MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNK UrMnittvo In uprava: Maribor, tloapoaka ut. 11 / Talaton uradnlitva 2440, uprava 24M lahaja razan nadalja In prašnikov vsak dan 1*- «rl 1 Valja maaafino prajaman * upravi ali po pofitl 10 Din, doatavljan na dom 19 Din / Oglasi pa eanlku I Oglaaa aprajema tudi oglasni oddala* »Jutr«' V Ljubljani t Poitnl Cakovnl račun It. 11^W 19 JUTRA” Ha ffitlm dfiiHftfP tofffttik? W Demitija treh ministrov Minister socialne politike Nikola Preka, minister pravde dr. Ljudevit Auer in minister za šume in rude Ignjat Stefanovič so demisionirali — Pred homogeno viado JRZ? Minister dr. Vrbanič ne vstopi v JRZ in ne demisionira BEOGRAD, 24. avgusta. Skupina novinarjev j'e čakala na ministrskega predsednika dr. Stojadinoviča pred njegovo vilo na TOpčiderskem brdu. Ko so ga zaprosili, naj jim pojasni, v koliko so točne vesti, ki so krožile po Beogradu o demisiji nekaterih vladnih članov, jih je dr. Stojadinovič prosil, naj malo potrpijo. Kmalu nato je prišel k skupini novinarjev minister brez listnice G jure Jankovič. Po kratkem razgovoru, ki ga je imel min. predsednik dr. Stojadinovič z min. Gj. Jankovičem, je g. min. Gj. Jankovič dal navzočim časnikarjem sledečo izjavo: »Minister za socialno politiko in narodno zdravje Nikola Preka, minister pravde dr. Ljudevit Auer in minister za šume in rude Ignjat Stefanovič so podali pismeno ostavko, ki se je nato izročila v roke min. predsednika dr. M. Stojadinoviča.« BEOGRAD, 24. avgusta. V vladnih in vladi blizu stoječih krogih se vršijo živahni razgovori v zvezi z novo nastalo situacijo. V vrstah JRZ prevladuje mnenje, da bodo še danes ali jutri imenovani novi ministri ter se kot kandidatje navajajo Miša Trifunovič, dr. Kulovec, Krsta Miletič in dr. Marko Kožulj. BEOGRAD, 24. avgusta. Zanimivo z ozirom na novo nastali položaj je, da je minister za trgovino in industrijo dr. Vrbanič odklonil vstop v JRZ, da pa ni obenem smatral za potrebno, da bi podal ostavko na svoj položaj. Razčiščevanja RAZČIŠČEVANJA. - SKOMINE PO PREDŠESTOJANUARSKIH STRANKARSKIH PODVIGIH. — JRZ USTANOVLJENA NA PODLAGI OBSTOJEČIH ZAKONOV. - RAZVOJ POSPEŠUJE VELIKE POLITIČNE FORMACIJE. POHORK A DEKLARACIJA OSNOVA MOGOČNEMU GIBANJU JUGO-SLOVENSKEGA NACIONALIZMA. Okna v svet « Ahesiniia - v©*rm ta^orišfe Negus še ni zapustil prestolnice na belem konju - Anglija še upa na mirno rešitev spora - Musolini pride v Ženevo ADDIS ABEBA, 24. avgusta. Abesinsko vojaštvo je dobilo naredbo, da naj bo v vsakem slučaju v strogi pripravljenosti. Po tej naredbi morajo biti vsi mladeniči in obvezniki od 15. do 70. leta v pripravljenosti. V merodajnih krogih se naglaša, da to še ne značl mobilizacije absinske vojne, ker mobilizacija v Abe-siniji nastopa takrat, ko abesinski car zapusti prestolnico na svojem belem konju in prevzame poveljstvo vseh čet. Ne\v York, 24. avgusta. Ob priliki seje angleške vlade objavlja »New York He-rald Tribune« članek, v katerem med Ko je v! ua g. Stojadinoviča svoje-časno naznanila, da je nje namen, normalizirati politične prilike in vrniti narodu politične svoboščine, in ko je v ta namen ahtevala od parlamenta pooblastilo za spremembo »političnih« zakonov, je završalo v gozdu onih, ki so ves čas od I ta 1929 naprej v zapečku čakali s svt' j predšesto januarsko politično men-t;'l .eto. Završalo je veselje, češ, prihaja zopet čas povratka starih političnih grupacij, obnove starih politično-strankar-skih borb, čas, ko bo zopet mogoče političnega nasprotnika oblivati z gnojnico in ometavati s smrdljivim blatom, mesto se z njim pomeriti v plemeniti viteški borbi. Toda zdi se. da je bilo veselje teh ljudi le kratko. Zakaj razvoj dogodkov jc kmalu pokazal, da se tudi v krogih sedanje vlade zavedajo, kaj bi pomenila obnova našega predšestojanuarskega političnega življenja. Oporoka viteškega kralja, da je treba čuvati njegovo šesto-januarsko Jugoslavijo .in nadaljevati delo na osnovi idej njegovega manifesta, ki izključujejo obnovo starih strank, predvsem pokrajinskih, verskih ali plemenskih, je vendarle pregloboko zapisana v srcih nas vseh. In naj že kakorkoli sodimo o ustanovitvi nove Jugoslo-venske radikalne zajednice. naj jo že smatramo kot tvorbo, ki ima idealni cilj, da normalizira politične in gospo-darsko-socialne prilike v državi, ali pa res samo kot medsebojno pogodbo za obdržanje oblasti v rokah pripadnikov te tvorbe, eno treba mirno priznati: z i .novitvijo te velike polit;" .3 formacije, ki so jo ustanovili odločilni voditelji današnje vlade Stojadinovič, Korošec in Spaho, je konec vseh onih načrtov za obujanje starih