Amerisk/i Domoviim/i m^^L^en!!0 ti 1- «3 < f 3 r Cf^ \l\ ^Smak ■ [ T St !i I —— NO. 92 A, $ta ***'" »»WT A( yr*. i IJMQUAM ONUT 7/Z 2? National and International Circulation CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, MAY 8, 1968 SLOV6NIAN MORNING NCWSPAPtt STEV. LXVI — VOL. LXVI Vojevanje v Vieinamu ie drago tudi za rdeče cenitvah zahodnih obveščevalnih služb stana vojskovanje v Vietnamu Moskvo in Peiping, letno vsakega po okoli 2 bilijona dolarjev. Washington, d.c. — voj- skovanje v Vietnamu stane Združene države od dva do dva ^ Pol bilijona dolarjev mesečno. v to vsoto so vključeni stroški za ameriške oborožene sile v Juž-nem Vietnamu in za vzdrževali6 južnovietnamskih oborože-sil in vsega drugega, kar je s tem v zvezi. Domača dežela krije sama komaj majhen del lastnih Proškov. Komunisti so v tem pogledu sPretnejši, iz domače dežele iz-'snejo za vojskovanje več kot viadna stran. V predelih, ki so Popolnoma ali vsaj delno pod jihovo oblastjo, pobirajo redno avke v blagu in denarju, tega j3® izsiljujejo tudi od bogatih Ddi drugod, tudi v samem Sai-&mu in drugih večjih mestih de-^ele. Vse to krije vendar le del stroškov vojskovanja “Narodne Osvobodilne vojske’’ ali Viet Konga, drugi del krijejo Sever-111 Wetnam in njegovi zavezniki, Predvsem Kitajska in Sovjetska 2Veza. kani so trdili, da stane vojsko-Vanje v Vietnamu Sovjetsko Zvozo od 2 do 6 bilijonov na ®to. Poročila zahodnih obvešče-alnih služb cenijo sedaj, da ta-0 Sovjetska zveza kot rdeča Ki-aiska sedaj porabita za podpičje vojskovanja v Vietnamu čka okoli 2 bilijona dolarjev. 11 si oskrbujejo Severni Viet- Novi grobovi Vincent Seitz. V Huron rd. bolnišnici je umrl 62 let stari Vincent Seitz s 26 Bristol Rd., rojen v Clevelandu, zaposlen pri Sany Metal Products, mož Mary, roj. Okun, oče Doris Solnok (Tulsa, Okla.), 5-krat stari oče, brat Franka Linča, Katherine Smith. Pogreb ob iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v petek ob devetih, v cerkev Marije Pomočnice na Neff Rd. ob 9.30, nato na A11 Souls pokopališče. Pam s hrano, kemikalijami, to- čnimi avtomobili, topništvom, . ki in drugim težkim orožjem, j, yfici pa predvsem z malim o-'dem za pehoto in s strelivom. Y lega dela v Severnem ^Čamu vsaj 50,000 Kitajcev vzdrževanju in popravljanju Cest m železnic. kaznoval Arabce skeERUZALEM’ Izr’ — Izrael-Pr kZasec**:)ene oblasti so večini ® Walstva Ramallaha onemo-jeC^e pot v Jeruzalem, kjer jih ka Ve^e število zaposlenih, za !trZeri’ ker so pretekli četrtek s aikom protestirali proti para-v Jeruzalemu za 20-letnico brada. ^ °jaški guverner je postavil 2a^Ceslnih križiščih straže, ki so do rilKe veliko večino potnikov čv- Izraelske oblasti so na-kog^e ludi, da ne bodo več ta-hja ^a^°kotno ustrezale proš-biiv, ^ornačinov za priselitev Organ ZN obsodi! Južno Afriko zaradi rasizma TEHERAN, Iran. — Konferenca Združenih narodov o človečanskih pravicah, ki zaseda tu, je odobrila resolucijo afriških držav, ki obsoja rasno zapostavljanje črnike večine v Južni Afriki od bele manjšine. Resolucijo so izglasovali kljub pomislekom nekaterih zahodnih držav. Kar 21 držav z Združenimi državami vred se je glasovanja vzdržalo. Za resolucijo je glasovalo le 53 držav, proti pa nobena. Resolucija obsoja politiko ločitve ras, ki jo vodi Južna Africa, kot zločin proti človečnosti, caznjiv z mednarodnim nastopom, in kot “nevarnost mednarodnemu miru in varnosti”. Odbor konference je pozval tudi Veliko Britanijo naj pod-vzame potrebne korake, če ni drugače tudi silo, da konča o-blast bele manjšine v Rodeziji, ki se je oklicala za neodvisno državo, namesto da bi na britansko zahtevo sprejela uzakonitev politične enakopravnosti črncev z belci. Odbor je odobril tudi resolucijo, ki obsoja nacizem, neonacizem, rasizem in podobne ideologije, temelječe na nasilju in rasni nestrpnosti. *jih ie. ovih sorodnikov iz Jordani- 0jaški guverner je dejal: Oni Vdrejo en dan nastopati kot tj j* čra'bski nacionalisti, 'kaza-Seva 0.trc^ so’ naslednji dan pa ski fnKi k rednemu poslu! Arab-fouZUpan Ramallaha Nadim Za- hieste V cetrtek zJutrai hodil P° pr^0 W da bi bilo ja povsod za- 51QUDV Vremenski prerok pravi: ho£e*no v°blačno, toplejše in na tetyinrnOZnos*' neviht. Naj višja aparatura nad 70. Slana napravila dosti škode na drevju CLEVELAND, O. — Včeraj in Dredvčerajšnjim je pobelila do-jer del severnega Ohia tudi od jezera malo bolj oddaljeno okolico Clevelanda močna slana. Požgala je mlado cvetje in listje na sadnem in drugem drevju, pa tudi lepotične grme in zgodnje cvetlice. Strokovnjaki trdijo, da drevesa se bodo že opomogla, to se pravi, da bo uničeno listje znova zrastlo, ne bo pa dosti sadu. Slana je uničila skoraj vsa zgodnja jabolka, breskve, češnje, češplje in delno tudi hruške. -----o------ V Veliko jezikov Sv. pismo je prevedeno v 1,051 različnih jezikov. Vsekakor je to največ prevajana knjiga na vsem svetu. Senator Carl Hayden se poslovil od senata Senator Carl Hayden je svojim tovarišem objavil, da ne bo več kandidiral in da se poslavlja od Senata, kjer je bil 41 let. WASHINGTON, D.C. — Devetdesetletni senator Carl Hayden iz Arizone spada med poosebljeno zgodovino našega Kongresa. Prišel je vanj 1. 1911 kot kongresnik, torej v časih, ko je v Avstriji vladal še cesar Franc Jožef. Bil je ves čas zvest pristaš demokratske stranke, kot kongresnik 15 let in kot senator 42 let. V tem pogledu je postavil rekord v kongresni zgodovini. Seveda je s časom postal član važnih kongresnih odborov. V odboru za nakazila je bil predsednik. Hayden je priporočil za svojega naslednika svojega sodelavca Elsona. Za Haydenovo mesto v Kongresu se poteguje za sedaj bivši predsedniški kandidat, republikanec B. Goldwater, ki bo po vsej verjetnosti tudi izvoljen. Haydenov odhod bo seveda sprožil celo vrsto sprememb v senatnih odborih. Senator Russell bo lahko postal Haydenov naslednik v senatnem nakazil-nem odboru, toda odpovedati se bo moral načelstvu v odboru za oborožene sile. Ako bo to storil, bi rad postal načelnik tega senator Stennis. Ako se Russel ne bo odločil za menjavo, bo Haydenov naslednik v senatnem naka-zilnem odboru postal senator Ellender. Na demokratsko in na senatno politiko te spremembe ne bodo imele dosti vpliva, vsi ti senatorji so namreč konservativci prvega razreda in spadajo med voditelje znane kongresne konservativne koalicije. Novi alabamski guverner bo ubiral zmerno pot MONTGOMERY, Ala. — Na mesto včeraj umrle Lurleen B. Wallace je postal guverner Alabame podguverner Albert Brewer, star 39 let, po poklicu odvetnik, ki je bil od leta 1954 v državni zakonodaji kot poslanec vse do svoje izvolitve za podgu-vernerja. A. Brewer je znan kot umir-jenejši v svojih pogledih na rasno vprašanje in mož, ki je vajen hoditi svojo pot in se odločati po svoji glavi. V kolikor bo v bližnji bodočnosti hotel ubrati novo smer v državni politiki, je odprto vprašanje, jasno pa je, da G. Walace pri državni politiki ne bo več igral dosedanje vloge. Senator F. J. busche podlegel - 1 • • • ••• • •• strankini organizaciji in unijam Zadnje vesti INDIANAPOLIS, Ind. — Sen. II. F. Kennedy je pri včerajšnjih demokratskih primarnih volitvah dobil le nekaj malega nad 40% glasov, ostanek pa sta si enakomerno razdelila njegova tekmeca guv. Brani-gin in sen. McCarthy. Torej ni nihče prav prepričevalno zmagal, pa tudi ne bil poražen. HOUSTON, Tex. — Skupina zdravnikov je včeraj v manj kot enem tednu v St. Luke’s bolnišnici presadila že tretje srce, tokrat v 62 let starega J. M. Stuckwisha, upravnika bolnice v Alpine, Tex. Vsi trije bolniki so v dobrem stanju. HOMINY FALLS, W. Va.