Mormonki
Ceha 1 Din
Leto IV. (XI.), štev. 124
Maribor, pondeljek 2. junija 1930
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrov* ce»tait,13
Ogi*tl po Urtfu
OgkM sprt)»m* tudi oei*»nl odd«t»k „Jutr»" v Ljubljeni,, Pr*4*mo*»( irifajgU*
ob 1-6. uri
Urodni 2440 UpraVa2465
Ve!i» nnM&w, praio-nap v uprav, alt po pošti 1Q,D|n, d0st«vljgn najdem p« 12 Din
Francoski list o spremembah v naši vladi
Pariški »Le Temps« je te dni iz peresa svojega dopisnika g. Gastona Casterana objavil zanimiv članek o Pomenu vstopa novih ministrov v vlado generala Živkoviča. Uvodoma pra-vi’ ,4a Pomenijo zadnji dnevi epoho v Političnem življenju Jugoslavije. Vstop bivših intimnih sodelavcev pokojnega ktepana Radiča v vlado ima v sedalih okolnostih zelo veliko važnost. Dokazuje predvsem napredek preo-Kreta, ki se je izvršil v čustvovanju [ttvatskega kmeta, odkar je kralj izločil posredovalce med seboj in med •jarodom. Uvajanje novega reda v dr-Zavi, odstranjevanje zaprek, ki so se zoperstavljale svobodnemu razvoju ^lv\h sil naroda in racijonalni organi-?ciii države, vse to je izzvalo v kro-ki so se spočetka umaknili v ab-*{lnenco in deloma celo v opozicijo, Dreokret, ki se je v prvi vrsti pokazal •V impozantnih manifestacijah hrvat-&kih delegacij kralju.
To počaščen je onega, ki je Izvedel Vstajenje jugoslovenskega duha, je ka-ealo na to, da pride kmalu do stvarnega sodelovanja šefov hrvatskega kmetskega gibanja v vladi, ki ima na-‘°8:o, da realizira obsežni program reform, predvidenih s kraljevskim Manifestom od 6. januarja 1929. Zbi-fanie vseh dobrih Jugoslovenov je že gotovo dejstvo, napori sodelavcev g. i^ivkoviča zlasti v pogledu izboljšala Položaja kmetovalcev so rodili ^voje sadove. Hrvatski vodje so razbeli, da ne morejo več stati ob stra-Pj v pokretu nacijonalne renesance, S* Je prodrl v najgloblje plasti naroda, zeljnega, da konsolidira državo z uresničenjem svojih želja. Obzorje, ki je še Pj^d dvemi leti bilo prekrito s črnimi Polaki, se je vedno bolj jasnilo; teren, katerem koordinirane sile grade a°yo stavbo, je popolnoma očiščen, ^dprta je pot k boljši bodočnosti Ju-jposlovenov, do katere imajo pravico, firvatske kmetske mase so prešle k fdeji integralnega jedinstva in hočejo jj^Jalno sodelovati na čiščenju situaci-ki je bila težko kompromitirana po ^rigah politikov. Hrvatsko vprašaje, ki je toliko let kot mora ležalo na jazvoju notranjega jugoslovenskega
• lvljenja, je sedaj modro likvidirano P° duhovito izvršenih etapah. Prosta
* tem pogledu skrbi bo tako ojačana rlf roofite izvesti program važnih k^pnn, ki naj zagotove blagostanje in
Ročnost države.
Br, ,0v°listv0 v celi državi z izvrše-rekonstrukcijo vlade dokazuje, da ?, rekonstrukcija bila oportuna. V vla-? pri^e osebnosti, ki so se že afir-L. e’ ,z energijami, ki jih dozdaj ni-Efcm g v'°žiti v napredek države. S^ava novega ministra dr. Šibenika
IfaS vsoJširino poti, ki je bila preko-tjcena od onega dne. ko so padli Ra-
Pllr..v	i? Pri’iatelji od krogel
boma® Pačica. Nove sile v vladi naj
le kr^i?,k,analilirati proti cl,iu> ki ga fc Fa,J Aleksander tako jasno označil • ttnuarja in 3. oktobra 1929.
Ponesreian atentat na Tardieua
VLAK, S KATERIM BI SE MORAL PELJATI FRANCOSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK, SKOČIL S TIRA. — ATENTAT DELO KOMUNISTOV.
PARIŠ, 2. junija. Na progi Pariz—Marseille se je pripetila včeraj velika železniška nesreča. Sto metrov pred postajo Montreau je namreč brzovlak, s katerim bi se imel peljati tudi ministrski predsednik Tardieu, skočil s tira. Prva dva vozova sta se pri tem popolnoma razbila. Izpod ruševin so potegnili dosedaj 7 mrtvih in 5 težko ranjenih. Nekega potnika, ki se je prav takrat mudil na stranišču, je tako zmečkalo,, da njegovega trupla sploh še niso mogli spraviti izpod razvalin. Oba ponesrečena vozova sta se tako zarila drug v drugega, da so ju morali razžagati in odstraniti strehe.
Na kraj nesreče se je minister za delo takoj osebno odpeljal in uvedel preiskavo. Posetil je tudi ponesrečence v bolnici in izrazil rodbinam žrtev sožalje vlade. Po njegovem mnenju in tudi preiskava sama je dognala, da je šlo za atentat. S ponesrečenim vlakom se je nameraval namreč prvotno peljati tudi ministrski predsednik Tardieu, ki pa se je v zadnjem trenutku odločil za drugi vlak, s katerim se je odpeljal v- Dijon.
Da je bil nameravan atentat, dokazuje tudi dejstvo, da so skušali delavci porušiti železniški most s tem, da so spustili po vodi težek splav, natovorjen s kamenjem. Toda splav je šel k sreči mimo železniških stebrov in zadel kasneje ob neko pečino ter se razbil.
PARfZ, 2. junija. O priliki nesreče je vozil vlak s hitrostjo 50 milj na uro. Ko je skočil s tira, se je prevrnil stroj s tremi vozovi vred. Preiskava je dognala, da je nastala nesreča za to, ker je bil postavljen preko tračnic majhen voziček, kakoršnih se poslužujejo delavci za prevažanje orodja in materi-jala. Ker je še potem, ko so delavci zapustili delo, srečno pasiralo dotični kraj že 15 drugih vlakov, je izven vsakega dvoma, da je bil poizkusen atentat, osumljeni pa so dejanja inozemski agitatorji in komunisti. Tardieu se ima zahvaliti zgolj srečnemu naključju, da ni postal tudi on žrtev katastrofe, ker se je odpeljal že s prejšnjim vlakom, o čemer pa atentatorji niso bili obveščeni.
Beograjski proces
BEOGRAD, 2. junija. V razpravi proti zagrebškim teroristom so govorili danes odvetniki dr. Ljubičid, dr. Crvič, dr. Obradovič in dr. Markotič, ki zagovarjajo obtožence Štrtaka, Mocnaja, Veseliča in Margetiča. Vsi so govorili za oprostitev obtožencev ali vsaj milo kazen, češ, da so obtoženci še zelo mladi.
Rekonstrukcija fTlactionalčo-uega kabineta
LONDON, 2. junija. Na včerajšnji konferenci Macdonalda z zakladnim ministrom Snowdenom je prišlo do sporazuma v tem smisto, da se izvrši rekonstrukcija delavske vlade in bo priznano levemu krilu delavske stranke močnejše zastopstvo v vladi. Radi resnega položaja vprašanja brezposelnih se je vlada na pritisk radikalnih krogov odločila za radikalne ukrepe proti brezposelnosti. Rekonstrukcija vlade bo izvršena že v kratkem in stoje tudi opozicijonalne stranke na stališču, da bi eventualna vladna kriza v sedanjem trenutku samo škodovala prestižu Anglije, ker bo treba sedaj rešiti več za britanski imperij zelo važnih mednarodnih problemov.