strankarskih kadavrov k novemu življenju. Saj je najbolj značilno dejstvo, da se je nova JRZ ustanovila na osnovi obstoječega zakona o udruženjih. ki ima naravnost namen, onemogočiti cepljenje naroda v politične aitome, pač pa omogočiti izključno le drugimi pravi, kako nudijo odločbe angleške vlade priliko, da Liga narodov še enkrat poskuša s posredovanjem v ita-ljansko-abesinskem sporu. List nadalje pravi, da bo Anglija v slučaju neuspeha Društva narodov primorana izvesti samostojno akcijo s ciljem, da čuva svoj položaj v Sredozemskem morju in ostalih delih sveta. LONDON, 24. avgusta. »Star« dozna-va, da sta francoska in angleška vlada izrazili željo, da zastopa Italijo na zasedanju Društva narodov, ki bo 4. seotem-bra, sam Mussolini. V Italiji: cene gredo kvišku RIM, 24. avgusta. Kitkor jc znano, je italijanska vlada izdala naredbo, v smislu katere se zir« objav Ija domnevo, da so pristaši japonskega tajnega društva »Črni zmaj« zrušili letalo, v katerem so leteli italjanski minister Razza in pretskovalec Rajmondo Eran-chetti, takozvani italijanski »polkovnik Lawrence«. tk&etesie (Pot Marfeor-G. Sšedgo^a za 10 km krajša Nova cesta v Slovenskih goricah - Pred slovesno izročitev nove banovinske ceste Sv. Benedikt-' Lomanoše-Gornja Radgona javnemu prometu - Z novo cesto je skrajšana pot iz Maribora do Gor. Radgone za 10 km - Tudi zveza s Prekmurjem bo boljša Že bivša mariborska oblastna samouprava, je pričela leta 1928 graditi med drugim tudi novo prepotrebno cesto med Sv. Benediktom - Lomanošami in Gor. Radgono. Že pred leti je bila izvršena trasa nove ceste, izvršeno je bilo profiliranje in skoro vsa zemeljska dela. Banska uprava je dela nadaljevala in je nova cesta že dograjena ter bo najbrže prve dni v septembru zelo slovesno izročena javnemu prometu. Za tamkajšnje prebivalstvo bo otvoritev nove ceste, ki je skrajšana transverzala Slovenskih goric, velik dogodek in se že sedaj vneto pripravlja nanj. Trasa nove banovinske ceste je izpeljana otl Sv. Benedikta skozi Lomanoše in se nekaj kilometrov pred Gornjo Radgono priključi stari transverzali Maribor - Gornja Radgona. Cesta je brez večjih vzponov in je za 10 kilometrov krajša od stare ceste, ki meri od odcepa pri Sv. Benediktu do Gornje Radgone 23 km. In prav v tem je njena velika prednost. — Klanci na stari cesti na Kapeli in še nekateri drugi so povzročali velike preglavice javnemu prometu. Na novi cesti pa ni klancev in je speljana skoro po sami ravnini. Preprosti in majhni mostiči so zgrajeni iz želozobetona. Cestišče nove ceste je široko 6 metrov, zgrajeno iz trdega kamna in dobro valjano. Banska uprava je zgradila cesto iz svojih rednih sredstev. Stroški gradnje so znašali nad 2 milijona dinarjev. Nova banovinska cesta pa je tudi za Prekmurje, ki nima nobene prave zveze s Slovenskimi goricami in Mariborom, velikega pomena. Ker nima veržejski most nobene prave dovozne ceste je pričakovati, da bo banska uprava tudi v tem pogledu zboljšala zvezo s Prekmurjem. Razstava društva »Živalca«. Kot vsako leto, bo tudi letos v okviru letošnjega jesenskega vele sejma v Ljubljani od 5 do 16. septembra, to marljivo društvo rejcev malih živali priredilo svojo razstavo. Te razstave zanimajo vsakogar, saj so male domače živali naše najboljše prijateljice. Razstavljena bo perutnino golobi, kunci in sploh male rejne živali. spoštovanju, ne pa ravtarsko in mnogokrat (kakor kažejo že sedaj zopet nekateri časopisi, pisani na žalost v slovenskem jeziku!) celo uprav rokovnjaško psovanje ter obsipa^vanje nasprotni- ka z vseskozi lažnivimi trditvami, preračunanimi za ljudi, ki prilik ne poznajo. Tudi v tej smeri nam je potrel. veliko razčiščenje. V. S. Huttišatske Lludle bežijo iz življenja Dinamitna patrona, vrv, solna V dveh dneh 4 slučaji kislina in ogljik Ivan Juliart si je kakor smo že poročali za magdalenskim pokopališčem z di-namitno patrono, ki jo je potlačil v usta, razstrelil glavo iu vrat, da so drobce možganov našli v daljavi 30 metrov. — Delavec Rudolf T. fz Pobrežja je segel po solni kislini, pa so ga rešili, posestnik Janez Bernat iz Bodoncev se je v sadovnjaku obesil. Preteklo noč so bili mariborski reševalci klicani na pomoč k neki zastruljeni v Mlinsko ulico. Tam se je v samomorilnem namenu zastrupila z ogljikom briv-čeva žena Terezija K. Predno je legla spat, je v skledo naložila oglja iu ga zažgala. Okrog polnoči jo je našel mož, ki spi v sosednji sobi, v globoki nezavesti. Zdravniki upajo, da bodo obupanki rešili življenje, če ne bodo nastopile kake kom plikacije. Mož izjavlja, da si je njegova žena tokrat že drugič hotela