SLOVENEC
. ii.
Političen list za slovenski narod.

Po poiti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 16 fld., za pol leta 8 gld., za četrt leta i fld., za jed»
mesec 1 fld.10 kr.
V administraciji prejeman velja: Za tele leto 12 fld., u pol leta 6 fld., za ietrt leta S fld., za jeden meiec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 30 kr. v»fi na leto. Poiamne Številke po 7 kr.
Naročnino in onanila (iaserate) vsprejema apravniitro in ekspediclja v „it atol. Tli karal". Vodnikove aUee it. 2.
Rokopisi *e M vračajo, nefrankovana pisma ne viprejemajo.
Vredniitvo j« v Semenilkih ulicah It. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, knemli nedelje in prainike, ob pol 6 ari pepoldne.
234.
V Ljubljani, v ponedeljek 12. oktobra 1896.
Letnik XXIV.
Državni zbor.
Dunaj, 11. oktobra.
Včeraj je zborovala gospodska zbornica. Podpredsednik grof Falkenhajn se spominja veselega dogodka v cesarski hiši, namreč rojstva hčerke nadvojvode Frančiška Salvatorja in nadvojvodi nje Marije Valerije, dalje zaroke nadvojvodinje Marije Doroteje, smrti prvega predsednika kneza Schon-burga in člana vit. Haslmajerja.
Grof K u e f s t e i n predloži nasvet, naj vlada izdela načrt zakona, po katerem bodo italijanski državniki v Avstriji od premičnega imetja tukaj plačevali iste pristojbine, ko Avstrijci.
Baron C z e d i k poroča o vladni predlogi glede direktnih osebnih davkov.
Vitez G o m p e r z ni zadovoljen, da bode prihodnji pridobninski davek obsezal tudi dosedanji dohodninski davek prve in druge vrste. Novi davek, pravi govornik, bode hudo zadel veliko industrijo in železnice, velika mesta pa izgube precej dohodkov. Rentni davek bi moral biti oproščen priklad. Tudi ni zadovoljen, da je poslanska zbornica najvišjo davčno mero zvišala od 4 na 5 odst. Govornik izraža željo, naj bi vlada in davkoplačevalci izvolili v cenilno komisijo le izkušene in pravične može.
Baron S o h o r naglaša, da je načrt zakona jako oster, v obče pa bode vzbujal nezaupnost do vladnih organov pri cenitvi. Govornik je odločno proti javnosti cenitve.
Knez L o b k o v i c govori o finančnih razmerah dežel in avtonomnih korporacij z ozirom na davčno preosnovo.
Finančni minister B i l i n s k i naglaša, da se bodo s tem zakonom uredile deželne finance in bode vlada od tega davka porabila kacih desot milijonov za zboljšanje deželnih financ. V generalni debati so govorili še knez Auersperg, dr. Millanich, grof Mon-tecuccoli in grof Kuefstein.
V nadrobni debati nasvetuje grof Chorin-s k y, naj se § 217. vsprejme po sklepu poslanske zbornice glede javnosti registrov. Ko je finančni minister podpiral ta nasvet, je bil § 217 z veliko večino vsprejet po prejšnjem besedilu. Zakon je bil vsprejet tudi v tretjem branju.
Politični pregled.
V Ljubljani, 12. oktobra.
Odklonitev Le ivakovskijevega nujnega predloga pozdravlja poljskemu klubu bližje stoječe časopisje z vidnim veseljem, ker si je v svesti, da so za nekaj časa zopet zamašena usta „vednim, nikdar ne zadovoljnim kričačem", dasiravno jim nihče lasu na glavi ne skrivi. (!) Vse drugače pa pišejo o tej odklonitvi ostali gališki listi. Se celo pri vsaki priliki po svoji zmernosti se odlikujoča „Nova Reforma" ne more mirnim obrazom prenesti krutega udarca, katerega je zadal poljski klub tlačenim sodeželanom. Piše namreč nastopno: „Predlog poslanca Lewakov-skega je padel, in sicer radi tega, ker ni zauj glasoval poljski klub. To je zelo obžalovanja vredna resnica, ki bo pripomogla le še k večji razjarjenosti gledé „Kolo"-vega delovanja. Utrdila bo splošno prepričanje, da poljski klub noče zagovarjati meščanske slobode, marveč si šteje v svojo najsvetejšo dolžnost, da varuje vlado in njej podrejene organe." — Upamo, da se s tem strinjajo tudi volilci in se prihodnjo pomlad zahvalijo na dostojen način za tako veliko skrb.
Pastirski list brnskega škofa povodom deželnozborskih volitev. Češko - katoliški list „Hlas" objavlja v zadnji številki pastirski list brnskega škofa dr. Bauerja, v katerem vernike svoje škofije poživlja, naj povodom bližnjih volitev tako postopajo, kakor se spodobi katoličanom. Posebno pomenljiv je nastopni odstavek pastirskega lista:
„Ne volite takega, ki ne veruje na Boga in božjo sodbo, tudi ne onega, ki je sovražnik vaše matere, katoliške cerkve, ter hvali, kar ona zametuje, in vam zapoveduje to storiti, kar ona prepoveduje. -Ne volite dalje nikogar, ki ni zvest cesarju in domovini, in se izdajalsko ozira čez mejo države. Ne volite takega, kateri vašim otrokom v šoli ne privošči temeljnih naukov svete vere, niti onega, ki krati svojim sumeščanom jednakopravnost, ker je sin drugega naroda. Ne oddajte svojih glasov takim, ki imajo premalo izobraženosti in izkušenj, ali ki iz neum-ljivih vzrokov hrepene po mandatu, kakor tudi ne takih, ki se poslužujejo nečastnih sredstev in se vam usiljujejo; taki poslanci vam ne bodo niti v čast, še manj pa v korist. Eonečno ne volite tudi takih, na katere se ne morete zanesti, ali pa, ki nemora-lično žive. Oddajte pa svoje glasove takemu možu, ki živi v sporazumljenju s sveto cerkvijo, cesarja in domovino odkrito ljubi, kateremu je pri srcu blagor dežele in someščanov brez razlike narodnosti, ki se odlikuje z zadostno znanostjo in izkušnjami in je že vspešno deloval v javnem življenju." Konečno odreja nadpastir nekatere duhovne vaje za srečen izid. — To pismo je zelo razburilo židovsko - liberalne kroge in nemške zagrizence, katerim je došlo ob zelo neugodnem času.