—Včeraj se je reševalcem posrečilo napraviti luknjo o J vrha do v rudniku ujetih rudarjev. Po njej so spustili v rov vodo in hrano. Dosegli so le 2 ujeta rudarja, ostalih 13 je nekaj vstran in rov do njih še ni do kraja zvrtan. Za IG rudarjev, s katerimi od ponedeljka ni bilo mogoče vzpostaviti nobene zveze, je upanja, da bi ostali živi, vedno manj. SAIGON, J. Viet. — V okolici mesta in v njego\ih zahodnih predmestjih, posebno v Cho-lonu se vrše že četrti dan precej obsežni in zagrizeni boji med rdečimi in vladnimi silami, ki jih podpirajo ameriški oddelki. Do novih bojev je prišlo včeraj tudi na področju letališča Tan Son Nhut. PARIZ, Fr. — Glavni zastopnik severnovietnamske delegacije je včeraj pri svojem prihodu sem dejal, da je glede razgovor z Združenimi državami optimist. Začeli se bodo v petek. Ameriška zastopnika Har-riman in Vance bosta jutri s svojimi sodelavci prispela v Pariz, prav tako tudi glavni hanoiski zastopnik Thuy. MOSKVA, ZSSR. — Tass je objavil včeraj, da so vesti o tem, da bi imeli sovjetski agenti kako zvezo z umorom Jana Masaryka, laž od začetka do konca. Vesti o tem je preje objavilo uradno glasilo KP v Pragi Rude Pravo. Tassova izjava, izdana uradno v imenu oblasti, kaže, da je prišlo do očitnega spora med vodniki ZSSR in novimi vodniki ČSR. Nekateri ne izključujejo možnosti, da bi Moskva utegnila ta spor rešti z vojaško silo kot leta 1956 na Madžarskem. Pri včerajšnjih primarnih volitvah za zvezni senat je sen. Frank J. Lausche podlegel skupnemu naporu demokratske strankine organizacije in delavskih unij. Njegov tekmec John J. Gilli-gan je zmagal s preko 100,000 glasov večine. — Pri kongresnih demokratskih primarnih volitvah so zmagali M. A. Feighan (20. okr.), Louis Stokes (21. okr.), Charles Vanik (22. okr.) in James Stanton (23. okr.). — Vsi državni, okrajni in mestni predlogi dobili večino. CLEVELAND, O. — Glavna pozornost pri včerajšnjih demokratskih primarnih volitvah v državi Ohiu je bila u-smerjena boju sen. F. J. Lauscheta z J. J. Gilliganom, ki sta ga podpirali demokratska strankina organizacija in delavske unije. Frank J. Lausche je bil znan po vsej državi kot neodvisen demokrat in je skozi večino let svojega političnega dela hodil svoja lastna pota včasih mimo strankine organizacije včasih pa tudi naravnost proti njej. Letos je ta končno nastopila v odprt boj z njim in ga s podporo delavskih unij, s katerimi je bil sen. F. J. Lausche tudi že dolgo v laseh, porazila. Pri včerajšnjih demokratskih primarnih volitvah je dobil J. J. Gilligan na 11,000 od 12,866 voliščih skupno preko 100,000 glasov več kot F. J. Lausche. Gilligan je dobil celo v samem Cuyahoga okraju, ki je bil skozi dolga leta glavna trdnjava F. J. Lauscheta, 56% oddanih glasov. Frank J. Lausche, 72 let stari slovenski rojak, je skozi več kot 20 let stalno zmagoval s sorazmerno velikimi večinami. Ni mu mogla do živega ne strankina organizacija in ne unije, ki so mu posebno zamerile, ko se je zavzemal za “pravico do dela”. Skozi vsa ta leta je bilo mesto Cleveland njegova politična trdnjava, njegovi prijatelji so bili redno z veliko večino izvoljeni za mestne župane, dokler ni bil lani jeseni R. S. Locher nenadno poražen. Ta poraz je bil 0-čitno znamenje nove dobe, le da nekateri tega znamenja niso dovolj razumeli. Včerajšnje volitve so ga postavile v jasnejšo in močnejšo luč. John J. Gilligan je star 47 let in je bil za eno poslovno dobo v Kongresu, sedaj pa je mestni odbornik v Cincinnatiju. Pri v-čerajšnjih volitvah je dobil povprečno 56% glasov v vsej državi, F. J. Lausche pa 44%. Lausche je zmagal od velikih mestnih središč le v Columbusu, dobil pa je pičlo večino na podeželju. Ta je bila veliko premajhna, da bi mogla izravnati izgube v velemestnih področjih. Feighan, Stokes, Vanik in Stanton Pri primarnih demokratskih volitvah za kongresnike je bil boj posebno oster v 20. okrožju, kjer je bil M. Sweeney odločen K rednost saigonske armade postala politična zadeva CLEVELAND, O. — V Sai- seči. Mnogo je razlogov, ki go- niča. gonu je stališče vlade Združe-ih držav, da bo saigonska ar- mada lahko že letos prevzela del operacij na frontah in da bodo ameriške čete lahko mislile na odhod domov, sprožilo živahno debato v vojaških in političnih krogih, domačih in ameriških. Kot vsaka debata, je tudi ta rodila pretiravanja na obeh straneh, optimisti so trdili svoje, pesimisti pa zopet svoje. Debata še ni zaključena, pa je vendarle mogoče dati obris o njej vsaj na splošno. Drži gotovo trditev, da je saigonska armada danes boljša, kot je bila pred 3 do 4 me- seci. Mnogo je razlogov, ki govore za to stališče: komandni sestav se vidno boljša, med moštvom je več discipline, vežbanje postaja počasi sistematično in ni več odvisno od slučaja ali dobre volje komandantov. Saigonska armada dobiva tudi več boljšega orožja in municije, pozna že začetke prave motorizacije, dezerterjev manj, odpor v bitkah je večji in stalnejši. Vse to bi se dalo dokazati tudi s številkami, ako bi bile te res zanesljive, to pa še niso, vsaj ne v očeh previdnih opazovalcev. Glavno je pa vidno zboljševanje vrednosti armade, ki raste sicer počasi, pa vendar ni muha-enodnev- Seveda to še ne pomeni, da bi v vrednosti že zmeraj dosegla rdeče sovražnike. Rdeči redni vojaki in partizani še zmeraj nadkriljujejo saigonske oddelke vsaj v odločilnih bojih. Vendar je pa treba dodati, da so rdeča moštva že dosegla višek svoje vojaško-teh-nične zmogljivosti. Ni več med njimi nekdanjega navdušenja in samozavesti, vendar pa to še ne vpliva na njihovo disciplino in okretnost v bojih. Tako vrednost saigonskih čet počasi raste, dočim je vrednost komunističnih čet stabilna. To dobro vedo tudi rdeči: generali. Poskusili bodo, da to razmerje obrnejo v korist svojih čet. Ali se jim bo to posrečilo? Morda bomo dobili vsaj delen odgovor v izidu sedanjih vojaških operacij, ki se vršijo na pobudo rdečih čet ob demlitarizirani coni, v srednjem gorovju in v delti reke Mekong. General Giap hoče v teh bojih doseči nove uspehe, zato njegove čete napenjajo vse sile. Posledica teh naporov — pozitivna ali negativna — ne bo več dolgo mogla ostati uganka. Značilno je tudi, da nezaupanje ameriških vojaških krogov do