NO. 194 Ameriška omovi m AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, OCTOBER 10, 1961 SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER STEV. LX — VOL. LX Vlads narod. Kitajske ne bo proti Mongoliji Predstavnik narodne kitajske vlade na Formozi v Združenih narodih je namignil, da ne ho nastopil proti sprejemu Zun. Mongolije v ZN. ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Čangkajškov zastopnik pri Združenih narodih T. F. Tsiang je nakazal, da ne bo v Varnostnem svetu uporabil pravice veta Proti sprejemu Zunanje Mongolije v Združene narode, kot je Preje zatrjeval. S tem bo odprta Pot v ZN tudi afriški Mavretaniji, katere sprejem je grozila vetirati Sovjetska zveza, če bi Čangkajškova Kitajska vetirala sprejem v komunistični blok spadajoče Zunanje Mongolije. Za spremembo stališča narodne kitajske vlade so se posebno Strajno zavzemale nevtralne afriške države, pa tudi Washington. Temu ni bilo toliko do sprejema Zunanje Mongolije kot do tega, da se Čangkajško-va Kitajska ne bi zamerila nevtralcem v Afriki v taki meri, da k’ ti pri glasovanju o sprejemu tdeče Kitajske v ZN glasovali Za sprejem, za kar se z vso silo zavzema komunistični blok. Čangkajškov zastopnik se je ^od tem odločno izjavil proti rešitvi spora z zastopstvom dveh Kitajsk v Združenih narodih. Redni glas s pravico veta naj bi Po tern načrtu pripadel Peipin-§u, navaden glas pa narodni vladi na Formozi kot dejansko neodvisni državi. ------o------ ^saitedy odločno proti v>šan|M delavskih plač Washington, d. c,—Pred- ^°dnik ZDA Kennedy je pred ' asom pozval vodnike jeklarske 'Pustrije, naj ne zvišujejo cen Sv°jim izdelkom in tako obva-lujej° deželo pred novim valom ^Racije. V slučaju, če bodo u-/'e£li njegovi prošnji, jim je ® jubil, da se bo obrnil tudi na ^avske unije, naj bodo v svo-zahtevah po zvišanju plač zmerne. Predsednikov gospodarsk °valec James Tobin je Ee^StaVn^om unW da Je ^ nik Kennedy trden v : thk*^3^ zadržati inflacijo str'010 na °ke strani, na sv^° in na unije. Delavsti 0 e zahteve po povišanji ^ , P na °kseg povečane ciie, s čimer industri delk^3 Vzr°ka povišati c 6tom8ki preskusi Kodovali žetvi v i O^AWA, Can. — ži ie bil^k dr' D- G‘ Ham zak t ^red e'ni,m mesece: dejalanU V ^oviet'siki : iska ’ da V Čaisu niegw brwV 0nih Predelih ni za sl?a govora o kakih p abo žetev. je ? nje§°vem ni iaklju Prah kV prizadel radi je s ’ .1 30 ga pognale s°vjetiske Pomanjkanje prostora R(!e®a Kitajska mora še vedno uvažati pšenico v laboratoriju na OSU Večje število študentov so morali zaradi tega odkloniti na državni univerzi v Athens. COLUMBUS, O. — Na splošno manjka v deželi strokovnjakov in znanstvenikov vseh vrst, zato je posebno čudno, da v takem času pomanjkanje prostora v znanstvenih ustanovah ovira študij mladim ljudem, ki bi se radi posvetili takim strokam. Na univerzi v Athens v Ohio so mo. rali pomanjkanja prostora v kemičnih laboratorijih zavrniti letos preko 100 mladih ljudi, kot je izjavil sam predsednik univerze. Težave imajo celo študentje starejših letnikov, ki morajo včasih čakati, da dobe dovolj, časa za izdelavo svojih nalog v laboratorijih. Predsednik univerze je o stanju obvestil guv. M. DiSalla in zatrjeval, da imajo načrt zgraditi nove laboratorijske prostore na vrhu sedanje zgradbe kemičnega oddelka. Težave zaradi premajhnih pro. štorov obstoje tudi na drugih oddelkih in fakultetah. Vedno večje število mladine stremi po študiju na visokih šolah, ki v dosedanjih prostorih ne morejo več zmagovati prirastka. Položaj v Ohio ni nobena izjema, nič boljše ni drugod. ZDA bodo povečale prispevek fondom Z.N. ZDRUŽENI NARODI, N. Y. — ZN imajo dva fonda za podpiranje gospodarsko zaosetalih držav: fond za tehnično pomoč in fond za gospodarsko podpiranje. Oba fonda sta letos znašala sik upaj $90,000,000, Amerika je prispevala 40% ali $36,000,000. Letos je delegat Združenih HONGKONG. — Rdeča Kitajska je morala letos kupiti v glavnem od Avstralije in Kanade okoli 6 milijonov ton pšenice, da olajša posledice lanske slabe žetve. Sedaj je objavila, da tudi letošnja žetev ni kaj prida in da bo morala še naprej uvažati pšenico. Težko bo plačala že lanski uvoz. V gotovini je jilačala samo dve tretjini, zadnjo tretjino bo pa plačala šele v enem letu. Nove nakupe bo morala plačati z zlatom. Iz Londona namreč poročajo, da je rdeča Kitajska že začela prodajati zlnto, da si nr. ta način preskrbi potrebne angleške funte in dolarje. Moskva ji pri tem ne more dosti pomagati, kajti ima že brez tega dosti neizterjanih terjatev v Pei-pingu. -----o----- Sudanski predsednik Aboud končal iradni obisk v Washington« WASHINGTON, D. C. — V našo prestolico je priromal tudi predsednik sudanske republike na obisk in politične razgovore. Pogovori so potekali v prijateljskem razpoloženju. Kennedy je obljubil, da bo naša administracija blagohotno upoštevala vse prošnje sudanske vlade. Pomagala bo financirati avtomobilsko cesto iz Port Sudana v Khartum, sodelovala bo. pri ustanovitvi sudanske mednarodne letalske družbe in postavila tovarno za sdadkor in tekstilno tovarno za vreče. Najvažnejša je zadeva z letalsko družbo. Sudan ima namreč monopol na tranzitni promet iz vzhodne Evrope in Azije v srednjo Afriko. Na sudanskih letališčih se morajo ustavljati Samomor ali umor člana uprave Zdrui narodov WASHINGTON, D. C. — Pododbor zveznega Senata je postavil vprašanje “samomora ali u-mora” nekdanjega visokega u-službenca ZN danskega diplomata Paul Bang-Jensena 23. novembra 1959. Newyorska policija je smrt diplomata na osnovi listka, ki ga je našla v njegovem žepu, označila za samomor. Senatni odlbor je celotno vprašanje proučil znova in svoja dognanja objavil v 120 strani obsežnem poročilu. Preiskava, zanika vsako možnost samomora in zatrjuje, da so sovjetski agenti diplomata ugrabili, izsilili od njega “eporočilo o samomoru,” nato pa ga ustrelili z njegovim lastnim revolverjem. -----o----- Katro se je zaletel Novo vlado Sirije je komunistični blok priznal pred Zahodom, čeprav je Kairo dolžil tega za revolucijo. KAIRO, Egipt. — V vladnih krogih so bili iznenadeni, ko so Sovjetska zveza, Čehoslovaška in Madžarska kot prve iz sovjetskega bloka priznale novo vlado neodvisne Sirije> ki jo je Naser označil za orodje zahodnih imperialistov in spletk reakcionarjev. Ko sta Jordanija in Turčija kot prvi državi priznali novo vlado Sirije, je Naser sJcoro prekinil z njima diplomatske vezi. Proti silam sovjetskega bloka bo gotovo popustljivejši, posebno še, ker je že pretekli teden izja-vil, da ne bo nastopil proti članstvu Sirije v Združenih narodih in v Arabski ligi. Sprašujejo se, če ne bo novi odnos Kaira z Moskvo imel svojega vipliva na gradnjo velikega asuanskega jezu na reki Nilu. Tega so začeli graditi Rusi pred nekaj leti s finančno pomočjo, ki so jo naklonili Združeni arabski repulblilki. Nihče se ne upa prerokovati, ali bodo Sovjeti gradnjo nadaljevali ali bodo svojo naklonjenost naklonili bolj Siriji, kjer je pred združitvijo z Egiptom imela komunistična partija precej močan vpliv v javnem življenju in vodstvu dežele. ------o------ Ladje so prvič ujele At-lasovo glavo na daljavo 9,000 milj CAPE CANAVERAL, Fla. — Zadnji poskus z medcelinsko raketo Atlas je bil pomemben v več ozirih. Zgodilo se je prvič, da je raketa letela primeroma nizko in bila tako izpostavljena v razmeroma kratkem času prehodu od silnega mraza do silne vročine. Raketna glava od tega ni nič trpela. Dalje so raketno glavo ujeli nedotaknjeno po 88 minutah, potem ko je preletela nad 9,000 in padla v Indijski ocean. Raketna glava je imela toliko umetne teže, da bi v slučaju potrebe namesto te teže nosila de-vetmegatonsko atomsko bombo, torej bombo, ki bi imela razdiralno moč devet milijonov ton navadnega streliva. Izredno važno je tudi dejstvo, da so vsi instrumenti delovali brezhibno tekom poleta in da so padli tudi nepokvarjeni v morje. Strokovnjaki so tako prišli do točnih podatkov, kako se je raketa obnašala tekom poleta. ------o------ Bodi previden in pazljiv, pa se bos izzognil marsikateri nesreči ! držav Klutznick izjavil, da je ameriška vlada pripravljena povišati prispevek na $60,000,000, ako bodo vse ostale članice ZN prispevale $90,000,000. Tako bi fond za prihodnje proračunsko leto znašal $150,000,000. Ameriški delegat je v svoj predlog vključil vse polno nasvetov, kako bi se ta denar dal najučinkovitejše porabiti. V krogih ZN upajo, da bo ge-neralna Skupščina sprejela ameriški predlog. ------o------ Begunci, 7 cenlov na dan ZDRUŽENI NARODI, N. Y. — Sedanji