Največji slovenski dnevnik v Združenih državah I Velja za vae leto ... $6.00 I Za pol leta.....$3.00 a Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA List slovenskih.delavcev v Ameriki, f" 3 The largest Slovenian Daily L* the United Stat«. a Issued every day except Sundays 5 jjj and legal Holidays. 75a000 Readers. TELEFON: CORTLAKDT 2876 Entered as Second Class Matter, September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879. NO. 189. — ŠTEV. 189. NEW YORK. THURSDAY, AUGUST 13, 1925. — ČETRTEK, 13. AVGUSTA 1925. TELEFON: CORTLANDT 2876 SPLOŠNO SOGLASJE GLEDE VARNOSTNEGA DOGOVORA Anglija in Francija se baje bližata sporazumu glede varnostnega dogovora. — Inozemska ministra razpravljata na konferenci v Londonu o pogojih pariškega odgovora na zadnjo nemško poslanico. — Oba soglašata, da mora Nemčija vstopiti v Ligo.—Nesoglasje glede uporabe nevtralnega ozemlja. Poroča Arthur Mann. VOLUME XXXm. — LETNIK XXXIII Ellis Island baje potreben. Priseljeniški kom i s a r Curran pravi, da potrebujemo Ellis Island. — N j e g o v predstojnik Husband trdi, da bi postajo lahko odpravili. — ElEs I sla uda se ne sme od-praviti, — je reik i včeraj priseljeniški komisar Cirnnan, ter s tem dir.lktno nastopil proti ^nc-ralncnm komisarju Hu^bandu, ki je preti kratkim izjavil: — Uveljavili bomo stanje, ki bo omogočilo priseljeniou priti v LONDON,. Anglija, 12. avgusta. — Posledica konferenc, ki so se vršile tekom včerajšnjega dne med Chamberlainom in Briandom, angleškim in francoskim ministrom za zunanje zadeve, katerima so pomagali izvedenci obeh dežel, je skoro popolni dogovor glede pogojev francoske note. Soglasno z neko zanesljivo avtoriteto se pričenja dogovor z velikim uvodom, v katerem se nemška, angleška, francoska in belgijska vlada slovesno obvezujejo, da bodo v interesu evropskega miru medsebojno rešpektirale svoje meje in nevtrali-: zirano ozemlje ob Renu. Nato pa se ugotavlja, da bo postal dogovor pravomočen, ko bo stopila Nemčija v Ligo narodov. Sta pa še vedno dve sekciji, glede katerih vlada med Angleži in Francozi veliko nesoglasje. V li0vih naprav na Ellis Island u. ki enem delu dogovora, ki določa obveznosti prizade- sta!e *30°,000. tih sil, hoče Francija določeno število hipotetičnih je~de1a^ki d^L^odTjl. ZA DEPORTIRANJE IN0ZEMCEV Kongresnik Johnson' zahteva nove postave za deportiran je inozemcev. — Vodil bo boj v poslanski zbornici ter zahteval deportacijo nesposobnih- — Poglavitno vlogo igrajo Kukluksklanci. Tudi Antisalonska liga je proti priseljencem. Poljska vla^a se opravičuje. Hindenburg je bil navdušeno sprejet. WASHINGTON, D. C., 12. avgusta. - Kongresnik Albert Johnson, načelnik komiteja glede priseljevanja in naturalizacije, se nahaja tukaj, da ugladi pot za zaslišanja glede amendmentov k priseljeniškim postavam. Tekom septembra meseca bodo prišli semkaj ostali člani tega komiteja. Program kongresnika Johnsona se glasi, da se še nadalje omeji priseljevanje iz gotovih virov. Poljska skuša opravičiti' Glavno mesto Bavarske izgon Nemcev. — V po- je priredilo predsedni- ~ slanici na berlinsko vla- ku nemške republike, VARŠAVA, Poljaka. 12. avg. I "oljska vlada je ofiuijokno obve- Dobro organizirana kampanja, katero vodi Ku aem5k® vLado< <,a siwr od- • " : k laoija slučajev flagrantnega kršenja dogovora, ki bi avtomatično spravila to deželo v vojno. ravil stvoje tozadevne proipombe ob priliki inšj>eikeijo Glede te točke želi Anglija, dočim si reservira I V da se ša lahko deportira ob kateremkoli ča- _ . ------j — - -----, —----0____\ mo izvesti popolno in kompetent-: SU, pod določenimi pogoji. - ne morejo privoliti, da bi Francija prekoračila de-«ir»mBko preiskavo onih pri-1 _ Izločiti bi morali tudi negotovo in neiasno militarizirano Porensko, razven v slučaju nem-1 ^encev' k{ * narode-' • ,..........- - Vl 1*1 lZOl°- sko-poljske vojne. | Y dokaz do priporoča odpomoč maršalu v o n Hinden- Pro^ neprilikam pre- burgu, knežji sprejem. meščenja. — Navaja - dogovor sklenjen n a MOXAKOva ** Pl D • ■ glista. — Monaikovo bo sprejelo Uunaju.-Pravi,da80 Iimk,dllika republike, maršala Poljaki v Nemčiji odšli J li ndenburjra. s ku ižjimi častmi. V pogojenem času. Predstavljeni mu bodo najbolj octlioni zastojim'iki fiaiaiu-nih. političnih in drivžai1niih krofov, nakar bo sledil obi-tk novejra N m-škcga muzeja trlk .-i.iyn ranepi živi jeni ja in nazaj k ifmnki ljiul-ki duši! — To je rr-kel jnojVsor Ilennan Platz. prof. franco-ki .zgodovine na vseueili-šrii x f>or cm -\X)jijin potslušalcem. ki -o se zljtaJi v iKV-ilopjti dr/av-lusga zbora ob priliki proslave dm»va ustave. V-eeraj pred št^ti- 'Uo poiiKK*. da sjj>ravijo svcuje zavljame iz Poljake z najmanjšimi neprilrkanii. | J^s'ujoei lumiedter za zunanje zadeve je p »>JaI v Berlin p.>s:a-n.eo. ki se p» Oa z reipait riaeijo Xemoeve. živečih ua Pcijskcan. ki so iv> Ijudvkon glasovanju leta 1!>20 in 15)21 ohrauiiti svoje m-m-ško dj-ž.iv!janMvo. in n*patriaeijo Poljatkov v Neme i ji, ki >o ohranili poljsko drza\iljanstvo. Poslanica izjavlja, da sejii del Neincev na Poljskem, ki s«"aj«. so^hi^o L^^jcnia Wermarska nstava. ki je J- t ^ [s katerim naj bi so ti Wnwi isprejela na tiaro našli zdravniki med o l^i r i i . ,00.000 priseljenca na krovu ladij Pogoji angleško-francoskega odgovora imajo le ost.ni ind^et takih slučaje.-. namen napraviti konec izmenjavi poslanic med j — To pomenja, da se > naj- Berlinom in Parizom ter dobiti od nemške vlade di- nianj 150 bolnih ljudi rekten predlog za konferenco z Angleži, Franco- ^TT'* V»evn« P« . . ni... ii . i . ,:se "bolj povečamo, ee bi se zi m Belgijci, pred katero pa naj bi se vršilo par , nadaijnim priseljencem pustilo v pogovorov z nemškimi poslaniki v Londonu in Parizu. Chamberlainu baje zelo ugaja splošni značaj in ton francoskega odgovora, ki je kratek in spravljiv. Ena točka francoskega osnutka, v katero so Angleži takoj in z veseljem pristali, se tiče izjave, da mora stopiti Nemčija v Ligo, kot določeno v lastni poslanici Liginega sveta, ne da bi se posebej postopalo z Nemčijo glede člena XVI. Liginega dogovora, — v katerem se zahteva, da mora vsak član Lige privoliti v transport čet in vojnega materijala p¥eko svojega ozemlja v slučaju vojne, odobrene; Nemška policija je areti- popraviti neenakosti v sedanjih naturalizacijskih postavah ter določiti registracijo inozemcev. Postava iz leta 1 924, ki je omejila ter porazdelila priseljevanje v Združene države, posluje dobro. Oni, ki nasprotujejo tej postavi, so osebno intere-sirani pri tem, da spravijo kar največ ljudi v deželo. Večina članov novega priseljeniškega komite- i se ti Nemci pre 1 , Poljske v Nemčijo naj-1rovaniu oginje prastostii.' • * , i * * Ne vrjamem. da bi do-volilo ta ko uničevanje vladne lastmine. M-lili iz kastne j do 1. a v trust a li>25. Ti Nemci i;iso še do-edaj zapustili poljskega oblini!ja. Podaniea trdi nadalje, da so Poljaki ki ostali poljski državljani, za-pustili Nemčijo v določeni tlcVbi, >egla-mo z obvestili, katera so bili od n inških oblasta. WASHINGTON, I). ('.. 