saigonske armade ni več tako veliko, kot je bilo še pred kratkim. poraziti M. A. Feighana. Ta je tokrat užival podporo obeh glavnih dnevnikov Clevelanda in je imel svojo kampanjo tudi precej boljše organizirano kot pred dvemi leti., Jco se je moral za svojo pičlo zmago zahvaliti v glavnem slovenskim volivcem. Feighan je svojega tekmeca porazil kar dosti odločno. Z veliko razliko so zmagali Louis Stokes, brat župana Carla Stokesa v 21. okrožju, Charles Vanik v 22. in James Stanton v 23. okrožju. Feighan in Stokes imata zmago jeseni že zagotovljeno, ker sta njuna volivna okraja pretežno demokratska, hud boj pa bo v volivnih okrožjih 22. in 23., kjer se bosta republikanca F. Bolton in W. Minshuli pri no-vemberskih glavnih volitvah trdo borila, da ostaneta v Kongresu. Pri primarnih demokratskih volitvah v državni senat je v 22. volivnem okrožju zmagal Mottl, v 26. pa Fuerst. V 53. državnem volivnem okrožju za poslanca je zmagal Harold J. Lausche nad svojima tekmecema W. Kennickom in Mrs. Mary King. Ponovno sta bila izvoljena oba okrajna komišenerja W. P.. Day in F. R. Pokorny, ki se bosta morala jeseni pomeriti s svojima republikanskima tekmecema. Zmagal je tudi okrajni šerif J. J. McGettrick. Pri primar-nih volitvah za okrajnega sodnika je naš rojak F. Opaskar dolgo vodil. Končni izid tega boja še ni bil objavljen. Vsi trije državni predlogi, oba okrajna in vsi trije mestni so dobili potrebno večino. V Eu-clidu je naklada za šolstvo dobila pičlo večino. Iz Clevelanda in okolice V bolnišnici-— Rojak John Kosec, 1134 E. 60 6C St., je v St. Vincent Charity bolnišnici. Bil je operiran in leži v sobi št. 220. Obiski so dovljeni. Pol stoletja v istem domu— Družina Sokach bo jutri dopolnila 50 let bivanja v svojem domu na 21650 Ivan Avenue. V ta namen bo v cerkvi sv. Kristine ob 7.30 zahvalna sv. maša. Ves ta čas je bila družina naročnica Ameriške Domovine. Čestitamo in želimo, da bi Sokachevi še dolgo zdravi in zadovoljni živeli v svojem domu! Zadušnica— Jutri ob 6.30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Antona Sernela za 30. dan njegove smrti. Kres se priporoča za pecivo— Slov. folklorna skupina KRES prosi matere in dekleta za domače pecivo za svojo prireditev v soboto, 11. maja v SND na St. Clair Avenue. Pomladni festival— V St. Clair Recreation Centru na 6250 St. Clair Avenue bo ta petek, 10. maja, ob pol sedmih zvečer VELIK. POMLADNI FESTIVAL. Nastopili bodo razni orkestri, vodni balet, narodni plesi, kadetke s taktirkami in druge skupine. Lepa bodo razstavišča ročno izdelanih predmetov. Vstopnina prosta, vsakdo dobrodošel' Iz bolnišnice— Mrs. Frances Perme, 19664 Tyronne Ave., se je po težki operaciji vrnila iz bolnišnice in se zahvaljuje vsem, ki so se jo med boleznijo na kak način spomnili. Sedaj je v domači oskrbi. V bolnišnici— Mrs. Mary Kraich, 1109 E. 63 St., je v Benjamin Rose Hospital na Abbington Rd. in Euclid Ave., soba št. 304 B. Obiski so dovoljeni. Kongres naj se ne vtika v razgovore v Parizu! WASHINGTON, D.C. — Senator Fulbright je rekel, da bi bilo prav, da bi voditelj demokratskih. senatorjev Mansfield bil član naše delegacije, ki se bo v Parizu pogajala s Hanoiem o premirju. Mansfield je to idejo odbil in rekel, da naj se Kongres ne meša v razgovore, temveč pusti administraciji vso svobodo, ki je potrebna pri takih občutljivih pogajanjih. Republikanski voditelji še niso povedali svojega sta lišča. Svet je praznoval 150-letnico Marskovega rojstva CLEVELAND, O. — Pravzaprav je 5. maja vedel le bilijon judi, ki živi pod komunističnim bičem, da se je Marks rodil 5. maja 1818 v Trieru v Nemčiji. Komunistični režimi so se tega dneva spominjali z proslavami, socijalisti v svobodnem svetu pa z jubilejnimi članki v svojem časopisju. Tupatam se je Marksa spomnil tudi drug svoboden svet. Dočim so komunisti slavili Marksa kot odrešenika modenrega sveta, mu je svobodni svet skušal dati pravo ceno: Marks je bil velik mislec, nekaj manjši filozof, zato pa zelo meglen ekonomist, ki je za raziskovalce socijalizma večkrat prava uganka. Marks je pokopan na Highga-te Cemetery v Londonu. Njegov grob je bil te dni cilj mnogih o-biskov, večinoma uradnih od rdečih organizacij vseh vrst in rdeče diplomacije. Vencev in rož ni manjkalo, primernih napisov na njih pa tudi ne. ------o----- Sovjetska potniška letala v rabi na zahodu? RIM, It. — Tu kroži govorica, da se Altalia, italijanska letalska družba, pogaja s Sovjetsko zvezo o najemu novega ruskega potniškega letala Iljušin 11-62, ki sprejme 150 potnikov in je primemo za prekooceanske polete. r AMERIŠKA DOMOVIIna, MAV 8, 1968 aRt! /Imer 6'. 17 Sinclair Av«. — H*t ^meri$ha Domovih ^m^gJ^eagr 8'i]7 SLClalr Ave. — Hinderaon X-0629 — oi^vpiand, Ohio 44103 National and International Circulation »»uDlished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: fcs Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za S mcMca Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5-50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: Cnlted States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 92 Weds., May 8, 1968 Korotan ob 400-letnici Trubarjeve pesmarice (To pismo za pridigarja Primoža u Elysium) CLEVELAND, O. — Eno duhovno jegro so to leitu nam tu-keišnim Slouencom perprauli i-nu gori na oder postauli: skuzi Gregorina složeni Leben našiga Gospoda, kateri na kratkim vse-bi derži glaune štuke karsčanske vere, na katere slejdni karsčenik more vesselu vmreti inu izveli-čan biti. U stareh buquah ie drukanu de slejdni človik kir ie živ, mora v kratkim vmreti; bodi mlad, star, mogočliu, mora gniu strohneti. Ta modrost inu rissnica iz niega smertjo u Derendigenu po- va inu muč. Kozouc ni koker člo-vk, pak ie takistu konic storiu, ke ga ie veyter pahnu lansko lej-tu na Perstavi. Ena lepa reč se bo spet tukei Poletno kongresno zasedanje Kongresniki so se vrnili z velikonočnih počitnic že drugi teden po praznikih, senatorji pa še preje. Niso pa bili veselih obrazov ne prvi ne drugi. Ne bi mogli reči, da so jih volivci nadlegovali s pritožbami, — na kaj takega so nava-jeni, _ bolj so jim šla na živce vprašanja o političnem položaju. Kakšno bodočnost prerokujejo Kennedyjevi kandidaturi, zakaj Johnson noče več kandidirati, ali republikancem res manjka privlačnih kandidatov itd.? Na vse to pa člani Kongresa niso mogli dati nobenega resnega odgovora, saj še sami niso vedeli, kako je do vsega tega prišlo in kako se bo vse to končalo. Med tem jih je na Kapitolu čakalo vse delo, ki ga preje niso opravili. Tega pa ni malo, saj se na njihovih mizah nahajajo celo zakonski načrti iz lanskega leta. Povrhu morajo še pravočasno izglasovati vse nakazilne zakone ne samo za redne proračunske izdatke, ampak tudi za izredne. Vsako odobrenje pa pomeni izdatke v federalnem proračunu, navadno večje od predvidenih ali pričakovanih. Že tu pridejo senatorji in kongresniki v zagato. Odločili