ravnatelj ZN, ki mora skrbeti za arabske begunce, je dal svoje letno poročilo generalni skupščini ZN. Iz poročila je razvidno, da je še zmeraj 250,000 arabskih beguncev v pokrajini Gaza, nad pol milijona v Fordanu, po 100,000 pa v Siriji in Libanonu, torej nekaj manj kot cel milijon. Begunska komisija za arabske begunce more letno porabiti zanje samo $36,000.000, torej povprečno po sedem centov na dan za vsakega begunca! Devet desetih prispevkov za begunce plačujejo tri države: Amerika, Kanada in Anglija. Komunistične države ne plačujejo ničesar, arabske tudi ničesar, zato pa še hujskajo begunce, naj ne mislijo na nobeno novo domovino, kajti Arabci bodo tako kmalu uničili Izraelsko republiko in jim omogočili povratek v staro domovino. Tako se tragedija arabskih beguncev nadaljuje od leta do leta in nihče ne more videti, kakšen bo njen konec. vsa letala, ki hočejo z vzhoda na primer v Kongo. To dobro vedo v Moskvi. Ko so hoteli preko sudanskih letališč pošiljati svoje vojaške transporte v Kongo, jim tega sudanska vlada ni dovolila. Novi sporazum med Sudanom in Ameriko glede zračnega prometa je torej naperjen tudi proti komunističnem svetu. ------o----- Komunisti spreminjajo Vzhodno Nemčijo v pravo mučilnico BERLIN, Nem. — Med tem ko skuša Moskva zamotiti ves svobodni svet z berlinsko krizo, so začeli vzhodino-nemški komunisti izvajati pravi teror nad svojimi rojaki. Čistka se vrši za čistko, prvi so prišli na vrsto univerzitetni študentje, za njimi pa profesorji. Delavce hoče rdeči režim s silo nagnati v armado. Kdor ne gre, mu žugajo z izgubo službe, deportacijo in celo zaporom. Komur dokažejo ali ga vsaj osumijo, da je podpiral kakega begunce pri pobegu, pride v ječo. Kdor le milo kritizira režim, ga tudi zaipro. Iz obmejnih vasi in trgov selijo brezobzirno vse prebivalstvo v notranjost dežele. Ječe so prenapolnjene, v koncentracijskih taboriščih že primanjkuje prostora. Samo v taborišču v Frankfurtu ob Odri je 4,000 jetnikov, med njimi 70 oficirjev iz armade in policije. Za vse to so sokrivi zapadni zavezniki. Zaikaj so pustili, da so komunisti postavili sredi Berlina kitajski zid? Ako bi se bili takrat postavili s silo po robu, bi zidu ne bilo, tako trdijo zadnja poročila iz krogov nemških komunistov. PREDSEDNIK J. KENNEDY OBISKAL SAMARAYBURNA Predsednik Združenih držav je poletel fv Dallas v Texasu, da bi jza .kratek čas govoril z *ia smrt bolnim predsednikom Predstavniškega doma. DALLAS, Tex. — Predsednik John F. Kennedy je napravil 3,CC0 milj, da je govoril 14 minut s predsednikom Predstavniškega doma Samom Rayburnom, ki leži na smrt bolan v tukajšnji bolnišnici. Predsednik je prišel ob 4.07 popoldne v bolnišnico in odšel v sobo k 79 let staremu Samu, ki ga je rak že tako uničil, da je vsako upanje na rešitev izginilo. Predsednik Kennedy in Sam Rayburn sta bila sama. Po razgovoru z njim je odšel predsednik k zdravnikom in članom družine, pa se nato vrnil v sobo k bolniku in se od njega poslovil. Iz bolnišnice se je vrnil na letališče in odletel nazaj proti Washingtonu. Pot iz Washingtona v Dallas, obisk v bolnišnici in povratek v Belo hišo so vzeli predsedniku pet ur in 45 minut časa. Predsednik je po razgovoru s Samom dejal: “Imela sva dober razgovor. Bil sem srečen, da sem mogel govoriti z njim. On je bolan, toda jaz sem bil vesel, da sem mogel biti pri njemu. Bil je dobro razpoložen in je kazal dovolj poguma!” Razgovor med obema se je vrtel v glavnem okoli političnih vprašanj. Rayburn je primerjal leto 1934 s prihodnjim volivnim letom in je voščil predsedniku, da bi povečal število demokratov v Kongresu. Predsednike'' tiskovni tajnik Salinger je pravil, da se je Rayburn spominjal točno števila demokratov in republikancev v Kongresu. Predsednik Kennedy je ob 4:21 zapustil bolnišnico in se odpeljal na letališče. Preden je zapustil Dallas, je telefonično govoril še s podpredsednikom Johnsonom na njegovem ranču v Stonewallu. Zvečer ob 9:20 je predsednikovo letalo pristalo na Andrews let. oporišču pri Washingtonu in 20 minut kasneje je bil Kennedy že v Beli hiši. -----o---- Delavstvo je zavrnilo kolektivno pogodbo z Aid KENOSHA, Wis. — Delavstvo American Motors Corp. je zavrnilo kolektivno pogodbo, ki jo je v njegovem imenu skenila z podjetjem Unija avtomobilskega delavstva. Predsednik krajevne unije, ki šteje preko 12,000 članov, Jack Beni je dejal, da je glasovalo manj kot polovica članov organizacije in da je bila večina zelo majhna. Po vsem sodeč bodo izvedli ponovno glasovanje. M’CIoy odstopil kot predsednikov svetovalec WASHINGTON, D. C. — Ken.|no bližino Katange za slučaj, čc Zadnje vesti LONDON, Vel. Brit. — Sovjetski zunanji minister A. Gro-miko se je na poti domov u-stavil za 24 ur in se sestal z angleškim zunanjim ministrom lordom Home, s katerim sta se sestala dvakrat še v New Yorku tekom zasedanja glavne skupščine Združenih narodov. NEW YORK. N.Y. — Sinoči se je ameriški poslanik pri ZN Stevenson dalj časa razgovar-ja! s sovjetskim zun. ministrom Gromikom o imenovanju novega glavnega tajnika ZN in delno o Berlinu. Dame> popoldne bo razgovore nadaljeval z Val. Zorinom, vodnikom sovje tskega zastopstva pri ZN. Gromiko je sinoči preko Londona odpotoval domov BONN, Nem. — Zastopnik o-brambnega ministrstva Zab. Nemčije je izjavil, da vrše članice Varšavske zveze pod masko vojaških vaj tajno mobilizacijo in koncentracijo čet v Vzhod. Nemčiji. DETROIT, Mich. — Med Ford Motor Co. in Unijo avtomobilskega delavstva je prišlo do sporazuma v dveh osnovnih vprašanjih in napovedujejo, da bo skoro sklenjen celoten sporazum, s čimer bo konec stavke, ki je pripravila ob delo in zaslužek preko 120,000 Fordovih delavcev. Čete ZN v Kongu dobile letala na mejo Katange LEOPOLDVILLE, Kongo. -Pet švedskih jet lovskih letal jt poveljstvo čet ZN poslalo na letališče Luluabourg v neposred- nedy je svoj čas nastavil javnega delavca M’Gloya kot svojega svetovalca za razoroževanje. Kot tak je imel M‘Cloy nekaj se-stanlkov z ruskim diplomatom Zorinom. Na sestankih naj bi našla kompromis, kako naj pride do življenja in dela znana razorožitvena komisija ZN. Sestanki so se naravno končali s popolnim neuspehom. M’CIoy je sedaj odstopil in s tem so pokopani tudi morebitni novi poskusi za kompromis o razoroži-tveni komisiji ZN. bi prišlo do novih bojev v Ka-tangi med četami ZN in doma čo vojsko, ki ima tudi dve je lovski letali. Za enkrat vladi še vedno premirje, čeprav je ž< ponovno prišlo do manjšil prask in streljanja. Tudi katanška vlada se tru di, da bi ojačila svoje oborožen« sile. Orožje in vojaški svetoval ci prihajajo tja iz Sev. Rode zije. Quadrosa bi radi nazaj RIO DE JANEIRO, Brazil.— Skupina prijateljev in pristašev odstopivšega predsednika republike Jania Quadrosa je začela močno kampanjo za njegovo vrnitev iz prostovoljnega izselje-ništva v Londonu v domovino in na — oblast. Izgledi te kampanje za uspeh za enkrat še niso posebno ugodni. Ameriški šahovski prva) bolan v Jugoslaviji BEOGRAD, FLRJ. — Bob Fisher, mladi ameriški šahovsl prva/k, je dosegel drugo mesto n velikem mednarodnem turnirj na Bledu. Na poti v Ljubovijc kjer je bil napovedan neka ožji turnir, se mu je izgleda vne slepič. Zdravniki so predlagali ope racijo, mladi Boby pa jo je cd klonil. Čemu je to storil poroči lo jugoslovanske tiskovne slui be ne pove. /z Clevelanda in okolice Zabava— Carniola Hive No. 493 L bo imela v četrtek, na Kolumbov dan, v prizidku SND na St. Clair Ave. “card party” v korist bolnih članov. Na razpolago bodo darovi in osvežila. Vsi dobrodošli! Začetek ob 7:30 zvečer. Z daljnega severa— Včeraj se je zglasila v uredništvu ga. Milka Jeram, ki je doslej živela v Uranium City na skrajnem severu pokrajine Saskatchewan. Sedaj sta se z možem preselila v Toronto, Ont. V Cleveland je prišla obiskat Pavšičeve na 10105 Reno Ave. Vesela je, da ji bo od slej mogoče živeti med slovenskimi rojaki. Naročila je pozdrave prijateljem v Edmontonu v Alberti. — Hvala za obisk in vse dobro v novem bivališču! Seja— Društvo sv. Ane št. 4 SDZ ima jutri, v sredo, ob 7:30 sejo v navadnih prostorih. Društvo Collimvoodske Slovenke št. 22 SDZ ima jutri ob sedmih v Slov. dornu na Holmes Ave. redno sejo in pregled knjig. Iz bolnišnice— Matt Velikonja z 1060 E. 61 St. se je vrnil iz St. Alexis bolnišnice in se zahvaljuje za obiske, darila in pozdrave. Obiski ;ia domu so dobrodošli. Zadušnica— V četrtek ob 7:30 bo v cerkvi sv. Frančiška maša za pok. Johna Judnic ob 5. obletnici smrti. Lepa udeležba— Vinska trgatev na Slovenski pristavi preteklo nedeljo je bila izredno dobro obiskana. Bilo je v resnici krasno jesensko vreme, ko človek komaj zdrži doma, če ima nujna opravila! Banket upokojencev v Slov. društ. domu na Recher Ave. je bil nad vse pričakovanje obiskan. Upkojenci so bili svojih gostov in prijateljev veseli in so jih nad vse ljubeznivo sprejeli. Vesele se krasnega uspeha svoje prireditve. — Čestitamo! K molitvi— Članice Oltarnega društva fare sv. Vida so vabljene nocoj po cerkveni pobožnosti v Grdinov pogreb, zavod k molitvi za pok. Ano Perušek. -----o------ Proizvodnja šampanjca — svetla točka v letošnjem letu PARIZ, Fr. — Vsa Francija se veseli. Iz krajev, kjer dozoreva grozdje, ki daje šampanjec, prihajajo poročilo, da tako dobre letine za grozdje že ni bilo od 1. 