno 50 metrov, potem pa si skusajo pridobiti čimveč zračnega upora s tem, da pomikajo roke v skrčenem položaju kot pri začetni fazi prsnega plavanja, j tem plavalnim slogom tudi nadaljujejo — z rokami namreč. To izvajajo zelo harmonično, da lahko pri tem čimbolj izkoriščajo zračno «blazino». Takoj po tem plavalnem vzgibu rok ležejo namreč Finci na zrak, kot na blazino. Pri tem se mali Finci tako zleknejo, da so v zraku podobni velikanom. Toda vse te 36 treba izvesti mojstrsko, preden pa jih skakalci tako obvladajo, morajo prestati trdo in vztrajno šolo. Kdor je bil lani v Planici, je lahko zelo nazorno opazoval opisani slog, ki je že sam navduševal gledalce. Poeg tega pa so finski skakalci dosegali krasne daljave. * * * V nečem pa so Norvežane presegli tudi Srednjeevropejci. Gre za gradnjo smučarskih skakalntc. Čeprav so že skakalci kot Reider , Andersen, brata Ruud in drugi v njihovi domovini opozarjali na napredek pri gradnjah skakalnic drugod, zlasti v Srednji Evropi. pa so konservativni očetje njihovega smučanja njihove predloge sproti zavračali. Toda Norvežani ne bi bili Norvežani, če bi dovolili, da bi jih zaradi njihove konservativnosti prehiteli v smučarskem športu tudi njihovi učenci. To so doživeli v alpskem smučanju in kot rečeno, tudi pri gradnji skakalnic. Zato se ni čuditi, da so morali slavno skakalnico v Hol-menkollenu spet preurediti, potem ko so jo mogočno prenovili že za olimpiado 1952. Vso njeno zunanjost, nalet, odskočno mizo in njeno dušo — njen profil pa so preteklo jesen spet preuredili, tako da ni več videti staromodna in empirična. Norvežani še vedno zagovarjajo gradnjo manjših skakalnic, kjer aerodinamični slog e pride do močnega izraza, medtem ko se Srednieevropej-ci zavzemajo predvsem za gradnjo večjih skakalnic, na katerih skakalci bolj lete tn plavajo po zraku, kakor pa skačejo. Jasno je. da je veliko število majhnih skakalnic osnova za šolanje naraščaja, vendar si danes skakalnih prireditev ne moremo zamisliti le na skakalnicah 50—60 m. Prav tako kot nočejo videti Norvežani potrebe, da se grade tudi večje skakalnice, vsaj 80-metr- ske, na katerih se že bolj k* kot skače, pa se Srednjeevrc pejci izogibajo gradenj manr. ših skakalnic. Pri tem nastal1 vprašanje, ali je bolje vzgoji* na stotine skakalcev za maji1, ne skakalnice ali pa du®1 vrhunskih skakalcev, ki od sa do časa razvedre na tiso® gledalcev. Menda si želi®* oboje. f u C Andersen zmagovalec na dirki po Egiptu Po o ta ne 4e< KAIRO, 26. — Na dirki P* Egiptu je zmagal Danec dersen. V današnji zadnji etaF1 je sicer zmagal Danec medtem ko sta v istem časUJ njim prispela Anglež Boyd * Jugoslovan Vidali. Za terci t prišla še večja skupina, k* ^ vsa ocenjena z istim časoffl * med 'drugimi sta v tej skupi5' tudi Jugoslovana Ročič in ™ trovič. V splošni ocenitvi je za A? dersenom Bolgar Stolmaoe! nato Šingalta (Liban.), 6*1 mussen (Dan.), Todorov, Ru*t (oba Bolg.). Hoar (Angl.), mitrescu (Rom.). Deveti je v goslovan Petrovič pred K* j nom (Dan.), Boydom (Anji, Dahlgardom (Dan.) itd. na Po, vp 3 Mod. l jeki. dnom 10.5®® Mod. pozlačen 11.58® Mod. ves jeklen 13.0®® Mod. vodotesni 13.30® Mod. zlat 10 k 36.08® *r*o ?£'•'> ■M Vladimir Bartol: MLADOST PRI SVETEM IVANU (Prva knjiga) SVET PR AVI.J Id IN ČAROVNIJE 14. Prvo poglavje: R O J ST V O, DO M, STA RSI Vedel sem takoj, na koga misli. Zato sem se namuznil in mu rekel: «Vem, kdo vam je v mislih. Duhovni svetnik in homeopat Baltazar Bartol«. «Kako? Vi veste zanj? Pa vi ste vendar iz Trsta, on pa je bil...» «...iz Sodražice, hočete reči. Pravzaprav s Hoste, ki spada pod vas Jelovico*. «Ja, kdo vam je pa to povedal?