so se za stališče kongresnika Millsa, da je treba najpreje znižati izdatke, potem šele naj se začne debata o novih davkih. Kako naj znižujejo izdatke, ako si jih sami ustvarili s svojimi proračunskimi pooblastilnimi zakoni. Saj bodo morali zniževati to, kar so še pred par meseci zagovarjali kot upravičene pro računske postavke. Da bo zadrega na Kapitolu še večja, so začeli ravno tisti gospodarski krogi, ki plačujejo največ davkov, vedno o streje krtizirati Kongres, zakaj ne uzakoni 10% povišanja davkov. Nepričakovan je bil že napad ravnatelja federalnih rezervnih bank Martina, sedaj mu je sledil še hujši napad največjega bankirja v deželi D. Rockefellerja. Za tiste, ki se brigajo za našo gospodarsko politiko, je bil Rockefellerjev napad prava politična bomba. Seveda je imela mimogrede tudi namen, da podpre politiko republikanskega guvernerja Rockefellerja, toda to ne menja dejstva, da so začeli zastopniki ameriškega velekapitala obsojati kongresno gospodarsko, odnosno finančno politiko. Za senatorje in kongresnike je to hud poper, saj se ne morejo več sklicevati na svojo dolžnost, da morajo varovati interese davkoplačevalcev. Saj jih ravno veliki davkplačevalci in njihovi zastopniki najbolj brezobzirno napadajo! Kongresniki in senatorji se torej res nahajajo v položaju, ki jim ga človek ne more zavidati. So pa to stanje sami zakrivili, zakaj so pa preje toliko oklevali? S svojo taktiko so samo podpirali podobno oklevanje Johnsonove administracije. Administracija se je zadnji trenutek prebudila in začela zagovarjati zdravo finančno politiko, Kongresu se pa še ni začelo svetiti v glavi. Človek se sprašuje, zakaj? Zdi se nam, da je vsa nesreča sedanjega Kongresa v tem, da je ravno sedaj pred volitvami brez pravega vodstva. V Kongresu igrajo po tradiciji vodilno vlogo Bela hiša, vodja večinske stranke v senatu in predsednik predstavniškega doma. Bela hiša se je umaknila, predsednik Johnson je izjavil, da ne bo kandidiral, je na odhodu, ne more več pomeniti za Kongres vodilne osebnosti. Ne predlaga nobenih novih zakonov, ne pošilja na Kapitol nobenih novih poslanic, ne vztraja več na vrstnem redu pri obravnavanju zakonskih predlogov. Kongres je pa že cele rodove navajen, da se rad spušča v tista dela, ki mu jih predsednik priporoča. Sedaj manjka predsednikove pobude, Kongres jo pa v svojih lastnih vrstah ne more najti. Uradni vodja senatne demokratske večine Mansfield se za ta posel ne briga. Se rajše peča z zunanjo politiko in tekmuje s hulbrightom. Vodstvene posle v senatu opravlja na uradniški način. Zato pa tudi nima pravega ugleda med senatorji. Ko je bil na njegovem mestu sedanji predsednik Johnson, je senat posloval vse drugače in užival tudi čisto drug ugled. Nič boljše ni v predstavniškem domu. Tudi tam ni kongresnik McCormack dorastel svoji nalogi. Skrbi samo za to, da Dom ni brez dela, na vrstni red obravnavanih predmetov pa ne vpliva. V tem pogledu je bil njegov prednik Rayburn čisto drugo politik. Njegova beseda je nekaj zalegla, njegov ugled pa še več. Tako sta Senat in Dom brez pravega vodstva. Ker pa tudi politika ne pozna praznega prostora, so praznino napolnili predsedniki 36 rednih kongresnih odborov in pašu-jejo v svojih odborih kot pravi diktatorji. Se spuščajo v boj z Belo hišo, se trejo med seboj, nri vsem tem pa rabijo tisto orožje, ki bi ga smeli najmanj: zavlačujejo obravnavanje vsake zadeve, ki jim ni po volji. Tako ravno sedaj cvete na Kapitolu bojkotiranje in sabotiranje na drobno tako močno f ot še nikoli. Iz takega dela in razpoloženja v Kongresu se more ro-‘ citi le ena posledica: Kongres bo do konca zasedanja spra-jzast°pnu. Takeh peissni nei v vil pod streho le vse nakazilne zakone in še par drugih, ki jih mora, da ga ne bodo v volivni kampanji preveč napadali. Potem bo pa šel na agitacijo. Tam bi moral dajati odgovor o svojem hiševanju. Pa ima srečo: Volivci se bodo brigali bolj za vietnamsko vojno kot za vse drugo. Morda bo draginja izvzeta. Tako je ironija našega časa zopet pokazala svoje pravo lice: Hočimin-hova politika zavlačevanja premirja v Vietnamu bo največ koristila — našim kandidatom. Nanj bo valil odgovornost vsak kandidat, kadar ne bo imel pri rokah pametnejšega izgovora. Ako bi pri nas vladalo v politiki kaj več doslednosti, bi morali sedaj vdreti v politično praznino predsedniški kandi-datje. Za njihove izjave vlada v predsedniških kampanjah zmeraj nekaj zanimanja, seveda ne toliko, kot mislijo kan-didatje. Sedaj imamo 5 kandidatov, tri demokratske in dva republikanska, pa se vsi obnašajo, kot da bi hodili okoli vrele kaše. Ne pridejo na dan z jasno besedo, kaj mislijo o bodočnosti vojskovanja v Vietnamu, gledajo proti Kapitolu, kadar je treba kaj reči o draginji, tekmujejo v pobožnih željah, kadar je treba obravnavati demonstracije, izgrede in nemire v naših mestih. Tako stanje bo trajalo do novembra. Smo pa lahko srečni, da se radi tega ne jezijo naši volivci. Ako bi se, bi le redko kateri kandidat res zmagal, kot se spodobi. I. A. BESEDA IZ NARODA tvoieh buquicah. Ena druga od zlateh zeitov gre na vižo koker en minuet inu se v vekši meri u tvoia pessmarica pergliha. Sdai ie že styri sto leit ke se io Slouencom pervi iz puhštabi inu notami drukati pustiu. Sveita za-gamanust! Ti veiš, de so jeh potici u Laybach (Lblani) spred rotaužam žgali. Sdai ie nekei dergači. Taisto ie molitou zuper Turke inu papeža preč. Ludi jmaio druge nadluge inu molio zuper bolezen, voiske, smert inu zludia. Takistu so vse skakače iz | našeh kraiov vun pregnali. De se jim buque u sodeh na Crainsku poslau, pa še ne moria pozabiti. Zmirom gledaio na granizi kei ie notre u sodeh, koker jih du u Lblano pošle. Od ene take reči, ke ie navad- v . . , . nu u sodeh se bo peilu tudi na terjena se zmirsi kaze suya vela- , , , „ * m ■ v T_ . , , v, konzertu od Korotana. To le ta- ista peissen o vinu, ke io poiejo študenti u Heidelbergi, ke so skupei iz suyem prinzom. U ti peissni se pravi inu vuči kakou prid inu dobruto ie Buh vsim ,gudila, kar ie tud mene u to pi- vernim sturiUi ,u jnu do. ssame pergnalu. U narudm hiši u- i •• • • . „ r & . . . . biu, ke jim le vinu vstvaru. Po se ie ena gmaina peucov celo lei-' ... . v., , . , . , , vsim svejti se vydi zavol vina tu vucila, sdai bojo pa slouenske peissni skuzi en konzert gori dali. Ti popči inu dekline, kir na ime Korotan slišio, so koker kozouc u našei kultury, inu zima inu veyter inu mraz tiga kozou-ca neisso vergle. Ta glauna peissen per tim konzertu ie skuzi Schwaba k petiu dožena inu niega ženi Tončki oosvečena. Ena stara inu lepa •>eissen kaku zarya z’vesir spat ■*re inu z’jutra gori vstane. Notre se pove, de minila ie že strašna nuč, iz teme ie postala luč, vessel! dan sdai gori gre, sonce suyo luč resprostre. Ampag, ke se ti Primošk takove reči deilu, neissi neč za žena Barbara po-svetiunega p r i č o v a nia pisau. Sdai ie vse tolk posvetnu. Taku