Odgovor na spomenico rusinske depu-tacije. Rusinski listi objavljajo te dni odgovor na konzistorijalnega svetnika Ozarkeviča, kot vodjo lanske velike deputacije Rusinov, ki je v mesecu decembru izročila presvetlemu cesarju spomenico, v kateri se je pritoževala v ime rusinskega naroda nad nepravilnostmi povodom zadnjih splošnih deželnozborskih volitev. V odgovoru se naglaša, da so se uvedle za vsako v pritožbi navedeno zadevo stroge preiskave, ki so pokazale, da je bilo več pritožb ali neosnovanih ali pa nezadostno podprtih z neovrglji-vimi dokazi, deloma pa, da se tudi povodom preiskave ni moglo priti v vseh slučajih na jasno. Ko-
LISTEK.
hude
Položaj v Južni Afriki.
(Piemo P. Emanuel Drevenšek-a.)
(Konec.)
II.
Jameson-ov poraz v Transvaalu je imel nasledke za celo Južno Afriko. Komaj so vojaki iz Bečuane odšli, so se že tlačeni zamorci vzdignili. Leta 1891 si je podjarmil Rhodea Bečuano, Mate-bele in Mašona deželo. Razuzdani beluhi so neču-veno z zamorci ravnali in zdaj se hočejo maščevati. Vsako priložnost za maščevanje so porabili, in ako bi imeli razumnega voditelja, prav malo belih bi se po Južni Afriki klatilo. Nemiri v Južni Afriki so zelo nevarni, in sicer zategadelj, ker se je zadnjič tudi pokazal — verski lanatizem. V začetku so se zamorci spuntali zavolj lakote, ko so strašni oblaki kobilic vse požrli (letos bode še hujše!), in ker črnuhi nič ne delajo, ali saj prav malo, so brez nadaljnega premisleka nekatere bele posestnike oropali in pomorili. Angleži so seveda hoteli hudodel-nike kaznovati, toda v tem hipu se ves narod vzdigne in zapodi Angleže v mesto Bulowayo, kjer jih še
zdaj oblega. Angleži morajo v kratkem od lakote poginiti, ako ne premagajo divjakov, ali pa, ako ne dobijo od zunaj pomoči. V tako stisko so Angleže Matabeli spravili. Angleška vlada je še zmerom gledala in nič pomagala, in sicer zategadelj, ker Rhodes ni hotel pomoči sprejeti, češ, bodem si že sam pomagal, ne potrebujem milosti kraljice Viktorije, kateri bi še nazadnje moral odstopiti svojo „deželico". Toda zdaj so nekateri posestniki naravnost od angleške vlade prosili pomoči, ker jih Rhodes ni mogel braniti s svojimi milijoni.
Takoj se odpeljejo skoraj vsi vojaki iz Cape-Colony-je in iz Natala in sicer po morju do Beire, od koder so skoz portugalsko pokrajino in Mašona-deželo (Mašona je že angleško recte : Rhodesovo) hoteli nad Matabele planiti. Toda niso prišli daleč. Med Mašonci je že delj časa hudo vrelo, ker je neki poglavar z imenom Mlimo vnetil nepopisljivo sovraštvo do vseh belih med Mašonci. Mlimo je silno bogat mož v očeh črnuhov, ker ima 200 žensk ; on je tudi začel novo vero oznanjevati ter je vpeljal celo hijerarhijo duhovnov in coprnikov. On sam je učil, da je „duh", kateri je vsprejel človeško podobo, da ga zamorejo videti. Vsi zamorci so mu verjeli in v vseh rečeh so ga ubogali. Ta mož je cela leta Angleže peharil, ker se jim je
hlinil, tudi ga nobeden zamorec ni izdal, ker je vsak priseči moral, da ne izda niti besedice skrivne vere; kdor je prisego prelomil, je bil brez usmiljenja umorjen.
Po naklučju so Angleži zvedeli o groznih nakanah mogočnega sleparja, in na vsak način so poskusili, kako bi ga vjeli. Angleškemu posredovalcu med belimi in črnimi, Armstrong-u, ter ame-rikanskemu špijonu Burnham-u se je posrečila ta naloga. Ta dva pogumna moža sta zvedela, da bode Mlimo dne 1. julija t. 1. v neki jami imel „božjo službo" ; hitro se tja napotita, kjer sta zapazila več ko 20.000 oboroženih divjakov. Mlimo jih je z ognjevitimi besedami navduševal zoper vse bele, tako da so se nekateri kar penili. Kako bi v takem položaju Mlimo vjela ? !
Sklenila sta, da se toliko časa skrijeta v grmovju, dokler se ne bodo divjaki razšli. Toda v tem trenutku Angležev konj glasno zarezgeta in ravno tako oni Amerikanca. Divjaki vsi kviško planejo, ker so vedeli, da morejo biti blizo beluhi. Anglež zajaha konja in zdirja; Amerikanec hladnokrvno s puško pomeri v jamo, ter sproži, — „duh" Mlimo se mrtev zgrudi na tla! Amerikanca reši brzi konjiček gotove smrti.
likor se je pa sem ter tje zasledilo zakonskih prestopkov posamnih funkcijonarjev, se je odredilo vse potrebno, da se vrše volitve v bodoče v vsakem oziru redno, da se s tem odstrani vsak povod pritožbam proti postopanju vladnih organov. — Tako se glasi odgovor na to spomenico, s katero so dosegli gališki Rusini ako ne drugo vsaj to, da so sa odpravile nekatere zasledene nepravilnosti in dotična oblastva opozorila k večji painosti v takih okol-nostih.
Napitnice ruskega carja v Franciji. Minulo soboto je ostavil ruski car francosko zemljo in tedaj še le so jeli razni časniki presojati natančneje vse njegove korake in besede. Najbolj se seveda peča svet z njegovimi napitnicami v Cher-bojrgu, Parizu in Châlonsu. Besede, katere je tako željno pričakovalo francosko ljudstvo, zaman iščeš v njegovih govorih, kajti o „zvezi" naravnost se ne govori nikjer. Pač pa je izgovoril besedo, katera ima v širšem pomenu tako veljavo, kakor „alijanca", ko je nazdravljal francoski armadi in izjavil, da obstoji mej francosko in rusko armado pravo bratstvo. S to izjavo so francoski politiki popolno zadovoljni in upajo, da so dosegli svoj namen. — Imenovane napitnice bi bile pa morda še bolj naravnostne in odkrite, ko bi jih ne bil kolikor toliko popravil ter kraju, času in razmeram primerno prikrojil svetnik in upravitelj zunanjega rusk. minist. Siškin. Da je temu res tako, se je opazilo že pri prvi napitnici v Cherbourgu, ker „Agence Havas" ni objavila obeh napitnic ob jednem. Politiki so obrnili na to takoj vso svojo pozornost in zatrjevali : „Šiškin popravlja". Pri pariški napitnici je pa prav gotovo, da je Siškin ustavil besedo „entière" in je popolno ali vsaj deloma preobrazil stavek, ki govori o dobrodejnem vplivu mejsebojnega prijateljstva. Vkljub vsem popravam so pa napitnice zoper pričakovanje vzbudilo ves omikani svet, in so se jele žnjimi pečati poleg Nemčije tudi druge velevlasti.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 12. oktobra.