na isti način kojičati življenje. Vzrok je bolezen. MJadeničl, javite se! Podčastniške vojaške šole: mornariška v Šibeniku, strojna mornariška v Kumboru in zrakoplov-na v Novem Sadu so do 31. t. m. še razpisane. Informacije pri mestnem vojaškem uradu. Na drž. deški meščanski šoli v Mariboru se vršijo popravni izpiti za 1., 2. in 3. razred dne 29. avgusta, popravni završni izpiti pa 30. avgusta, vsakokrat z začetkom ob S. uri. Vpisovanje v vse razrede ja v dneh 1., 2. in 3. septembra 1935. K vpisovanju se morajo javiti tudi oni, ki so se koncem junija začasno vpisali. K vpisovanju prinesite zadnje šolsko izpričevalo, rojstne podatke in potrdilo o davkih za odmero šolnine. Podrobnejši podatki so razvidni iz zadnjega šolskega izvestja in na šolski deski. Znižanje šolnine! Vpoštevajoč težke gospodarske razmere je Legatova šola v Mariboru vnovič znižala šolnino in je sedaj vsakemu mogoče, obiskovati Pegatov Enoletni trgovski tečaj, ki je radi vzorne organizacije in odličnih uspehov na najboljšem glasu. Šolski program brezplačno. Vpisovanje vsak dan od 10. do 12. ure samo v šolski pisarni, Maribor, Vrazova ulica 4. Lastni dijaški internat. Ustanovljen 1913. Začetek dne 9. septembra. Sokolsko društvo Maribor I. Opozarjamo, da bo pri veliki tomboli 12 glavnih dobitkov v vrednosti Din 8.000, ki bo dne 1. septembra na letnem telovadišču. Igralcem bodo na razpolago sedeži. Po tomboli bo velika ljudska veselica brez vstopnine! Prosimo ostala društva, da tega dne ne prirejajo nikakih prireditev. Promenadni koncert bo jutri v mestnem parku od 11. do 12. Svira godba železniških delavcev in uslužbencev, pod vodstvom g. Schonherrja. Nočno lekarniško službo imata danes, v soboto Albaneževa lekarna »Pri sv. Antonu« in Maverjeva lekarna »Pri zamorcu«, jutri, v nedeljo Vidmarjeva lekarna »Pri sv. Arehu« in Savostova lekarna »Pri sv. Magdaleni«, v ponedeljek 26. tm. pa Maverjeva lekarna »Pri zamorcu« in Albaneževa lekarna »Pri sv. Antonu«. Dodatek k dodatku. K notici, ki smo jo priobčili >/ včerajšnji številki pod naslovom »Dodatno k notici o novem bem cinskem pravilniku«, pojasnjujemo, da je notica, ki je bila očividno mišljena kot aprilska šala, na nepojasnjen način zašla . v stavnico. Pojasnilo. Z ozirom na zaključni del članka, ki smo ga objavili v št. 177 dne 7. avgusta v našem listu, ki se nanaša na razstavo kuncev, pripominjamo, da nima prvo iugoslovensko kuncerejsko društvo v Mariboru na razpolago ni-kakšnih podpor, četudi vrši na gospodarskem torišču važno nalogo. Radi tega je umljivo, ako se je ob priliki omenjene razstave, ki je vzbujala pozornost in priznanje vseh obiskovalcev, pobirala v soglasju z vodstvom Mariborskega tedna vstopnina enega dinarja. Obenem dodajemo v informacijo, da je šel čisti prihod za krmljenje ter dovoz in odvoz razstavljenih kuncev. Umljivo, da ni bilo od strani nikogar niti najmanjšega namena, da bi se škodovalo društvu, ki je omenjeno razstavo prav lepo in uspešno organiziralo. »Hermes«. Enoletni trgovski tečaj Slovenskega trgovskega društva v Mariboru vpisuje vsak dan od 10—11. ure. Zrinjskega trg 1. Zahtevajte prospekta! Sprejemajo se tudi. pismene prijave« Starši in učenci pozor! Temeljita strokovna izobrazba je izborno orožje v boju za eksistenco. Pošiljajte zaradi tega svoje otroke v Legatov enoletni trgovski tečaj v Maribor! Lastni dijaški internat. Najboljša prilika za nemško konverzacijo. Vpisovanje vsak dan od 10. do 12. v šolski pisarni, Vrazova ulica 4. Šolski program brezplačno. Znižana šolnina. Začetek dne 9. septembra. Trgatvena prireditev »Nanosa« »Pod Kraškim latnikom« bo v nedeljo, dne 1. septembra pri Grmeku v Studencih. Teran iz Avberja na Krasu in kraško grozdje bo senzacija dneva. Pridite vsi dobiček je namenjen v dobrodelne namene! Dr. Marinič od ponedeljka 26. t. m. zopet redno ordinira. Rabite denar? Vsakovrstne stare obleke plača najboljše Grajska starinarna. V gostilni Lebc, Razvanje v nedeljo vrtni koncert. Vabilo na vrtno veselico! Udruženje poštnih zvatiičnlkov in služiteljev, pododbor Maribor, vabi cenjeno občinstvo na vrtno veselico, združeno s prvo vinsko trgatvijo »Smederevskega grozdja«, katera sc vrši dne 1. septembra na Pobrežju na vrtu Vehenjeve gostilne z različnimi zabavami. Sodeluje poštna godba, poje pevsko društvo »Poštni rog« s sodelovanjem poštnega mladinskega tam buraškega zbora. Vstopnina prosta, začetek ob pol 15. uri. V slučaju slabega vremena se veselica vrši drugo nedeljo, z istim sporedom. Ker je čisti dobiček namenjen izključno za božičnico otrokom naših pismonoš, se uljudno prosi za obilno udeležbo. Odbor. GRAJSKI