tud taista peissen od ene zvodnice Lare. Poie se u ti viži koker od Dchterja Živago inu ie skuzi tiga kormaistra na žensku petie oreložena. Taisti kormaister Go-renšek ie suye peru noter u po-esia pomoču inu taku sdai ta peissen zgleda na crainsky jezig is-ložena: Srečni, kje dnevi ste zdaj? Kje ste sprehodi s sanmi? Kje nežna sreča, srca ljubeča? Kam ste odšle sanje moje ...? Daleč, nekje, moja ljubezen si, tu je še sneg, pesmi pomladi ni. Še je nekje vrt s cvetjem ves odet, kjer še srce sanja, veruje v svet. Nekoč srečala bova se, ko k nam pomlad se povrne spet! Ko v moj objem vrneš se spet nazaj, nežni poljub moji bo duši maj! Večno mi boš moje ljubezni cvet! Bog. daj da bi vid’la se skoraj spet! . , Salublenu lapu inu tebi komei koker malu u rožcah, kateru ie tudi lepu u Veličastvenem valzu skuzi Gorenška na slouensko preloženo inu v niega težki muji za Korotansku petie perpraule-nu. Ena druga duhouna inu trošt-liva peissen ie u tvoieh buquah drukana inu se iz bessedami: Kai žaluješ serze moie, kai se kumraš inu skerbiš perčne. Na nekuliko mejstih sdai populšanu inu za žensku petie navučenu, bi mogli, prou zastopnu, Prežalustnu serze oli ne jokai lubiza knei per-glihati. Popči pa znaio eno na vižo koker en stari laški marš inu ie k naprei petiu složena. Tud eno gmaino drugeh peissni jmaio perprauleneh za eno gmaino ludi, kateri slouensku petie zmirom radi slišio. Dej Buh, de Korotanovo petie še naprei gre, kir to ie ena troštliva reč za Craince inu Slouence! Zatu, aku te tvoio noga 25. maia u naša dežela pernese, stopi še ti za njimi, ke bojo zVečir u Narodni dum na konzert der-li. F. K. Tito - rdeči maharadža LORAIN, O. — Tukajšnji list “Journal” je nedavno prinesel obširnejši članek o predsedniku SER Jugoslavije Josipu Brozu-Titu, ki ga je nalašč zanj napisal Nino Lo Bello v Belgradu. Pisec trdi, da je Tito brez dvoma naj boga teljši in najrazkošnejše živeči komunistični oblastnik na vsem svetu. Živi razkošnejše kot kralji in kot sodobni1 cesarji in tega tudi prav nič ne skriva, se preje s tem postavlja. Živi kot nekdaj indijski maharadže, ki so si privoščili vse, kar jim je prišlo na misel in karkoli jim je poželelo srce, ko so množice, ki so jim vladali, stradale in trpele. Tudi v Jugoslaviji in v naši Sloveniji je še vedno dovolj stiske, zlasti upokojenci se pritožujejo, da ne morejo živeti s skromnimi pokojninami. Nekateri upokojenci prejemajo komaj po 13,000 dinarjev na mesec ali nekako $10, večina pa okoli 50,000 starih dinarjev ali $40. Če pomislimo, da so cene komaj za kakih 25% nižje, kar zadeva vsakdanje potrebščine življenja, od hrane do obleke, pa do čistilnih in zdravstvenih potrebščin, od teh v naši deželi, si lahko mislimo, kako se tem upokojencem godi. Če imajo stara stanovanja, ki so sorazmerno poceni, ali svoj dom, potem še nekako gre, sicer pa se B.og usmili njihove stiske! Pomislimo na brezposelne, pomislimo na deset tisoče in sto tisoče Jugoslovanov, ki morajo v tujino s trebuhom za kruhom, ko njihov predsednik ne ve, kaj bi si še vse izmislil za svoje večje razkošje! Nino Lo Bello piše: Koliko milijonov ima Tito, ne ve nihče. Znano je pa, da mu je na razpolago stalno 19 dvorcev po vsej Jugoslaviji, katerih vsak je o-premljen z vsem razkošjem in v stalni pripravljenosti, če bi se gospodarju ravno zljubilo tam o-glasiti. Zanesljivo poročilo trdi, da v vsakem od teh dvorov vsak dan pripravljajo poln obed, pa naj je Tito tam ali ne, samo za slučaj, če bi nenadno prišel. To on običajno dela. Med svetovnimi državnimi je znano, da sprejemi tujih državnih vodnikov in uglednih državnikov presegajo vse kjerkoli na svetu, pa naj ti pripadajo državam z 200 milijoni prebivalci ali le z 200,000. Tito rad razkazuje svoje razkošje tujim gostom in jim prireja drage pojedine, slikovite predstave in drugo ... Cesto jih povede na svoj dvor na Brionih ali pa v kako svoje lovišče . .. Maršal Tito se rad vozi po deželi v brzih avtomobilih. Ima Rolls Royce, Cadillac in ducat drugih dragih avtomobilov, ki jih običajno krmarijo njegovi šoferji, včasih pa tudi sam. Tito rad potuje in je obiskal že dober del držav po svetu. Ko je bil pred nekaj leti v Latinski Ameriki, je za to potovanje najel Boeing 707 od S.A.S. Jugoslovani pravijo, da na Luni ne more biti nikakega razgleda, ker bi bil sicer njihov maršal že davno tam! Maršal je vedno brezhibno o-blečen. Poleti je rad v belih o-blekah, ob priložnosti pa se spravi v svoje z zlatom okinčane maršalske uniforme. Ima tisoč parov na roke narejenih čevljev. Nekoč je iznenadil Hruščeva, ko ga je pozdravil pri sprejemu v belih usnjenih rokavicah ... J u g o s lovanski komunistični diktator živi razkošno, privošči si vse, doma in na svojih potovanjih po tujem svetu, kjer uživa ob časteh, ki mu jih kot poglavarju države izkazujejo. Ali mu prebivalstvo Jugoslavije to zameri ali ne, je odprto vprašanje: nekateri mu, drugi pa ga skušajo posnemati tudi v tem. Večina prebivalcev se kljub temu boji trenutka, ko bo moral Tito zapustiti kot vsi smrtniki svoje razkošje, in iti tja, od koder ni povratka. Vedo, da bo to čas, ki lahko prinese hude zmede, nove notranje boje, novo revolucijo ali celo razpad Jugoslavije. Vsega tega se boje, zato so pripravljeni še dalje trpeti Titovo razkošje in razmetavanje narodnega dohodka v osebne užitke. Da Tito pridno molze vseh zadnjih 20 let tudi našo Ameriko, je znana stvar, zato je tudi “častil” nekatere njene znane o-sebnosti in zastopnike, ko so prišli k njemu na obisk. Med obiskovalci Jugoslavije so bili pok. Eleanor Roosevelt, Jacqueline Kennedy, sen. W. Fulbright, G. Kennan in še kdo, ki se ga ne spomnim. J.T. — Pno Dqline smrti v Kaliforniji je 275 čevljev nižje kot morska gladina. Komunisti prodajajo v Ljubljani cerkev sv. Jožefa Slovenski jezuitje so imeli v Ljubljani na Zrinjskega cesti poleg svoje redovne hiše ter Zavoda za duhovne vaje tudi veliko cerkev sv. Jožefa. Komunisti so leta 1945 oib prihodu v Ljubljani tudi jezuitom zaplenili vse imetje, nje same pa izgnali. Cerkev sv. Jožefa so prepustili filmskemu podjetju, da je imelo v njej svoj studio za izdelovanje filmov. Najnovejša poročila iz Ljubljane sedaj navajajo, da komunisti cerkev sv. Jožefa prodajajo. Dajejo jo na javno dražbo za 230 milijonov starih dinarjev. Pravično bi bilo, da bi cerkev vrnili tistim, katerih lastnina je bila, da bi lahko zopet služila svojemu prvotnemu namenu. Toda komunisti tega tudi po u-reditvi odnosov med Jugoslavijo in Vatikanom nočejo storiti ter jezuitsko cerkev raje prodajajo na javni dražbi. Hudournike krotijo Hudourniki na področju jeseniške občine povzročajo občanom vsako leto veliko škodo. V letošnjem proračunu jeseniške občine je za ureditev nekaterih hudournikov in gradnjo vodnogospodarskih objektov določen kredit 166 milijonov starih dinarjev. Med drugimi bodo urejali hudouurnike Belco, Jeseničico in Klemucov graben pri Podkorenu ter obrežje Save pod Mo-žakljo in pri Martuljku. Federacija slov. klubov upokojencev naznanja članstvu in prijateljem CLEVELAND, O. — Dne 20. junija 1.1. imamo izlet v Penn-sylvanijo na SNPJ letovišče. Vožnja tja in nazaj in kosilo tam stane $5 na osebo. Odhod bo ob 8."uri zjutraj in nazaj prideino ob 10. uri zvečer. Busi bodo odpeljali cb 8. ui’i zjutraj z E. 80 St., Newburgh, z E. 65 St., St. Clair, izpred Slov. doma na Holmes Ave., izpred Slov. del. doma na Waterloo in izpred Slov. društvenega doma na Recher Ave., Euclid. Klub na Recher Ave. je imel sejo zadnji četrtek, in so razprodali že listkov za 2 busa in bodo olačali polovico $2.50 iz blagajne. Na St. Clair Ave. bodo plačali iz blagajne $2 na osebo in v Newburghu bodo plačali $3 za člana ali članico. Za Holmes Ave. se pa še ne ve, ker bo seja šele danes popoldne. Waterloo klub pa ima sejo šele v torek, 14. maja t. 1. Kot izgleda bo o-krog 500 upokojencev na tem izletu. Listki za ta izlet po $5 se dobijo pri sledečih: Krist Stokel. 