Naša delegacija na mednarodni konferenc? čela
BEOGRAD, 2. junija. Dne 10. junija bo otvorjena v Ženevi 14. mednarodna konferenca urada za delo. Našo delegacijo bo vodil naš poslanik v Bernu, Ilija Šu-menkovič, delodajalce bo med drugimi zastopal tajnik Zveze industrijcev v Ljubljani, dr. Golia, delojemalce pa tajnik Delavske zbornice v Ljubljani, Filip Uratnik.
Ukraden čofn.
Pri gostilni Dabringer na Pristanu je bil te dni Jos. Turku ml. iz ulice Ob bregu ukraden 6 m dolg, črno s katranom pobarvan čoln.
Politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem
bo imelo svoj letošnji redni občni zbor v četrtek 5. junija dop. v Celovcu. Na dnevnem redu je tudi poročilo načelstva o stanju manjšinskega vprašanja.
Poneverba v Krekovi posojilnici.
Danes se je nadaljevala in končala razprava v tožbi proti bivši uradnici Krekove posojilnice v Mariboru, gospej Milki Pihler, ženi železniškega uradnika. Imenovana je bila od 1. marca 1926 do 30. avg. 1928 uslužbena kot knjigovod-kinja pri Krekovi posojilnici, imela je pa obenem tudi blagajno. Ko ji je bilo odpovedano in sta člana načelstva Tirš in Rozman prevzemala od nje knjige, sta rabila izraze, radi katerih ju je ga Pihler tožila za žaljenje časti. Nastopila sta dokaz resnice, in na tej podlagi je drž. pravdništvo uvedlo kazensko preiskavo radi goljufije in poneverbe, ki je pa bila 13. maja 1929 ustavljena. Dne 17. in 22. maja 1929 pa je Osrednja štajerska vinarska zadruga vtožila nove ovadbe proti njej radi poneverbe v znesku 2000 Din In kazensko postopanje se je glede tega zneska obnovilo. Prvotne ovadbe so trdile, da je Milka Pihler dne 15. marca 1928 pri Zadružni gospodarski banki dvignila na tekoči račun Krekove posojilnice 2000 Din, ki jih pa ni vpisala v knjige. Stvar je prišla na dan šele, ko je banka poslala posojilnici izvleček tekočega računa. Znesek ni bil v knjigah niti vpisan niti izkazan kot prebitek. Ob-dolženka se je zagovarjala, da je poslala dotični znesek še istega dne Posojilnici v Sv* Ani v Slov. gor., pozabila pa vpisati v knjige. Res je Posojilnica pri Sv. Ani poslala potrdilo, da je’ znesek' prejela. Vsled tega je bilo takrat postopanje ustavljeno. Na podlagi nove ovadbe Osr. štaj. vinarske zadruge je bilo postopanje obnovljeno In v tej obnovi je Jos. Kolarič, odbornik Posojilnice pri Sv. Ani, ki je podpisal gori omenjeno potrdilo, naenkrat izjavil, da je potrdilo bilo pomotoma poslano in da Posojilnica iaayka ni preiate. Sodišče je jo&edilo
pregled knjig Posojilnice pri Sv. Ani po izvedencu g. Troštu, ki pa tega zneska kot prejemek ni našel vknjiženega.
Pri današnji razpravi, ki je trajala več ur, se sodniki iz predležečega dokaznega materijala niso mogli uverltl o krivdi obtoženke in so jo oprostili krivde in kazni.
Truplo čevljarja Štefana Vojvode
iz Barvarske ulice, ki je — kakor smo poročali — v noči od 18. lia 19. maja skočil v Dravo z broda v Melju, so potegnili v soboto zvečer iz Drave pri klavnici v Ptuju, kjer ga je reka naplavila.
Aretacija v ktnu Union.
Sinoči je bil v kinu Union aretiran 271etnl Anton Zupan, doma Iz Šmarja, Irt je bil letos na 5 let Izgnan iz Maribora. Policija je povrh ugotovila, da Zupana zasleduje celjska policija radi vlomne tatvine v tobakarni Pile, kjer je bilo ukradenih znamk, kolkov, cigaret in drugih stvari za blizu 17.000 Din. Po zaslišanju bo grešnik oddan policiji v Celju.
Hotel Je nazaj v zapore.
Včeraj popoldne krog 16. je pos. in sodar ski mojster Franc Germ v Limbušu opazil, da mu je bilo iz sobe ukradeno kolo. Videl je tudi čez dvorišče sledove človeka, ki je očividno nesel kolo na rami, na cesti pa se vsedel nanj in se odpeljal proti Studencem, šel je takoj proti Studencem, da javi tatvino orožnikom. Tara v bližini pa je opazil pred neko gostilno svoje kolo in opozoril na to orožnika, ki je v bližini patruliral. Čez nekaj časa je prišel iz gostilne neznanec in se hotel s kolesom odpeljati. Orožnik ga je prijel. Neznanec je trdil, da mu je kolo posodil delavec Gradišnik Iz ruške tovarne. Orožnik je vzel neznanca s seboj na postajo in odtam telefonično vprašal v tovarno za tega Gradišnika. Izjavili so mu, da delavca tega imena sploh nimajo. Neznanec je nato priznal, da je kolo ukradel. Ugotovilo se je, da je tat 34letni Franc Domadenik, ki je šele 27. maja prišel iz zaporov okrožnega sodišča, bil pa že devetkrat kaznovan radi tatvin in goljufij in odsedel že tri leta v Stari Gradiški. Izjavil je, da je brez dela in zaslužka in da si je želel priti nazaj v zapore, kjer je vsaj preskrbljen. Oddali so ga sodišču.
Nov telovnik je bi! najden na meji Ruške in Aleksandrove ceste v Studencih. Hranjen je na orožniški postaji v Studencih.
Tatvine koles so bile te dni zopet na dnevnem reda: mizarskemu mojstru Štefanu Koteru iz Mlinske ulice so ga v soboto krog poldneva ukradli v poslopju Zadružne gospodarske banke; trgovskemu potnika Francu Pavalecu Iz Pobrežja istotako v soboto iz veže v Sodni ni. 16; Dominiku Urbančiču, delavcu iz Lajteršberga, zaposlenemu pri Hutterju v Melju, pa v soboto zvečer iz nezaklenjene barake pri tovarni, vendar pa je bil tat toliko pošten, da mu je kolo še isto noč postavil pred stanovanje v LajterŠbergu.
»Naj hudič vzame vse skupaj...t<
V	soboto je hlapec Anton Copetti vozil z Glavnega trga skozi Stolno ulico na Slomškov trg in pretepal konja tako divje, da je konj skakal z ene strani ulice do druge. V divjem diru je padel v dvo-kolico Ivana Klanečeka iz Spiavakske ulioe, nazadnje pa se je voz z vso silo zaletel z ojesom v zid poštnega poslopja. Ko je stražnik Copettija prignal na policijo, ni hotel dati nobenega dragega odgovora, kot; »Naj hudič vzame v ak»‘Tv>iic
Stefa Dragutlnovlteva
K PROSLAVI NJENEGA 35LETNEGA GLEDALIŠKEGA UDEJSTVOVANJA.
Rojena kot meščanska hči tistega Zagreba, ki je imel še veliko starega, idiličnega in patrijarhalnega kolorita, ki je že bil »beli«, a še ne mondeni, kot je danes, je bila Štefica določena za učiteljico. Študirala je preparandijo, na skrivaj pa se je že takrat zanimala za gledališče in obiskovala dramsko šolo tedanje znamenite igralke Ivane Lajevičeve. Pri njej se je učila vlogo Jelice v »Baronu Trenku« in sirote v »Lovodski sirotici« in nekega lepega dne, bilo je to v oktobru leta 1894., je Štefica na tihem dala slovo preparandiji in svoji rodbini ter pobegnila s potujočo gledališko skupino pokojnega Pešiča in potem — prav tako že pokojnega Leona Dragutinoviča, s katerim se je tudi poročila in mu ostala vse življenje verna družica in spremljevalka na vseh potih gledališke umetnosti in usode.