(Slovesna otvoritev „Narodnega doma".) V soboto in v nedeljo so se vrstile slavnosti, s katerimi se je otvoril „Narodni dom", kateri je nekaj dnij poprej blagoslovil frančiškanski gvardijan in župnik č. g. P. Hugolin Sat,tner. — V soboto zvečer je bila slavnostna predstava v deželnem gledališču, katere vspored smo že naznanili. V dramatičnih in opernih točkah so igralci in pevci častno izvršili svoje uloge. Na to je bil koncert v „Narodnem domu", kateri je oskrbela vojaška godba, ker so vsled nesporazumljenja vsa narodna pevska društva odpovedala svoje sodelovanje. — Včeraj ob 11. uri se je slovesno otvoril „Narodni dom". Učitelj gosp. Gangl je vzneseno deklamoval svoj slavnostni prolog. Predsednik društva „Narodni dom" dr. vitez Blei-weis je nato načrtal zgodovino, kako se je gradil dom po zbirkah, katero je društvo oskrbovalo. Omenjal je zaslug, ki so si jih pri tem stekli gg. dr. Mosche, župan Hribar, ces. svetnik Murnik in drugi člani odbora. Deželni glavar g. Oton D e t e 1 a , ki
Eo so razburjeni divjaki mrtvega sleparja zapazili, nikakor niso mogli verjeli, da bi obožan „duh" tako sramotno končal. Vendar so se črnuhi razkropili, in Angleži so bili za trenutek rešeni. Toda za koliko časa ? Ako še drug prebrisan duh po vzgledu sudanskega mahdi-ja vstane, so vsi beli prebivalci zgubljeni ; kaj pa bodeta tudi 2 (reči dva) bela proti — 98 črnuhom.
Angleški vojaki, kateri so hoteli onim v Bu-lowayo na pomoč priti, so zdaj sami v mestih Salisbury inUmtali od divjakov obkoljeni, da se ne morejo ganiti. V angleškem taboru v Umtali so tudi trije naši misijonarji, kjer smrti ali pa r6-šenja pričakujejo. V Natalu zdaj ni skoraj nobenega vojaka in ne policista ; ako bi se Kafri zdaj uprli, smo vsi zgubljeni. Nam trapistom se sicer ni treba nič bati, ker nas Kafri dobro poznajo, da nismo lačni Angleži, ampak njihovi edini prijatelji; v slučaju nevarnosti bi Angleži edino v naših misijonskih postajah varni bili. Tako je v Južni Afriki; črnuhi še niso mirni, vse povsod se pa tudi niso spuntali, ker nimajo pravega voditelja ; njihova ne-edinost je največja sreča za Angleže ; toda ako ne pride hitro pomoč, so vendar zgubljeni. Celo vstajo je pa povzročila lakomnost — milijonarjeva.
je tudi počastil-otvoritveno slavnost s svojo navzočnostjo, je v svojem nagovoru izrazil željo, naj bi bil „Narodni dom" narodu in deželi v slavo. Nato je podal g. Lah obširno in točno tajniško poročilo. — Denarja se je nabralo 104.000 gld., zgradba pa velja 220.000 gld. — Ob dveh je bil banket, kate-roga se je vdeležilo kakih 200 oseb. Vitez dr. Blei-weis je prvi napil presvetlemu cesarju, slaveč ga kot posebnega dobrotnika Ljubljane. Zdravico so vsprejeli navzoči s šumnim navdušenjem. Napivali so potem župan Hribar, dr. Srnec, dr. Tavčar in difektor Šubio. — Ob 7. uri zvečer se je na povabilo župana Hribarja zbralo pri „Maliču" mnogo odličnjakov ljubljanskih in vnanjih na prijateljski večer, pri katerem so razni govorniki povdarjali zasluge župana Hribarja posebe za Ljubljano in za otvoritev „Narodnega doma". — Sijajnega plesa se je vdeležilo mnogo odlične gospode. — Slovesnost se je sicer lepo vršila, vendar se je vsled nesporazumljenja narod skoro da ni vdeležil. V znamenju splošne needinosti mej Slovenci se je otvoril „Narodni dom", dal Bog, da se vsaj v njem vresničijo besede deželnega glavarja, naj bi bil „Narodni dom" spomenik narodne edinosti in domovinske ljubezni 1
(Shod obrtnikov) se je vršil včeraj popoldne pri „Loydu". Shodu je predsedoval čevljar Turna. O obrtnijskih zadevah je obširno govoril krojač Sturm, pojasnoval hude borbe, katere ima vsled hude konkurence velikega kapitala bojevati mali obrtnik, po-vdarjal je potrebo složnosti in zato predlagal, naj se sedaj obe obstoječi obrtni društvi razdružita in spojita v novo obrtno društvo, ki ne bo služilo nobeni politični stranki, marveč imelo pred očmi le koristi obrtnikov. — Drug Kristan, socijalist, je omenjal, da je malim obrtnikom nemogoče pomagati, da jim preti neizogibna smrt, da se morajo pridružiti socijalnim demokratom, ako se hočejo ohraniti. Navzoči obrtniki so bili nevoljni nad takim govorjenjem in čuli so se glasovi, naj se govorniku odtegne beseda. — Pasar Kregar je odločno zavračal predgovornika in omenjal, da socijalni demokratje ne znajo druzega, kakor jedino staro pesem, da nikomur bi mogoče več pomagati. Glede osnove novega društva je kot zastopnik konservativnega obrtnega društva izjavil, da nima nič proti takemu društvu in da je bodo konservativni obrtniki radi podpirali, ako se bo to tudi od druge strani zgodilo. — Na to se^ je odbral osnovalni odbor, ki naj stori vse potrebne korake za osnovo novega društva. V odbor so bili voljeni gg.: Breskvar, Tuma, Turk, Eberl, Šturm, Eregar, Ca-mernik in Pr. Hribar. — O drugi točki o bodočih volitvah je povdarjal čevljar Tuma važnost volitev, kako treba, da se vzlasti ob volitvi obrtniki združijo in tudi za svoje kandidate poskrbi. — Sodrug Kristan je zopet zapel staro, da to vse nič ne pomaga. — Sodrug Zeleznikar je predlagal, naj shod obrtnikov izjavi, da je s tisto stranko, ki je za direktno, splošno, tajno volilno pravico. Na te neokretne limanice pa sodrug Zeleznikar ni nikogar od obrtnikov vjel, ker ni nobeden za ta predlog glasoval.