1903. Pravijo, da bo letošnji vinski pridelek verjetno najboljši v tem stoletju. Francoski narodni po. nos uživa in malo misli na težave, ki jih ima De Gaulle z Alžirijo, svet pa z Moskvo. Morda ima prav, kdo ve? -----O------ Burma zapustila 1LO! RANGUN, Burma. — Mednarodna delavska organizacija (ILO) je prepovedala žensko nočno delo. To je prignalo Bur. mo do izstopa iz nje. Burmanska vlada je menja, da ženskega nočnega dela ne more pogrešiti. V rižarnah zaposlene ženske delajo ponoči, da bi se izognile hudi dnevni vročini, žensk ne morejo nadomestiti z moškimi, ker obstoji pomanjkanje delovne sile. f hMKKIAKX DOMOVINA, OCTOBER 10, 1961 Ameriška Domovina /*/vi »: »jric-^^^MOfvii ♦>117 St Clair Ave. i— IlZnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA; Za Zedinjene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 194 Tues., Oct. 10, 1961. Pred viharjem v jugovzhodni Aziji Predsednik Kennedy je v svojem govoru pred Združenimi narodi posebej omenil dve nevarnosti, ki ogrožata mednaroden mir; Berlin in jugovzhodno Azijo. Da je podčrtal položaj v jugovzhodni Aziji, se je marsikomu zdelo čudno, saj od fam nismo že dolgo slišali sen-zacijonalnih novic. Nekaj novic je imelo tak značaj toda mednarodno javno mnenje se ni zmenilo zanje. Vkljub temu se tam mednaroden položaj slabša od tedna do tedna. Da navedemo dejstva! Komunisti so dosegli svoj prehoden političen cilj, ki soj si ga postavili spomladi. Uspešno so sabotirali delo v 14-članski laoški komisiji v Ženevi, včasih s sredstvi, ki so naravnost otročja. Zavlačevali so na primer po cele tedne prevode zapisnikov na ruščino, kadar je bilo treba, pa tudi predloge svobodnega sveta. V nedelavnost je bila obsojena tričlanska laoška kontrolna komisija. Ni imela ne sredstev, ne navodil, kako naj kontrolira premirje. Ravno pred ■kratkim je morala izjaviti, da niti ne ve za demarkacijsko linijo v podrobnostih, tako se je tekom zadnjih 4 mesecev spremenil položaj na fronti! Tisti trije laoški princi tudi niso našli kompromisa za koalicijsko vlado. Dolgo so se razgovarjali, ali naj bo nevtralni princ Souvana Phouma kompromisni ministrski predsednik. Ko je na njegovo kandidaturo pristala Amerika in je mož napravil osnutek za koalicijsko vlado, kjer naj bi imeli večino nevtralci, dočim bi bili kraljevi in komunistični ministri v manjšini, so pa v Peipingu rekli, da take vrste nev tralne vlade ne potrebujejo in pogajanja so zopet obtičala na mrtvi točki. Med tem so seveda ruski komunisti pridno pošiljali orožje in municijo laoškim komunističnim četam, ki so samo čakale, da mine deževno vreme. Dež je ponehal, zemlja bo kmalu suha in gverilska vojna v Laosu bo zopet vzplamtela. Da pri tem upajo komunisti na nove te-ritorijalne pridobitve, je vidno iz njihove izjave, da bo treba govoriti na novo, kdo je kje gospodar v Laosu- Previdni opazovalci se bojijo, da bo Laos kmalu skoraj ves v rokah komunistične gverilske vojske. Poslabšal se je tudi položaj v Južnem Vietnamu. Vladne čete so tekom poletja vodile zelo uspešne operacije proti posameznim komunističnim gverilskim skupinam. Očistile so mnoge okraje od komunistične gverilske nadlege. Optimisti so že upali, da je vlada našla pravo sredstvo za bojevanje proti komunističnim četam. Zadnjih nekaj tednov so komunisti spremenili svojo taktiko. Ne nastopajo več proti vladnim četam v malih vojaških enotah, ki se samo pokažejo v boju, potem pa izginejo v džunglo. Pošiljajo v boj edinice, ki štejejo do 1,000 dobro oboroženih gverilcev, in se spuščajo v frontalne boje z vladnimi četami. To so že pravi vojaški spopadi, kot jih pozna redno vojskovanje. Vietnamska armada na nje ni bila pripravljena in je doživela radi tega par občutnih porazov. Da komunisti 'morejo organizirati tako velike vojne edinice, potrebujejo dotok vojakov iz Severnega Vietnama. Organizirali so ga deloma po gorskih stezah, deloma po morju, deloma pa preko Laosa in Kambodže. Nova komunistična taktika v vojskovanju vzbuja žalostne spomine v prebivalstvu nekdanje francoske kolonije. Takrat so komunisti začeli napadati francoske čete kot navadni gverilci. Izmikali so se večjim spopadom, skrivali so se po džunglah. Njihove čete kot navadni gverilci. Izmikali so se večjim spopadom, skrivali so se po džunglah. Njihove čete so pa postajale vedno večje in zmeraj boljše oborožene. Francoske kolonijalne čete niso proti koncu vojne nikoli vedele, kaj jih čaka, ali velik ali majhen napad od strani gverilcev. Ker niso bile za obe vrsti vojskovanja dosti močne, so podlegle v obeh. V Saigonu mislijo, da so se sedaj komunistični gverilci odločili za podobno taktiko in da hočejo vietnamsko armado uničiti na isti način kot svoj čas francosko kolonijalno. Značilno je dalje dejstvo, da so kitajski komunisti koncentrirali precej čet na otoku Hainanu. Čete imajo očiten namen, da varujejo vietnamske gverilce pred napadom od severa in da jim v slučaju potrebe pomagajo z dobrovoljci. Vse to seveda ne more napovedovati mirnih dni v jugovzhodni Aziji. Tako menda mislijo tudi Nizozemci. Dosedaj niso hoteli slišati, da bi komu odstopili svojo kolonijo na Novi Gvineji. Sedaj so se neutegoma odločili, da jo ponudijo Združenim narodom v zaupno upravo. Čutijo, da se tudi temu otoku bliža vihar in da bi v tem slučaju ne mogli tam reševati ne svojega ugleda ne svojega premoženja. Ne smemo prezreti tudi dejstva, da skuša spremeniti njimi in kambodžijsko upravo do sporov in komunistične ^3rno člane vseh zborov in doma-hvale je bilo konec. Obenem so pa začeli spregledovati tudi poti politični voditelji Kambodže. Ali jim bo to kaj pomagalo, kdo ve? Čudna politična tišina vlada tudi v prestolicah Tajske, Burme in Indije. Nič ne vedo, koliko škode jim bo prinesel napovedani političen vihar v jugovzhodni Aziji. Radi omahljivosti svobodnega sveta bodo skušale vsaj na tihem delati koncesije Peipingu. To se bo lepo pokazalo ob marsikateri priliki tekom debat v generalni skupščini ZN. BESEDA IZ NARODA Svetovni potniki se oglašajo iz Švice ZUERICH, šv. — Dalj časa se nisem oglasil, ker smo bili močno zaposleni, se pravi, da smo bili bolj malo doma. Naj danes napišem nekaj o naših osebnih doživetjih. Naše potovanje je pripravila ipat. pis. A. Kolander, štirje smo odpotovali iz Clevelanda do Vancouverja na zahodni obali Kanade, nato preko Tihega oceana v Indij9kegaj skozi Rdeče morje in Sueški prekop v Sredozemsko morje in po tem do Na-polija v Italiji, kjer smo se po 42 dneh izkrcali in se po kopnem odpeljali do Rima. Pot je bila v celoti točno določena in preračuna. John Grdina) ki se nam je hotel priključiti v Rimu, je prišel tja naravnost iz Amerike štiri ure pred nami. šel je v hotel; ki je bil že prej najet in kamor smo bili namenjeni tudi mi. Malo se je razgledal, nato pa je šel po opravkih v mesto. V New Yorku so mu pred odletom v Evropo nekje založili kovček in tega v RL mu ni dobil. Prinesel pa je s seboj zaboj, v katejem ima shranjene svoje skrivnosti. Menda je za ta zaboj bolj skrbel kot za drugo prtljago. Sedaj se je napotil v mesto, da poizve, kje je njegova prtljaga obtičala. John ni imel s seboj druge obleke, kot. tisto, v kateri je bil na poti. Ko se je vrnil v hoftel, se je utrujen vlegel na posteljo kar v obleki. Kmalu potem smo prišli v hotel mi. Stopili smo v sobo, kjer je John spal. žena se mu prav potihoma približa, mi pa gledamo, kaj bo. žena ga je prijela za nos, on pa je, kot bi ga pičila osa, skočil pokoncu in vprašal: Kaj je? Ko je zagledal pred sabo žensko, se je še bolj prestrašil, soba je bila namreč temna in ni mogel videti, kdo je prav za prav prišel k njemu. Kasneje nam je razlagal, da ni vedel, ali je bila pred njim resnična oseba ali le prikazen. Zvečer je šel vprašat vratarja hotela, kje je v bližini kaka katoliška cerkev. Ta mu je