12. avg. Poljsko poslaništvo je objavilo k a b!-« »grami poljskega ministra za zunanje zadeve, v katerem sc izjav l.:a. da so vsi "človekolljuban po-mi je zgodilo ^ičila z dobi-o uspevajoč i m arhiteiktom v Vraiisiavi. Hčerka in pjijaltelji družine Kosmti no se'odločno zavzeli za ženo. Vsi so ^oglašali v tem. da je bila kljub svoji preteklosti iz-vr-toa žecia in mati v Vpr.i v uiso doseda j še naSli i*e-vci-ve-rja. iz katerega je bil oddar« ust ^Lrs. Rfiscn. Mrs. Rowca ji; sedaj v jetniSki celici ter histerično (ponavlja, da je popolnoma nedo&žnc.. Profesor Rosun j- bil slaven kot naravoslovec. Prihaja iz otUič-)■(■ ua upa. da se bo posrečilo iz-I ločiti jih v teku let. Predsednik Hindeinburg je pri-1 k slav.lju v priprosti civilni obleki, brez redov tea* sedel v liiploiT-aHki loži, kjer jo imH svoj sedež /.r pokojni predsedorLk Ebert ob sili;'Miih prilikah. • Predsednik Hinrinnhurg je a krepkim gla.M>m zakričal trikratni h ura. S tem je bila v.akl jučpsia >lavnost. Petain bo vodil maroško ofenzivo. -0. avgustom v Maroko, kjer bo prevzel vodstvo fra.tioo^ke ekspe- --j cHcij.slce armade. Francoski in PARIZ. Francija. 12. avgitsta. španski oddellki bodo -začeli isto-Maršal Peta an lio odšel še pred časno prodirati. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU Danes so naše cene sledeče: JUGOSLAVIJA: 1000 Din. — $19.10 2000 Din. —$38.00 6000 Din. — $94 50 Pri nakazilih, ki znašajo manj kot en tisoč dinarjev računamo posebej 15 centov za poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje po.šle in izplačuje "Poštni čekovni urad". ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE 2C0 lir .......... $ 8.50 500 lir..........$20 25 300 lir .......... $12 45 1000 lir..........$39.50 * Pri naročilih, ki znašajo m&nj kot 200 lir, računamo po 15 centov za poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje Ljubljanska kreditna banka* v Trstu. Za iioSiljatre. ki presegajo PKTTISOO DINARJEV ali pa DVATISOČ LIR dovoljujemo po mogočnosti Se poseben popust. Vrednost Dinarjem in Liram sedaj ni stalna, menja se večkrat in nepri-. čakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne eene vnaprej; računamo po ceni tistega dne. ko nam pride poslani denar v roke. POŠILJAT VE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE Denar nam je poslati najbolje po Domestic Postal Money Order ali po New York Bank Draft. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 4687 ^ v- (SMS GLAS NARODA, 13. AVG. 1925. GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Owmod mmd Published by blovsuic publishing company; (A Corporation) , ywMml Louia Benedik, treasurer P!m of bttrinew of the corporation and addresses of above officers: H Cortland« Bt^ Borough of Manhattan, New York City, N. Y. 11 GLAS NARODA« "Votes of tho People" Issued Svory Day Except Sundays and Holiday*. Za oolo lata volja lift ao Ameriko *» Kanado---$6.00 Ba pol lota _$3.00 %a Mrt lota---— $M0 Za New York oa oolo loto Za pol leta Za nioeemstva ta oolo loto Za pol leta —.........— $7.00 $3J0 $7.00 %3J0 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "02« Naroda99 iehaja vsaki dan ievtemii nedelj in prasnikoo. Popiai brea podpisa hi oaebnosti se ne priobSujej% Denar naj se blagovoli potiljati po Money Order. Pri apremembi kraja naročnikov, prosimo, da aa nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Mfl L A 8 K A B O D A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876. I> UTOPUA DOBIČKOV Izza leta 1857 so bile tri generacije otrok uspešno vzrejene s to časovno preizkušeno hrano za otroke. Če pošljete ta oglas The Borden Company, Borden Building, New York, vam bodo povedali v vašem jeziku, kako je treba hraniti vašega otroka z Eagle Mlekom. Priporočajo in predpisujejo ga zdravniki. Stroji so pripravke, ki prihranjajo dolo. Vtsaka nova priprava, ki varčuje z delom, odpravi gotovo število človeških delavcev. Ten-o izgoto-vljetno od strojev in vke stroje bodo ifcgotevljali »troji. Seveda bo še vedno trefoa par delavcev, da pat&iyo na stroje, ki bodo izdelovali >rtroje. Ker pa bo odpravljeni je ^koro vsega človeškega dlfta povzročilo ft ako strašno tekmovanje n*xl onimi, ki bodo iskali deJa. bodo delali srečno izbrani za skoro nič. V onih srečnih dneh ne bo niti stavk. niti delavskih unij. , Bedaste sati je ! Ali res? Potem nam blagovolite i*ojasiiiti, zakaj je celo a* najbolj pro-evitajočih ae časih na milijone nezaposlenih in zakaj ra-?te njih število tftadno? Kaj jnis»li trgovski tajnik Hoover, ko pravi, da je ameriška mdikJrija ze za cOlih potdeiset ods/totkov nad-razvita? Zakaj ae vprizarja tako strasne napore, da se proda s stroji iizdelano blago onim, katare M) napravili stroji bankerotnini Kaj p omenja jo vsi ti histerični oglasi kot : Plačujte avtomobil medtem ko se vozite žnjim! aLi pa: Dolar na roko in dolar na teden! Zakaj kriče vse izložbe m nešrtevilinc strani v listih: Kupujte, kupujte! Ko bi milijoni z veseljem kupili, če bi imuli le sredstva za to T Zakaj izključujejo vsi moderni, to je mašinski narodi, vsej dobre tftvari, katere proizvajojo drugi narodi, dtočim si na vse kriip-Ije prizadevajo prodati jim dobre stvari, katerih ne more kupiti njih lat Jugoslovanov. V San Pcdix) so dalmatinski ribiči }x>st>4)no na glasu. V Sai: Franeiseu imajo Jugoslovani nad tristo restavracij, In pripomniti je treba, da so tujermkn kar navdušeni za naše narodne jedi. Hrvatje imajo v San Fjraneise-u de-\estnajst društev. Slovenci sedem. Srbi pa troje. Srbske božje službe se vrši v ruski pravoslavni cerkvi na Green in Van Ness Ave., Slovenei in liivčKtje scahajajo v cerkev, (katero upravlja Father Tu rak na Fcitl Street. Tujerodni prizna \-aijo, Slovenci najbolj nepristransko prliščejo šanghaj-ski dogodki in kčvznujejo angleški uradniki, ki so kaj zakrivili, rudi Fnmcija je slednjič ratificirala washingtotrSko ]x>gotlbo in zato !ii nobenih ovir. da se uvede rova uprava, ki obeta kitajski vda d: več dohodkov. Oe bi se bile zavezniške države pravočasno sna-ntetovi bi nr bilo nepotrebnegtJ krvopivlitja in tudi boljseviski vpliv bi se ne bil med Kitajci tako