KINO
S črnim lepotcem Jimom Brovvnom in Stel-lo Steven, ki nastopata v ameriški pustolovki KAPITAN SLAUGHTER (režiser Jack Star-ret), uvaja kino Šiška svoj januarski spored. Kasneje bo na vrsti še popularni Robert Mitchum v pustolovskem filmu ZRTVOVANI in pa ameriška indijanska kavbojka PET DIVJIH MO2. Ulzana vodi Apače, ki so po-begnili iz rezervata in ropajo okoliške farme. Režiser Robert Aldrich je na to temo naredil izvrsten film POGON ULZANE z Burtom Lancastrom v glavni vlogi, film pa bo na spo-redu že februarja. 87. policijska postaja je tudi za naše TV gledalce postala nekak sino-nim ameriške policije: zdaj jo bomo spoznali tudi na (šišenskem) filmskem platnu, v režiji Richarda Colea in z znanimi obrati Burta Reynoldsa, Jacka Westona, Yula Brynnerja in drugih. Naslov filma: 87. POLICIJSKA PO-STAJA. Francoski režiser Yves Boisset je iz-delal filmsko mojstrovino iz tistega časa fran-coske zgodovine, ki ga Francozi še danes sra-mežljivo imenujejo »obdobje alž.irskih opera-cij«. Za tem pojmom se skriva vsa fizična in psihična groza neke armade, ki se je tolkla za nečastne zadeve. Toda za naslovom tega filma — VSE V REDU! — se skriva ena najpogum-nejših stvaritev francoske kinematografije zadnjih let. Film bomo videli februarja v Siš-ki. Za nami je uspeh filma »Francoska zveza« in kmalu si bomo na šišenskem platnu lahko ogledali ameriški vohunski film HOLANDS-KA ZVEZA režiserja Geoffreya Revea z vrsto znanih igralcev in — za spremembo — z dir-ko, tokrat ne avtomobilov, pač pa motornih čolnov-gldserjev.
Dva vesela in pogumna pustolovca si slu-žita kruh v odročnih južnoameriških pokraji-nah. S starim, odsluženim letalom prevažata čez nevarne džungle vsak tovor, ki jima ga za-upajo. Tako se prične italijanski pustolovski film PUSTOLOVCA V ZRAKU, v katerem igrata glavni vlogi Terence Hill in Bud Spen-cer.
Za marec se napoveduje priljubljeni Steve McQueen (na sliki) v ameriški akcijski drami 24 UR LE MANSA režiserja Lee J. Katzina, to je zgodba iz svetovno znanega »avtomobil-skega cirkusa«, ki traja 24 ur in pri katerem je marsikdo že podlegel.
Znano je, da alkohol vpliva na reakcije voznika. Kolikšen je ta učinek, kako se alko-hol resorbira in kakšna je njegova koncentca-cija v organizmu, najbolje vidimo na diagra-mu delovanja, izraženega v promilih v odvis-nosti od časa.
Pri koncentraoiji 0,1 promila krivulja po-ve, da je učinek alkohola sicer minimalen, vendar pa traja okrog 90 minut. Voznik je v tem primeru prepričan, da je sedaj boljši voz-nik kot prej, predno je zavil v gostilno. Počuti se nekako v »elementu«, živahnejši je. Toda voznik pozablja, da ima oslabljene reflekse, zmanjšano možnost presoje prometnih okoli-ščin in precej zvečano agresivnost, ki se čuti tudi na stopalki za plin. Tega se voznik ne zaveda in še manj tega, kam ga lahko taka vožnja pripelje.
Pri koncentraciji alkohola do 0,5 promila vidimo. da z vsako desetinko promila krivulja hitreje narašča in potem spet počasneje pada do ničle. Po drugi uri je sicer vpliv alkohola že zmanjšan, vendar še vedno traja. V vsa-kem primeru — alkohol v krvi ima močan vpHv na organizem. Na eni strani povzroča precenjevanje lastnih sposobnosti in sposob-nosti vozila, na drugi strani pa motnje pozor-nosti, kritičnosti \n refleksnega reagiranja. Po-leg tega je voznik »pod paro« le redkokdaj pripravljen popravljati napake drugih vozni-kov, bolj ^trmast« in samozavesten postane. Skratka, da ne bomo. dolgovezili, voznik za vo-lanom nikakor ne bi smel imeti alkohola v krvi, tudi kapljice ne!
VEK