KINO Telefon '22-19 «« Od danes dalje REVOLTA V ZOO Krasen film o živalih in ljudeh iz zoološkega vrta. Ta prekrasen film je v nemškem jeziku, se priporoča mladim in starim, ker se vidi toliko različnih živali kot še v nobenem tilmu. Izrabite priložnost. Globoko zn Žane cene! Nesreča ne počiva. V Dolnjem Slave-ču je dobil Sletni Franc Recek levo roko med kolesje, ki mu je zmečkalo roko. Pod nož slamoreznice je dobila levo roko 241etna Frančiška Ficko, ki ji je odrezal prste. Pri padcu z voza pa si je zlomila levo roko 221etna Irena Bakonovu iz Gornjega Slavpča. Vsi poškodovani sc zdravijo v bolnišnici. Dve nesreči. Včeraj popoldne je 39-letna posestnica Julijana Gruberjeva iz Spodnjega Jakobskega dola padla tako nesrečno z voza, da si je zlomila desno nogo. Na Betnavski cesti stanujoči 23-letni sin skladiščnika Viljem Satler je padel po stopnicah in si tudi zlomil desno nogo. Oba ponesrečenca se zdravita v mariborski bolnišnici. Sit življenja. Zaradi neozdravljive bolezni se je v Bodoncih obesil v svinjskem hlevu 65 letni posestnik Janez Bernat. Vsem podružnicam Družbe sv. Cirila in Metoda v vednost in uvaževanie! Velika skupščina se vrši dne 15. septembra t. 1. v Ljubljani v dvorani Trgovskega doma. Na predvečer bo zaupno zborovanje. Temu zborovanju smejo prisostvovati družbini odborniki, častni člani družbe, delegati, pokrovitelji in kamnarji. Družbini delegati, pokrovitelji in kamnarji naj prinesejo s seboj od svojih podružnic poverilo. Drugi dan 15. IX. bo slavnostna velika skupščina. Vse p. n. podružnice prosimo, da poskrbe, da bo udeležba članstva kar mogoče velika, da manifestiramo svojo resno voljo, vztrajati v boju za narodove pravice in njegovo svobodo, dokler ni rešen tujega jarma slehern naš človek Sfanje sloveiijegoriških vinogradov je prav zavidljivo, vsaj doslej. Ako bi pa nastopila kakšna »abesinska deževna doba«, potem ne bo z zlato vinsko kapljico prav nobenih posebnih konjunktur! Vse kaže, da se bo naš vinogradnik na podlagi .sedanjih izgledov dobro odrezal. DE: LuSman xo«®et redno ordinira od 13.—15. ure »m—4iw,iif—iiii ■ mmmmmmmiammmmmmmmmmm PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAV vzeti zjutraj na prazen želodec čašo Franz Josefove prirodne grenčice Registrirano od ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje S. br. 15.485 od 25. V. 1935 Izlet na Dunaj s posebnim vlakom. Društvo »P u t n i k« priredi za časa Dunajskega velesejma drugi kompenzacijski izlet s posebnim vlakom na Dunaj in nazaj. Odhod iz Maribora bo v petek 6. septembra ob približno 2.30 uri, prihod na Dunaj ob 8. uri. Povratek v Maribor bo v torek 10. septembra ob približno 19. uri. Cene so izredno nizke. Vožnja tja in nazaj v III. razredu stane 240 Din (normalno 510 Din), v drugem razredu 295 Din (normalno 89S Din). Potniki lahko dobijo pavšalen aranžma za bivanje v prvovrstnih hotelih, za izlete itd., tako da je zasiguran največji užitek za najmanjše stroške. Prijave se sprejemajo do 25. avgusta, po tem datumu le. ako bo še prostih mest. Prti; ga vsakega potnika je zasigurana za 12.000 dinarjev. Avstrijski vizum je brezplačen. Prijave in nabava šilingov po najboljših dnevnih tečajih pri »Putnik-u«, Mar’bor, tel. 21-22, Celje, tel. 119, Gornja Radgona, tel. 21. Rogaška Slatina, tel. št. 1, Št. Ilj, tel. št. 6. Odkar je Javna kuhinja na Slomškovem trgu za »C«-hrano /.nižala cene s serviranjem pečenke iu zrezkov namesto govedine, jc opažati stalen porast gostov. Tudi »Bi in »A« razred je videti mnogo obiskan. Kdor se hoče res dobro zabavati, naj pride v nedeljo, dne 25. avgusta v Kamnico v gostilno Šiker. Za dobra jedila in pijačo jc preskrbljeno. Se priporoča gostilničar. Tudi rekord! V lanskem letu je imela gasilska četa v Račah rekord, ker je nastopila pri 16 požarih samo v vasi Rače. Kakor pa vse kaže, bo postavila v letošnjem letu nov rekord, saj beleži že danes 14 požarov v Račah. Naša dolžnost je, da sc' tem marljivim gasilcem oddolžimo za njih veliko požrtvovalnost in sc udeležimo tombole'dne 1. septembra v Račah. Kakor se čuie, pride pri tej prireditvi vsak na svoj račun. Dobitkaželinim bo tombola nudila nad 300 krasnih dobitkov, med temi 10 koles svetovne znamke v vrednosti okrog 10.000 Din. Mladini bo krajšala urce Markovska godba na pihala. Vinski bratci sc bodo bratili pri izvrstnem Ijulomer-čanu. Naše priznano dobre kuharice so podale jamstvo, da bodo v šotorih zadovoljni tudi največji sladkosnedneži in najbolj lačni želodci. Naša vrla dekleta pa bodo s svežim pivom vsem postregle. Zatorej vsi 1. septembra v Rače, naj ima Rače tudi v tem oziru