pokazal Vatikan in dejal, da je tam cerkev sv. Petra. John mu je odgovoril, da mu je vseeno ali je cerkev sv. Petra ali kakega drugega svetnika, glavno da je katoliška. Vatikan je bil v resnici od hotela komaj pet minut hoda in ga je bilo mogoče videti. Naslednji dan sem Johna dra. masla dela nekako eno uro, za obleko plača od 40 do 50 dolarjev. Švicarji imajo državno zdravniško oskrbo, pokojnina se prične s 65 letom. Švica je najstarejša republika na svetu, vse od leta 1261. Ima dve zbornici, kot mi v Združenih državah in sestoji iz 22 kantonov. Vlado vodi sedem članov. Ti so izvoljeni in ostanejo v službi do smrti ali do odstopa. Predsedniki se pa med seboj vrstijo. Za en dolar dobiš 4.30 švicarske franlke, francoski frank je pa 4.89, torej je švicarski denar več vreden, kot francoski. Švica je samostojna in nevtralna dežela že vse od leta 1840 in ves ta čas niso imeli nobene vojne. Švica ima vojaško silo 800,000 mož, ki so povečini domobranci “Home guards,” katere imenujejo pri nas “militia.” Čeprav je Švica zelo napredna dežela, še sedaj nimajo ženške enakopravnosti ob volitvah, žene nimajo volivne pravice. Je ena izmed štirih dežel na svetu, katerih denar je na zlati podlagi. Druge so: Venezuela, Canada in Mehika. Kakor veste, smo mi Amerikanci šli z zlate valute že pred leti, pa je naš dolar še vedno po vsem svetu na zelo dobrem glasu. Le v Kairu v trgovini našega hotela ni prodajalka sprejela dolarjev. Morali smo jih menjati za egiptovske funte. (Tam smo kupovali razglednice). Naš hotel tu v Švici je na zelo lepem kraju. Z okna vidimo reko, ki deli mesto in smo v bližini železniške postaje. Zuerich je največje mesto Švice in ima 440,000 prebivalcev. Nocoj gremo na nočno turo po jezeru Zuerich. Upamo, da bo zelo lepo in zanimivo. Mi smo vsi zdravi in zelo zadovoljni. Prejmite prav lepe pozdrave! France Jakšič. Zbor Triglav se zahvaljuje Cleveland, O. — Minulo nedeljo, 1. oktobra, smo imeli pod streho Slovenskega doma na De. nison Avenue vinsko trgatev. Za trganje grozdja in drugega žlahtnega sadja smo potrebovali pridne pomočnike. Ti pomočniki — trgači so se našemu vabilu odzvali, tako da je bila udeležba na trgatvi od vsepovsod prav lepa, še posebno če društvene člane. Lepa hvala radijskim oglaševalcem, katerim se priporočamo za naše nadaljne prireditve. Či-tateljem pa priporočam, da poslušajo njihove oddaje. Hvala tudi vsem, ki so pomagali delati, da je naša prireditev tako lepo uspela. Dolžnost nas pevcev pa je, da delamo za dobrobit zbora. Ob tej priliki izrekamo globo, ko sožalje Mrs. Charles Žakelj iz W. 63. St, kateri je pretekli teden umrla 93-leitma mama Ka. tarina Pristopic. Pokojna je bila pri njih tri leta in ves ta čas onemogla. Veliko potrpljenja in ljubezni je bilo potrebno v času bolezni. Naj pokojnica v miru počiva. Naš podporni član Fr. Železnik je po daljšem bolehanju pretekli teden umrl. Visoko smo ga cenili in ga bomo hudo pogrešali. Iskreno sožalje ženi in otrokom, njemu pa večni mir! Pozdrav vsem! Anna Jesenko. Podružnice SŽZ vabijo Cleveland, O. — Združene podružnice SŽZ države Ohio prire. dijo v nedeljo, 15. oktobra 1961 ‘v novi dvorani sv. Vida prodajo vsakovrstnega domačega peciva. Vrata dvorane se bodo odprla ob devetih zjutraj. Ob dveh popoldne bodo predvajanja, kako se pecivo napravi. Vse, ki se za to zanimate in bi se rade naučile, pridite nas pogledat. V dvorani bodo naprodaj tudi razna ročna dela. Mladenke bodo imele na svoji mizi razstavljene predmete, katere so same izdelale. Nastopile bodo tudi na odru z raznimi umetnimi plesi. Tudi dečki bodo med njimi. Tako bo razvedrila in prijetne zabave za vse dovolj. Vstopnine ne bo nobene in vsi ste do-dobrodošli. Posebno lepo so vabljene članice SŽZ raznih podružnic, da se te prireditve udeleže. Samo v Clevelandu nas je toliko, da bi z lahkoto napolnile dvorano sv. Vida. Pridite, ne bo vam žal! Na veselo svidenje dne 15. Oktobra! Za odbor Dorothy Strniša. ----------o------ (Sladkorne tovarne V Združenih državah je v obratu 17 tovarn za pridobivanje sladkorja iz sladkorne pese. Njihova letna produkcija sladkorja je običajno preko 1,800,-000 ton. Toda glavno — razumeli je treba efiib časa! pa z vzhodne strani mesta. Gla-žil, naj uporabi svojo coprnijo in vni sodnik je bil Mr. Frank Ru-privabi svoj kovček iz New pert, za paznika ali čuvaja je bil postavljen dobro poznani Mr. Yorka. Resno me je pogledal in dejal: Če bi imel ti eno samo obleko, se ne bi šalil. Glej, če kovček ne pride danes ali jutri, bom moral ostati v postelji v hotelu, dokler ne bo perilo oprano in zlikano ter obleka očiščena! No, tako hudo ni bilo, ker je kovček prihodnji dart le priraj-žal za svojim lastnikom. Danes smo napravili malo turo po mestu Zueriehu, vodnik nam je razkazoval razna poslopja in vseučilišča, seveda samo od zunaj. Na tukajšnji univerzi je učil znani profesor Einstein šestnajst let. Od njegovih upčeneev jih je dobilo trinajst Noblovo nagrado. Vodnik nam je povedal, da ima Švica nekaj Franlk Kolkel. Ta dva sta pripeljala s seboj tudi druge viničarje in družine. Mr. in Mrs. Do-Jjaok, Mrs. Kmet in Mrs. Vine-tič pridejo vedno v slovenski narodni noši in nam pridno po- lil. Cleveland, O.—-Omenil sem na kratko duh časa, ki je preveval ob koncu druge svetovne vojne angleške volilce in volil-ke. Kakor neka zgodovinska nujnost je zmagala britanska Labor Party in takoj ob nastopu lastne vlade izvedla temeljite socialne reforme, ki kakor granit držijo še danes. Vse skupaj tudi v zvezi z vprašanjem šol, kamor naj ima dostop vsak državljan, ki se hoče izobraziti ne da bi plačeval posebne šolnine in takih in podobnih stroškov, šole so svobodne za vse. č'e kdo napravi izpite, jih napravi, če kdo pade, pač pade. Tudi v pogledu socialnega zavarovanja, tudi v pogledu bolniškega zavarovanja so bile sprejete zgodovinsko važne reforme, ki držijo v Veliki Britaniji še danes. Ni dvoma, da bodo ostale. Sicer pa bodimo pravični in priznajmo, da ni bila to kaka predpravica Britancev, mi kratko pravimo Angležev. Dostop na vse vrste šol je prost vsem Evropejcem, brez posebnih šolnin; naj dodamo kar je tistemu, ki pozna sistem komunizma tudi jasno, da je v teh državah šola svobodna, brez šolnin, pa da je tam uvedena tudi bolniška blagajna in sicer na splošno, brez posebnih taks. Vsaka država v Ameriki pošlje v zvezni senat v Washington dva senatorja. Državo Ohio zastopa v Washingtonu kot senator Stephen M. Young. Kakor znano je v kongi’esu v Washingtonu predsednik Kennedy s svojimi sodelavci stavil zakonski predlog, da naj vsaj tisti stari Amerikanci, ki imajo pravico do pokojnine v okviru Socal Security, imajo pravico po zakonu, da Se na stara in obnemogla leta zdravijo na javne stroške. Ta predlog se ni premaknil nikamor naprej. Tudi je vsakemu znano da ni- magajo v vinogradu. Vsi ti ime. novani so iz bele Ljubljane, iz (mamo splošne bolniške blagaj-Euclida, Ohio. Prav prisrčna hvala vsem za tako lep obisk in enega centa za bolna starejša človeška bitja!” V kongresu v Washingtonu je bila velika debata vsaj o pomoči Amerike ameriškemu. A-meriško šolstvo je v splošni krizi, o tem ni dvoma. O tem se je prelilo že toliko črnila, da se ne Splača nadaljnih besed. Le to da je moral marsikateri član Kongresa, med njimi senator Morse dati potem, ko je Kongres zaključil svoje letošnje zasedanje pripombo, “da je sramota, da je Kongres zaključil svoje delo ne da bi se sploh dotaknil vprašanja krize ameriškega šolstva in šol.” Vsi znaki kažejo, da se pripravljamo na veliko vojno. Gotovo je na vsak način, da ta vojna, če do nje pride ne bo krajevnega, ampak splošnega značaja. V vojni igra odlično vlogo propaganda. Osvežimo malo spomin, kako se je od strani Amerike in Angležev, Roosevelta in Churchilla kmalu potem v vojni izdala “Atlantska listina,” v kateri sta obe državi uganjali propagando za ves svet, kaj se bo vse dobrega napravilo po vojni. A-merika je članica velike organizacije NATO, v kateri je uidi zapadna Evropa. Kaj se bo nudilo svetu v slučaju vojne, kaj bomo nudili kot obče človeški modernj cilj, ki bo vreden, da zanj padajo vojaki na raznih bojiščih?! Seveda tudi A-merikanci! Vprašanje zdravljenja stroškov, bolnic, zdravnikov, njihove kvalitete itd., je bil načel predsednik Truman. Vedel je namreč da je skoraj 40 odstotkov ameriške mladine nesposobne za vojaško slu žbo. Seveda gre tudi za starejše ljudi. Takoj v tej zvezi; a-meriška zdravniška zveza (A. M.A.) je imela to leto svoj ob čni zbor v New Yorku. Zbralo se je 21,000 članov in so seveda najpreje