Prvi svoj korak na oder je storila v Grubiškem polju, potem pa je v neštetih in najrazličnejših vlogah prepotovala vso Hrvatsko in Slavonijo, Dalmacijo, Bosno itd., dokler ni bila 1. 1901. angažirana v Ljubljani. Ta angažma ji je postal usoden za vse poznejše življenje, kajti priklenil jo je na Slovenijo, kjer je v Ljubljani, Trstu in Mariboru žrtvovala slovenskemu gledališču svoja najboljša leta. Devet dolgih sezon je prebila v Ljubljani, dobesedno »prebila«, kajti tedaj se je bilo treba zares biti, biti z negotovimi razmerami in s stotino drugih obzirnosti. Leta 1910. je pa odšla s svojim pokojnim možem v Trst; on je prevzel tam vodstvo krasno se razvijajočega slovenskega gledališča, ona pa je nastopala ,v, vseh mogočih vlogah, v komičnih in karakternih, mladih in starih, v drami, komediji in opereti.
Usodno leto 1914. jo je šeie nasilno odtrgalo od slovenskega odra in jo ved-
lo	zopet med njene rojake Hrvate. Angažirana je bila v Osijeku, kjer je ostala štiri sezone. Iz Osijeka je prišla v Zagreb, od tam pa jo je staro hrepenenje zopet potegnilo med Slovence, v Nučiče-\o mlado Mestno gledališče v Maribo-
ru. Tedaj, bilo je to leta 1919., smo jo spoznali tudi mi in jo hodili gledat v vseh mogočih vlogah vse do leta 1922, ko se je na jesen poslovila od nas. Hrepenenje po morju, ki ga je bila vzljubila v slovenskem Trstu, jo je vleklo v hrvatski Split, kjer pa tudi ni vzdržala in se je večinoma zaradi otrok, vrnila v •svoj rodni Zagreb, kjer je hotela živeti samo sebi in svojim- Hrepenenje po odru. ki ji je v resnici postal življenje, ji pa ni dalo pokoja, prignalo jo je zopet k gledališču in zopet v — Maribor, zopet med Slovence. In tu bo, v četrtek dne 5. junija, kot perica Wolfovka v Hauptman-novem -Bobrovem kožuhu« slavila pet-intridesetletnico svojega' gledališkega udejstvovanja — notranje in zunanje še vedno mladostna in živahna.
Kakor vsi, ki so pričeli v tistih za jugoslovanska gledališča negotovih časih, posebno pa še v potujočih družbah, je tudi ona absolvirala trdo in težko šolo oderske umetnosti in življenja — žrtvovanega za druge. Trdo in naporno je bilo njeno delo in velikokrat poplačano z zapostavljanjem in nehvaležnostjo. Toda — ali ni v umetnosti vedno tako bilo, je in bo? Število likov, ki jim je v pet in tridesetih letih vdahnila življenje, dala jim notranjo in zunanjo obliko, je skoraj nepregledno, vendar pa so ji nekateri ostali neizbrisno v spominu. Jelica v »Baronu Trenku«. Ružiča v »Ciganih«, Janja v »Šokici Janji«, Matrjona v »Moči teme«, s katero je kot članica ljubljanskega gledališča z velikim uspehom gostovala v Zagrebu, Dulska v »Morali gospe Dulske«, Warnova v »Obrti gospe Waren«, Bonnivarova v »Madame Bonnivar«, gospa Mongodinova v »Madame Mongcdine« itd., to so bili viški njenih uspehov.
Pet in trideset let! Dolga, neskončno dolga pot za našo igralko! Zato bomo s tem večjim spoštovanjem prisostvova-
li	tudi njeni proslavi, želeč ji, da bi doživela prav tako vedra tudi 401etni iubi-lej!	_r.
Mariborsko gledališče
REPERTOAR.
Fondeljek, 2- junija. Zaprto.
Torek, 3. junija ob 20. uri »Na fronti sestre Žive«; Ab. A. Kuponi. Zadnjič. Sreda, 4. junija. Zaprto.
‘Četrtek, 5. junija ob 20. uri >Bobrov kožuhi. Premijera. Proslava 35letnice ge Štele Dragutinovičeve. Izven.
Ptujsko gledališče.
FJondeljek, 2- junija ob 20. uri »Pravljica o rajski ptici*. Gostovanje mariborskega gledališča.
Celjsko gledališče.
Sreda,,'4. junija ob 20. uri »Pravljica o rajski ptici«. Gostovanje mariborskega gledališča.
Umetniški jubilej v mariborskem gledališču. Bivša dolgoletna članica raznih gledališč (Ljubljana, Zagreb, Osijek, (Trst) sedaj uvaževana in priljubljena jčlanica marib. gledališča, ga Štela Dra-gtitlnovičeva, bo proslavila v četrtek, 5. tm. 351etnico svojega plodonosnega umetniškega,,delovanja na polju oderske umetnosti. Ob tej priliki bo jubilantka nastopila v glavni vlogi nad vse zabavne tatinske komedije znamenitega nemškega pjsatelja G. Hauptmanna »Bobrov kožuh«, ki jo režira g. J. Kovič. Želeti je, da bi mariborsko občinstvo počastilo zaslužno umetnico ter zasedlo v četrtek’ gledališče do zadjnega kotička.
tečaj za knjigoveze.
;P.o inicijativi mariborske skupne obrt-nejzadruge priredi tukajšnja sekcija za obrtno pospeševanje za knjigoveze v mesecu juniju dva učna tečaja in sicer lQurni tečaj za marmoriranje obrez, v katerem poučuje g. Weixl Stanko, ’ in 30urni tečaj za ročno zlatenje, v katerem poučuje g. Pajk Franjo. Tečaj za marmoriranje obrez se otvori v četrtek, dne 5. junija ob 7- zvečer in nadaljuje
dne 6.,. 11., 12. in 13. junija vsakokrat po 2 uri. Tečaj za ročno zlatenje pa se otvori dne 11. junija ob 3. popoldne in se nadaljuje vsako soboto in nedeljo, vsakokrat po 4 ure in to ob sobotah popoldne od 3. do 7., ob nedeljah dopoldne od S. do 12. ure, tako, da bo tudi ta tečaj dovršen najkasneje dne 6. julija. Pouk v tečajih je brezplačen. Prijaviti se je do 5. junija pri skupni obrtni zadrugi v Mariboru (pisarna v Narodnem domu) ali pa pri sekciji za pospeševanje obrti pri srezkem načelniku za Maribor, levi breg, soba št. 26. Oba tečaja sta za napredek in osamosvojitev domačega knji-£0.Ye^cega °'3rta velikega pomena in je pričakovati udeležbo, ki bo odgovarjala sedanjemu zanimanju za tečaja. •
Seznani o pridobninskih davčnih zavezancih.
Seznam o pridobninskih davčnih zavezancih in o davčnih osnovah je razgrnjen na mestnem magistratu, soba št.
6 in je na vpogled davčnim zavezancem od 3. do vštevši 10. junija med uradnimi urami od pol 8. do .14. ure. Seje davčnega odbora, ki bo razpravljal o teh davčnih osnovah, se bodo vršile pri davčni upravi v Mariboru dne 11., 12., 13.. 14., 16. in 17. junija od 8. ure naprej. Razpravljalo se bo po vrstnem redil, ki je razviden v IV. razpredelskem seznamu. Davčni zavezanci se izrecno opozarjajo na odredbe točke 6, 7, 8 in 9 člena 116. zakona o neposrednih davkih.
Svinjski sejem v Mariboru.