rekord. Gori! V Račah jc zgorelo posestniku Francu Kodriču gospodarsko poslopje, hlev in kolarniea. Škoda, ki jo trpi posestnik, znaša okrog 25.000 Din. Kako je ogenj nastal, sc ne ve, sumijo pa, da je bil podtaknjen. Ker je kazal nedovoljene slike, ki vsebujejo težke kršitve javne mrale, jc bil včeraj obsojen pri tukajšnjem okrožnem sodišču 45-letni bivši trgovec J. L. na 7 dni strogega zapora in na 60 Din denarne globe. DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA. 14 .dan žrebanja 5. razreda XXX. kola, dne 23. avgusta so bili izžrebani sledeč' dobitki: Din 200.000 23850 Din 20.000 40652 Din 10.000 5218 15535 16217 27816 50S03 50810 64765 74926 87748 92358 Din 8000 3338 .3801 6320 10906 12801 14820 17049 18543 34469 47668 55080 72577 82389 87730 88991 89117 91904 95028 Din 6000 2721 10539 12961 17177 18414 .33015 35744 47430 48378 56141 63702 64091 65016 67489 7’2308 73475 91489 Din 5000 1064 9303 10798 11007 11946 17143 18623 20390 21724 24565 41451 41855 43055 48567 50305 53094 55076 55762 56859 58769 63507 66750 67412 75018 84318 871.34 89855 Din .3000 3526 14985 21683 22606 40091 40128 4.3114 52982 55928 67136 73289 77049 79101 84057 94682 97150 Din 2000 .3322 1078.3 1179.3 12441 17241 20350 27268 27951 3.3803 41216 41892 444.21 16554 55772 60721 61293 64138 67239 67270 76041 77597 7954,3 S1470 85614 94.311. BANČNA POSLOVALNICA BEZJAK, Maribor, Gosposka ulica 25. Skrivališče pod lokomotivo ni pomagalo. Pred tukajšnjim okrožnim sodiščem se je obravnavalo letos že več slučajev tatvin, ki so se bile izvršile v delavnici m kurilnici držanih železnip. Tudi včeraj je stal pred sodniki bivši ključavničar delavnic državnih železnic, in sicer 38-letni K. G., ki je skušal 30. aprila t. 1. iz kurilnice odnesti 7 bakrenih kladiv v vrednosti okrog 600 Din. G. je ponoči vlomil v notranjost kurilnice ter s silo odprl razne predale in skrinje za orodje, pri tem pa je tako zaropotal, da je postal nočni čuvaj pozoren ter obvestil osobje, ki je temeljito preiskalo vso kurilnico. Dolgo časa niso mogli najti vlomilca. Ko so pa hoteli proti jutru spraviti v pogon neko lokomotivo, so našli pod njo obtoženca. Poklicali so stražnika, ki ga je aretiral in spravil v zapore. Pri prvem zaslišanju in tudi pri razpravi je G. izpovedal, da je bil vinjen in da je le hotel v kurilnici prenočevati. Sodniki mu seveda tega niso verjeli in so ga zašili na 5 mesecev strogega zapora ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo dveh let. Kaznovano nasilje. V tajni razpravi je mali kazenski senat mariborskega okrožnega sodišča včeraj obsodil 31-letnega tesarskega pomočnika Matijo Poljšaka na 6 mesecev strogega zapora, ker se je 5. julija t. 1. na Reki spozabil nad neko 10-letno deklico in ji napravil silo. Celo po straniščih kradejo. V kratkem času je bila iz javnega stranišča na Vodnikovem trgu ukradena že druga žarnica. Ker je pri tem že mnogo vandalizma, se policija zelo trudi, da dobi storilca. Krave kradejo. Viničar Janez Škofič iz Gor. Gašteraja je danes prijavil policiji, da mu je neznan tat ukradel v noči na petek iz nezaklenjenega hleva 1200 Din vredno kravo. Današnji živilski trg je bil zelo bogato založen. Okoliški kmetje so pripeljali 15 voz zaklanih prašičev, 22 voz zelenjave in sočivja in 32 voz raznega sadja. Prodajali so hruške in .iabolke po 3 do 4 Din za kg, breskve 10 do 12, marelice 6 do 8, grozdje po 6 do 8 Din. Na perutninarskem trgu so bile cene iste kot prejšnjo soboto. Mariborsko seimsko poročilo. Na Včerajšnji svinjski sejem jc bilo pripeljanih 209 svinj, od katerih .ie bilo prodanih 76. Cene so bile 'ledeče: mladi prašiči od 5—6 tednov stari komad od 40 do 60 Din, 7—9 tednov 70 do 80 Din. a—4 mesece 120 do 150 Din, 5—7 mesecev 200 do 250 Din, 8—10 mesecev 300 do 350 Din, nad leto stari pa od 400 do 450 Din. Za kilogram žive teže se je plačalo 4 do 5 Din. mrtve teže pa 7.50 do 9.50 Din. Vremenske vesti. Temperatura 17.0, barometer 37.4, maksimalna temperatura 22.8, minimalna 12.9, relativna vlaga 89. ČUDOVITI APETITI. Indijanci plemena Inka v Peruju zelo radi jedo debele pse. Indijanci neke druge države v Južni Aleriki trde, da je najboljša pečenka od neke vrste opice. Hotentotom najbolj tekne meso belih o-slov ter pravijo, da je meso boljše od sladkih matidlov. Na Japonskem je mnogo ljudi, ki smatrajo gliste kot slaščice. Za Arabce so najboljša delikatesa posušene kobilice v masleni omaki. Orinoko Indijanci in praprebivalci otoka Java cenijo in prav radi jedo zemljo, ki jo n* poseben način pripravijo- Stvatij ki se sitsija (tokat Bajke Obsojeni - oproščeni Nekaj redkih tragičnih zanimivosti iz analov mariborskega okrožnega sodišča — Pred Markucijevimi je bilo tudi 5 drugih ljudi po nedolžnem obsojenih na smrt na vešalih Se dolgo ne bo pozabljen senzacionalen Markucljev proces izpred mariborskega okrožnega sodišča, v katerem so bili oproščeni trije ljudje, obsojeni pred Poroto pred 10 leti na smrt na vešalih, Pozneje pa pomiloščeni na dosmrtno ječo. Deset let po nedolžnem v ječi! Ta tragika pretrese slehernega človeka in vzbuja pomisleke ljudstva, ki trdno veruje, da je »Iustitia ars aequi et boni!