(Iz Polja.) [Novo katoliško delavsko društvo.] Dne 11. t. m. smo imeli pri nas v prostorih gospoda Mercine v Spodnjem Kašlju prvi občni zbor „slovenskega katoliškega podpornega delavskega društva". Ze zdavnej se je kazala potreba združiti delavce, da bi se skupno vzgajali, podpirali, da bi pa tudi bili močen jez proti naraščajoči soeijalnodemokratični sili. Hvaležni smo torej č. gospodu Jan. Miillerju, ki se je z besedo in dejanjem lotil stvari. Pravila dovoljujejo vstop vsem zastopnikom delavskega stanu od 16. leta dalje, a zahtevajo pri društvenikih pošteno, krščansko vedenje. Izmej farne duhovščine se jeden sme vedno udeleževati odborovih sej in občnih zborov. Duhovnik opravlja tudi knjižničarjev posel. Društvo ima pravico, prirejati poučna predavanja in poštene zabave. Kako zrela je bila ta misel, vidimo odtod, ker je pri društvu že krog 130 udov in se še vedno oglašajo. Lepo število delavcev so je zbralo pri občnem zboru. Z,vzklikom se je volil odbor, in sicer za predsednika gospod R e ž e k , za blagajnika gospod Zaje in pet odbornikov. Na koncu je pa zbranim zborovalcem izpregovoril dr. Krek, poudarjajoč opravičenost, koristi in potrebo združevanja delavskih stanov na temelju katoliške vere. Opravičeni so, ker jim daje to pravico država, ker jih po svojem višjem pastirju kliče cerkev, naj se vežejo med 6eboj. Koristne so jim take zveze. Ob ti priliki je govornik jasno očrtal, kako se godi
kmetu, obrtniku in delavcu, pokazal je viajemnost teh stanov in opozoril na važnost podpornih društev, posojilnic, konsumnih društev, obrtnih in gospodarskih zadrug in na1 vzgledih razkril velike koristi, ki jih imajo delavski stanovi od njih. Kažoč na potrebo je naglašal vzlasti soeijalnodemokratično gibanje, ki ne pozna nobene duhovne sile. Opozarjal je na škodljivost „Delavca", ki ne blati samo duhovskdga stanu, marveč ki je tajil Boga in pisal, da je učenje katekizma v ljudskih šolah potrata časa. Socijalnim demokratom se ne gre samo proti osebam, ki služijo cerkvi, marveč proti vsaki veri, proti vsaki misli na večnost in na neumrljivo dušo. Zavedni krščanski delavci se jim morajo ustaviti ob prvem pričetku njihovega vrivanja. Pozival je, naj mu javno odgovori, če je kak socijalni demokrat pričujoč. Res je bil jeden pri zboru, a namestu da bi se bil pokazal, je godrnjaje odšel. — Govornik je razvil na-daljno potrebo tesnega združevanja delavskih stanov odtod, ker se v njihovo škodo združuje veliki kapital. Omenjal je razne kartele in ringe in pokazal, da se morajo proizvajajoči delavski stanovi le z združevanjem ustaviti takim silam. Z željo, naj~bi mlado društvo Bog blagoslovil, je završil svoj govor. — Za njim je še Z i 11 e r opozoril navzoče v kratkih jedrnatih besedah, kako mogočno raste katoliška organizacija mej delavci, priporočal je „Glasnik" in na to se je s slavaklici papežu in cesarju' zaključil lepi shod.
(Nova delavska drnštva kat. organizacije.) Nedavno se je osnovalo v Jesenicah „podporno del. društvo", ki šteje že blizu 200 udov. Včeraj se je ustanovilo „slov. kat. del. podporno društvo" za Polje in Dobrunje in, kakor čujemo, se ustanavlja podobno društvo tudi v Šempetru na Krasu.
(Repertoir slovenskega gledališča.) Zaradi potrebne orkestralne skušnje za operd „Faust", ki pride še ta teden na oder, ne bode jutri predstave. Vodstvo slovenskega gledališča ima namreč samo tisti dan oder na razpolaganje, kadar je slovenska predstava, ker se pa tako velika in težka opera, kakor je „Faust", ne d& z jedno orkestralno skušnjo spraviti na oder, posebno ne z novimi močmi, mora odpasti jutrišnja predstava.
(Nesreča.) V petek zvečer povozil je kamniški 1 vlak blizu kamniškega kolodvora neko tujo, slabo opravljeno žensko. Strojevodja jo je menda zapazil, pa ni mogel več vlaka ustaviti. Kdo da je, se z gotovostjo do sedaj ni dalo dognati, ker obraza ni nič več poznati; sodijo, da je 45-letna, slaboumna Marija Lampe iz Naklega, ki je večkrat todi prosjačila.
*
* *
(Iz celovške škofije.) Sv. Oče so imenovali visokočast. g. Jož. Mtiller-ja, profesorja vero-nauka na celovški učit. pripravnici, častnim komor-nikom. — Premeščen je č. g. provizor Fr. Stingl iz Timenice v Kotlje. — V Brežah je umrl dn6 9. okt. visokočast. g. o. Jožef B u s e h e r , vikarij dominikancev. Dosegel je 67 let. N. p. v m. I
(K otvoritvi „Narodnega doma".) Zadnji „Mir" z dne 10. t. m. piše: Danes in jutri dne 10. in 11. t. m. otvorijo v Ljubljani s posebno slovesnostjo „Narodni dom". Te pomenljive slavnosti bi se bilo udeležilo gotovo tudi več koroških rodoljubov, katerim pa se je storila udeležba nemogoča s tem, da se je slavnost napravila tako, da se je prosti narod ne more udeležiti, in do samih „frakov" ter svilnatih kril io Korošci vkljubu najboljši volji še nismo mogli pritirati! Mislili smo, da mora „Narodni dom" v Ljubljani, kot središču cele Slovenije, biti namenjen vsemu narodu, tudi pripro-stemu, ki ni obdarovan z bogastvi tega sveta, in ne samo nekaterim privilegiranim stanovom in ljudem 1 Ko so se nabirali darovi v ta namen, obračal se je odbor večkrat s posebnimi pozivi do celega naroda, sedaj, ko ga otvarja, pa taka izbirčnost 1 Ce se je draga stavba zidala res le za poseben krog izvoljencev, nsj bi jo bili dotični tudi sami plačali. Mi torej mislimo, da bi nikakor ne bilo od škode, ako bi se nam bila dala prilika, pripeljati k otvoritveni slavnosti „Narodnega doma" v Ljubljano tudi nekoliko koroških kmetov-posestnikov, da bi se tam navdušili za slovensko stvar in potem doma delovali v tem smislu za obstanek in sigurnejšo bodočnost svojega naroda. Slovenski Korošci nastopili smo v večjem številu in z dobrim vspehom že pri dveh slavnostih v Ljubljani, t. j. pri 25letnici „Sokola" in pri slavnosti odkritja Vodnikovega spomenika, ter smo se prepričali, da so imeli ti pohodi vidne koristi v tem, da se je naš priprost oratar z
lastnimi očmi mogel prepričati, da ni osamljen in da ne govori tega jezika le jedino on po deželi, marveč da se ga poslužuje tudi izobražena gospoda po mestih. Možje so začeli premišljevati, postali so ponosni sami na sebe in ostali so nam zvesti v borbi za naše svetinje do današnjega dne. Tako je bilo prej ; žalibog, da postaja biti sedaj vse drugače. Ali bode pa tako zapiranje duri priprostejšemu ljudstvu o takih prilikah tudi v korist našemH naroda,
o tem nas bode učila bodočnost".