udarili po “socializirani medicini,” kar naj bi predstavljal Kennedyev delni ne, kakor na primer vsepovsod i predlog rešitve tega vpraša-po Evropi. Prav v tej zvezi to-lnja, da naj bodo vsaj stari A-le: Med svinjami v Ameriki se | m e ri k a n c i preskrbljeni za trud, ki so ga imeli v korist zbora. Mr. Frank Kastelec se'Je pojavila neko vrste kolera. ] zdravstveno bolniško službo. za naše trgatve ni mogel udeležiti, Tajnik za kmetijstvo je takoj zato ipa je daroval v korist zbora 5 dolarjev. On je naš podporni član. Mr. J. Pulz je poda. ril vse sadje in bučo, ki je bila tako težka in velika kot za stavo. Hvala obema! Župan in županja sta bila Ella in Karl Sa- predložil Kongresu zakonski osnutek, da naj se zglasujejo milijoni za farmarje prašfčje-rejce, ki naj s temi milijoni pomagajo odpraviti in zatreti kugo med prašiči. Zakaj sem o-mehil senatorja Younga? Senator je potern, ko so bili spre- nad pet milijonov prebivalcev, r_______ _______a vja_ smer svoje zunanje politike tudi Kambodža. Do sedaj je od teSa Odpade več kot pol mi- jmanicfi, pomožni sodnik Jack bila tako zelo vneta za nevtralnost, da je veljala naravnost |Hj0113 na tuje delavce. Brezpo- Jesemko, tajnica pa Ella Fultz,‘jeti zahtevani milijoni za zati-kot vzor nevtralne države, še celo komunisti so jo hvalili, iseInosti tukaj ni. Navaden de- peskočne pollke je igral Grab- ran je in odpravo kolere med pri tem pa njeno ozemlje zlorabili kot vojaško ozadje za daveč zasluži 1200 švicarskih narjev odfcester. ‘prašiči dal značilno pripom- gverilsko vojskovanje v Vietnamu. Ker SO komunistični frankov mesečno, za stanovanje! Res, lepa iri -prijetna družba se bo- “Da milijone za zdnvni ...... ..c, ul u gverilci postali v Kambodži preveč predrzni, je prišlo ihecTplača kakih $75 mesečno, za funt je zbrala skupaj, pogrešali pa ško pomoč za prašiče toda niti do priznali d-i Pa tudi v Kongresu ta predlog ne gr e naprej in ne gre. Naslov teh vrstic je — razumeti duh časa. Postojmo za trenotek pri tej misli in sem prepričan, da bo treba sicer malo razmišljanja, končno pa bomo zadovoljni pri misli da smo se spravili na neko jedro vprašanja današnje dobe. To vprašanje pa je tole: Tisti, ki so sledili malo zgodovini človeštva, saj so bralj knjige, mi boje na primer srednji vek in nato zgodnji novi vek trajal stoletja in stoletja brez kakih posebnosti. Srbi pravijo “život teče dalje.” Z našimi besedami, mi gremo naprej po stari poti, brez sprememb. Vzemimo pa samo čas, v katerem živimo, kar sem v svojih vrsticah enkrat že poudaril in priznajmo si, da smo v današnjem stoletju prav za prav v stalni negotovosti, v stalnih revolucijah in da je v časopisu, ki da dobimo zjutraj, stalno nekaj izrednega. Temu jaz pravim — DUH ČASA. K temu takoj pripomnim, da če pride do prave svetovne vojne, bo imel svetovni komunizem o-pravka, oziroma si bo zastavil cilj, da napade v Aziji Indijo, na naši zapadni obli pa države Južne Amerike. Vzeto s socialnega stališča, kakor v Indiji in v Južni Ameriki živi delovni človek, moramo pač priznati, da več kot hlapčevsko. Zaslužek je kakih 30 do 60 dolarjev mesečno, zadnje v najboljšem slučaju, cene so mednarodne, posebno ko gre za oblačila in obutev, pa si sedaj predstavljajmo čuvstvo tega človeka, katerega stalno giblje, ali pa je vsaj cilj mednarodni komunizem. Meni se zdi ravno Indija vprašanje, za katero je vredno beliti si glavo. Tam je na stotine verstev, tam je na stotine kast, tam je na primer reka Ganges, ki je sveta reka, ki pa ne sme namakati polj, ki so v suši. Na poljih je živina, ki strada, posebno krave; ne smete pobiti krave, da bi meso jedli, ker je ta krava sveta itd. itd. Vsakemu je znano, da je soseda Indije Tibet sedaj že komuniziran po komunistični Kitajski, vsekakor pa sosed In-dje. Ali naj ta Indija v današnjih časih večnih revolucij in večnih nenadnih sprememb čaka in čaka, da se bo postopoma tam nekaj pametnega in socialnega uredilo? Amerikanci, ki so si nadeli nalogo, da preštudirajo indijske razmere na samem mestu, so prišli do zaključka, da more rešiti Indijo iz zmešnjav, v katerih se nahaja, samo neka diktatura. Katera in od katere strani? V Južni Ameriki so razmere slične in je razlika samo o tem, da ni toliko verstev, da pa je delovni človek absolutna raja in da tisti, ki imajo premoženje, zemljo in seveda tudi oblast, nimajo niti najmanjšega smisla za kake temeljite socialno potrebne reforme. Knjige, ki pišejo o tem stanju v Južni Ameriki, enako magazini in članki v časopisih, pisanih po Amerikancih, gredo na kupe. Zopet: namigi so, da bi bila potrebna neka diktatura, toda od katere strani?! Nemški izraz, ki je postal nekako mednaroden, je tudi ta, da je to “Musik der Zukunft.” Pomagajmo si s slovenščino, kakor pač gre, da je to muzika bodočnosti. Izraz pa pomeni, da bo bodočnost pokazala, ali ima tisti, ki take stvari trdi, prav, ali pa je v zmoti. Tudi je mednarodni pregovor, da j® papir potrpežljiv, torej, da tisti, ki daje kaj na tiskani papir, lahko piše, kar hoče saj ga papir kot tak prenaša. Vprašnje pa je za te ljudi, ah ima vsebina tega, kar se piše in čitateljem prinaša, kako vrednost ali ne. Želel bi, da bi se svet razvijal normalnim potom, kateremu pravimo s tujko “evolucija,” po domače bi rekli razvoj-V človeški glavi je razum, človek ima pa v sebi tudi instinkt; odkod ta prihaja, ali iz možganov ali iz srca, je vprašanje zase. Piscu teh vrstic nareka sodbo, da je imel prav, ko se nagiba bolj na revolucijo, tal11 kjer je potrebna, na duh časa. ki danes prevladuje v svetu in sicer prav povsod, pa, bi bil sam sebi hvaležen, če bi bil v gornjih napovedih — v zmoti-Dr. L. <5- AMERIŠKA DOMOVINA. k a isr a o s m: Jk. "Q'A. /lMERi$Kyi DomoviiM/i ■/I- fVlE RIC7% Ul— tl O/VIE AMERICAN IN SPIRIT FOR€lGN IN LANGUAG6 ONLY SLOVCNIi N MORNING N€W5PAP€R Neivtorontske novice Glavni dogodek za Slovence v New Torontu in njega okolici je obisk preč. g. Franca Jereba, G M., provincijala jugoslovanske province misijonarjev-lazari-st°v. Izvršil je kanoniono vizi-taoijo med slovenskimi misij o-narJi v Kanadi, si ogledal obe-'slovensflci župniji v Torontu in slovensko letovišče. V naši žup. je blagoslovil nov prapor ruštva Najsvetejšega imena Jezusovega in predaval na nji-°vem mesečnem sestanku. Pov. sod je razveselil Slovence z dov. ^Pi in zdravim humorjem, kar Je v teh razmerah mednarodne vpetosti in mrzlične vojske tu-najbolj pametno. Našim žup-Janom bo najbolj ostal v spomi-^ll njegov dovtip, ki ga je sli-®a,l še kot otrok doma na njivi G Radomljah na Gorenjskem), 0 je gospodinja ugnala neko sdno istaro devico na njivi z besedami: “Kaj se boš ti šopirila _evica usmiljena, devica prisi-jena, devica, ki moraš bit,’ ker Be ne moreš umožit.” Preč. g. Jerebu, C. M. smo valežni za njegov obisk in mu ?e Jnio srečen povratek in obilen 0zJi blagoslov pri vodstvu ju-Soslovanske misijonske provin- tt' I * G krstno knjigo smo spet ^pisali sledeče novokrščence: r*gito Mlakar, hčerkico Lojze. ^a in Marije, rojene Novak. Loj. je zelo dober'mizar in je pri ad novi cerkvi lično izdelal ^važnejša mizarska dela. G. °ze Cvet in ga. Ana, roj. Lenče, r a J°bila k številni družini pri. astek; leipo močno deklico, ki 2^ °bila pri krstu ime Danijela, bot ^0rnu 80 pripravili slovesno Ha I1110 P0Vabild veliko ljudi rev 0S^°' G. J. Cvet ima nam-VrtoVelilCO novo Nišo z obsežnim Za ^ ^No bo dovolj prostora tei nJeSOVo številno družino. Ob cerkPriliki ^ Nnpil tudi veliko bo ,k!!n? kloP ($150.00), ker jih da K .a u l^bko imel v družini, g p ° 0 2asedli celo klop. Tudi ko ranC ^ere|b s svojo ženo Slav. lo Gvajnar, je dobil ze- stu d , ° beerkico, ki je pri kr-°n i lla i'me Margareta. Tudi doitrae-.pripravil v krogu svojih jevg01 Vebko slavje. Povabil staraC Sv<)je 3 brate z družinami; Pom0(-lriama ie prišla že prej na se , ,lz Glevelanda. Večerje feb, c tudi preč. g. F. Je. v New t’ k° se ie ravno mudil Preo „ T or0|nitu v spremstvu _ Prebila C. M. Spričo ta- SlOVESSKE POntlšKE Pt AGENCIJI; podaja , . kart tudi Vlonski!> in ladijskih družb i,,., lla kredit. Zastopniki LiNe PaI cunahd, french ?