« Še za nobeden proces se naša javnost ni tako zanimala in ni sledila s tako vernim zanimanjem poteku, o katerem je prav naš list vzporedno z »Jutrom« naj-obširnejše poročal. Vse zanimanje javnosti pa se je po procesu izlilo v veliko pomilovanje vseh treh nedolžnih ljudi, nedolžnih njihovih otrok in sorodnikov. Dolžnost kronistov! v Kot kronisti kličemo v spomin še nekaj Žalostnih primerov, ki smo jih povzeli iz analov mariborskega okrožnega sodišča, in ki so po bistvu popolnoma podobni Markucijevemu. V vseh tragičnih primerih pa smo se presenečeni morali prepričati, da je pri vseh obnovitvenih procesih nastopal kot branitelj mariborski odvetnik' g. dr. Komavli. Ne gre tu za denar, ne za reklamo, pač pa je človekoljubje tisto, ki ga moramo kot kronisti podčrtati tako krepko, da se raznese o njem glas po vseh predelih naše države. Maribor je lahko ponosen na bra nitelja, ki je rešil izpod vešal in iz dosmrtne ječe doslej že 8 nedolžnih žrtev justičnih umorov. Človekoljubno delo odvetnika dr. Komavlija je vsekakor moj strovina v naši justici in trenutki, komu v veliko zahvalo in hvaležnost stisnejo roko nedolžni oproščenci, so njegove trofeje. Kakor ne v Markucijevem, tako tudi ni v vseh ostalih primerih nikdar vprašal, kje 'bo dobil denar za kritje stroškov procesa. Obsojena v smrt na vešalih in oproščena V bežnih obrisih naj prikličemo v spomin vse štiri primere, ko so bili nedolžni obsojeni na smrt na vešalih, pa jih je rešil strašne smrti in težke ječe dr. Ko-mavli, ko jih je branil pri obnovitvenih Procesih. Bilo je leta 1923, ko so našli v Lakoncih v ormoškem okraju obstreljenega nekega 86-letnega Franca Puntiga-PuntiKam je kmalu po napadu umrl, se pred svojo smrtjo pa je pri popolni zavesti obdolžil zločina nekega Jožefa Benka in njegovo sestro Barbaro. Obtoževal je tudi Benkovega brata in še nekega tretjega človeka, a vsa krivda se je končno zvalila na Jožefa Benka in nje govo sestro Barbaro. Oba sta se morala zagovarjati pred mariborsko poroto in ker nista mogla dokazati nedolžnosti, sta bila oba obsojena na smrt na vešalih. 'Jožef Benko je še po obsodbi rotil sodnike in porotnike, da je nedolžen. Sodba je postala pravomočna. Zaradi neke formalnosti je višje sodišče na pritožbo Bar bare Benkove odredilo proti obema obnovo postopanja, čeprav se Jožef ni pritožil. Pri obnovitvenem procesu pa je Jo žefa zagovarjal dr. Komavli, ki se je postavil na stališče, da se je stari Punti-gam lahko tudi motil in da preiskava pri Benku najdenega orožja in municije ni bila popolna. Na kraju zločina so našli 9 mm kalib. samokres, zraven njega pa 2 naboja, in sicer 9 in 7 mm. Pri hišni preiskavi pa so našli orožniki pri Benku 7 mm kaliib. samokres z 1 polnim in 5 praznimi naboji. Izvedenci in strokovnjaki so potrdili, da ; samokresom, ki je ležal zraven žrtve, sploh ni nihče streljal. Krogla pa, ki je bila povzročiteljica smrti starega Puntigama, je bila izstreljena iz neke repetirne pištole in ne iz samokresa, ki so ga našli pri Benku, ker z Ben-kovim samokresom sploh ni bilo mogoče dobro leto dni čakala na izvršitev smrtne kazni, končno pa se je vendarle izkazala pravica in oba sta bila oproščena. Kako je bilo z »osebnim tajnikom dr. Korošca«. Tragičnejša pa je zgodba nekega Polaka, ki je bil slikar po poklicu in doma iz Gornje Radgone. Polak je bil čudak. Večkrat je že bil kaznovan, toda nikdar zaradi nasilja. S poštenim življenjem pa se je skregal že v rani mladosti in pričel živeti kot pustolovec. Prva leta po prevratu je hodil križem Slovenskih goric in se izdajal za osebnega tajnika ministra dr. Korošča. Bil je lepo oblečen, znal je nastopati in silno prepričevalno govoriti. Ljudem, ki so imeli kakšne težave, je obljubljal pomoč. Za sebe ni nikdar nič zahteval, le za kolekc so mu morali ljudje plačati precejšnje zneske. Najel si je voznika in se vozil od vasi do vasi ter delil ženskam svilene rute, moškim in otrokom pa druge malenkosti. Pravil je, da dobiva blago iz Beograda. Na ta način 'si je pridobil pri ljudstvu mimo tega, ko se je izdajal še za