Na svinjski sejem, ki se je- vršil v petek. je bilo pripeljanih 372, prodanih pa je bilo 260 svinj. Cene so bile sledeče: 5—6 tednov stari prašiči 115—175 Din,
7 9 tednov 200—250, 3—4 mesece 300 —380, 5—7 mesecev 450—580, S—10 mesecev 650—880, 1 leto 1100—2200, 1
te^e —12.50, 1 kg mrtve teže 17—18.50 Din.
_ Prlstopait« k .Vodnikovi družbi"t
Mariborski in dnemi drobiš
Našim naročnikom!
Današnji številki smo priložili poštne položnice. Cenj. naročnike prosimo, da naročnino, v kolikor bi ne bila še poravnana, čimprej poravnajo. Pri tej priliki prosimo vse zamudnike, ki zadn]e mesece niso naročnino poravnali, da to nemudoma store, da nam olajšajo poslovanje in sf zagotovijo redno dostavljanje lista.	Uprava	»Večernlka«.
Nemška malija zažiga slovenske domove.
Predigre k proslavi desetletnice koroškega plebiscita so pričele v znamenju požarov med slovenskim koroškim ljudstvom- Že začasa plebiscita se je najbolj obnesei teror s požiganjem samotno stoječih slovenskih hiš in posestev.- In s to najgršo in najžalostnejšo metodo političnega zatiranja je pričela nemška mafija proslavo desetletnice nesrečnega plebiscita. Da gre za organizirane požige, kakor pred desetimi leti, se razvidi že 'iz tega, da se požigajo hiše najbolj zavednih in vodilnih slovenskih mož in to skoraj istočasno. Ob Vrbskem jezeru je bilo zaneteno g. Vošperniku, v Bekštaj-nu pa g. Gaslu. Oba sta neupogljiva stebra koroških Slovencev, ki nikdar ne kloneta'pred nemškim terorjem, zato pa ]e moral rdeči petelin najprej na njiju strehe. Koroški Slovenci le predobro poznajo ta strašen način politične borbe in razumljivo trepetajo za svoje domove. Lahko si mislimo, kdo organizira te požige, rečemo pa, da ni v čast ne stranki, ne nemškemu narodu, če se poslužuje takih sredstev za pobijanje že itak brezpravne slovenske pare.
Novj uradni prostori Zveze gostilničarskih zadrug so od V. junija naprej v Vetrinjski ulici št. U, I. nadstropje, v hiši Trgovskega gremija.
Novosti na našem živilskem trgu.
Včeraj je prinesla na trg neka nabiral-ka prve borovnice, nabrane na solnčnih legali Pohorja. Seveda so bile še drage: četrt litra Din 3, prav tako kakor gozdne jagode, katerih pa je že mnogo, poleg vrtnih seveda. ~ Glede gob se nismo zmotili. Poleg jurčkov so se pojavile včeraj prvič lisičke po razmeroma zelo ugodni ceni. — Prava senzacija pa je prvi vrtni grah v stročju in luščen. Tudi vrtne kumare so že na prodaj in prvi krompir, .sicer še droben, dočim se stari krompir ponuja po zelo malenkostni ceni.
Otroška olimpijada
se je vršila včeraj dopoldne v mestnem parku. Priredil jo je Podmladek Rdečega križa pod Vodstvom g. Lavrenčiča. Prireditev je bila originalno zamišljena in izvedena in je privabila v naš romantični park mnogo občinstva. K tekmi je bila pripuščena 4—12letna deca, ki je tekmovala v štafeti, šaljivem teku, teku z ovirami, dvo- in trokolesi, skiri, ho-lenderji in v Žakljih. Med tekmovalci so se zlasti odlikovali mala Metka Lavren-čičeva, Zorka Zalokarjeva, dr. Černičeva sinček in hčerka, dr. Dernovšekova, v teku v Žaklju pa mladi Skala. V štafeti je bila prva realka, druga pa deška meščanska šola. Naš park že dolgo ni videl toliko obiskovalcev, kakor pri tej prireditvi. Godba »Drave« pa je tudi po svoje skrbela za zabavo.
tombola gasilnega društva v Mariboru
se je izvršila včeraj popoldne na Trgu svobode ob ogromni udeležbi občinstva. Zbralo se je nad 3000 ljudi. Poleg nešteto malih je bilo razdeljenih 9 velikih dobitkov in so dobili: kompletno perilno opremo v vrednosti 5000 Din viničarka Ana Kramberger z Meljskega hriba 52, moško kolo učenec I. razreda mešč. šole Engelbert Berglez iz Pragerskega, šivalni stroj delavka Roza Fingušt iz No-vevasi, gramofon žel. delavec Jakob Po-lešnik iz Melja, moško obleko mizar Milan Babič, bakreno kuhinjsko opremo delavska soproga Fina Kandolič, dva metra trdih drv M. Wolfzettel, žena upokojenega strojevodje, popolno kuhinjsko opremo železničarjeva žena Ana Cizel in deško kolo učenec Joško Benedičič.
Pogreb upokojenega brigadnega generala Emila Stramlitscha,
ki je bil v četrtek ustreljen od strojevodje Valeskinija, se,.Je vršil v soboto popoldne ob veliki udeležbi občinstva z vojaškimi častmi. Udeležila se ga je aktivna vojska z več častniki in baterijo, ki je oddala štiri salutne strele. Pokojnik je -bil tih dobrotnik marsikatere družine na koncu Koroške ceste, ki ga bodo zelo pogrešale. Živeč ob pičli kronski pokojnini se je bavil le z ribolovstvom in ribogojstvom in mariborsko ribarsko društvo je izgubilo v njem zelo agilnega in nesebičnega, daleč naokoli. znanega ribogojca.	. ■ '
Več uvidevnosti!
Bil sem te dni navzoč v stolnici pri prvem obhajilu deklet iz neke šolev Strmel sem, kako malo pozornosti posvečajo nekateri odgovorni čjnitelji varnosti otrok. Že pri vhodu v cerkev so se jim prižgale sveče in z gorečimi svečami so dekletca v vrstah korakala do oltarja. Kaj misli otrok v takem za njega razburljivem momentu, da je nevarno, držati gorečo svečo tik pod lase deklici. ki koraka pred njo, ali pa tik k pajčolanu? Res se je zgodil slučaj, da je začel goreti pajčolan in da je pogasila plamen tretja oseba, ki je slučajno, bila tudi navzoča. Zgodila bi se bila lahko strašna nesreča, zakaj malo je manjkalo, da ni začela goreti že tudi obleka. Ali se, gospoda, zavedate velike odgovornosti, ki jo imate za usodo, zdravje in življenje poverjene vam dece?!
Društva sadnih trgovcev dravske bano* vine !
sklicuje za 12. junija ob 10. dopoldne V dvorano gostilne pri »Zlatem konjičku« v Vetrinjski ulici št. 4 svoj ustanovni občni zbor. Dnevni red:	1. Poročilo
predsednika pripravljalnega odbora. 2. Predložitev in ureditev pravil. 3. Vpisovanje članov. 4. Volitev uprave. 5. Slu* čajnosti. Vabljeni vsi sadni trgovci dravske banovine.	,
Danes pondeljek In v sredo
kabaretni večer
v Veliki kavarni
Truplo samomorilca najdeno sredi žitne njive.