*
* * /
(Javni shod v Proseku), namenjen za včerajšnjo nedeljo, je prepovedal slavni magistrat v svoji lastnosti kakor politiska oblast prve instancije. Uložil se je, kakor poroča „Edinost", seveda rekurz na vis. c. kr. namestništvo in mi ne dvomimo ni za tre-notek, da nam bode rešitev ugodna. Tudi ta prepoved je čudno razsvetlila naše razmere. Državni temeljni zakoni zagotovljajo pravo do zborovanja vsakemu državljanu, pol. društvo „Edinost" ima to pravo še posebno potrjeno v svojih pravilih — in vendar nam ne hote dovoliti sboda niti v zaprtem lokalu. Kratijo se nam torej ne le narodna, ampak tudi splošna politiška prava. Vezati bi nas hoteli na rokah in na nogah, da le ne bi mogli izvrševati svojih pravic. Ne privoščijo nam niti sence svobode — madjarske razmere. A vse to delajo ljudje, ki uživajo sami toliko svobode, da se neprestano dotikajo z rokavom — razbrzdanosti. Na dnevnem redu za proseški shod je bilo tudi utemeljevanje resolucije za osnutje posebnega okrajnega glavarstva za tržaško okolico. No, sedaj skoro ni treba več ni-kakega utemeljevanja: gori omenjena prepoved je najbolji dokaz, kako opravičena je ta naša zahteva ! V varstvo svobodnega izvrševanja politiških pravic, podeljenih tudi našim okoličanom od pravičnega vladarja in od avstrijskih zakonov, je res skrajna potreba, da bi država sama upravljala agende najnižje politiške instancije za našo okolico. Novi dan shodu se razglasi takoj, kakor hitro dojde predsed-ništvu rešitev uloženega rekurza.
(Slovan ne sine povedati resnice.) Iz Bazeta dne 11. okt. V zadnjem dopisu, katerega je tiskal cenj. list „Slovenec", pripovedoval je dopisnik o dogodkih na Buzetskej štaciji za časa Bade-nijevega prihoda in o napadu na kapelana v Bu-zetu samem. Nekako isto tiskala je „Edinost". Mislil je, da je pisal resnico, opiraje se na lastne doživljaje, a evo Vam čez teden dnij so se mu še-le odprle oči — gola laž, fantazija 1 Dopis iz Buzeta brali so tudi pri slavnem c. kr. okrajnem glavarstvu. Jeden iztisek „Edinosti" poslali so na tukajšnjo žan-darmerijo, da poizve, koliko je istine. O nič, prav nič! Gospod orožni vodja šel je osebno v Kopar, da obvesti okrajnega glavarja. Le malo in tiskan je bil popravek dne 6. oktobra. Podpisan je okrajni glavar sam. Glasi se popravek doslovno: „Vsled uradnih poizvedb je dognano, da ni res, kar se trdi v dopisu iz Buzeta natisnjenem v številki 113 lista „Edinost" z dne 19. sept. t. I., da so namreč Bu-zečani dne 15. sept., ko je šel tamkajšnji kapelan po opravkih skozi mesto k cerkovniku, kričali za njim medi drugim tudi „Efiva Italia, Dante, Roma". Res je samo, da so nekateri nekaj vinjeni buzetski fantje in nekateri otroci, ki so za kapelanom hodili, kričali „Eviva 1' Istria italiana", „Eviva 1' Austria", „Eviva Badeni". Ni res, da je tekla kri, ko sti prišli kapelanovi sestri ponj, in da je kamenje in palice letelo za njima, in jedno njiju dobro ranilo na glavi. Ni res, da je omedlela cerkvenikova žena samega strahu pred rogovileži. Uzrok te omedlevice je bil temveč prepir, ki ga je imela z enim Buzečanom v le privatnih zadevah. Ni res, da je kapelan sedel v hiši postarne ženice, pri kateri se je skril, 4 ure, ampak samo pol ure. Res pa je, da so Hrvati, ko se je vračal gospod ministerski predsednik grof Badeni iz Pulja, Buzečane z buzetsko godbo vred na železniški postaji zasramovali, strahovali in tako prisilili zapustiti postajo. C. kr. okrajno glavarstvo, v Kopru dne 2. oktobra 1896. C. kr. namestništven svetovalec Schuffenhauer". Nesrečni „Slovenec", torej tudi ti imaš dopisnike, ki te samo varajo. Vse do zadnje pike v dopisu je laž — da; po njihovem! Da bi Hrvatje napravili kaj Italijanom, bil bi dirndaj in tožb brez konca. Hrvat pa mora trpeti tuje nasilnosti in če se ima kaj razglasiti, hitro se odgo-
vori „Ni res, ni res". Toda res je vse, kar je pisano v dopisih. Ce tudi enkrat, dvakrat bere in premišljuje dopisnik svoje besede, ne more najti neresnice v njih. Tako je v Istri. Oni, ki preživi dogodljaj, ne ve istine, temveč le oni, ki jfe daleč, daleč od dogodkov ter ima nekoliko — oblasti. To pravilo velja seveda le za Slovane. Kako bode neki pogledal gospod okrajni glavar, ko dobi odgovor na lastnoročno podpisani popravek? Za točko I., II., III. in IV. ima dopisnik priče, ki so pripravljene vsak trenotek priseči, da je istina bila pisana s po-četka, popravek pa, če tudi. podpisan ,od okrajnega glavarja neistinit. Od svoje trditve ne odstopi dopisnik ni za las. Začudil se bode morda kedo radi pete točke, pozitivne strani tega popravka. Gospod glavar naravnost v obraz trdi stvar, o kateri razpravlja še le 8odnija, a sodba še ni izrečena. — Poročal sem v zadnjem dopisu „Slovenca", da je žandarmerija javila zadevo na buzetski štaciji-sodniji. Na Kranjskem je navada, da poslušajo dva zvona, a potem še le sode. Tu v Istri je drugače. Hrvatov nijeden ni bil izprašan, ni jeden ni vedel za kaj se gre, dokler ni stal pred spraševalnim sodnikom. Kaj veljajo paragrafi samo za neglavarje? Misli li okrajni glavar, da je ,on nad njimi ? Tudi on je avstrijski državljan, in kakor za drugega velja