razširil, kakor se je zdaj. Angleška delavska stranka ne ureja dejansko svoje politike po resolucijah v ijwiilog svobode Eirii>-ta iai indije, s katerimi navadno zaključuje svoje kongrese. Ta razlika med teorijo ni prakso se ob Nilu in Gangesu bridko občuti. Pomčljiv je v ti m po\o bi moral obisko-drasu. Sedaj se nahaja 9vot «i-!vati gleškem in piše v omenjenem 11-j Pa je fant }>0 treh meseeih, stu to le I izborilo ponaretlii ček za pdttisoč KHe po samoupravi v Indiji 'ne'dolarjev samo na legitimnem naci-j 1>1V;fIK.t<)j ta ^ je ipa hitro na-1 Poročilo pr»vi, da je v New Yoriku netki Daniel Cocis požrr bakren o nt in dii bi se bil pri tem kmalu zadušil. Pc-klieani zdravnik j,* takoj odredil. naj ga odr»e!j«jo v bobiišni-eo. Tam so ga operirali ter mu s težavo rešili življenje. Mi, kar nas je prrprostih ljudi, nimamo pravilno -ustvarjenih že-b-deov. Kapitalisti so vse druga-I če ustvarjeni. Kapitalisti ^o-žro na milijone in milijone uolar-jev, p;' jih Mitično in brez vsake zdravniške pomoči jvrebarijo. ČLANEK 137. Navarjal vsem potrebam normal-1 kini neki Francoz ter stopil v tv- ,lih zdravil otrok. Na nam ujm ! govMko šolo j mat orani skrajno delikatnih ot- rok, ki 1 -sfimt-zm ter zahtevajo zdravniško pozornost. Od 15. do 18. mesecev — štirje obedi na dan. VC's. je treba kuhati ]>o iri ur< en dan pred uporabo. l\o j-> živi-\o dok uh a no. mora biti tako go sto kot redek lep. Preet liti ga j<' treba in kakorhitro >e shladi. h<> stvoril maso. sliC-no jeiiy-ju. 1 ):i i Z mb'koir: napmiel del Jugoslovanov. Gle-^eir.'Jj di? nadarjenosti in «posobno«ti po-' jonalnem čustvu, marveč se dvi-[ čil | Qb _ - traj zdrobljen o polnoana nič ne zaostaja.>0 za Če- tudi radi toga. ker Velika Bri- ^ i ' ^ , * J 17 •• , ....... • ves*, proso ali zdrobljenih koruza hi. SiH>i izdajajo list 'Sriwki Glas- talija m tunela zagotoviti indij-J Xa pn,koocejMwkih pamikih bo-'wtnko ni k' in sicer v cirilici in latinici, -kemu ljudstvu prvotne temelje {|0 UV(,.ni redne kiinematograf^ke ' Zadnji ča.s se je začela velika agi- civiliziranega č.ivljemja rn tako {srrtptave, ker so zlita\miki dotacija za ustanovitev Jugoslovan-' hočejo dobiti Indijci priliko, da «,.n;1i, ^Kxlam.ir Scin«imato-skega Doma. V ta namen je bilo store to. kar je Anprlija zamudila «,raf.ikih slik baje najl>oljSe -red-i.rirejeniii že več veselic, ki sc več nego poldrugostoletm m slvo pr,>ti ,uot>ki l>o!ezni. prinesle lep dobičf.tk. Namera vano| sngleškem gospodst\-u zna citati p0 VS1.kakor čudno. Nekatr-poslopjff 1k> stalo $120.000. Hrvat-(i" i ^^»o 10 odstotkov prebi- rj i,Mj,'j3 ril> d^ber želodec. .K- imajo svojo podporno Jedno-, va?Lstva. Povprečni dnevni dobo- Ako pr>\-prečeno izobražen čl<»-to, koje glavni stan je v Pacific j dek Indijcev jic znaša več nego Vl k takoevano moderno ki-Building, dočim ima njiiiova ilTi-jl pennev. Večina ljudstva živi m.nHI,t<^rrafMko ^liko na suh-tm. nojžka Jednota v Californiji pet . zaradi tega na meji smrti vsled »»trideset ka podporna društva, so jako h'- Na leto umrje na milijone iju-nioi-na. Hrvatje imajo polegtega tli za lakoto in kugo. Leta 1917 še sokolsko društvo, ki se lepo ' k zahtevala infhienca 7 milijonov razvija. Naj\t «v-ja srbska organi-1 človeških žrtnv. 40 odstotkov 110-zacija je "Pivo SHisko Podporno 1 vorojencev umrje v prvem letu. Društvo", ki je bila ustanovljena Povprečna ždvljenska doba Indij- 1 znaša let. Stat varno rti iz- en» mu mc ra postati slabo. H- ihta 18^0. Slovenci imaijo drama-j(t'v tično ditušivo, ki s«' odlikuje po javlja, da stirmi swarajska stran-svojih prvovrstnih prireditvah, j ka po svobodi Indije kot enako- .Zamkrat naj zadostim je. pa še pravne članice angleškega impe- lv,)ko ven n mož. Jaz sc bojbii gre-drugič kaj več. I l in jo hoče doseči z nasilnimi q,*u n deljah rajši se lini v ošta- Žu]-mik bi l)il rad iz]>reobniil starega pijančka. K<> ga je nekoč t-.rečal. ga je prijazno obirovoril: -— Zak.i j |K*>ei!aš vedno p<> 0od župnik, jaz mhi glo Pozdrav vsoin rojakom širom sred-rtvi. Doklej se ne beleži v jZtlružemh t^fžtiv! nji m mislim na cerkev. To 11* T( Vzhodni problem. J. L. j deželi 11 ilcako na.gnenje k lvisil- ( ovelj-stvo poklicati nti pomoč, če hoče' preprečiti svoj poraz. Parlament jc sicer odklonil vpoklic enega letnika rezervist vov. toda vlada namerava sprejet i v, rje število dobro vol jcev. Doslej ->o se borile v Maroku za Francoze samo tuje-legije in senosrabski polki. Zdaj pa organizira maršal Peta in armado, ki bo štela 120.000 mož. Največje preglavice di la francoske- —'stvu ali plemenskemu sovraštvu. Toda nihče ne more garantirati za bodočnost. Satvainoni kliče po-mem'bno: Ta je odvisna od vas! Sat/amorti sicer še vedno misli na lgoča>ij»). Nikdar nam neposredno prihotlnjoh*. je bilo „e pride na misel, da bi tistim tako ''korektno', da jima je grof , '.pustili, katere mi dolgočasimo. AVinterton, držaatni j>odtajnik, iz 11111 poveljstvu teren, na katerem I . - , x> „ . • ^ v>e«ra srca pritrjeval. Refren nju- ..... ..... 111 nioffoee manevrirati. Ce so' ......... Pred sedmimi ali osmimi leti je ijili izvajanj je bil. da bi moral: .... ,. francoske čete umaknejo In pre- T . . . . dobri lvovertov listu- "Ave Ma- 1 Incbjci pri raz\'oju samouprave . ... „ . T" ... 4 1 j , riia * veliko moralno zaušnico, za Indijo z Anjrlezi sodelovati. k; pa te 2 ali 3 velike žlice S-—tlO unč kot pijačo. Ob f). zjutraj. — Sok rn nže. (-'b 11. zjutraj. — M-hko kuhano . ij<-i'. ]>oni šano v. dro'bei starega kruha ali pa veliko žlico nastrgane gf vetline, ]>oim-<;i:ie krušnimi drobci ter om«»cene /. ■goveHlui-m snkr.m. Požirek mleka. Piškot ]>rej>ečenca ali otrob ali pa star kruh in surovo maslo. Ob 3. popoldne. — JanjrT»ja. kokošja ali goveja juha z rižem ali drobci s.anga kruha, pomešanimi v juho. OuiJt^rd ali navaden rižev pudding, kuhano 'je. pečeno jabolko ;i!i pa kuhana jabolka. Ob G. zvečer. — Pšenični zdrob. kuhan dve uri. Dajte enn do treh velikih žlie 7. mlekom. Cašo ml<--ka. Pre peč en oe ali s{;ir kruli s -arovim mn^lom. puste upornikom del svojih posto- jaštvo ne more pravočasno <»ora: "-u joča doba v živi j nju deklice je čas, ki dela vsaki materi velike skrbi. To je najbolj nevarna doba v življenju dekliee. To je čas. ko je njeno duševn«« stanje prav "jvos^lmo in ki tvori tudi temelj s.\ duštvmo krizo. To je čas. ko je tudi njeno zdrav j" bistvene važnosti. Zdravje dekl -ce v tej dobi je prav poseben pm blem za mater. Vsaka ma.ter - • mora pečati s trm. Zgraditi mora zdravje svoje hčere ter ojačati njene telesne sile. da jo varno prevede skozi to težavno dobo. «> ima deklica rlosti pravilno nja v Maroku. Francoska levies simbol svevjih nacijonalnih strem- vo