}ViSSatr AIR FRANCE, KLM, kih visokih gostov je vladalo pri omizju tudi primerno spoštljivo razpoloženje; smejati smo se pa vendar upali. Tako smo to leto zapisali v župnijsko krstno knji. ga že 30 krstov; nekaj jih bo pa v kratkem prišlo na vrsto. Naj Bog živi vse te otročiče in jih varuje vsega hudega, da bodo ostali zdravi in dobri, v veselje staršem in v čast župniji! * Nova cerkvena dvorana je sedaj pogosto zasedena. Tako je jredzadnjo soboto v septembru proslavilo prekmursko društvo “Večerni zvon’’ 5-letnico svojega obstoja. Na odru smo gledali prekmurske plese, v dvorani pa poslušali, kako Prekmurci “guči-in se “ščemerijo.” Obisk so imeli zelo dober in so napolnili veliko dvorano. Naslednjo soboto je priredba večerno zabavo Zveza slovenskih protikomunističnih borcev. Bil je spet dober obisk in prav prijeten večer, saj so prišli na zabavo skoraj sami stari znanci, da podipro svoje bolne rojake — vojne invalide. * V odiktobru bo naša glavna pri. reditev “Vinska trgatev” in sicer v soboto, 21. oktobra, ob 8. uri zvečer. Župan in županja že kupujeta za to priliko novo obleko, ker se želita na vinski trgatvi prikupiti svojim občanom. Cerkveni odbor tudi že pripravlja vse potrebno, da se /bodo na vinski trgatvi lahko dobro počutili vsi; družine in samski in zlasti še fantje in dekleta. Posebno blizu so nam Slovenci iz Burlingtona in Hamiltona in iz Actona in Guelpha im drugih okoliških trgov in vasi. Upamo, da bomo ob tej vinski trgatvi lahko rekli: “Kako lepo in prijetno je, kadar se pošteni Slovenci in Slovenke skupaj dobe!” • Sicer pa tudi za New Toronto že velja, kar poje pesem: “Mrzla jesen že prihaja.” Zato smo pohiteli, da smo še pred mrazom v novi cerkvi napeljali ogrevanje in se preskrbeli z vsem potrebnim za mizo. Denarno kampanjo za cerkev zaključimo v nedeljo, 15. oktobra. Ko bo končana, bomo o njej kaj več poro čali. * Misijonar Odilo Hanjšek, O. F. M. se nam je že oglasil s Honolulu. Poslal nam je razglednico lepe nove moderne cerkve s pripombo; “Staro preide naj, novo vse bodi zdaj, kakor v New Torontu tako tudi tukaj. “Zelo nas je razveselil. leto že sedaj želimo uredništvu' pa živijo v Kanadi. Jubilanta Ameriške Domovine in vsem'imata tudi 14 vnukov in 11 vnu-braikam in bralcem vesele bo-jkimj. žične praznike in srečno novo leto 1962. Sprejmite vsi Skupaj prav lepe pozdrave iz daljne Britske Kolumbije! Družina Gregori. ZSaSa poroka slovenskega psra v AlberSi Lethbridge, Alta. — Vročina je popustila, prerijiski vetrovi pojo svojo sedaj moč,mo, pa zopet za čas milejšo večino pesem. Zemljo, ki je preko poletja vpila po vlagi, napajajo jesenske padavine. Sezonska dela so pri kraju, večeri se z dlneva v dan daljšajo im nudi se prilika, da človek obuje spomine iz bližnje in dalnje preteklosti. Tu mi prihaja v spomin dogodek preteklega po. letja in se mi zdi, da je vredno omembe. Dne 24. junija t. 1. sta praznovala Dimnikov ata in mama svojo zlato poroko. Na ta dan smo se zbrali v župni cerkvi sv. Patricija, kjer je pri sv. maši presenetil jubilanta slovenski pevski zbor pod vodstvom pevovodja g. Hribarja. Po cerkvenih obredih se je družina zbrala k skupnemu kosilu, pri katerem Jih je prijetno zabavala slovenska pesem na ploščah. Ta dan je praznovala mama jubilantka svoj 71. rojstni dan. Presenečena je bila, ko so ji pri kosilu vnuki in vnukinje zapeli pesem za srečni rojstni dah. Po kosilu se je družina, sorodniki, številni prijatelji in znanci zbrala na senčnem vrtu sina Jožeta in njegove žene Fani. Hitro je minil čas popoldneva ob veselem razpoloženju, ob spominu na nekdanje dni, ob lepi slovenski pesmi in godbi. Dimnikov ata (Jože Dimnik) je bil rojen 11. februarja 1888. v Jaršah pri Ljubljani. Mama (Marija Dimnik) pa v Obrijah | pri Ljubdjani 24. junija 1890 Večno zvestobo sta si obljubila 19. junija 1911 v župni cerkvi sv. Petra v Ljubljani. V njunem zakonu se je rodilo 10 otrok, od katerih je danes še osem živih. Najsitarejša hčerka Jožica je p°pu7tAm- 30% zaniaavionih za družine in Na ia lmiSrantc. r°pustj‘n’PKPUSt l)uzinh do 25%. Hdiii' ^0,1,i,'nii-ana potova- P°šilia, av,on- U-S. ?1Je denarja po Din 750 za N‘,mLdinarskih $1.30, za bankovcev po Potnj10,00 za ^žavljane"avdl'Žavljane in *c- j0r°ka D' lzum za stari kraj, fokumenu 7aatopniku- legalni 1° ali obkvPr°Snje za imigraci-P°tar Vedno* sol'°dnikov. Javni Sl°venceiY1 03 razP°laS°- se LAmeriki in Kanadi Priporočajo- '^SARavel .2968 Montreal SERVICELTn ..Lawrence Blvd. pokrajino toliko prizadela, kot so pričakovali, pomanjkanje živinske krme je manj občutno, kot so se bali. Letina letos zaradi suše na splošno ni posebno obilna, vendar sodijo, da farmarji na splošno ne bodo imeli orač Kanade 51 let stari Cyril iletas man) dohodkov kot lani. Heynes iz Emersona v Manitobi j * in bo prihodnje leto zastopal1 G zadnjih mesecih je začela v Ob tej priliki se jubilanta | Kanado na mednarodnih tekmah pokrajini Quebec naraščati kam. vsem znancem in prijateljem, na Nizozemskem. Drugo mesto ttianJa za osamosvojitev in neod. prav lepo zahvaljujeta za lepa si je priboril Thomas Hickman' visnost francoske vico pa je napovedana še večja ,Abu Dhabija in v okolici Du-porast. Gradbena industrija se jbaija, najpomembnejšega prista-je tdkom leta tudi kar dobro po- Inišča v deželi. Vseh sedem šej-pravila in bo dosegla verjetno |kov prejema precejšnja sred-povprečje 1. 1959. Tudi suša ni 'stva od raziskovalnih skupin, ki voščila in častitke! Kanade. Za j iz Ghilliwacka B. C. T. U. KRIŽEM PO DEŽELI ; ta cilj so demonstrirali tudi kvi. * j beški študentje, ki študirajo v Letošnje leto v Alberti sicer Parizu ob otvoritvi tamkajšnje ni bilo najboljše v primeri z le-. Kvibeške hiše” v navzočnosti predsednika fevibeške vlade Jean Lesage-a. ti nagle rasti v desetletju 1950- —--- 1960, toda bilo je na splošno do- Če pride do vojne, bo NATOjbro. V začetku leta je bil pre-uporabila atomsko orožje, ven- cejšen zastoj v petrolejski indu-dar nikdar v napadalne namene, istriji, v gradbeništvu in napove, je povedal predsednik vlade; dovali so sušo. Po vladni stati- Diefenbaker. Izjavil je tudi, da'stiki je petrolejska industrija te. j trgoviski bilanci za prvih sedem bo Kanada v slučaju napada j kom prvega pol leta napredovala ' mesecev na $37,900,000 v primeri uporabila atomske glave v rake. za 8.5 odstotkov, za drugo polo- z $162,2000,000 v istem času lani. -------------o-------------. V juliju je Kanada izvozila za $63,900,000 več, kot je uvozila in tako zmanjšala primanjkljaj v tah Bomarc, pa dodal, da je v načelu za to, da Kanada v mirni dobi nima atomskega orožja. Boj za našlo ob Piratski obali 1 otomci morskih roparjev in lovcev na bisere se spopadajo za domnevana naftna ležišča ob Perzijskem zalivu. Sredi romantike, ki ji je čas Obrambni minister Douglas Harlknes jev Calgaryu v Alber- j ti dejal poslušalcem, da bo vlada skoro predložila velikim pod.. Blccli romantike, ki ji jc čas ; bajka, v resnici pa je v tistih jetjem, naj omogočijo svojim de.! pos^opn^ jemal mik, tako da je J časih krožilo na stotine čolnov lavcem in drugim uslužbencem zc^aj . .^e senca preteklo-j po gladini nad kolonijami biser- vežbanje v šesttedenskem teča-!S^’ s^0Pj0 nek°č močno utrjena Inic. Na tisoče močnih, ogorelih i za civilno obrambo, ki ga pri- r':’S(‘!ju v puščavskem svetu ob mož se je tako rekoč brez opre- pravlja vlada. Podatki zadnjega štetja kažejo, da je Montreal še (Perzijskem zalivu. Kdaj pa kdaj :me spuščalo v globine, le velike ustavi v bližini motorizirana kim šilom podobno orodje so ljudskega lvoja8ka patrulja, po nekajkrat J imeli v rokah. .___/v ! dnevno zakroži po sinjem nebu smejo proti primerni odškodnini iskati nafto za svoje družbe, resnični gospodar področja pa je po Angležih usmerjena “politična agencija”. Tako sanja nekoč razvpita Piratska obala pod vročim južnim soncem o ponovnem razcvetu po zaslugi čedalje izrazitejše civii-zacijske žeje po tekočem zlatu, ki naj bi ga skrival ta del Arabskega polotoka. Pivo za latomobiliste Neka bavarska pivovarna je ponudila na trgu “posebno pivo za avtomobiliste,” ki se po okusu ne loči od dosedanjega, vsebuje pa občutno manj alkohola in razen tega še posebno snov, zaradi katere se avtomobilist baje ne more napiti. Zelo tanka svila Sodelavci srednjeazijskega inštituta za gojitev sviloprejke so s križanjem pridobili novo vrsto, ki daje zelo tanko nit. Križanci imajo zelo velike bube, v katerih je nad 1200 m svilene niti, torej sto metrov več kot pri doslej najboljših svilo-prejkah. -------o------- a _________________ v P° sinjem nebu j Zdaj izumira tudi lov na bi- vedno največje mestno področje!nt<^ vr0.