tudi za njega zakon, ki strogo zabranjuje razmotrivati o stvari, katera „še visj na sodniji", in ni izrečena sodba. Alto je feilo njegovo znanje zakonov doslej tako maleqkostno, naj si je obogati vsled te opazke. „Ne dregati v sršenovo gnjezdo". Preiskava je trajala preko 10 dnij ia bila zelo natančna. Upamo za trdno, da se bode pokazala gola istina in da bodo kažnjeni oni, ki kazen zaslužijo. Potem dobi gospod glavar odgovor tudi na peto točko, o katerej pa sedaj ne smem razpravljati. Ko bode izrečena sodba, videli bodo tudi italijanski listi lahko, kako vrle do-pisune imajo. Babjeverni „Piccolo", širokoustni „Gio-vinne pensiero „in pavoperna „L1 Istria" so pometali z nami in lagali na vse pretege. Pa pride, pride resnica na dan. Upamo, da se vendar vsaj bližamo vresničenjn besed nekega c. kr. polkovnika, vozečega se pred kratkem po južni železnici: „Die Regierung sieht jetzt ein, wie es in Istrien zugeht, es wird anders werden". Bog dajl
(Iz Jelšan.) Parkrat že poročal je „Slovenec" o žandarjih v Podgradu, kako opravljajo svojo službo. Radi tega jim je seveda ta list trn v peti. Posebno pa ,ne vidijo radi vsled tega nekaterih Jel-šancev. Med temi jim je tudi gospod kapelan prav neljuba oseba. Spravili so ga celo na tožno klop. Skovali so proti njemu popolnoma neutemeljeno, a prav zavito tožbo in jo izročili nam. državnemu pravdniku. Dne 9. t. m. bila je glavna obravnava. Gospod kapelan bil je oproščen popolnoma. Priče državnega pravdnika bile so prav klasične. Orožnik Perič, katerega je spravil zagovornik gosp. dr. Janežič iz Voloskega v velike zadrege, izpovedal je trikrat različno. Nič mu ni pomagalo, sklicevati se na to, da ga z zvijanjem doktor moti „v službi" in da se bo pritožil svojim višjim, njegova trikratna razlina izjava zabelježila se je b pričami v zapisnik. Gotovo si bo zapomnil celo življenje, kako slabo se mu je godilo to pot, ko je bil zaslišan kot priča. Drugi orožnik Benkoč izpovedal je skoro celo jed-nako, kakor obtoženec in njegove priče. Lahko si mislimo, da je cela razsodba prav osupnila pod-gradske orožnike, ker take gotovo niso pričakovali. Mogoče, da vložijo proti kapelanu še dve tožbi, a on ne boji se nobene! Naši orožniki začeli so biti res že skrajno drzni. Mešajo se v reči, katere jim celo niso nič mar. Tako so povpraševali neko ženo, kako so naši gospodje duhovniki ob času volitev opravljali svojo sluibo gledč njenega vpeljila. To je pa vendar že odveč! Mi jim svetujemo, naj se brigajo bolj, kako sami opravljajo svojo službo, ne pa kako naši gospodje duhovniki, ker nam so znane prav zanimive reči, katere hranim v arhivu. Vprašamo pa ob tej priliki tudi mitničarja Juričoviča v Rupi, ki je prigovarjal ono ženo, naj reče, da je iskala tri dneve po vrsti gospode duhovnike (v resnici le jedenkrat), da bi jo vpeljali ; ali je to storil sam od sebe ah morebiti na povelje orožnikov ? Ce bi bilo zadnje res, potem protestujemo proti takemu počenjanju z vso odločnostjo! — Ker je naš gospod kapelan dekretiran za ekspozita v Kazlje,
Najbolje priporočena
za preskrbljenje vseh
v kurznem listu
zaznamovanih
Menjalnica bančnega zavoda
Schelhammer & Schattera
b&hajo se njegovi liberalni nasprotniki, da so ga spravili oni proč, češ, „da je dobil od zgoraj batine vsled zadnjih volitev". Mi povemo tem, da se ba-hajo zastonj, ker kapelan je prosil sam davno pred volitvami celo dvakrat za premeščenje, ker je zanj v Jelšanah pretežka služba. Pred kratkem prišel si je ogledat k nam novi gospod kapelan svojo bodočo službo. 6e predno je prišel prav v Jelšane, moral je slišati od nekoga stare stranke, da se pričakuje od njega, da bo boljši, kot prejšnji kapelan! No, mi poznamo dobro gospoda Colja in vemo, da ne bo poslušat nasvetov bab!
(Papeževa plemenitaška garda) se bode, kakor poročajo rimski listi, popolnila, ker je praznih 28 mest. Kdor hoče biti vsprejet v to gardo, mora imeti najmanj 2000 lir letne rente in njegovo plemstvo staro vsaj 100 let.
(Ovacije Bnličn.) Kakor smo že poročali, je bil znani starinoslovec in ravnatelj splitske gimnazije, Bulic, nonadoma umirovljen, dasi je še le 4. t. m. dovršil 50. leto svojega življenja. Tem povodom so mu čestitale razne deputacije učiteljstva, meščanstva, duhovništva in iz rodnega mu mesta.
(Časnikarska 251etnica.) Gosp. Juraj Biankini, dalmatinski državni poslanec, je 4. t. m. praznoval petindvajsetletnih, odkar je prevzel vredništvo „Narodnega Lista".
(Slutnja.) Mesarski vajenec svojemu tovarišu : „Ti, sedaj bo huda za-me ! Dozdaj sva navadno jaz in pes Tiraš bila skupno tepena, sedaj pa se je, kakor sem zvedel, gospodar zapisal v društvo za varstvo živalij, in najbrže bom zanaprej jaz sam tepen.
Društva.
(„K a t o 1 i š k o - p o 1 i t i č n o in gospodarsko društvo") za Slovence na Koroškem napravi v nedeljo dne 18, oktobra 1896, ob 3. uri popoludne javen shod na Brdu ob blaškem jezeru v gostilni pri g. Cebulu. Ob ugodnem vremenu na prostem. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Zakaj se zdaj gre ? 3. O naših šolah. 4. Nasveti. 5. Prosta zabava in petje. Slovenski kmetje, udeležite se tega shoda vsi I	Odbor.