  • osreči Kat.reti upora, ibo morala Francija kapitulirala in izprazniti vemcir v. M;uro4ni pa ne misli o Pe- j Maroko. Časi absolutne nadvlade ta i nove m pnihodu tako. kakor v kolonijah >o minili. koJonijalni francoski lo\-ičarski krogi in zato 7 njegovo deniisnjo sploh ni računati. P»'tarna je sprejel v av-dijenci tuili maroški sultan, nakar je odšel maršal takoj na bojišče. Še najbolj verjetna je vest, da je namen. Petainove misije, pripraviti veliko ofenzivno kampanjo proti Aibdel-Krimovim četam. To bi pa pomenilo, da je vloga novo-imnovanrjra vrhovnega j»oveljni-ka v Maroku generala Naulina podrejena. Da je položaj v Maroku neprimerno bolj kritičen, nego je bilo razvidno iz ck>3edanjih tendenci-joznih poročil, je jaMmx Preko Orana in Kasabftanea pošiljajo Francozi vedno nove čete. Ko4o-nijakii poikd, ki ao h£H doslej v Porarjo, so že vsi na pota v Maroko, pa tudi sfvoje evropsko vo narixli so se začeli zavdati, da so tudi ljudje z enakimi pi*avicainj do življenja, kakor vsi drugi in ike ncern koncev l>odo morale evropske velesile temeljito revidirati svojo politiko na Vizhodu. * Anglija. Amerika. Japonska in Francija, ki so ]>^pisale začetkom leta 1922 washington*ko pogodbo. so ** zdaj isporazumele glede Kitajske. Konferenčni predlog ameriškega državnega department a se precizira v tem zmislu. da revizija eksiteritorijalinih j>o ^odb in pravic tujcev na Kitajskem za ■ m krat ni aktualna tec pride na dnevni red v šlučajta potrebe šele pozneje. Ta predlog naglasa zlasti potreibno močne in avtoritativne vlade na Kitajskem. . ,. . . ...... da je Ave Marija i»ohuj- •nasi strani priii-ravljnosti za to. ■ .. . , ,. .. . . . , , t sluv list m da ibi tra ne ^meh ei- marvee ker m torLsea za spodoH)- , ... , , J tati otroci. stariscm »■• nasveto- no kooperacijo kot med enako- , . ....... . ... j- i - val. naj sra skrivajo preti njimi pravnimi. Ako se zamudi sedanja ' . . . , .. . ker bodo sicer oni odgovorni, ce prilika, m bojim se, da se to zgo-, , . . .. - bodo za>li otroci na kriva pota. tli. ie swarajska stranka orekrstil svojo neštetokrat blamirano "Edinost*' v "Amerikanskega Slovenca". Ivj-'t ima sicer d m go ime, v r f=-nici je pa vernno zrcalo Koverto-ve duše in duš njegovih pomaiga-tev. Besed?, ki jih je izpregovoril leda j slovenski duho\*nik glet in sicer v odsek za vino. Najbolj imenitno pa je, kako zna čez plavgnejo pravočasno in jih kaj zadene, je Vlado takoj pokonci, se vljudno opraviči "pardon"! obriše, kar je obrisati pa je mir besedi; če je pa priletelo v vrček, ga sam izpije, ta pujsek. in drugega naroči. Imenitno! — svetnik Kožuh se je zad- njič tako smejal, da mu je slabo postalo, pa še čisto nov telovnik je imel. Seveda, bogve kako fino to ni, ampak smejati se je vendar treba in "Pri petelinu" so oni dan podelili Vladu naslov komornega virtuoza v pljuvanju. Torej ta moj novi prijatelj Vlado me je ono soboto pri vedel prvikrat v deželno vinsko klet. Spotoma je povedal, da je ta klet edini deželni dobrodelni zavod, ki ni pritožeb čezenj. Koristen in človekoljuben zavod! Zadnjič n. pr. je imel on, Vlado, taksen nahod, da .je kar voda tekla od njega, pa je šel v klet, inhaliral deset kozarcev burgundea in glej. skoro na mah j«' izgubil nahod in povrhu še dežnik in galoše! Tako sva prišla v klet. V ki, •ti je bila gneča, komaj sva se prerila do sodov. Tolik«, imenitne jrospode še nisem videl vkupe zbrane! Pili so in nič se niso kregali. . . ! In zraven so pripadali vsem mogočim strankam; celo dva anarhista mi je pokaral Vlado. Eden je imel zlata oeala. drugi zlat nanosnik; bila sta zelo žejna in sta žeji lirah ro prihajala v okom. a kadar nista pila. sta se smejala in kazala zobe. Vlado mi je povedal, da tvorita ta dva možaka svojo stranko z lastnim programom v 11 točkah; glasila sicer še nimata svojega, ali prost gledališki sedeč >ta že zahtevala za svojega -poročevalca, pa pa menda še nista dobila, ker sedanja kramarska intendanea preveč gleda na denar. . . In vsi ti po nazoru in po stanu tako različni elementi so so drug oh drugem gnetli v najlepši sloji! — To je združujoča moč višje i-deje, — je rekel Vlado, — Prosi se. da se strankarstvo odloži v rgardenobi I! Tukaj se je in pije nad strankami!! Morebiti sem premalo izobražen človek, ali meni se je stvar čudna zdela, skoraj neznačajna, kajti s svojimi političnimi nasprotniki, mislim, narodnjak, ki je količkaj zaveden, vendar ne bi smel v do-tiko prihajati. . . Sicer so mi pa vina prav dišala, ugajala so jeziku in želodcu in tudi obleki niso škodovala, koder sem bil polit. Vlado je izjavil, da je zanj gneča prehuda in da bo takoj malo ventiliral klet. Namignil je šestim. sedmim mladeničem, ki so i-meli klobuke postrani in so pili zelo na glas. Stisnili so se v kot, zavekala je trobentiea, potem so pa za|>eli, da je kar zabučalo po kleti: — O-turala do-tirala, do-hri-glava. Pesem je donela pod oboki, da je kar luč trepetala, iz kleti pa so se pričeli polagoma izgubljati drug za drugim suhi, parfimirani gottpodje v cilindrih in ž njimi rdečelične, živahne, razgrete dame. Koj je bilo za par kubičnih metrov več prodora. — Vlado mi je prišel povedat, da so odhajajo-ča gospoda potomci drugega deželnega jezika — sicer čisto normalni ljudje, le zmisla za ubrano petje činto nič nimajo. . . Ozrl m je potem po kleti in izjavil, d« vidi le nekaj ličnosti, ki po nepotrebnem ovirajo promet; ker so pa rodoljubi, ima zanje nek drug calierlin, je rekel. Prijel me je za rokav in me sukal skoz gnečo do male okrogle gospodične, ki je stala poleg dveh a-narhistov in tekmovala z njima v smehu. Poučil me je, da je ta gospodična Dora Štrukelj, najnavdu-šenejše dokle z vtseh Poljan. Nos i-ma sicer malce prevelik, ker si je kakor otrok rada vanj tlačila fižol — ampak navdušenje še večje! — Tudi ona ona sedi v odboru za Trubarjevo slavnost in sicer v odseku za lizanje poštnih mark. Vlado jo je poljubil na vrat. da se je prestrašeno ozrla ; opravičil se je s "jiardon!" predstavil mene in ji potom povedal, da v veselem razkošji ne smemo pozabiti svoje narodne dolžnosti in da je sedaj zelo ugodna prilika nabirati med navzočimi rodoljubi prispevkov za Trubarjev spomenik; za to plemenito delo pa ni poklicanejše moči nego je ona. Dora Štrukelj! Jaz sem z navdušenjem pozdravil to misel, saj smo pri nas v Črnomlju tudi zmerom kaj zbrali za narodne namene, kadar smo ga imeli pod kapo. Segel sem v žep: eno kronico ali dve bi bil rad odrinil ; toda Vlado me je kar šiloma proč