V	soboto 31. maja proti večeru je poljski čuvaj Vidmajer na Pobrežju našel V sredini žitne njive, ob Stanko Vrazovi ulici truplo mrliča, ki je imel razrezane žile na vratu in rokah. Truplo je že prehajalo v stanje gnilobe in je razširjalo penetranten mrliški duh. Žito je bilo več kvadratnih metrov na okrog povaljano, dokaz, da se je nesrečnež težko boril s smrtjo. Poleg trupla je ležalo rezilo od oblica, s katerim si je samomorilec prerezal žile. V mrliču so spoznali niizari3 Blaža Beleča, ki je odšel 22. maja z doma in so ga od takrat pogrešali. Videli so, ko je odhajal od doma, v njegovih rokah sedaj pri njem najdeno rezilo. Domači iu sosedje so nesrečneža že vs» dni iskali, vendar pa nihče ni slufil, da leži sredi žitnega polja.'S tem se je izkazala tudi kot neresnična domneva, da so Belčevo truplo potegnili prt Ormožu iz Drave. Najbrž bo mrlič, ki so ga našli tam v Dravi, čevljarski mojster Vojvoda iz Barvarske ulice, ki je prilično v istem času skočil v Dravo z. broda v Melju.
Pes je ugriznil '
v soboto zvečer na dvorišču hiše na Vodnikovem trgu 3 osemletnega učenca ljudske šole Ludvika Prašnika in ga Je ranil na desni strani obraza pri 'Očesu in na desni strani pod rebri. Pes je ;bil neznan in brez nagobčnika. Fantu so n3 rešilni postaji rane izprali in razkužili-
Noseče matere morajo skušati vsako zagatenje odpraviti z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice. Pred' stojniki univerzitetnih ženskih klinik soglasno hvalijo pristno »Franz Josefovo« vodo, ker se lahko použije in se mil° odpirajoči učinek zanesljivo pokaže ^
kratkem času brez neprijetnih stranskih pojavov. »Franz Joselova« grenčica
dobi v vseh lekarnah, drogerijah in cerjjskih trgovinah,	*
Železnica preko morja
HOLANDSKE GRADBENE PROGE. -ŽELEZNICA IZ PREDNJE INDIJE V SINGAPORE. ŽELEZNICA IZ FLORIDE V HABANO.
Mogoče se bo komu zdelo čudno in neverjetno, slišati o železnicah preko morja, pa so na svetu vendarle tudi take železnice. In cclo v Evropi so! Tako ima io na Holandskem dvoje prog, ki vodita čez morje, seveda ne po vodi, marveč po velikih nasipih. Znano je namreč, da je morje ob holandski, posebno notranji obali, zelo plitvo, da so Holandci zgradili preko posameznih plitvih ožin velikanske jezove, odstranili potem morsko vodo in spremenili nekdanje morsko dno v rodovitna polja, koder so zrastle številne nove naselbine. Sedaj delajo na izsušitvi velikanskega kompleksa in baš zato so preko svojega morja zgradili železnice, da jim prevažajo gradbeni mater ijal-
' Te holandske' železnice preko morja so tedaj-le industrijske proge. Angleži pa so od najjužnejše točke Prednje.Indije zgradili preko .morja, do Singapora pravo pravcato železnico, ki ima tudi brze vlake in prevaža dan na dan tisoče ljudi. V ta namen so napravili 7 km dolg nasip, pretrgan, s številnimi mostovi in pro-PUsii za' naivečje ladje, -čeprav morje tam zdaleka ni tako plitvo, kakor je na Holandskem. Ta zgradba je stala ogromne milijone in se vendar, vsaj tako trdijo, jentira-.
• Še več takili prog prsko morja pa hna Amerika, dežela neverjetnih posebnosti. Če sedemo v, Ne\vyorku v vagon, se lahko peljemo do Habane na Kubi. ne da bi nam bilo treba izstopiti. Polotok Florida ima pred seboj podaljšek 42 otokov in otočičev v smeri severovzhod in iugozapad, morje med njimi pa tudi ni Preveč globoko, povprečno 3 do 8 metrov. Lahko so torej nekatere dele zasuii, ce ne, so pa vsaj podstavko lahko funda-mentirali. Podjetnemu H. M. Flaglerju je Prišlo na misel, združiti te otoke, imenovane Florida Keos, z železnico, ki naj bi
5tatistifca češkoslovaških železnic
Češkoslovaško železniško ministrstvo je izdalo. zanimivo statistiko o železnicah v ČSR. Vseh železnic, državnih in onih zasebnih, ki so v državnem obratu, je 13.465 km. 85.2 km češkoslovaških železnic je v obratu drugih držav (Avstrije, Nemčije. Madžarske. Poljske). Železnic tujih držav je v čŠR 113 km, od teh ima samo Nemčija 106 km. češkoslovaške železnice so koncem 1. 1929 obratovale na 495 km cestno-avtobusnih prog. Število vseh nameščencev pri železnicah znaša 140.340 oseb, med temi 412 juristov in 1211 tehnikov. Od 13.465 km železnic je 1768 km (13%) dvotirnih.
Stroški vzdrževanja in popravil na progah, poslopjih, telegrafskih in telefonskih napravah so znašali lani pri državnih železnicah 152,488.168 Kč, pri žaseb-ker ne more jim škodovan-	oljnih železnicah v državnem obratu
lahko v nasipe, prši čez nje. a v vlak ne 46,825.000 Kč. Lokomotiv'je 4112, oseb-pride. Železnica se prične na Floridi, iuž- nih vozov 8961. službenih vozov 2492, no od svetovno znanega kopališča Mia- tovornih vozov 110.585. Lani se je pre mi, najveličastnejši in najdaljši viadukt vozilo 338,117.156 potnikov in 104,258.000 je'pa pri otoku Lcn^-Key; dolg je 11 ki- ton blaga. Obratni stroški pri vseh če-lometrov in 233 metrov, stebri so s koli škoslovjških železnicah so v 1. 1928 zna-zagvozdeni v koralno dno morja^ okoli I gali 5.082,S68.0C0 Kč, od česar odpade kolov so velike klade betona, prostor j 54% na osebne izdatke, med njimi pa izpolnjuje cement. Baš na
se končala na zadnjem, Key-Westu, modernem kopališču ameriških milijonarjev. I11 res, železnico so zgradili. Pet in štirideset od celotnih 210 km se vozimo po visokem nasipu, 10 m naravnost nad morjem in enkrat sploh zemlje ne vidimo več. Od Key-Westa nas pa tajeki v štirih urah prepelje v .Habano- Otvori-li so to železnico dne 22- januarja 191.. 1.
Dotlej so morali ameriški milijonarji in miliiarderi uporabljati zamudne nike, preden so prišli v rajsko kopaiisce, sedaj se jim pa ni treba bati ne^ valo\ ne morske bolezni. Udobno sedeč v vozu, opravljenem z vsem ameriškim komor-tom, lahko opazujejo najljutejsi vihar, more jim škodovati- Zaganja se
tejn viaduktu zemlje popolnoma mc ne vidimo, vozimo se tedaj zares po morju. Višina nasipa pa je zato tako velika, 10 m, ker dosežejo morski valovi včasih S metrov. Plovba tam . okrog ni kdo ve kaj razvita, vendar 50 skrbeli tudi za take slučaje in so napravili na posameznih točkah mostove, ki se zavrtijo.