tajnika ministra dr. Korošca, veliko zaupanje. Kmalu pa se je izkazalo, da je to zaupanje vračal z vlomi in tatvinami. Na debelo je kradel pri trgovcih in to ukradeno blago je potem delil med ubogo ljudstvo. Ko je bil pred 14 leti v Ptuju zavratno umorjen trgovec Rosenfeld, je bil osumljen zločina Polak. Zaprli so ga. Pred poroto je potrdilo pet prič, da so ga spoznale po postavi in glasu. Obsojen je bil na smrt na vešalih. Dosledno je zatrjeval, da je nedolžen. Višja instanca je smrtno kazen potrdila in minister pravde bil je takrat dr. Draškovič, je naročil takojšnjo usmrtitev. Sodniku g. Kramerju, ki je imol Polakov akt v rokah, pa se niso zdeli dokazi za Polakovo krivdo popolnoma sigurni. Sledil je predlog za obnovo. Zadeva se je zavlekla do rojstnega dne našega kralja Petra II. Amnestije je bil deležen tudi Polak in obsojen na dosmrtno ječo. Ker je bil na las podoben — Žlahtlču. Takrat sta javnost razburjala s svojimi hudodelstvi razbojnika Žlahtič in Čič. Pri porotni razpravi proti Žlahtiču in Čiču, ki sta umorila Miklove v Studencih, je zastopal zasebne tožitelje odvetnik dr. Komavli. Po naključju je prišel Na veličastnem kongresu Jugoslovanskega učiteljskega združenja v Sarajevu se je sprejela obširna deklaracija, v kateri se med drugim navajajo sledeče osnovne smernice stanovske politike jugoslovanskega učiteljstva-: Jugoslovensko učiteljsko udruženje na čelu s svojim vodstvom, ki je bilo izvoljeno pod geslom »Sloga«, kot izraz soglasnosti vsega jugoslovensikega učiteljstva, si je prizadevalo in delalo v preteklem upravnem letu v duhu pomir-jenja in dviganja ugleda udruženja in stanu s konstruktivnim delom za dvig jugoslovenske šole in prosvete med narodom. Združevanje vseh stanovskih moči. V enotnem udruženju hočemo s konstruktivnim delom združiti vse moči svojega stanu za dobrobit učiteljstva, poslušati razpravo tudi Polakov branitelj in vprašal takrat dr. Komavlija, če je Polak zopet ponovno pred sodniki. To nepričakovano vprašanje, ko sta sedela na zatožni klopi Žlahtič in Čič, je dalo dr. Komavliju novega poguma ker je prav takrat študiral tudi zadevo Polaka, ki ga je bil prosil, naj bi predlagal obnovo, ker je izvedel, da je bil na Komavlijevo prizadevanje rešen strašne smrti po nedolžnem obsojeni Jožef Benko in njegova sestra Barbara. Dr. Komavli je obnovo procesa proti Polaku dosegel. Kaj kmalu je dognal, da sta si Polak in Žlahtič podobna kot krajcarja in ni čudno torej, če je zamenjal Polakov branitelj Žlahtiča s Polakom. Prvi adut je bil v njegovih rokah. Po intenzivnem poizvedovanju in zbiranju gradiva za dokaz Polakove nedolžnosti, pa je kmalu ugotovil, da so se priče zmotile. Razlika med Polakom in Zlahtičem je bila ta, da je Polak govoril prleško, Žlahtič pa poljansko narečje. Toda za dokaz Polakove nedolžnosti ni bil potreben proces. Medtem sta bila na dvorišču mariborske jet-nišnice justificirana Žlahtič in Čič. Pod vešali je Čič sodnikom priznal, da sta on in Žlahtič v družbi nekega Kozarja umorila tudi trgovca Rosenfelda v Ptuju in ga oropala. Polak je bil takoj izpuščen na svobodo, Kozar pa je moral pred poroto, ki ga je obsodila na 20 let težke ječe, ki jo še danes presedeva v mariborski kaznilnici. Mož in žena — nedolžna Nič manj zanimiv in tragičen pa ni proces, v katerem je odvetnik dr. Komavli rešil dosmrtne ječe dva zakonca iz mariborske okolice. Obtožena in obsojena sita bila grdega umora in detomora. Toda pri obnovitvenem procesu se je izkazalo, da sta oba nedolžna. Navedeni pa tudi drugi primeri zgovorno pričajo, kako velika odgovornost se skriva za sodniškimi krivdoreki. Ju-stični umori niso bili in ne bodo izključeni. Vse drugo je mogoče popraviti, le smrtno kazen ne. Do tega pa privedejo najčešče prve površne poizvedbe in ugo tovitvi dejanskega stanu, ki so pozneje usodne za ves potek in konec vsakega takega tragičnega procesa. Mnogo je krivo tudi lahkomiselno pričevanje ker se ljudje vse premalo' zavedajo svojih dolžnosti do sočloveka, kakor je to dokazal prav Markucijev proces. Samostojnost mišljenja in svoboda kritike. Udruženje hoče, da se članstvo izpopolnjuje za samostojno mišljenje, da sc omogoča svobodna, stvarna, načelna in dobrohotna kritika, ki je pogoj za zdrav razvoj organizacije in stanu. Po principih stanovske demokracije se bodo upoštevali predlogi manjšine, iznešeni orga-nizačnim potom. Intelektualni temelji stanu. Da bi učiteljski stan dobil samostojne poglede na kulturna in socialno-ekonom-ska vprašanja, mora dvigniti svoj intelektualni nivo in omogočiti izpopolnjevanje članstva v strokovni in splošni izobrazbi. V sk