potegnil nazaj k sodeem. To mi ni bilo všeč! Ne bi bil verjel. da je Vlado tako umazan! — Doro Štrukelj sem pa videl švigati po kleti in nikogar ni izpustila, kdor ji ni pravočasno ušel venkaj. In takih je bilo dokaj ! Tako se je klet precej izpraznila in dalo se je vsaj brez nezgode dvigati čašo do Ust. Vlado me je pričel nekako pokroviteljski poučevati, naj se vob-če držim tistih sodov, ki so nagnjeni. kajti to je zunanji znak njih notranje milosti, da namreč najbolj ugajajo občinstvu in da so torej vina dobra. Odkrito povedano, to načelo me je zopet močno zbodlo in povedal sem Vladu naravnost svoje misli. Vse kar je prav, sem rekel, saj sem takorekoč skoraj demokrat, ali sodba široke mase vendar ne more biti nierodajna izobraženemu človeku z maturo! Naša domača vina bom menda vendarle še sam poznal. ali so za kaj ali niso za nič — čeprav sem le rodoljub z dežele. saj drugod tudi še žive ljudje in pijo vino in ne samo v Ljubljani, in kar se tega tiče. so se v Črnomlju zastran vina ravnali pač vsi po meni, ne jaz po drugih — se lahko vpraša notarja, ali župana ali kogarkoli! — In sploh, a-ko nam bo vedno in povsod kar sodba drugih za evangelij, potem ni treba nam ničesar več pokušati in poizkušati, saj so to opravili že drugi, ampak kar ponižno recimo: ■— Lahko noč. pogrebei! — in pojdimo lepo spat! Saj je res! Vlado je rekel, čemu se kregam, naj rajši pijem. — Saj pijem! — Tega si ne dam od nikogar očitati, da ne pijem — od nikogar! Tudi ne od svojih prijateljev! Ampak kar je res. je res, in Ljubljančanje naj nikar ne mislijo, da so čisto vso modrost kar sami pojnžinali. Marsikaj. kar beremo o njih. nam dežela nom ni všeč! Ne maram govoriti, toliko pa povem, naj si nikar ne domišljujejo, da imajo že ves svet na vajetih! Prav nalašč, da bodo vedeli, sem pričel na svojo roko, po lasmem preudarku, pokušati. Kaj mi mar! Pa bas iz tistega soda sem šel pit, iz soda št. 20. ki so se ga najbolj ogibali! Nalašč! Kaj mi mar! Vino je bilo malo motno, sicer pa čisto pitno. Masa seveda pokuša z očmi in ne z jezikom. In Slovenci smo sploh premalo samostojni. do lastnega mnenja se pa sploh ne upamo povzpeti, le za tujim se lovimo, pa naj ga pes prinese na repu! Šalobarde smo! Zato pa tudi ves svet pometa z na- pil vina in vesel sem ga bil in ponosen sem bil nanj! Bežite, vi Ljubljančanje, s svojimi visečimi sodi! Šalobarde! Številko 20 pridite j)okusit, potem govorite! Vlado je zopet stal v kotu in ''oturalal*? kakor obseden. Šal sem fc>onj in ga vlekel pred svoj sod. — Tega pokusi, šalobarda! Pokusil je in rekel, da je vino motno. To je bila vsa kritika izobraženega Ljubljančana! — Še eno izpij, saj jaz plačam! — sem mu ukazal. — Pa oči zatis-ni in potem izreči sodbo! Zbirale so se okoli naju še druge šalobarde, ki so tudi pričele pokušati vino. Tako je prav! Saj se da pri na^ marsikaj doseči, odločnosti je treba in pa vztrajnosti in spo-^obaio'tf i seveda ; kje bi že lahko bili Slovenci. ako bi se tako delovalo! A kaj, ko nimamo j mož, pravih mož. . .oziroma može imamo, le tna ipovršje se jih ne pust i! O. če bi jaz. . . Rrriiiiink! Tisoč vragov, kako sem se ustrašil ! Ali ko slab vtis name! Clove'k no, se pacijenti vzdignejo raz se nesebično deluje za deželno do- dežev in pozdravijo mojstra. S pri 1 rod'lno zadevo in so žrtvuje naj- jasnim nasmeškom na obraau 'ko-plemcnitejšam mamenom, v zaliva- raka nato že skoro 70-letni starček lo pa kusnja izvrstno obiskana m da so najbolj ugajala ta in ta vina : silvanec št. 3S. tičnha št. 9 itd. — Moja številka 20 na bila imenovana, dasr se je nazadnje zelo pridno zalite-i vala ! Zakaj ni bila imenovana Zato. ker ie dotičaio poročilo dalo ravnateljstvo vinsike kleti samo v liste!! In to je neizaslišen evro-pejski škandal! Čeprav sem le zaničevan zunanji rodoljub, vendar se ne bojim, cčitno in brez oairov tiikaj izjavljati, da smatram za skrajno ko-ruptno, ako ravnateljstvo samo. v lastni režiji, piše ocene o svojih prireditvar! V imenu javne morale zaht^-am ja-sno in glasno, da se mora talkim nezdravim razmeram narediti takoj konec! Gorje narodu, ako ostanejo moje besede gla^ ipijočeiga v puščavi! .. . (T»*Tie prihodnn*. i i mi! Vino št. 20 je bilo prav pitno, (ko se mu je človek privadil! Boljše je bilo. nego *em sam mislil okraja. Razko, pa ibrwz Vsiljive kisi obe. Okus je napolnil vsa usta in je bil j trajen. Naravnost i zborna kapljica! Tako zlahka že dolgo nisem k , " k . . \'. . Svoji ženi nos odgriznil. Iz Coma v Itali.il poročajo, da jo 39-letau Giulio Colombo svoji ženi, ko ga je obiskala v zaporu, odgriznil noes. Pred sodiščem je izjavil. da je *«tonil to vtsted njenega slabega obnašanja. CH>>ojen je na JY mesecev »zapora. Slovensko Samostojno Bolniško Podporno Društvo za Greater New York in okolico, ink. —GLAVNI ODBOR ZA 1924.— Predsednik: VINCENT ZEV NEK 12S St. Marks Place New York City Podpredsednik: JOHN KAL1SH 323 E. S5 Street New York City Tajnik: JOSEPH FOG A Ci iN IK, 56 Ten Eyck Street, Brooklyn, N. Y. Blagajnik: FETER RODE. 744 Park Avenue. Hoboken, N. J. Zapisnikar: JOHN NACHTIGAL 223 Madison Street Hoboken, X. J. Nadzorni Odbor: ANTHONY KOSIKNIK. 10121 - Rath lid., Richmond Hill, L. Isl. AXTC>N CVKTKi "VICII. 11*12 1-inden Sired. JANEZ DKItČAIl, Silver Sire« t, Ridsre\v«.oamo izrodek domišljije in njegove joka vost i. Ko mojster Coue konča s takimi poizkusi, pozove pričujoče, da zaprejo oči in da jih ne odprejo, dokler jim sam ne ukaže. Nato govori precej hitro nekaj splošnih sugestij. Pripoveduje o prebavljanju. o jedi in pijači, o spanju, o duševnih stanjih in o samozaupanju. Ko pravi, da bo v bodoče vse bolje, prodre v srca pričujočih žarek zaupanja in s čustvom notranje olajšave odprejo pacijenti oči. Nato svetuje dr. Coue, kako in kaj je storiti, da ostanemo zdravi. "Zaprite vsako jutro predno vsta-nete in vsak večer, ko ležete, oči in govorite na glas: "Vsak dan mi je bolje. V kratkem ozdravim." To sugestijo ponavljajte, gospoda moja vsak dan do konea življenja. VICTROLA Št SO Sugestije zdravijo m preprecujo f cena $110. sedaj za bolezni. Če vas kje zaboli, recite Jpo,oviino ceno " 535 ~ , , , , , v.,. „ , J so Victor Kramofoii. si, da boste bol potlačili. Z drugo ' To mislijo pa, da boste bol še povečali. Bolje je. da stopite v mirno sobo in da si, če dnevno bolujete. po-gladite čelo. pri telesni boli pa, da si pogladite dotično mesto in da si sugerirate: Gre že 11a bolje! V 20 do 25 sekundah vas mine vsaka bol! Na ta način se vrše pri dr. Coue seance. Vsakdanji obisk traja približno dve uri. Seance so vse enake. Vsak dan se ponavljajo po