Kameleon med ljudmi
Med živalmi j« poznan kameleon, ki menjava barve. Med ostalimi živalimi in tudi med ljudmi ta pojav doslej ni bil znan, le v prenesenem pomenu imenuje j mo kameleona človeka, ki je v enem in I istem vprašanju vsak dan drugih nazorov. Sedaj pa stoje zdravniki v Londonu pred
Vsekakor so te železnice preko morja Uag0netko: v neki bolnici proučuje cel čudesa moderne tehnike, * pridružile pa	zdravnikov	holandskega	mornarja,
se jim bodo v kratkem še vse bolj cu- mu j.0^a dvakrat dnevno menja bar-dovite — železnice pod morjem. Prvo Lr(^ 0^ gotovem času mu koža postaja bomo dobili pod Gibraltarskim zalivom, vecjno b0]j črna in končno čisto počrni-med Anglijo in Francijo in morda bomo I 4ra.;a n^aj ur> nato se pa spet po-kdaj doživeli tudi to. da se bo uresničil vraga be]a barva. O tem fenomenu pi-fantastični načrt iz Kellermanuovega ro- jej0 zcjravniki celo v strokovnih listih, mana »Predor« — zveza Amerike z Ev- J Zakaj mornar je drugače popolnoma
Šport
Duoboj za kulisami
V Napulju se je te dni za kulisami varieteja odigral divji dvoboj med dvema zvezdama, znamenito artistko in voditeljico artistične družbe Lidijo Johnson iu 191etno angleško plesalko Daisy Brid-gamm, ki spada k njeni družbi Posredovati so morali ostali člani družbe in Karabinjerji, da so razločili obe protivni-ci, ki sta si pulili lase in trgali kostume. Povod za divji dvoboj je bila zaušnica, ki jo je dala Lidija Johnson angleški plesalki pred predstavo, ker je prišla pre-kasno in je povrh še dala žaljiv odgovor. Po predstavi se je hotela plesalka maščevati in se je vrgla kot tiger na svojo delodajalko. Lidija in Daisy ste morali iskati zdravniško pomoč radi ran na obrazih in drugod po telesih. Lidija toži sedaj plesalko za 5000 lir odškodnine.
Berač u automabilu
V Newyorku je bil aretiran John Lam-mersmith, ki se je bavil z beračenjem, Poleg , tega pa tudi z drugimi »posli«, lammersmith je pobegli kaznjenec, ki se ie po begu posvetil beračenju in je dnev-tto znal zaslužiti po več sto dolarjev. Z naberačenim denarjem si -je kupil Rolls Royce-avtomobil in se odpeljal v kopališče na Floridi, kjer je nastopal kot sin ameriškega milijonarja Rockefellerja. ^Poznal se je s hčerko bogatega industrialca in se z njo zaročil. Zaroko pa so slavili v »ožjem, krogu«, ker dozdevni mladi Rockefeller še ni hotel, da bi o zaroki izvedel njegov oče. Med proslavo Pa se mu je posrečilo, da je vsem goltom natresel v čaše omamljivi prašek, tako da so vsi pozaspali. Nato jih je oro-Pal in s svojini avtom pobegnil v Ne\v-Vork. Čez nekaj časa pa ga je industrialec s Floride spoznal v Ne\v-Yorku in Uročil policiji-
ropo pod Atlantskim oceanom.
1 čuli, kako raste trava. Pokojni šef du
'najskega radija dr. Richter je izumil ul-tramikrometer, napravo, ki lahko^ meri najmanjše spremembe v okolici, že pri milijontim milimetra. Če se namreč dva občutljiva kondenzatorja, kakoršni se uporabljajo v radiju, približata drug drugemu, se takoj čuje v slušalki zvok. 1 a-ko je mogoče ugotoviti tudi omenjene najmanjše spremembe. V pondeljek je profesor Tirring v radiju namestil plo. ščo kondenzatorja, drugo pa je pustil premično in jo je zvezal s klico trave, ki je pričela rasti- Nit, na kateri je visela ta druga plošča kondenzatorja, je bi' la navita na kolesce, in se je spuščala, čim je trava rasla. Tedaj se je skoro neopaženo, za malenkost spustila gornja plošča kondenzatorja, in poslušalci so čuli vedno močnejši zvok, čim močneje je trava rasla, in videli, kako se je gornja plošča vedno bolj bližala spodnji. Tako ie pred tisoči gledalcev bilo tudi dokazano, kako občutljiv aparat je ultra-mikrometer.
zdrav in ga držijo v bolnici proti visoki plači, da morejo raziskovati ta zanimivi pojav, ki ga doslej še ne vedo razlagati.
Deset let GHP
V soboto in včeraj so se vršile v Ljubljani športne prireditve v proslavo desetletnice obstoja LNP.
Prvi dan so igrali LNPrKoroška 7:3 (3:2) in Beograd:Gradec 3:3 (2:2). V nedeljo dopoldne se je vršil manifestacij-ski občni zbor LNP ob prisotnosti mnogo odličnih zastopnikov našega športa vseh panog- Popoldne se je nadaljeval nogometni turnir in sicer Štajerska koroška 1:0 (0:0) in Beograd:Liubl]ana 1:0 (1:0). Zmagovalca v nogometnem turnirju ni določil zmagovit rezultat, temveč žreb. Beograjska in štajerska reprezentanca sta namreč dosegli enako število točk in enako gol-diferenco. Žreb je bil naklonjen štajerski reprezentanci, ki si je s tem priborila krasen pokal mesta Ljubljane. Beograjska reprezentanca je pa dobila pokal LNP. Ljubljanska reprezentanca je zasedla tretje, koroška pa četrto mesto.
Beograd: BSKfiungaria (Budimpešta) 2:2 (0:2).
Zagreb: Grafičar:Grič 2:0 (2:0)- Gra* fičar preide v I. razred.
Sofit: Hajduk^Nicholson (Dunaj) 4:1 (3:1).
Dunaj: medmestni turnir: Krakovo: Zagreb 5:1 (2:0); Dunaj:Budimpešta 2'3 (1:2); v soboto je bil Zagreb poražen od Dunaja 8:0 (1:0); Krakovo pa od Budimpešte 6:1 (3:1).
Budimpešta: meddržavna tekma Ma« džarska:Avstrija 2:1 (1:0).
Lahkoatletsko državno prvenstvo.
Včeraj so se vršile ,v vseh večjih mestih Jugoslavije lahkoatletske tekme zS državno prvenstvo za moštva. V Ljubljani se je tudi vršila borba za prvenstvo Ljubljane. Zmagal je ASK Primorje, ki je dosegel 55.515.36 pred SK Ilirijo z 39.768.98 točkami. V Zagrebu je zmagalo moštvo Haška s 40.518.18 pred Con-cordio s 36.682.81 točkami.
Liubiiana:
(5:1).
fuli bomo trauo rasti . . .
Kar smo doslej smatrali kot nemogo fe, se bo sedaj uresničilo: čuli bomo. ka-
Hou komet se bliža zemlji
Komet, ki sta ga 2. maja odkrila astronoma hamburške zvezdarne Schwass-mann in Wachmann in ki se po njih imenuje, ima zanimivo pot. Republiko, to je ravnino, v kateri se zemlja suče krog solnca, teka zelo blizu prehoda zemlje, to je v štirikratni oddaljenosti meseca od zemlje ali 1.5 milijonov km daleč od točke, skozi katero bo šla zemlja samo 5 dni kasneje. Komet .se bo torej zelo približal zemlji. 11- maja je bila razdalja med kometom in zemljo še 37 milijonov km, 21. maja že samo 22 milijonov km, in 1- junija bo razdalja najmanjša, krog 12-7 milijonov km. Od tega dne naprej se bo komet zopet oddaljeval od zemlje, še vedno pa sc bo bližal solncu. Solncu bo komet najbližje 13- junija, krog 152 milijonov km, to je prilično toliko, kolikor znaša največja oddaljenost zemlje od solnca. Vsled približevanja zemlji bo narasla kometova svetlobna jakost tako, da bo od zvezde 9. in 10. reda stopil med zvezde 7. reda, a tudi tako se bo
Senzacija iz fTtaskue
Pariški »Havas« prinaša iz Moskve preko Rige vest, za katero mu prepuščamo odgovornost: Minuli torek je Ri-cov na seji političnega biroja imel govor, v katerem je razlagal predlog o izboljšanju prilik na kmetih ter ostro 'kritiziral politiko kolektivne eksploatacij® ter načrt o nacljonalizacijl zemlje. Stdljjn e nastopil proti razpravi o tem predlo«! gu, kar je Rikova tako razburilo, da je streljal iz revolverja proti Staljinu. Ranil ga ni- Rikova so razorožili. Atentat je v komunističnih krogih močno odjeknil. Vendar Rikov ni bil aretiran, ampa^ so ga spravili v neko blaznico na Kavkazu.