(Vabilo) na izredni občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske, ki bo v četrtek, 15. dne oktobra 1896 ob '/»10. uri dopoldne v mestni dvorani v Novem Mestu. — Razgovarjalo se bo o vseh vprašanjih, zadevajočih obnovitev vinogradov, uničenih po trtni uši. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. V Ljubljani, 15. dne septembra 1896. — Ivan Murnik s. r., predsednik. Gustav Pire s. r., tajnik.
(Podružnica sv. Cirila in Metoda za Skocijan in okolico) ima v nedeljo dne 18. oktobra ob 3. uri popoludne pri Majerju v Ško-cijanu svoj letni občni zbor z zanimivim vsporedom. Nastopilo bode več gospodov govornikov. Slovenci in Slovenke, pridite v prav obilnem številu. _Odbor.
Telegrami.
Dunaj, 12. oktobra. (Poslanska zbornica.) V današnji seji je stavil posl. Pacak predlog glede preosnove zakona o bratovskih sklad-nicah. Predlog se je izročil dotičnemu odseku. — Posl. Hauck, Dotz in tovariši so stavili nujni predlog, v katerem poživljajo vlado, da pravočasno skliče deželne zbore, da ti še pred splošnimi volitvami spremene volilni red za deželno - zborske volitve. Razprava o tem predlogu se preloži na konec seje. — Nato se nadaljuje glavna razprava o domovinskem zakonu.
Darmstadt, 12. oktobra. Vsa tukajšna pevska društva so priredila došli ruski carski dvojici skupno serenado, katere se je vdele-žilo 3000 pevcev. Nebrojna množica je navdušeno pozdravljala carja in carinjo, ki sta se prikazala na balkonu palače.
Pariz, 12. oktobra. Predsednik Faure izraža v posebnem pismu na vojnega ministra svojo zahvalo poveljnikom, sploh vsem častnikom in vsemu moštvu za srečno izvršitev težavne naloge.
Pariz, 12. oktobra. Danes je odpotoval iz Pariza upravitelj ruskega zunanjega mini-sterstva, svetnik Siškin, ki se je včeraj ope-tovano dalje časa razgovarjal s francoskim zunanjim ministrom Hanotauxem.
Wien,
I Bezlrk Stefansp latir
Nr. 11, Parter«.
Pariz, 12. oktobra. Grški kralj je dospel sem včeraj dopoludne. Na kolodvoru ga je pričakoval grški poslanik z vojnim načelnikom Bourgeoisem, ki je vsprejel kralja v ime predsednika Faure.
Pariz, 12. oktobra. „Agence Havas" poroča iz Aten, da je turška vlada defini-tivno zavrgla zahtevo eksarha za dovoljenje novih beratov za bolgarske škofe v Makedoniji.
Atene, 12. oktobra. Poslanska zbornica se snide dne 7. novembra k izrednemu zasedanju.
Carigrad, 12. oktobra. Včeraj je de-monstrovalo nekaj sto delavcev pomorskega arzenala pred admiralovo palačo, ker že več tednov niso dobili nikake plače. Le z največjim naporom so jih odvrnili od tega koraka s tem, da so deloma ustregli njihovim zahtevam. — Poročilo, da je egiptovska princezinja Nazli, hči umrlega Mustafa-Tazli-paše, prisostvovala seji mladoturškega odbora v Parizu, katerega že dalje časa pod-
pira, je vzbudilo v sultanovi palači veliko
nejevoljo.
Proti revmatičnim bolečinam
uporablja se za vribanje bolečih telesnih delov antlrrheumoo lekarja Piocolija v Ljubljani (Dunajska oeata).
Cena steklenici 26 kr.	125 (50—33) B
Umrli «o:
V hiralnici: 8. oktobra. Matevž Brinskele, krošnjar, 47 let, atrophia oerebri.
Meteorologično porodilo.
S a	čas opazovanj»	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	¡h >
10	9. zvečer	736-7	186	si. jzah.	jasno	
11	7. zjutraj 2. popol.	7347 732 9	13-2 19-B	si. jjzah. sr. jug	oblačno del. jasno	2-7
11	9. zvečer	7812	160	si. jzah.	oblačno	
12	7. zjutraj 2. popol.	730-8 731-7	142 171	si. jzah. sr. jzah.	dež oblačno	0-7
Srednja'temperatura sobote 13'7\ za 2,3" nad normalom. Srednja temperatura nedelje 15-9", za 4,7* nad normalom.
Nsjboljie, svetovno
črnilo za čevlje!
Kdor hoče imeti svoje obuvalo lepo temno-črno se lesketajoče in si je želi ohraniti trpežno, kupi naj edino le
Fernolendtovo črnilo za čevlje
Povsod v zalogi.
Radi premnogih malovrednih ponarejanj pazi naj se natančno na moje ime: St. Fernolendt.
Priporočam tudi ličilo za čevlja, snov za ohranitev utnja, univerzalno nepremočno mazilo. Vsakovrstne tinte, svitla naravna crSme za svitlo usnjato obuvalo in pismeni pečatni vosek. 33 62—40
o. kr. priv ustanov-leta 1832
tovarne,
Ijene na Dunaji.
XOJOL
702 6-2
9>
zmožen opravljati oerkvena opravila, išče službe. — Oferti naj se pošiljajo pod št. 40, poste restante Hrastnik.
Za neki manji poštni urad na Gorenjskem iŠČe Se	698 3-3
ekspeditorica,
ki bi bila v prostem času pripravljena tudi za kako hišno opravilo prijeti. Stanovanje in hrana prosto; plača po dogovoru. Ponudbe upravništvu „Slovenca".
Koverte s firmo
vizitnice in trgovske račune
priporoča
ZatoL tiskarna
v LJubljani.
Št. 30.731.
701 3-1
Razglas
mladeničem, ki stopajo v vojaško dobo.
Zaradi prihodnjega vojaškega nabora, ki bode 1897. leta, naznanja mestni magistrat ljubljanski sledeče:
1.	Vsi tu prebivajoči mladeniči, ki so bili rojeni 1874., 1875. in 1876. leta, se morajo zglasiti v zapisanje
tekom meseea novembra letos
v ekspeditu mestnega magistrata.