1875 Broebrun Dr., Euclid, tel. 351-3151; John Trček, 1140 E. 176 St., tel. 486-6090; Joseph Okorn, 1096 E. 68 St.; Louis Dular, 17717 Grovewood Rd., tel. 481-0545, in za Newburgh Mrs. Antonia Sto-kar, 6611 Chestnut, tel. 524-7724. Ravno isti so tudi zastopniki za izlet v staro domovino. Odhod iz New Yorka je 12. junija in povratek 3. sept. Vožnja iz New Yorka do ljubljanskega letališča Brnik traja manj kot 8 ur. Upokojencem se lahko pridružijo člani družine ne glede na starost. Vožnja iz New Yorka na Brnik-Ljubljana stane $339. Ako bo 50 ali več potnikov, ako bo pa manj, stane $395. Prihranite si $280. Zglasite se pri enem izmed navedenih zastopnikov, ki vam obljubijo, da boste imeli najboljše potovanje in “good-time” v naši upokojenski družbi. Vam želim srečo in zdrgvje! Z upokojenskim pozdravom John Trček Novi glavni urednik “Dela’’ Vodstvo Soc. zveze delovnega ljudstva je določilo Draga Seli-gerja za novega glavnega urednika za dnevnik Delo. Doslej je imel ta položaj Jože Smole, ki odhaja na drugo mesto. Drago Seliger je predsednik odbora za prosveto in kulturo republiškega zbora skupščine SRS. Nekaj drobnih V dneh 17. in 18. aprila se je zbralo v Ljubljani kakih 230 mladih duhovnikov, da si na bogoslovni fakulteti obnovi svojo znanje o bogoslovnih vedah. V “letu vere” so poslušali predavanja o sedanji veri in neveri, da bi mogli odgovarjati na vprašanja in dvome sodobnega človeka. Predavali so profesorji A-leksič, Fajdiga, Steiner in Trstenjak. Tečaj, ki mu je ves čas prisostvoval nadškof dr. Pogačnik, je dobro uspel. Sv. oče Pavel VI. je imenoval za prelata profesorja bibličnih ved na ljubljanski teološki fa* kulteti dr. Jakoba Aleksiča in kanonika mariborskega stolnega kapitlja Franca Hrastelja. Obema odličnima slovenskima duhovnikoma v domovini ob visokem imenovanju iskreno čestitamo tudi zdomski Slovenci. * Župnija na Vranskem je 22. 3' orila slovesno sprejela svoj eg*1 župnika dr. Vekoslava Grmič® kot škofa. Pot od župnišča v cerkev so okrasili s cvetjem in slavoloki. škofa, ki ga je obdajaj venec duhovnikov, sta najprej oozdravili zastopnici otrok ^ mladine, v imenu župljanov Pa mu je čestital kamomik Anto® Laro, ki mu zadnja leta pomag® 7 dušnopastirskem delu. Zahv®' lil se mu je za 17-letno delo v župniji, za posrečeno obnov® :erkve, postavitev nove krstilo’" ze, kakor tudi za duhovno obl’" kovanje župnije. Njegova bes®' da je bila prodorna in globok0 utemeljena. Vse, preproste ’zobražene, je vodil k vedno šir' ';em verskem spoznanju. Zato nu župljani iskreno hvaležni ’n um je hudo ob slovesu. Prosij0 ;a, naj jih ne pozabi in si žd0 raslednika, ki bo uspešno nad®' jeval njegovo delo. — Sk0 ZJrmič se je v krajšem govor® nahvalil za čestitke in izrekel P°' hvalo župljanom, ki so ves č®5 blagohotno spremljali njegov° ielo in mu bili v veliko pom00, * Kakor poroča ljubljansk® ‘Družina” od 5. majnika 1.1-> je: apostolski delegat v Jugoslav’! nadškof Mario Cagna nedav®0 zaprosil za sprejem pri preds® niku republiškega izvršnega sv® ta. Predsednik Stane Kavči® J apostolskega delegata sprejel A aprila. Navzočna sta bila ljubljanski nadškof dr. J. PogaC. nik in Pavle Bojc, predsed®’ komisije SRS za verska vpr®®3 n j a. * Ob stoletnici Baragove je izdal Vinko Furlan (LjublJ3 na, Ob Ljubljanici 34) barv® j diafilm z naslovom “Škof Frid® rik Baraga”. * „. iti V času med Veliko nočjo Belo nedeljo na ljubljanski ^ . loški fakulteti ni bilo predaV®1^ Vendar so bile v tem času P davalnice do kraja izkorišč® Kar v 4 prostorih so bile raiS sC ve. V predavalnici v pritli®ju j uršulinke uredile razstavo P ^ naslovom “Koncil o Cerkvi’- jC fakultetni kapeli so razstavb® notredamke predmete za . služje in izdelke sakralne v nosti, v 1. nadstropju p® s . ip skupnem prostoru razstavb salezijanski katehetski centCLv< Zadruga katoliških duhovni 1 ] i U c t h ti s ! i. z i i i 11 t, ' 1; v r ! ^ i p v b 1 p b s< si t< d Si 1« h Vi 8' Čl Vi k 6: ai b, ki s? če bi V( te P n; Pl Pl si V( Pl ti: fc Pe ke Pi sc Ve Pi Vs be ke Pl bi Pj Sei če Pj AMERIŠKA DOMOVINA, 3 B0GOMIR MAGAJNA: GRANIČARJI Ustavila sta se na goli jasi vrh hUba, Med Slivnico in Ljubljan-skim vrhom je vzhajalo sonce. Nekoliko nad gozdnatimi gre-beni je nad rdečim soncem visel ®blak. Onkraj njega so se delili 2arki v sto orjaških pramenov, h' so bili planili visoko v sinjo Modrino. Oblak je žarel kot Uato in ko se je sonce dvignilo njega, se je v hipu pretrgal do v vas — začudeni ste in se skušate tega ubraniti.” “In vi je ne ljubite?” “Ljubim jo, toda bojim se, ker mi pravi slutnja tako, da je ne bova dohitela niti jaz niti vi. In še nekaj prečudnega je — v tej ljubezni se v meni zopet živo poraja slika Milene. Toda nekaj mi je dovolj — vedeti namreč to, da živi žena, ki je enaka njej, ujel sonce medse kakor med katere truplo je zagrnila ograda ^Ve orjaški, modrikasti, z zla-°m obrobljeni dlani. Tedaj so Utiili prameni med smreke, nad Norimi sta stala. Smreke so se lesketale v njih in skozi temno 2Uenje se je vsepovsod lomilo Svetlo zlato. Na visoki, gosti J^aproti je pobliskavalo brez evUa kapljic jutrnje rose. Ga-^ao in Jasna sta sklonila glavi, er jima je svetloba slepila oči. 2 doline se je iznad ožarjenih ls. vrtov, polj in travnikov ^Jagoma polagoma dvigalo ti-zlatobarvnih meglic. Okna U so se lesketala, kot da je °genj 2a njimi. Vsa pokrajina bila polna žive lepote. ^erno, čemu je sonce, čemu gozdovi, polja, travniki, hiše, j°^a čemu je lepota? Zakaj je eP°ta in kdo jo je prvi ustva-r’ • Ali vidita to lepoto Gavran J Jasna? ar midva, toda lepote ^a’” je govoril Volarič. ,v Včasih sem bil na vseučrli-in mi je bilo vse popolnoma .astl0! tudi to, da ni Boga. Vse G bilo kakor na dlani in nobeno Pisanje se ni več prikazalo v ^°ji duši. Videl sem ljudi pri-živeti in odhajati. Morda vidita vse to, ne vi- li, to st’oi JUle aiuti, živeti in odhajati. Tudi je bilo jasno in samo po umevno, dokler ni umrla tta. Tedaj pa se je iznenada . Meglila vsa moja jasnost. Kdo Ukazal Gortanu in Mileni, žrtvujeta življenje? Ali je |'' skrivnosti •vE ur Vanje, ali pa strmoglavi s U§° stran, kjer so razprostrte jy^Cc: večnosti in vesoljnosti? ^ rb oče išče nekaj, po čemer . duga vpije noč in dan in jaz c ’ da bo našel, dasi se je nje-f 0 življenje nagnilo v zadnjo ye, ^ Cim bolj spoznavam člo a> tem težje mi je, obsoditi 2 norcem, niti tistih ne ki so zaprti v blaznicah, vodijo njih duše k°ga ^rem akaj morda |kreii sami, ker so bile preslabo k°’ potovale same. Ka- Se . 