Naivečii, najhitrejši in najrazkošnejši parnik
bo zgradila družba za prekoceanski pro-1 videl samo z daljnogledi, met, Cunard Line. Stroški gradnje so
proračunani na 6 milijonov funtov (Din	...	,
1.650,000.000). Parnik bo imel 75.000 ton Elektrika iz zraka — sleparija, in bo torej za 11.000 ton težji od dosedaj	jz Rima poročajo, da se je vest, ki je
največjega prekooceanskega	parnika	sla minule tedne skozi Časopisje, da je
»Transatlantic«. Stroji bodo imeli 200.000 visokošolec Natella iznašel napravo, konjskih sil, minimalna brzina bo 26 | katero se da pridobivati električna ener-
vozlov na uro- Gradnja orjaka la tri leta.
bo traja-
V Ameriki popuščajo s prohibicijo.
Iz Washingtona javljajo, da je najvišje sodišče oprostilo dva obtoženca, ki sta kupila od tihotapcev likerje. Sodniki so soglasno izrekli, da nakup alkoholnih pijač, tudi če kupec ve, da blago izvira iz tihotapstva, ni kršenje prohibicije in se ne more kaznovati. Sodba je povzročila veliko presenečenje, ker je načelno
gija iz vsemirskega zraka, izkazala kot navadna sleparija. Pri izvršenih poskusih se je Natelli res posrečilo zažgati žarnico z 250 volti. Elektrotehnična komisija, ki je imela stvar preiskati, pa je pri preiskavi ugotovila, da je bilo v hi ši v nekem skrivališču več električnih baterij. »Izumitelj« Natella in njegovi pomagači so izginili-
V Italiji ni milijonskega mesta.
Po zadnjem ljudskem štetju v Italiji važna. »Suhi« so pričakovali ostro sod- I izvršenem aprila t. 1-, imajo večja mesta
bo. Nekateri, so mnenja, da bodo prohi-
L
raste trava. Dunajčani so v pondeljek i bicijonisti vložiti zakonski predlog proti *e imeli to priliko: s pomočjo radija so I kupovanju alkohola.
prebivalcev:	Napuli'	979.224,	Milan
970.327, Rim 927-074, Genova 624.57? in Turin 394.454.	’	n
Hazena.
SK Ilirija :SK Celje 12:5
Kadilci in držauni proračuni
Skoro ,v. vseh državah je tobačni !ij vžigalični monopol med najvažnejšimi viri gospodov finančnih ministrov. NemV ški državni statistični urad je faedavndt izdal primerjalno statistiko o obdavčej nju tobaka in vžigalic v Nemčiji, Anglfif in Franciji. Ta statistika kaže, da so davčni dohodki od tobaka povprečno na-J rasli napram 1. 1913 in sicer za 15098 v L 1925, za 200% v 1. 1926 in za 300%! v 1. 1927. Dohodki od carin na tobal^ iu od davkov na tobak in tobačne iz^ delke znašajo v Nemčiji letno 6,262 miliJ jonov, v Franciji 5,413 milijonov, v An4 gliji 9,679 milijonov dinarjev. Te številko jasno kažejo, kako ogromen vir dohodkom so za finančne ministre odnosno njiho* ve proračune — kadilci.
Trikrat rodila dvojčke.
V Kavadaru je te dni žena kmeta Pa« ne Mojsoviča že v tretjič porodila dvoj^ čke. Prvikrat sta bila fant in dekletce* drugič dva fanta, sedaj pa ste dve hčert kici. Pred tem pa je ženka rodila že ti otroke, tako da jih ima »srečni oče« te^ kom nekaj kratkih let kar 9. Boter zad’ njim dvojčkom je sam ban vardatske b& novine g. 2ika La*tf
Nlchel Zčvaco
£ukeedfa tBocgia
ZflOdovinskl ranaa
108
Zdaj Je Ragastens videl skrivnostna pasažirja, ki sta se vozila na Caprero. Toda ni mu ostajalo časa, da bi si jih ogledal, tako naglo sta bila v čolnu, ki se je mahoma oddaljil ob veslanju dveh mornarjev s »Stelle«.
»Vidite,« je dejal Giuseppe Ragastensu, »da ni trajalo tako dolgo. Čez pol ure se vrne čoln in potem nadaljujemo pot proti Sardiniji...«
»Kje je grad?«, je vprašal Ragastens.
»Oh njega smo pustili za dobro miljo na desni.«
Ragastens ni rekel ničesar več, nego je čakal, da se čoln vrne. Čez pol ure, kakor je bil napovedal Giuseppe, se je oglasilo pljuskanje vesel.
Giuseppe je zadovoljno vzdihnil. Kajti ni se čutil varnega, dokler je bil primoran čakati v ca-prerskih vodah.
»Zdaj lahko odrinemo,« je dejal. Na katerem kraju Sardinije želite, da vas izkrcam?«
»Ne pojdem v Sardinijo!« je dejal Ragastens.
»Ah! . . . Kam torej?«
»Izkrcali me boste tu, na Capreri. Čoln naj kar ostane.«
Kapitan »Stelle« je bil prav gotovo zelo prese-t^ečen od te nagle izpremembe, toda pokazal tega ni.
»Kakor vam je drago,« je dejal kratko. »Čoln je pod lestvico, treba vam je samo stopiti vanj.«
»Da; ali preden vas zapustim, bi rad govoril z vami par besed tako, da naju nihče ne bo slišal.«
»Pojdite z menoj!« je dejal Giuseppe z isto mirnostjo . . .
Nekaj hipov na to sta bila Giuseppe in Ragastens v mali kapitanovi sobici.
»Ali hočete zaslužiti majhno bogastvo na en mah?« je vprašal vitez.
»Vaša Visokost naj samo govori... Kaj je treba storiti?«
»Izkrcam se v Capreri in ostanem tam nekaj dni — nemara dva, nemara deset, tega ne vem natanko ... Rabim pa barko, da se vrnem ... Ali ho-
čete križariti v vidni razdalji od brega, dokler vam ne dam znamenja, da mi pošljete čoln?«
»Da!« je dejal Giuseppe brezobzirno. »To stane deset zlatnikov na dan.«
»Deset zlatnikov — dobro! In kadar stopim na laška tla, dobite še petdeset zlatnikov po vrhu.«
Kapitan »Stelle« je vztrepetal od radosti.
»Velja,« je dejal, »zanesite se na me. Poslušajte, kadar boste potrebovali čoln — ako bo podnevi, ustrelite z vrha skale, pod katero vas izkrcam, trikrat z arkebuzo; ako bo ponoči, zapalite na skali tri ogne .. .«
Ragastens je zaključil svoj dogovor s kapitanom »Stelle«. Nato se je vrnil na krov.
»Pa vaša konja« je vprašal Giuseppe.
»Naj ostaneta na krovu; na otoku jih ne potrebujeva.«
Nato se je Ragastens s Spadacappo spustil v čoln, ki je čez dvajst minut pristal na ozkem pasu obrežnega peska.
Ragastens je krenil takoj proti vrhu skalne obali; zgoraj je našel cesto, ki je vodila ob morju. S krepkim korakom sta se napotila po njej ter kmalu dospela do nekakega sela, sestoječega iz tucata koč, v katerih so nedvomno prebivali ribiči.
Ragastens je poiskal kočo, naznačeno mu od Giacoma. In ko jo je našel, je zapazil, da je še razsvetljena, dočim je vladala po vsem ostalem selu tema. Potrkal je na vrata.
Moški* oblečen kakor vsi ribiči po tistih krajih, je s svetilko v roki prišel odpirat.
»Česa želite?« je vprašal z^dokaj osornim glasom.
»Prihajava po Giacomovem naročilu,« je odgovoril Ragastens.