istem receptu. Dr. Coue gre na delo z največjim veseljem in zaupanjem v samega sebe. V tem zaupanju tiči morda tudi skrivnost njegovega čudotvornega zdravljenja. Kdor izmed rojakov ali rojakinj še ni član tega društva naj vpraša svojega prijatelja ali prijateljico ali pa enega izmed odbornikov za natančna pojasnila. V nesreči se spozna kaj to pomeni. To društvo je sicer najmlajše, toda najmočnejše bodisi v premoženju ali članstvu. Društvo je v tem kratkem času svojega obstanka izplačala že skoro devet tisoč bolniške in skoro pet tisoč smrtne podpore ter' ima v blagajni nad S10.000. T>r»iStvo zboruje vsako Četrto poVioto v fvo-jili društvenih prostorih v Deethovi-n Hall 5. St. mod drugo In tr< rjo Avo.. Xr»- Yijrk. SE DO GAR-JE. ri I k ISCE l.e dobri in ./v žLaui dogacji do-be di-lu z;; več let, najboljši les in najvišja plača. Oglasite se pri: G. S. Fleischer box 593, DeRidder, La. (li. 13.20 27 & 3.10.17.24) Kje je FRANK CERAR. doma iz vasi Gora. posta Vače pri Litiji. Pivd S. leti je bival v drŽavi Mirni. Kd«>r knu d rojakov ve za njegov jtasiov. naj ga mi naznani. i naj se pa s.un oglasi. — Mrs. Fanny Stariha, rojena Birk. 316 Grove St., Brooklyn, N. Y. VICTROLE ZA POLOVIČNO CENO VICTUOLA št. 210 Cena $110. Sedaj za polovično ceno $55.— najglasnejši in najtrpežnejši na svetu, ve vs;tkilo. je prM,it;i resnica. I 'oje Cisti, in r:izt.«-tio kot zvn. X.- h ropi k;ikor dru»;I gramofoni, ampak razumete jasno vsako besedo in vsak .nStrument. I*red tednom dni |.a je VU-t-.r Rnimofonska Co. znižala cene na v.-likih gramofonih tako nizko. tii. ko so bili Porfn-giai gospodarji čez Brazilijo, so i-menovali »v. Antona Pmlovanske-«ra za polkovnika pri neikem brazilskem poVku ti rr obenem določili, mora dežela lno za več 4et. Kdor hoče če bolj natančno vedeft-i, naj .piše: Xniu ft Schwasnik, Box 65, Colebrook, N. H. (3x 13,14,15) V vseh slučajih najsibo za pošiljanje denarja v dinarjih, dolarjih ali lirah; najsibo za izplačanje denarja, katerega hočete iz domovine sem dobiti; najsibo za vloge na 'Special Interest Account* kjer je Vaš denar varno naložen in prinaša 4% obresti; najsibo za potovanje v stari kraj in povra-tek v Ameriko, je najbolje za Vas, ako se obrnete na poznani in zanesljivi zavod, kateri Vas bo vsikdar točno in zanesljivo po-služil: FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. NAJSTAREJŠA JUGOSLOVANSKA POTNIŠKA POSLOVNICA V AMERIKI Pozor rojaki! V zalogi imamo SVETO PISMO (stare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00. Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street New York, N. Y. GLAS NARODA, 13. AVG. 1925. Kapitan Marrjat: JOSEPH RUSHBROOK Za "GLu Naroda" priredil G. P. J 17 (Nadaljevanje.) Nokega dne, ko je listal v starih listih, je zapazil ohvtstilo glede umora krošnjarja, glede izpoved: prie, posebno Furnessa in g>le-de nagrade dvestotih funtov za aretaeijo mladega Joe Rutsh.brooka. Joc ni razum*J izraza ' fadi nameravanega umora" ter se ve«; razburjen napotil k Mrs. MeSh-ine, iznal v njem — Punnessa. BoJmostra iz Grassforda. — Ali se me ne spominjaš več. moj dragi dečko? Ali se ne spominjaš moza. ki je ibil tvoj prvi učitelj! — Da, — je odvrnil Joe et iprašel. da ga izda ter zahteva zase razpisano nagrado. Fo daljšem prenikJeku je -dclonil pofotigniti, a na tak način, da ne bo ostala za njim niti najmanjša sljed. Tudi je napisali pismo, naslovljeno na McShane-a, ki se je glaisilo: — Dragi gor^vod, ne smatrajte me nehvaležnim, ker ljubim vas in Mrs. McShame. JSestal pa sem s človekom, ki me pozna in ki me bo gotovo izdal. Pobegnil sem iz domače hiše ne radi divjega lova, tomVeič radi umora, katerega pa nisran kriv. To je e zrastel. a še vedno je bil majhen za. -svojo starost, lmei pa je žedezne mišice in marsikateri tovariš je moral spoznati, da je nevarno šaliti «e s človekom, ki je vse svoje življenje boril z nevarnostmi vsake vrste. * Ko Joseph Rushbrook m Jane zapustila vasico Grassford, cista še vedela, kje se -bosta naiStajiila v bodoče. Njih glavni namen je bil izginiti z kraja, v kafterem je bil izvfršen zločin. Pred svoiim odpotovaaijem *ita i^jpremenila vse srvoje imetje v denar ter dospela v zapadne okraje Yordcshira, kjer *ta se nastanila v majhni vasi. Rushbroofc je Lahko dobil dela in poteklo je več mesceeev, prechio se je pripetilo kaj izvaairediiega. Izza noči umora je Rushbrook prenehal bitri divji lovec. Kljub temu pa je postalo znano, da se razume na lov in neki grajfičak v bližini ga je naMavil najjprvo kot lovskega čuvaja in pozneje kot gozdarja. V teh razmerah je pti Ki vel Rushbrook s svojo ženo skoro coo leto in bil je zadovoJjeti. Edina temna točka je bila negotovost glede xwxle edinega otToka. Nekega dne pa je grajščak opozoril Rushbrooka na neki oglas v listu, ki se j(? glasil: — Ce je Joseph Rushbrook, ki je stanoval preje v vasi Grass-ford, okraj Devon, še živ in če hoče obvestiti gospode Pearce, James in Sim]feon, št. 14. Chancer l^ane, o svojem bivališču, bo izvedet nekaj zeio prijetnega. Če pa je umrl ter bi mogoče izvedeli njegovi dediči iza ta oglas. i>e jih pozivfja. naj se zglase na agoraj navedenem naslovu. — Kaj naj posnemam iz tega, gospod t — je vprašal Rushbrook.m — Ce ste res pozvani vi. domnevam da vas čaka zapuščina kakega sorodnika. — je od vrnil gospodar. — Ali imajo vas v mislih t — Da. — je rdke! R'ishbrook. — stanoval sem preje v Grass-ford. — Potem storite dobro, če pišete inttnovanim gospodom ter jink »poročite kvoq awsiov. Hočem vam pustiti list. — Kaj mudi« o tem ? — je vprašal Rusbbrorik svojo ženo, ka-korhiro je gospodar odšel. — Mislim. da ima popolnoma prav, — je odvrnila Jane. — Ti pozabljaš, da je to mogoče pent . . . — Zalibog, in rad« ? in oiikdo ga ne bo spoznal. — Bog daj, da bo prišlo tako kot praviš. Kaj nameravaš storiti sedaj? • — Rekel bom, da sem podedoval nekaj denarja in da se hočem nastaniti v Londonu, — je odvrnil Rushbrook. — Da, to bo dobro. « Rushbrook je pustil svojo službo ter izginili. Par tednov pozneje se je nastanil v krasna hiši v Dorentshdre. Tamošmji prebivalci ga niso poznali ter ga sprejeli »kot moža, ki je že od nekdaj živel v izobilju. (Dalje prihodnjič.) V. M. Dorošcvic: Umrl je... Umrl je neki farmacevt. Na tem svetu se o takih dogodkih ne piše niti v novinah. Na o-nem je pa zainteresiran na farma-eevtovi smrti raj, pekel in sam Stvarnik. Taka je nebeška ustava. Farmacevt je tako dolgo pritiskal revolver k sencu, da se je hladni konec cevi segrel. — Kaj se pravi: življenje, smrt ? Treba je samo s prstom pritisniti na to-le reč. Ni treba reševati nobenih