2.	Mladeničem, ki nimajo v Ljubljani domovinstva, je seboj prinesti dokazila o starosti in pristojnosti.
3.	Začasno odsotne ali pa bolne mladeniče smejo zglasiti stariii, varuhi in pooblaičenci.
4.	Oni, ki si mislijo izprositi kako v §§: 31., 32., 33. in 34. voj. zakona navedenih ugodnosti, imajo ali v mesecih januvariju in februvariju 1897. leta podpisanemu uradu, ali pa na dan glavnega nabčra naborni
komisiji izročiti z listinami opremljene prošnje.
5.	Oni, ki žele, da se jim dovoli slava izven domačega stavnega okraja, morajo ob priliki zgla^itve izročiti z listinami opremljene prošnje. V takem slučaji je moč istočasno zglasiti in dokazati tudi pravico do kake v §§ 31., 32., 33. in 34. voj. zakona omenjenih ugodnosti.
6.	Zglasiti se morajo tudi sinovi vojaških oseb. bivajočih v dejanski službi, in pa oni, ki so nameščeni pri upravi vojstva (mornarice) in so še stavodolžni.
7.	Kdor zanemari dolžnost zglasitve in sploh iz vojnega zakona izvirajoče dolžnosti, se ne more izgovarjati s tem, da ni vedel za ta poziv ali pa za dolžnosti, izvirajoče iz vojnega zakona.
Stavljenec, kateri opusti predpisano zglasitev, čeravno mu te ni branila nikaka njemu nepremagljiva ovira, zakrivi se prestopka po § 35. vojnega zakona in zapade globi od 5 do 100 gld., eventuvalno zaporu od 1 do 20 dni.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
1. dan oktobra 1896.
Velika 50 krajcarska loterija y Inomostu. |	Žrebanje že 7. novembra.
684 15 4 tfobitek 1	
75.ll(IA kron y gotovini M ^^m^m^m^m z »0% odbitkom. Srečke k AO kr. priporoča J. C. Mayer, menjalnica v Ljubljani.	
Razglas.
703 3—1
Novo ustanovljena
„Mestna višja dekliška šola v Ljubljani"
se otvori prve dni meseca novembra t. I. in sicer bode vpisovanje dne 5. in 6. novembra popoldne od 2.—4. ure v ravnateljevi pisarni (Breg, Zoisova hiša, II. nadstropje).
Dnč 7. novembra bode vzprejemni izpit za tiste učenke, ki niso dovršile 8. razreda ljudske, ali 3. razreda meščanske šole.
Dnč 9. novembra se prične po svečani otvoritvi redni pouk..
P. n. občinstvo se opozarja zlasti na nastopne točke štatuta :
§ 1. Mestna višja dekliška šola ima namen, podajati deklicam splošno izobrazbo in sicer višjo, nego jo morejo dobiti na sedaj v deželi obstoječih zavodih.
§ 2. Učni jezik za vse predmete je slovenski, izimši nemščino in zgodovino, ki se predavata v vseh letnikih v nemškem jeziku, da se učenke tem bolje privadijo tudi nemščini.
§ 3. Mestna višja dekliška šola ima tri letnike.
§ 4. Deklice, katere žele vstopiti v I. razred višje dekliške šole, se morajo izkazati s spričevalom VIII. razreda ljudske, ali pa III. razreda meščanske šole in z dokazom, da bodo spolnile 14. leto vsaj v I. tečaju šolskega leta. — Imenovana šolska spričevala more nadomestiti tudi vzprejemni izpit, ki obsega v obče iste predmete, ki jih ima VIII. razred ljudske šole.
§ 5. Vsaka deklica vplača pri vpisovanji v prvi letnik 2 gld. vzprejem-nine in 2 gld. prispevka za učila. — Šolnina znaša za vsako učenko 10 gld. na leto.
6. Pridne in ubožne učenke se morejo oprostiti od vplačevanja šolnine, ako zadoščajo onim pogojem, kakoršne zahteva naučna uprava od srednješolskih učencev.
§ 10. Na mestni višji dekliški šoli so nastopni predmeti obligatni: Veronauk, slovenščina, nemščina, francoščina, matematika, fizika, zgodovina, zemljepisje, prirodopisje, odgojeslovje (v II. in III. letniku), risanje, gospodinjstvo (v III. letniku) lepopisje, petje in telovadba.
Natančneja pojasnila daje ravnateljstvo, ki pošilja na zahteve tudi učni načrt in štatut.
V Ljubljani, dnč 8. oktobra 1896.
Ravnateljstvo mestne višje dekliške šole.
Dunajska b
o i* z a.
Dne 12. oktobra.
Skopni državni dolg v notah.....101	gld.
Skupni državni dolg v srebrn ... .	101	,
Avstrijska zlata renta 4%......122	„
Avstrijska kronska renta i%, 200 kron .	101	„
Ogerska zlata renta 4%.......121	.
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . .	99	,
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	936	.
Kreditne delnice, 160 gld............369	,
London vista...........119	.
Nemfiki drl. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.	58	„
20 mark............11	.
20 frankov (napoleondor)............9	„
Italijanski bankovci ........44	.
C. kr. cekini......................5	n
30	kr.
35	.
55	.
20	.
75	. 10	.
10
90 . 87',,.
76	.
54'/,. 47'/,, 67 .
Dni 10. oktobra.
4« državne srečke 1. 1854, 250 gld. . .	144	gld.	25
6* državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	155	„	—
Državne srefike i. 1864, 100 gld.....190	.	50
4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	98	.	80
Tišine srečke 4%, 100 gld.......138	.	—
Dunavske vravnavne srečke 6% ... .	128	.	75
Dunavsko vranavno posojilo L 1878 . ,	108	„	—
Posojilo goriškega mesta.......112	.	—
i% kranjsko deželno posojilo.....98	.	25
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4$	99	„	45
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	222	.	25
„ „ južne železnice 3% .	171	„	40
„ „ južne železnice 6% .	128	.	40
„ , dolenjskih železnic 4%	99	„	50
Kreditne srečke, 100 gld........197 gld,
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	142 „ Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 18 .
Rudolfove srečke, 10 gld.......22 ,
Salmove srečke, 40 gld........ 70 .
St. Gendis srečke, 40 gld.......71
Waldsteinove srečke, 20 gld......60
Ljubljanske srečke.........22
Akcije angio-avstrijske banke, 200 gld.	154
Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v.	3400
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . .	412
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	100 Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 60 Montanska družba avstr. plan. .... 83
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	154
Papirnih rubljev 100........128
— kr.
25
75 50
10
__Nakup ln prodaja___
vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. | Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanj» najmanjšega dobitka. Kalantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„M E B C U
Woliziili it. 10 Dnnaj, Miriihilferitraui 74 B.
éé
9JT Pojasnila *£S v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoljskih vrednostnih papirjev in vestni svili za dosego kolikor je mogoče vuooega obrestovanja pri popolni varnosti gf naloženih (jlavnlo.