»Vstopita!« je dejal možak. »Našla bosta še eno osebo, ki Drihaj? istotako. kakor vidva.«
Ragastens je preslišal ta del razgovora, ali ga pa ni razumel. Vstopil je, 'in za njim Spadacappa; našla sta se v precej tesni izbici.
Blizo peči — čeprav ni bilo ognja v njej — je sedela ženska ter iztegala roke proti ustju, v mehanski gesti človeka, ki se greje. Spadacappa je prijel Ragastensa za roko, ter mu pokazal to žensko:
»To je starka, ki je bila na ,Stelli’,« mu je po-šepetal.
Ragastens se je radovedno ozrl v njen obraz In vztrepetal.
LXII.
Perot smrti.
Aleksander Borgia je živel v gradu svoje hčere življenje obsojenca. V tem starcu, ki je dotlej neprestano dajal o sebi dokaze neverjetne duševne sile, so bile nenadoma opešale vse zmožnosti uma. Poraz Cezarja pred Montefortom mu je bil zadal strašen udarec. Vsak večer je trdno zapahnil vrata, preden je legel spat. In le redkokdaj se je zgodilo, da bi bil spal dve noči po vrsti v isti sobi.
Polagoma pa se je papež vendarle potolažil. Lukrecija ni zanian napenjala svoje bistroumnosti, ter mu dokazovala, da je grad dobro zavarovan, in da se za njegovimi zidovi nima česa bati.
Čez nekaj dni se je starec toliko osrčil, da si je upal zvečer pod noč na svoj vrt, v katerega se je bil zaljubil takoj od začetka, ker ga je spominjal tivolskih vrtov. Kakor v Tivoli, se je tudi tu najrajši izprehajal sam.
Nekega večera je šel papež na vrt, kjer je rad premišljeval. Zrak je bil prelestno čist, poln prijetnih izhlapin Sredozemskega morja; večer je bil jasen, in veličastni mir, ki je vladal v naravi — vse je sodelovalojn mirilo nevihto groze, ki je divjala v starčevi duši. Počasi je stopal po drevoredih, bo-žaje z roko cvetlice, ki so dvigale svoje glavice v večerni hlad. Noč je prihajala.
Aleksander Borgia je sedel na klop pod gosto skupino grmovja; na vsa pljuča je sopel dih noči, ki je nosil s seboj vonjave mirt in lentiska, združene z dišavo morskih alg. Čutil je, kako se mu duša polni z neizmernim pokojem.
Naenkrat pa Je obsedel kakor pribit, obraz mu je bil mahoma ves prepadel, in mrzel znoj mu je stopil na čelo.
S konca drevoreda je počasi prihajala bela prikazen. Bila je ženska postava . . . Njena dolga bela obleka se je vlekla po drevorednem produ, ne da bi šumela ... in bel pajčolan ji je napol zakrival čelo. Toda luna ji je svetila v sladki in otožni obraz.
»Onorata!« je zamrmral starec zamolklo, šklepetale z zobmi.
Nedostajalo mu je sile, d abi mahnil z roko. Bil j ekfikor okamenel od te nrikazni. .
Tiho in počasi je prikazen prihajala bliže.
Birmska darila
najceneje pri J. Mulavec, Maribor, Kralja Petra trg 1. Ogled neobvezen, neugajajo-če se zamenja ali vrne denar.
1509
Izvežbana šteparica se takoj sprejme pri Vilko Blatniku, Meljska cesta 2.	2613
Jako dober iabolčnik
proda poceni Karol Pugel, Maribor, Ttg svobode 3.	1562
Promenadni čevlji,
ročno delo. Moški in ženski vsake velikosti. Ima na zalogi najnovejše oblike Ivan Krois, Maribor, Koroška cesta 18.	1583
Potrti žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je našega ljubljenca
BORISA
v soboto, dne 31. maja ob 4. uri zjutraj v Zagrebu na univerzitetni otroški kliniki vzel Vsegamogočni med svoje krilatce v nežni mladosti 13. mesecev.
Pogreb se vrši dne 2. junija v Zagrebu na Mirogoju.
Sv. maša zadušnica se bo brala dne 4. t. m. ob 7. zjutraj v frančiškanski cerkvi v Mariboru.
Maribor, dne 31. maja 1930.	1608
Peter in Slavka Armanhri, starši. Inge, sestra. Gizeia Kamenko, stara mati in vsi drugi sorodniki.
Za birmo
kupite svojemu birmancu foto-apa-rat, ker ga bo ta najbolj razveselil. Foto-centrala Vlašič, Trg svobode št. 6.	1492
Sprejmem sostanovalca.
Naslov v upravi.
1612
Pozor!
Izdelujem najmodernejše pletene čevlje po meri v vseh barvah. Na zalogi imam tudi nekaj zgotovljenih. Ivan Pirc, Aleksandrova cesta 24.	1561
Elektroinštalacfje,
montaže vil, stanovanj, tovarniških poslopij vsaka montažna popravila, popravila motorjev najcenejše izvršuje Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska ul. 16. Velika izbira svetilk, elektroblaga, motorjev po konkurenčni ceni. XII
Kranjske klobase,
prvovrstne in kislo zelje na debelo za gostilničarje in na drobno za vsakega dobavlja trgovina, Meljska cesta 24.
1526
NajboljSi
in najcenejši nakup nogavic, rokavic, perila ter vseh modnih in šiviljskih potrebščin
Modna trgovina
ANTON PAŠ
Maribor, Slovanska ul. 4
Inserirajte
91
Veterniku"
Preselltveno
naznanilo!
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem svoj zobni atelje iz Valvazorjeve ulice preselil na	1576
Kralja Petra trfj 1
v Beraničevo IvlSo
MAKS WOLF
koncesij. zoboMinlk
Ribarsko društvo v Mariboru sporoča žalostno vest, da je dne 30. maja tl. umrl njegov dolgoletni odbornik, gospod
Radoslav Kopic
nadučitelj v pokoju.
S pokojnikom smo izgubili za društvo zaslužnega člana in ga bomo ohranili trajno v častnem spominu.	1609
Odbor Ribarskega društva.
Zahtevajte ooysod ..Večernik
Hlll!HllHilllllllllllliHli!illllll!IISiHliiilHllHliliillllllllllllHHIj
Poročilo iz kolekture Ant. Golež, Maribor, Aleksatr drova cesta 42.
Žrebanje V. razreda, 19. kola, 18. dan, dne 30. maja
t. I. Izžrebani so bili sledeči dobitki (za event. tisk. pogreške se ne odgovarja).
20.00 Din: 40536.
4000 Din: 80379. 86488.
2000 Din: 3535. 6061, 9384, 22901, 39106, 30668, 33001,	36609,	C7025,	41688,	47772,	49070,
49439, 54123,	54641,	56056,	67973,	71496,	75570.
76760, 78001, 87967, 88120, 90073, 91526.
19. dan, dne 31. maja .1930:
Din 40.000: 8869.
Din 10.000: 17438, 21231.
Din 4000: 2148, 17608, 58276, 68351, 82462. Din 2000: 3188, 6019, 9846, 17406, 24185, 30542, 34043,	34492,	38236,	41882,	42852,	48977,
51370, 54816,	54863,	54897,	65375,	69621.	71161.
85710, 89737, 92799, 94183, 94983, 95516, 99098.
Zaključno žrebanje dne 2. junija t. 1. — Začetno žrebanje dne 8. julija 1930. — Ker je veliko po* vpraševanja po naših srečkah, naročajte za 20. kolo že sedaj, katere se bodo razpošiljale od 8. junija 1.1* Kupujte vsi srečke pri gori navedeni tvrdki, pri kateri zadenejo največji dobitki. Srečke se lahko naročijo po dopisnici.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM1
; predstavnik.kdajatelja la urednik; PRAN BROZOVIČ v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik STANKO DETELA
............'	"	Jr.	Mfirtbott,	"........-----------------------------------------------------------