^m Peskorn letalo z an—sere, zato pa si šejki, ki stanu-v deželi. Po podatkih ljudske- gleskimi slmbo11- Takšna je zdaj jejo v ilovnatih palačah, veliko ga štetja je imelo prvega junija Piratska obala na severovzhod- | obetajo od novega arabskega bo-letos 2,059,341 prebivalcev. Me- ncm koncu Arabskega polotoka. gastVa—od nafte. Arabsko-ame-troipolitan Toronto je imel v j Nekoč so bila tam gnezda riška petrolejska družba se je istem času 1,798,491 prebivalcev. imor3klh razbojnikov, pred kate- začela leta 1953 zanimati za Razmerje v številu prebivalstva rim' z^ast* ok°li leta 1800 ni bi- področje okoli zelenice Bureimi, med obema je v bistvu ostalo te-:*a varna nobena ladJa- ki je ki leži blizu meje med Piratsko kom zadnjih pet let nešpreme-: vzbrzeva^a trgovske" stike med obalo ter om-nskim in muskat-njeno. ^Evropo in Indijo. Potem se je‘skim sultanatom, prišli pa so • 'pusta peščena obala spremenila tudi zastopniki drugih naftnih Za novega podguvernerja Qui- v središče trgovine s sužnji, ki |družb. Takrat so se začeli pu-beca je bil imenovan pretekli te. 50 j° Angleži vsaj delno omejili Iščavski šejki srdito spopadati za den rudarski minister Paul s pogodbo, sklenjeno leta 1820 s ' lastninsko pravico do te zeleni-Comtois. Str je 66 let in je si-lsecbmimi šejki Piratske obale ;Ce. Spor naj bi poravnala med-po poklicu farmar. Delav- ; med polotokom Qatar in morsko narodna sestanka v Ženevi in Nici. Začela so se podkupovanja, vrstili sO se škandali. Formalno so zdaj peščene sipine ob Piratski obali pod oblastjo sedmih šejkov, ki se nenehno spopadajo med seboj, ker so vsi prepričani, da se pod tistim peskom skriva nafta, tekoče zlato našega časa. Doslej so naleteli na naftna ležišča ,le na dveh krajih, in sicer pred obalo ženske dobijo delo PERICA Mora biti izkušena v likanju. En dan v tednu. Kličite EV 1-3131. (19G) MAU OGLASI Sobe se odda 5-sobno stanovanje, neopremljeno, s kopalnico se odda, na novo prepleskano. Kličite po 6. uri zv. EX 1-5261. —(195) cer ski minister Rene Hamel, ki vo_; ožino Bab el Mandeb. Takrat so di vlado Quebeca v času obiska predsednika Jean Lesage-a v Franciji, se je .pritožil, da ga zvezna vlada o novem imenova. mjiu ni predhodno obvestila. * Delavsiki minister M. Starr je je tisto področje vsaj na angleškem jezikovnem področju preimenovalo v “Obalo premirja”. Za časa blišča in sijaja na evropskih dvorih v prejšnjem stoletju se je na tej obali razcvetela druga dejavnost: lov na na tiskovni konfere.nci v Ottawn bisere. Stara dejavnost. Prav- zatrjeval, da bo letošnjo zimo veliko manj brezposelnih v Kanadi kot preteklo, ker se gospo-umrla v mladosti, najstarejši sin darski položaj dežele na splošno Martin pa je bil ubit na Osolniku. Hčerka s. Branka (usmiljenka) živi v Jugoslaviji, sin Janez v Argentiniji, Marija, Cii. ka, Tone, Jože, Štefan in Peter zboljšuje in nost raste. gospodarska delav- Pri tekmah v oranju pri Belle- Ijica pripoveduje, da se školjke v jasnih mesečnih nočeh odtrgajo od terasasto oblikovanega morskega dna in splavajo na globino, kjer se odpro in čakajo, da pade vanje kapljica kristalne rose. Iz te kapljice se v školjkah oblikujejo sloviti biseri Stanovanje se odda Štiri neopremljene sobe, spodaj, sc oddajo na 7502 Donald Ave. Kličite EX 1-8562. —(194) Sobe se odda E. 55 St. in St. Clair Ave. — 4 neopremljene sobe, kopalnica, gorkota, vroča voda. $45 mesečno. Vprašajte na 1334 E. 55 St. (X) Hiša naprodaj 7-sobna hiša je naprodaj blizu cerkve in šole Marije Vnebo-vzete na Holmes Ave. Pokličite PO 1-4976. (196) villu je zmagal kot najboljši Perzijskega zaliva, pripoveduje f'............. , .... .^.»27 --yl VI 4-5292 ^SFlJvr TRaVEL -ERVICE ltd. 258 S!.. oS"f?e s‘- WA 3-4868 Vsako vrsto prebsro Smithers, Brit. Kol. — Prila gam denarno nakaznico za enoletno naročnino Ameriške Domovine, katero redno prejemamo in smo z njo zelo zadovoljni. Poleti pač nimamo preveč časa za čitanje, pozimi je pa vsaka vrstica A. D. pregledana. In zima je tu kaj dolga, dobro, da smo je že navajeni iz naše ljube Gorenjske. V tem letnem času je pri nas lov v polnem teku in poka kot na fronti. Neštetim musom skrajšajo življenje, srnjakov Je pri nas bolj malo, po gorah pa so divje koze, vendar je bolj težko priti do njih. Gams je le gams, težko je' priti do njega, včasih smo “raubšicali,” pa smo potem imeli opravka s postavo, še v luknjo so nas djali. Celih štirinajst dni sam presedel v Radovljici zaradi gamsa! ... Ker bo kmalu Božič in Novo Gostilna naprodaj z licencami: D-l, D-2, D-3, D-3A, dobroidoča, moderno opremljena, oprema za nastavljeno pivo, itd. Druga soba ima plesni prostor in lastno baro. Prodaja lastnik. Za pojasnila se zglasite na 8017-19 Detroit Ave. —(196) Naprodaj Dvodružinska hiša, 3 minute od slovenske cerkve Marije Vnebovzete. Cena $15,500. Kličite UL 1-2127. (195) Sobe se oddajo 4 sobe s kopalnico se oddajo ! družini brez otrok, z garažo ali 1 brez. Blizu E. 185 St. Kličite 'IV 1-1695. (195) na OKUSNA RIBJA JUHA? člani nemškega kuharskega kluba so pripravili Mednarodni kuharski tekmi taboriščnikov v Oppenheimu na Nemškem kot svojo moj strovino ribjo ‘juho. Na isliki jih vidimo dobre volje zbrane 'pri delitve te jedi. V blag spomin OB TRETJI OBLETNICI SMRTI NAŠE LJUBLJENE SOPROGE, MATERE IN STARE MATERE Mary Struna ki je umrla 10. oktobra 1958 Minilo je že leta tri, kar si nas zapustila Ti, ali nismo na Te pozabili: ni ga dneva, ne noči, da ne bi na Te mislili! Sveta vera nas tolaži, da se enkrat snidemo, kjer ni joka, ne bolesti, v raju tam — nad zvezdami! Tvoji žalujoči: SOPROG in OTROCI j Cleveland, O. 10. oktobra 1961. Sobe se odda 4M: sobe se oddajo zgoraj, starejšim ljudem, na novo dekori-■ rano, na 392 E. 160 St. KE 1-16149. (195) KADAR STE PREHLAJENI! .. rridite k nam! Imamo izborno domače •Jravilo proti KAŠLJU in prehladu! NE ČAKAJTE, ampak pridite tako), se prehlad pojavi! MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. KB 1-0034 Cleveland 10, Ohio Naročila sprejemamo in razpošiljamo tudi pošti 1 ' i t : t if i t ZULICH INSURANCE AGENCY mrnmzm 18115 Neff Rd. IV 1-4221 Cleveland 19, Ohio 1 AMERIŠKA DOMOVINA, LJUDJE POD BIČEM m. del. P: g g | — Hvala vam, tovariš direktor. — Pri vratih ji je segel v roko in ko je šel po verandi, je slišal, da je zaprla vrata. Dež je še venomer lil in rumeno ter cinobrasto listje je mrtvo ležalo v mlakužah. Ob robu pločnika ga je deroča voda nosila s seboj in v škropečem, težkem curku odnašala v obcestni kanal. — Ostudna jesen — si je dejal na glas. Megla proti Mirju se je gostila in prižgal je luči. Bilo je še docela dan, toda oblaki, ki so prihajali od Barja, so bili čisto pri tleh. še pred meseci se je deževnih večerov veselil. Z Natašo sta sedela na zofi in si izkazo-v a 1 a drobne ljubeznivosti. Zdaj ji v resnici nima več kaj povedati in če pomisli, da mo^ vendarle domov, se počuti bednega jetnika, ki se je ujel v skobec. Nevidnih čeljusti, ki ga oklepajo, ne zna raztegniti. 30 Nataša se je vrnila z Nežo od zdravnika že z mrakom in ko je stopila v sobo, se je zazdela Bregarju še bolj bela in tanjlša kakor ponavadi. — Kaj je rekel zdravnik, CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE BY OWNER — 6 rm. 3 bdrms. 1 tile bath. 2 powder rms. 8 closets. Loaded with extras. Designed for family living. Air cond. Nr. 81st & Kedzie. $35,000. Call HE. 4-4385. (194) WHEELING — BY OWNER 3 bdrm. ranch. Built-in appls. Washer-dryer. Crptg., carport. Gas ht. Cer. bath. Nr. schls., shopg. Assume 41/2% mtge. $15,500. 043 Merle Lane. LE. 7-0312. (194) PORTAGE PARK — BY OWNER 2 flat. 1-6, 1-5% room apartment. Only $43,500. 3 blks. from school. Good shopg. area. Quiet nghbrhd. 5316 W. Eddy. AV. 3-0377. LOMBARD —- OWNER TRANSFD. 6 mo. old 8 rm. 4 bdrm., rec, rm., 2 baths, split-level on Vi acre. 2 car gar. Many extras. Butterfield section. $26,950. MA. 7-5751. (196) VILLA PARK — BY OWNER 3 bdrm. ranch. Crptd. Liv. rm. 2 car gar. Fenced yd. Nr. everything. Must be seen inside to apprec. Many extras. TE. 4-9075. BUSINESS OPPORTUNITY TAVERN FOR SALE BY OWNER Regular trade. 12 stools. 