1 obsodil potem človeka, ki b visoko dvignil nad okolico, ga ta ali oni iz nje zas Vo U^e ali oolo pomiluje. Mi ne ^ru.iemo več v čuda, toda glej Pj.^Uo, vse prežeto z lepoto! bas bhli Robinson (rusoe in njegov otok Robnsonov otok Mas a Tiera leži kakih 400 milj zahodno od obale države čile. da sprejemajo vase st-pj ^ k* so večje od svetov. Ali vSe 11 a bitje, ki se je zavedelo bolf? t'e^a bolj kot midva in kasti St° dru§ih ijudi? Zelen'-pja 1 Plamen v njenih očeh je bla^ 011 sdne dušo in ne lesk ttjg4?08^- Toda morda so te zad-Sg ^.e^de nepotrebne, kajti zdi da jo vi že ljubite in fjo- sebe. ob naši vasi. Saj nam je tako treba nečesa, kar poživi upanje proti tistim, ki so se uprli pravici in svobodi. Ne morete si misliti, kako srečen sem, da je prišla Mira v te kraje in jih poživila s svojo lepoto. Ko sva jezdila nad jezerom mimo tistega drevesa, se mi je zazdelo, da mora priti Mira v to pokrajino.” “Ne razumem vas. Jaz bi dal vse za to, da bi mogel oviti roko krog njenega telesa in piti Iju-oezen z njenih ustnic.” Bi žrtvovali tudi mejo?” Ne! Ce bi to zahtevala, bi jo ubil!” “Ona tega nikdar ne bo zahtevala, toda morda bi bilo njej prav tako nemogoče, uslišati aaše koprnenje in pustiti nas jez mejo njenega čuvstvovanja.” Prejezdila sta majhno doli-lico in zavila zopet navzgor. iConja sta udarjala s kopiti po visoki rosni praproti in brskala id veselja. Sapa se je ob jutr-ajem hladu pred njunimi noz-Irvmi spreminjala v oblačke. Cu in tam sta dospela do šopov :vetja, ki je na sončnih jasah ulilo izmed visoke trave. Te jase so bile kakor živo pisane ireproge med drevjem. Med Irevjem pa .so štrleli'gobani in jrive na vse strani. Zgodnji netulji in čmrlji so še pijani od ;panja poletavali kakor leteče j vet j e med debli in iskali bolj sončnih prostorov. Med smrečjem so brenčale zgodnje čebele, ščoč medenih mušic, na belih brezah pa so poskakovale z živahnem vrišču jate ptic. Kamorkoli sta se ozrla, sta zagledala košček novega sveta in se ga razveselila, košček novega sveta, mimo katerega bi šel vsakdanji človek kakor slep. 'Njima pa se je zdelo vselej vse lepo in novo, dasi sta že toliko ur preživela v gozdovih. Veselila sta se kakor dva otroka. Velika mesta so bila daleč za njima. Spominjala sta se jih kakor čudnega sna. Da, tudi tam je bilo življenje velikokrat lepo in silno, toda nikdar ni mogla postati misel tam tako čista, živa in jasna kakor mlado jutro. Vsa ta doba nekaterih let, ki sta jih preživela v tej živi širokosti, se jima je zdela kakor mlado jutro življenja in nista mogla umeti, da je toliko tisoč ljudi, iki ga nikdar ne dožive. Kadarkoli se jima je vzbudilo koprnenje po hrupu mest, sta odšla v gozdove, sedla na deblo ali na sončno jaso ali na sivi kamen in hipoma je izginilo tisto koprnenje. Sedaj pa se je prikazala v te gozdove deklica, ki jih je ljubila prav tako kot ona dva ali pa še bolj. Vrnila se je iz tujine, med ta zelena drevesa, pod to sinje nebo, kakor da bi se vrnila domov. Gozdovi pa so jo sprejeli vase, Miro, svojo dušo, svojo neslišno prelepo pesem, svojo slikarko. Tako sta jezdila, da bi jo srečala nekje med drevjem, in jo iskala kakor tisti človek iz pravljice, ki je živel v njihovih dušah prav od otroških let in na katerega nista pozabila nikoli in nikjer po svetu. “Nekje v širokih gozdovih je bila skrivnostna jasa, do katere ni dospel človek še nikdar .. (Dalje prihodnjič > MAS A TIERA, Čile. — Nihče od ljudi, ki žive tukaj, se ni spomnil obletnice, vendar je lansko leto oktobra minilo že 263 let, odkar je britanska ladja “Cinque Ports” izkrcala nekje na tej skalnati obali mladega Škota, ki se je imenoval Alexander Selkirk. Med ognjevitim Selkirkom in kapitanom ladje, ki je bil krut in nepravičen do svojega moštva, je prišlo do hudega spora. Namesto da bi ostal na ladji, kjer bi bil prav gotovo obešen ali u-streljen zaradi upora, je 23-letni mornar za kazen raje ostal sam na pustem otoku. Selkirk je vzel s seboj samo svoj mornarski kovček, nož, sekiro, puško, sodček ali dva smodnika, svinec za krogle, nekaj knjig o navigaciji in matematiki, nekaj funtov tobaka in biblijo. Štiri leta kasneje, 12. februarja 1708, je kapitan neke britanske roparske ladje odpeljal Sel-kirka z otoka. Ko je le-ta čez dve leti prispel v London, je zaslovel s svojo povestjo o popolni samoti. Bral jo je tudi pisatelj Daniel Defoe, ki je povzel Sel-kirkovo pripovedovanje ter ga živahno polepšal in razširil. Leta 1719 ga je objavil kot prvi del ene najslavnejših knjig na svetu: “Življenje in dogodivščine mornarja Robinsona Crusoe j a iz Yorka”. “Na otoku Robinsona Cruso-eja” pa ne najdemo niti enega izvoda te knjige. Otok ima 744 prebivalcev, ki živijo vsi razen treh v napol podrti vasici San Juan Bautista in lovijo morske rake. Ti ljudje se le megleno spominjajo legende, ki jo je u-stvaril Daniel Defoe. Otok je oddaljen približno 584 kilometrov jugozahodno od pristanišča Valparaiso v Čilu in je največji od vulkanskih otokov, ki so se dvignili z dna Tihega o-ceaha in tvorijo otočje, ki ga je leta 1584 odkril španski pomorščak Juan Fernandez, po katerem je otočje tudi dobilo ime. Ker je ta otok dolg le 19 km in širok povprečno le 3.8 km, ga zlahka zgrešimo. Naslednji otok, na katerega naletimo zatem, je Easter Island (Velikonočni otok) in leži približno 1,600 milj proti zahodu. Letališče je na skrajnem seve-rozapadnem koncu otoka na planoti, ki se dviga 213 m nad morjem. Od tam bomo hodili še 9 ur preko gora, če smo spretni in znamo dobro plezati, sicer pa se bomo pol ure spuščali po strmi cesti do zaliva El Padre, kjer nas že čaka ribiški čooln, ki nas v dveh urah prepelje do zaliva Cumberland, kjer leži vas. Tik pred zalivom je Port English. Dobrih 90 m od obale je Selkir-kova votlina — tako vsaj mislijo — ki pa nas zelo razočara, če smo prej brali Defoe jev opis Robinsonovega dobro utrjenega doma. Selkirkova votlina je približno 9 m dolga in 4.5 m globoka. V njej ne najdemo niti ene od tistih domiselnih stvari, ki jih je Robinson naredil v svoji hiši. Votlino zlahka opazimo z morja (medtem ko je Robinson pred svojo votlino posadil drevesa, da ga ne bi z morja opazili morski razbojniki in ljudožrci) in bi jo bilo nemogoče braniti pred napadi divjih živali in div j aikov, česar se je Robinson tako bal. Poleg votline stoji majhna ka-menita hiša