problemov — samo pritisniti s prstom na to-le reč. Sa-s prstom pritisniti in nič več! In komaj je zadoncl strel, ko so obdali farmaeevtovo dušo bledi duhovi v svetlih oblačilih in drugi, ostudni, potuhnjeni kakor opice, ki jim neso jesti. — Ka|j se pravii? je vzkliknil farmacevt hi se hotel umakniti. Toda dinhovti Jio ga še tesneje obkolili. — Mi smo angeli! — so dejtfli bledi duhovi v svetilih oiblačilih. — Mi srno huidioi! — so v»osrdo zacvrffle opice. — Dovolite vendar! S tem sploh ndse računal! — je vzkliknil farmacevt razburjeno. — Protestiram ! Kar naravnost vam povem. da vas sipi oh ni! Ne verujem v vas. Kaj silite vame? Bleda lica anigedov so postala povsem voščena. — Kako bi ne visrovfel v nas, če pa smo tu? — so vprašali angeli žalostno. — Pa ne veruj če nočeš/ cvrl te bom pa vendar le! Cvrl te bom, ti pa ne veruj! — je dejail hudič. — To je vendar vsem znano, da vas ni! No, kje na svetu pa najdete zdaj izobraženega človeka, ki bi veroval v hudiča ? Saj to ni več korektno! Duhovi so še bolj obkolili farmacevta. Farmacevt se je otožno ozrl na svoje telo, ki je ležalo v postelji. Podobno je (bilo o^kubenemu piščancu. Le na obrazu so ostali šopki puha. Tenke, go^e. žolte no-žic-e. Tenke! gole, žolte ročice. Tre-t-ušček lepo okrogel. V izbuljenih steklenih očeh so bile pumčice od groze široko odprte. TeflO jfe smrdelo. — "Kako lep sem bil!" — je pomisli farmacevt ves potrt. In rad bi se bil vtrrtil. Pa so ga odpeljali. Pripeljali .-*> ga na tako svetel kraj, da bi člotvek lahko eita.l celo V svoji duši. Farmacevt je začutil, da je brez moči, kakor deti?, ki ga je ž grabila roka odraslega in ga hoče pošteno našeškati. Rad bi bil kričal in plakal. Toda iz navade je zbral vse svoje siie, da podpre svoje človeško dostojanstvo. — To je krivično! — je zakričal farmacevt kakor na javnem shodu, dam se je ves tifcset. — Stvarni*, odrekam ti pnavtico. da me sodiš! To je Tvtaja zmota. Prebivalec nebes. Ti si me ust v aril po svoji podobi me pifcil . . . na zemljo. To je isto, kakor če bi vj-gel ribo, ki je ustvarjala aa plavanje v gfobolcih in proaomafr to- na peeak. To jb isto, kakor če bi vrgel orla, ki je ustvarjen .za polet v zraku in pod oblaki, za življenje v nedostopnem skalovju, v vodo in mu dejal: 'Plavaj!' To je Jcrivično! Čujte me angeli! Pri teh besedah so angelom o-niahnile peroti. Hudiči so pa vtiselo zakričali in pgral>il farmacevta, kakor opice, ki so jim slednjič vrgli ]>est lešnikov, dvignili tso ga in vleklLi s feoj. — Tudi tu nd dovoljeno debatirata! — je 'kričal farmacevt in otepal z nogami in z jezikom, — To je kmiičino! Protestiram. Tu ni logike. Hudiči so ga pricitraii k vratom, na katerih je toiio napisano: — T^asciate ogrni speranza, o voi . . , In pahnili so ga skozi ta vrata. | Tu je bilo hladno. Po hladnem ozračju se je razlegal odnekod jok (in stok. V temo je prodiral odsev ogromniih krefcov, ki so goreli ne-ivje daleč. Farmaeevtovo dušo je zeblo in čutila je, da zmrzuje. Približala se mu je senca. Zavita je bila vsia v belo togo s Škrlatnimi progami, kii so •bile podobne strnjeni krvi. Na bledem licu je ležala tuga, ki je ni izbrisalo dvajset stoletij. — Ti protestiraš, ko drugi samo plakajo? — je dejala senca s slfctbim glatmm. — Daj mi. svojo loko. — Kdo ste, ki govorite z me noj ? — je vprašal farmacevt. In snea je odgovarjala s težkim vzdihom • — Rodil sem se na predvečer republike in umiri, ko je napočila zarja tiranije. Ljtrfbezen do svobode me je privedla v ta kraj, kjer se mučijo midijani tiranov, kakor je privedla Francesco da Rimini ljubezen sem, kamor vodi ljudi mržnja. Živel sem na bregovih Tibre in umrl pri Filippih. Po smrti so mi dali dane "zadnji Rim Ijan," v življenju sem bil Brut. Pomota je bil moj zločin. Kakor ►e zdi osamljenemu človeku, k: pričakuje zdaj zdaj prijatelja, u-trip lastnega srca, peketanje ko pit njegovega konja, tako sem smatral tudd jaz utripanje svojega srca za utripanje srca vsega Rima. Kakor se zdi Eaiju;bHjr,tneu, da mora vsak IjiMbiti njegovo i>z-voljenko, tako se je zdelo meni, da da mora vsaik ljubiti svobodo in kjo ceniti boJj nejgo življenje. Samo da je moje srce cvetelo kot roža v svobodi, vse naokrog pa je bilo pripravljeno kot seno za košnjo. Ta zmota me je tiudi prisilila prebosti več nefro svoje srce, namreč prijateljevo srce. Cezarja sem ljubil, toda Rim sem ljubil še bolj. Rim pa ni ljubil svobode, ki sem jo ljubil jaz. In .prišlo je do nepotrebnega zločina. Čemu ga je izvršila usoda z mojo roko? Ubil sem božanstvenega Cezarja, najj-večjega človeka, ki sem ga ljubil, ki ga ljubim, ki se mm klanjam, ki se mu bom vedno klanjal . . . — Kam&riU! — je vzkliknil farmacevt, in nmalonfl roko. — Kaj pravit — je vprapfel Brut zandeno, bo je slišal nerazumljivo besedo. — Kaj mi tako zvonite o tem Juliju Cezarju? Imate pač suženjsko dušo, in to je vse! — je VAii-knil farmacevt domišljavo in odšel dalje, ne da bi se še ozrl • na Brata. — Suženjska duša? — je ponovil Brut začudi mo in gledal za farmacevtom. — Kdo je govoril proti tiraniji? — se je razi eg el glas. In farmacevtu je zagradila pot ogromni, širokorpleča postava. — Jaz! — je odgovor KI farmacevt in premeril velikana od nog do glave. — S kom mi je čast ? — Kadar govore o izvrstnem streljanju, — se spominjajo mojega ini;.na. Moje ime izgovarjajo, kadar govore o svobodS! — je odgovarjal velikan. — Rojen sem bil na obali kristalnih jezer iti vdihaval sem v mladosti kristalni zrak smežnih v-rbov. Učitelji so mi bili orli. Od njih sean h* naučil ljubiti svobodo. Švica se imenuje moja divna domovina. Ona je svobodna in čutim se srečnega c> io tu, kamor me je spravila ista pu-šiea. kakor mojega tlačitelja Hes-lerja! V življenju sem bil Viljem Teli. — Moje ime pomeni '' svobo da." — Buržuazna republika! In farmacevt se je ozrl prezirajoče na orjakovo gol nico. — Buržuazna reputolika, .vam pravim! — Buržuazna srečica. kjer so ljudje lakaji v nadi, da bi mogli kdaj začeti na svojo roko. Veliki hotel, kjer gre dobro tujcem, stalni gostje so pa vratarji m pomet a či. Svoboda čisti tujcem škornje. Hesslerjev vnuk postavi škornje na hodnik, vaš vrnilk, g. Viljem Tdll. jih pa vzame in čisti. Umaknite se mi, prosim, g. Viljem Teli! Moje mnenje je, da ste po nepotrebnem ozmerjali Ilesslerja — in basta. In je šel mimo. — N-da! To se pravi — imenitno! — je dcrjala 'zamišljena Tel-lova iseuiea, odkrila se je iin popraskala za ušesom. — Kdo talko glasno govori ? Že davno nisem slišal, da bi tu glasno govorili !