4 taps. All day trade. Late license. Must be seen to apprec. Good loc. Many extras. GU. 4-9451. (194) HOUSEHOLD HELP CHILD CARE More for home than salary. Own room. Call after 7 p.m. or weekends. HE. 7-2285. (197) HOUSEWORK Middle-aged woman who likes children. New suburban house. Private bath, TV. ORchard 5-0611. BABY SITTER 3% days. Board & $15. Must have good refs. Call bet. 9-7. HA. 1-6185. (195) dragica? — — Bronhitis in živčna preutrujenost. Počitek, pilule in misliti na življenje z vesele strani. — Pomagal ji je sleči plašč in ko je gledal v njej hrbet, je imel boleč občutek, da Natašina ramena niso več obla kakor so bila in da ji lopatice na hrbtu bodejo skoz kožo. — Shujšala si, Nataša. Zdi se mi, da bi morala legati bolj zgodaj. —< Neža je odšla v svojo sobo in ko je prišla nazaj po stopnicah, se je takoj odpravila v kuhinjo. Njeno ropotanje s posodo je Bregarju dobro delo, zakaj takoj, ko je Nataša sedla na zofo, sta oba obmolčala. Nato je Blaž ljubeče prilagodil blazino, da je mogla Nataša na pol ležati, na pol sedeti. — Zelo si videti izmučena — je rekel prizadeto. — Trudna sem. Že zjutraj, ko vstanem, se ne počutim spočito. — Njeno pokašljevanje je bilo krivo, da jo je poslal k zdravniku. Bronhitis. To je vedel sam brez zdravnika. Mislil je, da jo bo vendarle pošteno preiskal, ker je zavoljo napadov veliko boljše. Biti mora nekaj drugega, kar ji jemlje voljo. Seveda, kriva je tudi sama. Boji se zdravnikov in povrh vsega to njeno ponočevanje nima konca. Naravnost ljubosumno ga čaka vselej, kadar ima sejo in ne gre spat, dokler ne stopi v hišo. Tudi če ji naprej pove, da ga ne bo pred enajsto in naj vendar leže, ko se vrne, v sobi gori luč. Samemu gre cela stvar na živce, toda s trdo besedo bi si položaj še poslabšal. In še to vražje vreme. Kakor da se je vse zaklelo ne more biti več toplega in jasnega dneva. Že v jutru vlažna, pusta megla in ko se ta malo vzdigne, sivo nebo — čas krizantem in neke čudne žalosti, ki jo nimaš kam obesiti. — Mislim, da ima tudi Ko-stja zdaj lepo cvetje — pravi Nataša. — Seveda — reče Blaž zdolgočaseno. Le počemu se je treba kar naprej vračati k Razpetovemu grobu? Zdaj bi bil pač čas, da preneha s temi neumnostmi, ki oba spominjajo ha bridek začetek skupnega življenja. Dovolj je drugih težav, ki so bolj pereče od te. Bogme, kako se včasih celo najlepše prične spreminjati v nevidno trpljenje! Ko je Neža prinesla čaj, ki ga je bila skuhala iz rož, se je Nataša trudno usedla in brezbrižno z žličico brodila po skodelici. — Se vam ne zdi, Neža, da je glavno, kar ji manjka, počitek? — je rekel Bregar. — Gotovo bi veliko pomagalo — je odvrnila dvoumno. — Kaj pa toplice? — je rekel nenadoma Blaž. — Tja ne grem — je ostro rekla Nataša. Bregar je obupano skomizg-nil z rameni. Tudi Neža se je zdrznila in jo začudeno pogledala s svojimi velikimi, modrimi očmi. — Ne smete se razburjati, gospa — je rekla. — če ne želite iti, bova včasih naredile kratek sprehod na Rožnik. Najprvo izprehod, nato miren počitek na zofi. — Ni ji odgovorila, čaj se je toliko pohladil, da je prinesla skodelico do ust in srebala tekočino, s kratkimi, sikajočimi potegljaji. Kako strašno tuj mu je postajal ta prostor, v katerem je iz otroka zrasel v moža in v prvi ponesrečeni zakon. Pohištvo je sicer porazdeljeno docela drugače, oče je imel o tem svoje pojme, toda vse drugo je ostalo isto. Blažen čar nekdanjega razkošja je še lebdel v vseh kotih in na vseh predmetih. Prva žena je nekaj starega pohištva dala odnesti v sobo, kjer zdaj živi Neža in oddano nadomestila z novim. Pričeli so se neumni stroški tako rekoč prvo minuto, ko je stopila skoz vrata. Vendar je bilo ob vsem neumnem vendar neko gibanje, neka ostrost, imela je strupen jezik do služkinje in nazadnje tudi do njega, ko je prišlo na dan, da med njima računi niso povsem čisti. Vendar sta se mirno razšla. Toda zdaj nevidoma leze med stene čuden mir, ki mu čezda-Ije bolj preseda. Vse tiste ljubeče besede, ki sta si jih z Natašo imela povedati, vise nao- Sedeminšestdeset let nudi KSKJ Ijuheznjivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti. KRANJSKO KATOLIŠKA m □ SLOVENSKA JEDNOTA Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki Premoženje: $13,500,000.00 Število certifikatov: 43,000 Ce hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši,, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji — KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI kjer se lahko zavaruješ za smrtnlno, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in mladino od $500.00 do $15,000.00. K. S. K. JEDNOTA nudi tri načrte operacijskih podpor do vsote $400.00. Ako še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj — bolje danes kot iutrll STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ i Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. Joliet, 111. koli kakor nemarno vržena obleka čez stol. Vse postaja navada, mehanično ponavljanje tega, kar jima jo še ostalo iz prvih mescev. Koščenita v tem ozračju, ki je nabito z neznanim strahom in negotovostjo in se oklepata drug drugega le še z nekim obupom, ker sta oba nečesa kriva. Neža je odnesla prazno skodelico in ko je brezšumno odšlo skoz vrata, je Bergar imel občutek, da bi s prsti morala pritisniti krilo k sebi, kakor so delale sestre v bolnici, ko so zginjale skozi ozka vrata. V resnici postaja vse bedasto in brez smisla. Nataša se je spet naslonila nazaj in čaj, kj je bil še zelo topel, ji zdaj poriva znoj na čelo. Briše si ga z drobnim, belim robčkom in pri tem žalostno strmi vanj. — Dosti je krivo to vražje vreme — reče. Saj bi rad rekel kaj drugega, toda se ne more spomniti ničesar. Kar bi rekel, bi se znalo dotakniti tistega, o čemer nočeta govoriti. Povsod je past, kakor stopi in tako strašno je treba paziti na beser de, da ne zadenejo napačno točko. Samo z besedo namigneš na preteklost in kakor da se je odtrgal plaz. Na mah so vsi tukaj: Razpet s svojim mrtvim, pajčevinastim mirom, Silva s svojo kamnito doslednostjo, Viktor s svojimi smešnimi opazkami o petrolejki in o stenju, ki se ga uči prirezo-vati in Nataša nenadoma oživi in s steklenimi očmi bulji vanj. In kar je še hujše, tu je nenadoma tudi svetli del sedanjosti, Lidija s svojo žametno črnino, z okusno opremljeno, veselo sobo pod Rožnikom. Na vražje je treba paziti na vsako besedo. Nataša jih naravnost požira in nato na skrivaj vsako po desetkrat obrne in pretehta. Prav, kakor bi ga hotela ujeti v nečem. Pusti ga, da govori in pri tem Čudno striže z ustnicami, kakor da mu ne verjame, pa si vendar želi, da MaWiill your city a batter place to live, work and raise a family- fhe result of a GROWING Savings and Loan business IIumCmiwM1 Jjowti/M — -S 813 East 185th St. 25000 Euclid Ave. 6235 St. Clair Av». Cleveland, Ohio Mullally Funeral Home 6RACEVALN1 SISTEM AMBULANČNA. POSLUGA I POGREBI OD $200.00 NAPREJ i 365 East 156th Street KEnmore 1-941) ■ ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio Moj stari naslov: ........................ Moj novi naslov: ......................... MOJE IME: ................................ PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO VABILO V VIŠINO — Strežnici restavracije na 472 čevljev visokem silosu v Frankfurtu na Nemškem vabita goste k obedu v okroglo, vrtečo se restavracijo, s katere je mogoče v lepem vremenu videti do 60 milj daleč na podeželje Zah. Nemčije. . bi govoril, ker upa, da bo v obilici besedj ujela eno, ki ne bo v skladju z drugo. Skrita ljubosumnost, ki jo spretno prikriva pod živčnost. Vsaj tako se mu dozdeva. Njene prežeče oči dobe včasih popolnoma drug blesk, kakor pri živali, ki je opazila svojo žrtev in se počasi pripravlja k skoku. Ni si mogel priti na jasno ali je ljubosumna nanj ali na Viktorja, zakaj že parkrat je zdaj omenila, kako se je Viktor iz ljubezni do Silve znal umakniti v umazano kočuro in raje sedi pri petrolejki kakor da bi se vdal in vlačil breme skupne preteklosti v sedanjost. Celo to se mu včasih zazdi, da si je začela predstavljati, da se je Razpet ustrelil samo zavoljo nje, kakor da je v resnici imel v tisti svoji suhi duši skrit vrtiček ljubezni, ki ga je dolgo oskrbovala Nataša. GRDINA POGREBNI ZAVOD 1053 East 62 St..11002 I-akeshor«1 Blv«i. Pokličite podnevi ali ponoči HF.ndcrson 1-2088 KEnmore 1-6300 Moderno podjetje — Zmerne cene 1 i i i 1 I n n z IS % i m . >msmM • -6//:v "‘..V Vij' vvv: .•r#4**** 1 m \h I I 11 \ -vri 'v>v • is Draga nevesta! '■is is 1 Ji 7S Ji sto ,25 is m 'm 'm fs 3 i £ is i i I i Poročni dan naj bi bil najsvetejši, najveselejši in najlepši dan Tvojega življenja. Poročna vabila, s katerimi boš povabila k temu velikemu dogodku svoje sorodnike, prijatelje in drage znance, so največje važnosti. Poročne predpriprave zahtevajo ogromno časa in skrbi. Pridi k nam in izberi poročna naznanila iz pravkar dospelih najnovejših katalogov, najmodernejših vzorcev, oblik, papirja in črk. Naše cene so zmerne, postrežba uslužna. I 1 s* g 1 *:• P P P P & I g P | & i s P 2 Na svidenje! AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio Sl I i g sl g i I d d P, •», i sf sl sl I 2T.: sl KUPOLE — Vrsta čebuli podobnih kupol krasi streho starodavne cerkvice v Prcobraženskaji na otoku v jezeru Ladoga severovzhodno od Leningrada v ZSSR. Cerkev je bila zgrajena leta 1714, ko je v Rusiji vladal car Peter Veliki.