* ♦Moj oče, pa moj stric tudi. Oba sta s Hoste doma. Baltazar Bartol je bil njun stric, torej moj stari stric*. Tedaj mi je povedal svojo zgodbo, ki mi jo je pozneje še večkrat ponovil in mi dopolnil moje podatke o tem mojem zanimivem sorodniku. ♦Vidite, zdaj Jih imam 63 Nosim sicer naočnike, toda moj vid je skoznje perfekten. Očala sem nosil še kot otrok. Ko ml je bilo 12 let, mi je začel vid naenkrat naglo pešati, da nisem več mogel obiskovati šole. Učil sem se dobro, moj oče Je b J premožen, in >m in jaz sva bila obupana, kaj bo z mano. Oce Je poizkusil vse zdravnike od Kočevja do Ljubljane. Ni mi sicer povedal, toda z njegovega obraza sem uganil, da je moj primer brezuoen. Rekli so zdravniki, da ml ni pomoči, da bom v kratkem casu oslepel.* «Lahko sl mislite, kaj je pomenilo to za mojega očeta. Bil je odvetnik, videl je, da mi je učenje Igrača, pa je bil prepričan, da bom pač po njem prevzel pisarno. Zdaj pa sem bil obsojen na počasno hiranje, takorekoč na smrt. Diagnoza vas zanima? Nekakšna huda črna mrena, brezupen primer; zdravniki se sami niso vedeli, zakaj mi ugaša vid* «Potem me je oče peljal v Gradec k slavnemu specialistu za očesne bolezni. Zdravnik me je pregledal, pregledoval me je nekaj dni in končno rekel očetu: Pojdite, na Dunaj, k mojemu kolegu temu in temu. Dvomim sicer, da vam oo mogel on kaj pomagati. Tu bi lahko pomagal samo cude„.» ♦Sla sva še na Dunaj in se od tam vrnila^ domov veliko bolj obupana, kot sva bila odšla. Jaz sem bil ze skoraj cisto slep- Oče in mama sta jokala. In jaz tudi.* «Tedaj je nekdo opozoril očeta na upokojenega župnika iz Sodražice, ki živi nekje pri Kranju. Temu mozu da je. ime Baltazar Bartol in da slovi daleč na okoli po svetu kot čudodelni zdravnik. Ce kdo, potem da ml bo ta moz povrnil vid.» ♦Moj oce se je hitro odločil. Ali ni govoril graški zdravnik o čudežu, ki mi edini lahko pomaga? Takoj sva se odpeljala v Kranj, od tam v Cerklje in od tu odšla v Bernik, kjer je živel upokojeni župnik* Tu sva našla vašega starega strica. Prijel me je za bradico, mi dvignil obraz k sebi in mi pihnil v oči, da som zatrepetal z vekami. — No, boš pa tole pojedel, fantč, — mi je rekel in mi dal v usta nekakšen obarvan papir. Potem se je obrnil k očetu m mu rekel, kot da pripoveduje nekaj vsakdanjega in samo po sebi umevnega: — Cez teden dni bo ta vaš fant spet videl. Po trikrat na dan mu dajajte po košček tegals papirja, pa še po deset kapljic te-lc tekočine.* ♦Moj oče, ki vsega tega ni mogel zapopasti, ga je vprašal: — Kako naj mu jih dajem? Na oči? — Ne... — se je posmejal vas stari stric. — Kar v usta. V želodec.* «Odšla sva in čez teden dni, sem bil zdrav na očeh. Kratkoviden sem bil od nekdaj, toda vid se mi ni od 12. leta poslabšal niti za dioptrijo. Dokler je vaš stari stric živel, sem mu vsako leto pisal za praznike in za god. Vi veste, da so ga nekoč napadli razbojniki? — Od takrat ni bil več prav pri močeh. Glavo so mu preklali. Na njegovem mestu bi bil tudi mlad fant izkrvavel. On ni. Po njegovi smrti nosim vsako leto vsaj po enkrat šop rož na njegov grob » Baltazar Bartol Je napovedal, da bo doživel 130 let. Dočakal jih je «samo» dobrih 90. to pa predvsem zaradi omenjenega napada- na njegovo življenje. Med pisanjem teh spominov sem prejel na svojo prošnjo * Hoste od svojega strica Francčta Bartola nekaj več podatkov glede tega mojega starega strica^ zlasti kar