— se je razlegel močan glas. In iz skupine ljudi, — vsi so i-nieli na Vratu rdeče brazgotine, — jk> ogromno roko farmacevtu ter se mu predstavil: — Državljan Danton! Pozdrav in bratstvo patrijotu! — Patri jot ? Farmacevt je zavihal .nos in za-šepetal jez»o: — Črnostenec! — .Ah, da bi te, — je zaigrmel Danton. — Vrag te vzemi! In v bledi, drhteči svetlobi daljnih kresov so zagledali farmacevta hudiči. — Evo ga! Evo ga! Privlekli so ga k ognju. — Počakajte da se pomenimo! — je zakričal prestrašen farmacevt. — Afc me bofcte dolgo cvrli ? — Večno! — so zacvilili hudiči veselo. — Stojte, tovariša! — je 'zatulil farmac^vvt, ki se je zvijal in mahal z rokami. — Dovolite mi besedo ! Hudiči so od začudenja odprte usta. In farmacevt je skočil na kanp pripravljenih drv in že je govoril: — Tovariš! S tem, da vas si2i c vre ti grešnike od zone do mraka in od mraka do eore, celo večnost, da vas goni na težko, utrudljivo in vašemu zdravtju škodljivo dek), vas Beleebub izkorišča. Vi morate zahtevati osemurni delovnik in evrefci grešnike samo oNem ur na dan! Niti minute več! Dokler pa ne bo ustreženo tej zakoniti zahtevi, napovedujemo splošno stavko! Pogasite ogenj! Gmečniki, vtan iz ponev in lončen'! Nimate več pravice cvreti se! Živela splošna stavka! — V peklu je punt! — je sporočil Belcebubu Asm odej v ponižnem strahu. — Beicdbub se j? saano grdo zarezal. — Kdo? — Novi farmacevt! --Stoj! Vem, kako mu pod- kurino» T. . _ ^ „, Kit*tanje pamikov - Shipping Ne*»> J^^j 15. avgusta: Paris. Havre; Leviathan, Cherbourg; Homeric, Cherbourg; Rotterdam, Rotterdam; Orca, Hamburg. 18. avgusta: President« Wilson, Trst. II. avgusta: Aquitania, Cherbourg. Suffren. Havre; America, Bremen; Arabic, Cherbourg in Hamburg. 20. »vgusta: ttelgenland, Cherbourg; Cleveland, Hamburg. 22. avgusta: Majestic. Cherbourg; Orduna. Hamburg; Stuttgart. Cherbourg in Bremen. 25. avgusta: Resolute, Hamburg; 8len-a Venta-na, Bremen. 26. avgusta: Berengaria, beau, Havre; men. 27. avgusta: Ze^and, Cherbourg; Ohio. Hamburg. 29. avgusta: Olympic, Cherbourg. 2. septembra: MauretaJiia, Cherbourg; DeGrasse. Havre; Pres. Harding. Bremen. 3. septembra: Columbus. Cherbourg in Bremen; Lapland, Cherbourg; Albert Bail In. Bremen. Cherbourg: Rocham-Pres. Roosevelt. Bre- Ceorgs 5. septembra: Paris, Havre; Leviathan. Cherbourg; Orbita, Hamburg. 8. septembra: Martha Washington. Trst; Rtliance, Hamburg. 9. septembra: Aqultani*, Cherbourg, Washington, Bremen. 10. septembra: Pittsburgh, Cherbourg. 12. aeptembra: Majestic, Cherbourg; 15. septembra: Republic, Bremen. 16. septembra: Berengaria, Cherbourg. 17. septembra: Belgenland, Cherbour land, Hamburg. 19. septembra: Olympic. Cherbourg; Rotterdam. Rotterdam; Suffren, Havre; Orduna, Hamburg; America, liremen. 22. septembra: Resolute, Hamburg. 23. septembra: Maurrtanla, Cherbourg: Zeeland, Cherbourg; Ohio, Hamburg. 26. septembra: Taris, Havre; Pres. Roosevett. Bremen. 30. septembra: Aquitania, Cherbourg; Tres. Harding, Brem en. Deutsch- Naravnost v Jugoslavijo Potujte na velikih parnikih, ki pri-stanejo tako v domovini, da Je treba potovati le par ur z železnico. Nobenih vizejev ni treba. IZLETNIŠKO ODPLUTJE PRESIDENT! WILSON 18. avgusta MARTHA WASHINGTON 8. septembra Cena do Trsla ali Dubrovnik 3. razred $100. z vojnim davkom; tja in nazaj samo $162. in vojni davek $5. — Železnica iz Trsta do Ljubljane samo $1.20; do Zagreba $1.95; do Belgrada $4.75. Vozni list iz Trsta do New York samo $107.50. Posebne cene za tja In nazaj. Najbolj cena in udobna proga za potovanje. COSUUGH LINE Of TRIESTE Phelps Bros. & Co.,2 w"t st.. r ' New York — ita^t<*piti svinca — Ni vreduio! — Smole 1 — Tudi smolo ne. — Zavreti olja? — Stroška! In Bele elm b se je nagnil k As-lnodejevemu ušesu ter mu nekaj zaš;ipetaL — T;;koj 1k) storjeno! — je vzkliknil Asuiodej in h&tel i-zpoiluir povelje. Cez hip je stopila k farmacevtu senca: — Prav kar isem slišal o vas: — je spr^ovorila senca prij^z-lio. — Potlala mu je ix>kio in sc predstavila: — Karel Marks. Me zelo veseli. — Jaz sem sam Mair»ksLsit, — je odgovoril farmacevt, — m tudi mene zelo veseli! — In je .se-gel Karlu Marks-u v roko. — — A vi me torej pozmate! Tem bolj me veseli! Vi ste seve eitali moj " Kapital"? — Oprostite, g. Marks! . . . Farmacevta je malce stisnilo v prrlu. — Toliko tsem se moral prepirali o vašem "Kapitalu," da nisem ismal čaNa prečitat.i ga. In farmacevtova dmša je začutila, da zardeva. Kare4 Marks .se je zasmejal Smejal «e je eedalje gilasn^je in se začel slednjič taiko kroLotati. da se je farmacevt izbudil. SjiOee-tka se je ves zadovoljfin prepričaj, da je res še £iv. Narto --i je z užitkom jH-ižgal cigareto. In se je nasmejal lastnemu obrazu v og^hdalu: — A vendar je ibilo vaše vedenje. tovariš, tiuli na onnn svertai korektno. PRVA IN NAJSTAREJŠA TOVARNA TAMBURIC V AMERIKI— ki iztovanJpm. te> M pofflje prosilcu ▼ stari kraj |Ix som nanovejSe odredbe. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAKEGA KRAJA Kdor fell dobiti sorodnika al svojca lx starega kraja, naj nam prej plfie za pojasnila. Ji Jugosla ▼ije bo prlpufičenih ▼ pritiodnJU treh letih, od 1. julija 1924 napre vsako leto po 671 prlseUenrey. AmeriSkl državljan! pa aamorsj dobiti sem Sene In otroke do 18. Is ta brea, da bi bili iteti v kvoto. T rojene ooehe se tudi ne Mejejs . kvoto. StariM ln otroci od 18. d« 21. leta ameriffklh državljanov p imajo prednost v kvoti. Pilita m pojasnila. Prodajamo vosn« list« sa vsi d** ge; tudi preko Trsta »morejo Jugoslovani sedaj potovati Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St., New York Izdal sem novi cenik Domačih Zdravil *»*•»•• priporoča Msgr. Kneipp v knjigi DOMAČI ZDRAVNIK Pilit* takoj po brezplačni cenik, da ga imate v slučaju potrebe pri rokah. IMfK>RTIRANO ORODJE IZ JUGOSLAVIJE. Kosa s rinekom, lz garant Iran ega Jekla. «0. 65. 70 in 75cm dolge. $2._ Kosa pollranka z rinCkom, 65. 70 in 75 cm. dolge ................$1.50 Klepilno orodje ................ $1.25 Brusni kamen "Bergamo" ......45 Pral ca ............................. Motlka.....90c; Srp *a. klepati .8fic Ribefen za repo. z dvema noie- ™a ............................. $1.25 Blago poiiljam poStnine prosto. Math. Pezdir Box 772. City Hall Sta.. NEW YORK. N. Y. Pozor čitatelji. Opozorita trgovca trn s-brtnike, pri katerih kupa-jeta ali naročata in sta M njih postrežbo aadovoljnl« da oglašujejo ▼ lintu ^Glaa Naroda", 8 tam bosta ▼stregli nem. Uprava "Olaa Naroda' GLAS NABODA", THE BEST JUGOSLAV ADVERTISING -MMDIU* Prav vsakdo— kdor kaj iAOa} kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —. MALI oouuu ▼ "Glas K a t o d a " . - , N".«. LfŠE i-i« s .Iž&šSS: ".is-fe