in nekaj lesenih kolib, ki jih je zgradil bogat čilski trgovec iz Santiaga. Ta se je pred 20 leti naveličal civilizacije in živi tu kot puščavnik z nekim človekom, ki ga imenuje Petek. Zaliv Cumberland, do katerega pridemo iz Port Englisha v desetih minutah, s čolnom in v dveh urah peš, je bil verjetno krater vulkana, iz katerega je nastal ta otok. Na skalnatem zalivskem dnu mrgoli morskih rakov. Lov nanje predstavlja edini vir dohodkov za skoraj 120 družin, ki žive na otoku. “Če ne bi bilo tu rakov, tudi ljudi ne bi bilo,” je dejal eden od ribičev s tega otoka, “ostali bi le puščavniki.” ČE NI LEP, JE VSAJ ZABAVEN — Dekle drži na roki kameleona in ga začudeno ogleduje v Živalskem vrtu v New Yorku. Kameleon je znan po spreminjanju barve svoje kože. Čehi le niso dobili pšenice iz Sovjetijei član tajništva KP v Pragi Z Mlynar je izjavil časnikarjem, da ČSR ni dobila za prvo četrtletje dogovorjene pšenice iz SZ ter da zadevna zanikanja Tassa in Cctek'e na drže. PRAGA, ČSR. — Član tajništva Komunistične partije ČSR Zdenek Mlynar je dejal časnikarjem, da Sovjetska zveza ni poslala Češkoslovaški republiki za prvo četrtletje pšenice, kot je bilo to dogovorjteno, pa naj sta tako Sovjetska zveza kot ČETE-KA, uradna poročevalska služba, prinesli poročilo, da je prišlo po 9. aprilu že 120,000 ton pšenice iz ZSSR in da to od tam pospešeno dovažajo na Češkoslovaško. Vest o tem, da je Sovjetska zveza ustavila pošiljanje pšenice v ČSR, je bila objavljena koncem preteklega meseca, pa nato zavrnjena kot neresnična tako v Moskvi kot v Pragi. ČSR je v preteklosti prejemala 40'/, vse pšenice, ki jo je rabila, iz ZSSR, prav tako je tam dobivala večino petroleja in železne rude. A. Dubček, ki se je v nedeljo vrnil s 24-urnega obiska v Moskvi, je javnosti o tej svoji poti dejal, da je vodnikom v Moskvi obrazložil razmere v Pragi in jih zagotovil, da ni nevarnosti, da bi sedanja liberalizacija na ČSR [naravnost škodovala socalizmu. t'et s tako mislijo le varati sa- Lepota je zakričala PODPIRAJTE SLOVENSKE trgovce ZABAVA MLADINE — Italijanski fantiči in- dekliči se starodavnimi viteškimi igrami v vrtu Borghese V Rimu. v starodavnih nošah zabavajo s TONY KRISTAVNIK PAINTING AND DECORATING Telephone: 946-8436 Slikarska in pleskarska dela zunaj in znotraj. POKLIČITE ZA BARVANJE VAŠE HIŠE SEDAJ! Poleti smo ves čas zavzeti. 5 Izvršimo dela po vrsti, kakor jih prevzamemo. Brezplačen proračun — zmerne cene. * Dejal je, da je vodnike ZSSR zagotovil, da bo ČSR ostala trdno v Varšavski zvezi in ohranjevala prijateljske in zavezniške vezi z ZSSR. “Pohoda revščine” so se nekateri ustrašili WASHINGTON, D.C. — Organizacija pokojnega dr. Kinga pridno nadaljuje delo na pohodu revežev v Washington. Glavno “romanje” se je začelo v malem mestecu Marks, in preko Selme doseglo Montgomery. Vsega so se hudo prestrašili južni konservativni kongresniki, bojijo se, da jim bo ameriška revščina šla preveč na živce, kadar se bo nabrala okoli Kapitala. Zato so kar na hitro roko sestavili besedila za okoli 30 zakonov, ki naj dajo administraciji vse mogoče pravice, kako naj zatre morebitne izgrede in nemire v glavnem mestu. Zakonski o-snutki so takoj prišli v roke pristojnih odborov, ki jih ta teden obravnavajo v hitrem postopku. Zanimivo pa je, da Johnsonova administracija trdi, da takih zakonov ne potrebuje, da ji zadostujejo sedanji, ako bi bilo treba delati red s silo. Predsednik Johnson sam je o pohodu govoril tudi na svoji zadnji tiskovni konferenci. Iz njegovih besed se je dalo sklepati, da ne pričakuje v maju izrednih dogodkov na washingtonskih u-licah, da pa je pripravljen tudi nanje. Kongresni konservativci so hitro pograbili za predsednikovo stališče in zavalili Kongres s svojimi zakonskimi predlogi. Ali pa bodo predlogi v Kongresu tudi izglasovani, to je pa še odprto vprašanje. -----o------ Odnosi med Moskvo in Prago se hladijo dalje PRAGA, ČSR. — Od vseh strani prihajajo poročila, da se tovariša Dubček in Brežnjev nikakor ne moreta sporazumeti, po kakšni poti naj začne Čehoslova-ška hoditi v komunizem. Poročilom se pridružujejo še drugi pojavi. Ni na primer brez potrebe šel tovariš Tito v Moskvo. Sedaj pa prihaja iz Rima novica, da je šel voditelj italijanskih komunistov Longo v Prago, da se z Dubčkom pogovori o “obnovi” čehoslovaške partije. Longo je znan kot posredovalec v komunističnih domačih sporih. Se je tega posla naučil pri svojem predniku pokojnem tovarišu Togliattiju. Še zanimivejša je pa vest, da je tovariš Ulbricht začel že v marcu motiti tiste oddaje češkega radija, ki so bile namenjene za poslušalce v Vzhodni Nemčiji. Praški radio je namreč brez oklevanja našteval vse napake, ki jih dela nemški komunizem pod vodstvom Ulbrichta. Kar jih ni našel sam, jih je pa nabral v češkem časopisju. ----—o------ Van Thieu in Bunker se pogovarjata SAIGON, J. Viet. — Noben ameriški diplomat ne sedi te dni tako na trnju kot naš poslanik Bunker v Saigonu. Vladni krogi v Saigonu so namreč zelo prestrašeni radi pogajanj v Parizu in govorijo le o tem, “kako jih bodo Amerikanci prodali Ho Či Minhu”. Bunker hoče uničiti tako razpoloženje vsaj v vrhovih saigon-ske administracije, zato se je pretekli • teden tako dolgo, posvetoval s predsednikom Thieuom. Kaj kta1 govorila, je tajna, vendar je pa Bunker priznal, da bi Van Thieu imel rad čim preje 0-sebni sestanek z Johnsonom. V Saigonu je že začela prevladovati misel, da bo od tega sestanka v veliki meri odvisna usoda sedanjega vojaškega režima. Da bo razburjenje v Saigonu večje, je Hočiminhov režim znova podčrtal svoje stališče, da se namreč pogajanja v Parizu morejo vršiti le v okviru znanih 4 točk. Koptska cerkev potrdila Marijino prikazovanje v Egiptu KAIRO, ZAR. — Preteklo soboto je koptski partijarh Kyril-los potrdil, da se je Marija ponovno prikazala v stari Marijini cerkvi v predmestju Zaitoun. Nekatera prikazanja naj bi trajala do 2 uri in četrt. Prvo prikazanje je bilo 2. aprila. Zgodilo naj bi se tudi več po zdravnikih potrjenih čudežnih ozdravljenj. Cerkev prikazovanj stoji na ooti, po kateri je nekdaj Sv. družina bežala pred Herodom v Egipt. Poljaki odpovedali obisk v Belgradu BELGRAD, SFRJ. — Poljska je odpovedala dolgo pripravljeni obisk poljskih parlamentarcev v Jugoslaviji, češ da so poročila jugoslovanskega časapisja o dogodkih na Poljskem ustvarila ‘neugodno ozračje za tak obisk”. Male Help Wanted WELDERS Experienced MIG Arc & Acetylene PUNCH PRESS Set Up & Operate MACHINISTS Set Up & Operate BORING MILL B & S AUTOMATICS TURRET LATHE MILLING MACHINES PICKER X-RAY C0RP. 595 Minor Rd. 1 mile south of Wilson Mills ltd. Highland Heights Call Frank Novsak 449-3000 Extension 245 An Equal Opportunity Employer (93) HELP WANTED Custodian Prefer middle-aged couple for janitor service; suite and phone furnished. At 26151 Euclid Ave., Medical Arts Bldg. Call Leo Garrity at 731-8300 or 944-3361 evenings. (94) £emk