se napada ♦razbojnikov* tiče. Naj bodo tu priobčeni. «Kot župnik je služboval Baltazar Bartol na Lipoglavu1*) pri Ljubljani. Tam je vzel k sebi svojega nečaka, sina sestre Marije, omožetne na Gori pri Sodražici. Opravljal je (ta nečak) J,vino in druga poljska dela. Cez nekaj let bi se bil rad oženil. Stric Baltazar mu je svetoval, da bi se izučil kakega rokodelstva, da bi laže živel. Rekel je, da bi postal «pintar>. izdelovalec škafov, kadi in druge lesene robe kakor njegov oče. Stric mu je za ta **) obrt kupil vse potrebno orodje. V zahvalo za to oa ga je potem (nečak) sfcusal umoriti. Ko je neki večer stric kakor vsak dan opravljal svojo večerno molitev, je prišel (nečak) v spalnico. Stric se ni ozrl, ker je mislil, da mu je prinesel kakor običajno osnažene čevlje. Za hrbtom pa se mu je (nečak) približal in ga udaril s težko ostro sekirico. Mislil Je menda, da se bode stne takoj zgrudil. Stric pa se je prijel z roko za glavo Udaril ga je so enkrat in mu presekal roko. Ker se pa stric se ni zgrudil. Je pobegnil skozi vrata. Stnc je vzel svečo ln ves v krvi sel v spodnje prostore. Na stopnicah je po obleki spoznal. kd° i je napadel. Zdravil se je dalj časa v bolnici. Udarci na S1 m ... - * in roki pa so se mu poznali do smrti. Lasje so mu da je moral nositi baroko (lasulj^). Pri zasliševanju v bo]1.^ ni hotel pričati proti svojemu nečaku. Po pričah, zlasti P® ^ pismu, ki ga je pisal (nečak) svoji ljubici, mu je bila kri » dokazana. Obsojen je bil na 10 let strogega zapora. Stric® j; mislil oropati, ker je prejšnji dan prinesel s pošte večjo v- .. denarja- katerega mu je poslala knjigama za prodane kw J katere je sam spisal in založil. Po ozdravljenju je bil * kojen. Iz Lipoglava je šel na samico (kuratijo) Spodnji RCf,i( v cerkljanski fari. Ondi je slučboval do nekaj let pred ■sll,syt1 Ker je od starosti opešal, ga je vzel nečak France *) v ri^V kraj. Na Spodnjem Berniku je še obhajal svojo diam®11 mašo. ♦Baltazar je bil zelo pobožen duhovnik ln zelo radoč^ iii živel je zelo skromno, da Je mogel drugim v nesre-1 ^ __ . • r-r i 1___-J ~U11 V .1 potrebi pomagati. Zase Je porabil samo. kar Je dobil z® in za zdravila. Kar je dobil za maše in za pisanje, / razdal, aa misijone^ pogorelce. za revne dijake. Po nlf® smrti je njegov nečak *) ugotovil iz zahvalnih pisem. t razdal nad 32.000 goldinarjev. Bil je tudi sloveč homeoP® njemu so hodili po zdravila ne samo iz Kranjske, te' .e( (tudi) iz Štajerske, Hrvaške in Primorske. Znan mi je Pr^l i< Ob priliki mojega obiska se Je prišla zahvalit neka T)i»l mone 1* n n . i. _ i m _ — — i ■ j . lm. i i _ i •. nr !i.l jj * Ji , Primorske. Zataknila se ,11 je bila ribja kost. Zdravniki J L1 V mogli pomagati. Po stričevih zdravilih pa se ji Je kost_ *) Mogote Je mo) stric, ki je že prekoračil 85. leto, zamenjal Lipoglav r Ihanom. Po Biografskem leksikonu bi sledilo, da je bila njegova / zadnja služba v Ihanu. «) St»r«*ša oblilca, obrt, obrta (moškega spola), nekaj dneh omečila, da jo je pogoltnila. Bila Je zelo št* ležaia. Zelo je bila izčrpana, ker ni mogla delj časa & kake gostejše jedi. Kadar sem bil na obisku, je prišlo v fjc* po pet ali več oseb vsak dan po zdravila. Zdravila so dajali ne samo za ljudi, ampak tudi za živino. Pri vedno pomagala. Imeli so nad 150 stekleničic tinkture, (lfi( je kdo ponudil, so vzeli po 5—10 krajcarjev. Sicer pa h' nič računal. Pisal je zelo lepo in veliko in sicer brez katera ni nikoli rabil*. •) Namreč moj stric, ki mu dolgujem to pismo. .. (Nadaljevanje