adu z interesi in potrebami naroda in države moramo ustvariti skupne idr iloške poglede na vse stanovske, šolske in splošne prosvetne probleme. Odnošaji napram narodu. Moralna moč naših zahtev mora sloneti na soglasnosti s splošno narodnimi interesi, ki naui morajo biti vedno najvišji zakon. Ta načela veljajo tudi za delo izven šole v vsem javnem udejstvovanju uči-teljsta med narodom. Vedno se moramo zavedati, da smo učitelji celega in ne samo enega dela naroda. Biti moramo stan, ki spaja in ne stan, ki razdvaja narod. Deliti hočemo vedno usodo z narodom. Na tej osnovi bo mogoče oblikovati dušo in srce vseh delov naroda ter dvigati kulturno, nacionalno in državljansko zavest potom učiteljskega dela v šoli in v javnosti. Na osnovi bo niogoč napredek narodne šole v demokratičnem duhu po priznanih sodobnih pedagoških načelih. Patriotizem in nacionalizem. Za nacionalno delo morajo smatrati vsako delo, ki gradi našo narodno in državno vsebino. Naš nacionalizem se ne sme zrcaliti samo v spontanem nacionalnem čuvstvovaniu, navdušenju in zunanjem izrazu. Ne dovoljujemo nikomur, du jemlje nacionalizem v zakup in da ga odreka drugim. Nacionalno sunničenje in ovajanje obsojamo in ga smatramo za negativno, destruktivno in nemoralno delo. Brezkompromisno odklanjamo vsak nacionalizem, ki je zgrajen na brutalni sili ter na rušenju socialne in zakonite pravičnosti. Nacionalnosti in skupno bomo služili najbolje s krepitvijo osebnih stikov učiteljstva iz vseh krajev države, s spoznavanjem skupnih vzgojnih nalog za duhovno, socialno in ekonomsko zbližanje in z delom zanje. S tem služimo najkonkretneje državnemu in narodnemu edinstvu. Naš nacionalizem mora bazirati na etičnih temeljih, na nespornem spoštovanju in nacionalnem, ekonomskem, kulturnem in socialnem ustvarjanju in v najtesnejši zvezi z interesi naroda in države. Samo na takih temeljih je mogoče graditi zdravo m nacionalno šolsko in prosvetno politiko potom učiteljstva. Patriotizem in nacionalizem aktivnega in upokojenega učiteljstva smatramo izven diskusije. Načela prosvetne politike. Kultumo-prosvetno in socialno stremljenje ter delo udruženja za napredek šole in narodne prosvete se bo doseglo, ako sc ugotovi joda otroka v šoli, da bi se razvile vse sposobnosti in moči, ki počivajo v njem. Nadalje principi: Pouk v materinem jeziku, znižanje števila otrok v razredih, ustanavljanje šol za defektne otroke, obvezno 8-letno šolanje brez olajšav, izvedba splošne strokovne izobrazbe in vzgoje, samo po sodobnih pedagoških načelih, preprečitev izkoriščanja otrok za fizično delo, socialna zdravstvena zaščita in skrb za otroke, brezplačno šolanje in oskrbovanje otrok s šolskimi potrebščinami. Svoboda učitelju pri delu, da se lahko usposobi za dovršenega vzgojitelja in principi: akademska izobrazba učitelja, pedagoška neodvisnost, ekonomska socialna preskrba, stalnost v službi, državljanska enakopravnost in svoboda. Svoboda šole in šolske organizacije ter principi: Ustvarjanje in podpiranje prosvetnih ustanov vseh vrst, ekonomska sigurnost in nezavisuost šole, demokratizacija^ in avtonomija šolstva, zastopstvo šolstva v vseh zakonodajnih in avtonomnih Korporacijah in odvajanje šolstva od vseh faktorjev, ki ovirajo njegov razvoj. Personalna prosvetna politika. V personalnih zadevah mora udruženje braniti predvsem načelne, moralne in Pravne temelje. Pri namestitvah in premestitvah mora zastopati načelo, da sodeluje učiteljstvo potom svojih izvoljenih zastopnikov pri komisijah za učiteljski razpored. Članstvo ne sme dovesti svoje organizacije na nivo posredovalnice za službe, izogibati se mora pon' žarjočega posredovanja lajikov. Odnošaji napram ostalim stanovom. Solidarnost z učiteljstvom ostalih šol, usadnišivom m stanova hoče itckužetse stekate. Jožef Benko in. Barbara, sta že šole* nassoda in dišauie. IU&t kufouPA Stebri juaosSovenskeaa Šolstva Stanovska politika jugoslovanskega učiteljstva . K deklaraciji z učiteljskega kongresa v Sarajevu Stran 4. Mariborski »Veternik« 'Jutra. V Mariboru, dne 24. Vlil. 1935. HuUutttc Aeta m jokokid Voda" v Rušah Ruše se razvijajo v malo mesto. V Malem Beogradu imajo že tri šole, krasen Sokolski dom, stalno podeželsko letno gledališče, katero letos otvarja že četrto sezono in končno dobe Ruše še vodovod. Slovesnost otvoritve in blagoslovitve se vrši 25. avgusta, ob 3. pop. Glavne svečanosti se vrše na letnem gledališču, ker so cevi že napeljane do Črnkovega sadonosnika. Vodovod bi bil moral biti otvorjen že za časa Mariborskega tedna, toda cevi niso prispele pravočasno, ker je trgovec, kateremu je bila oddana dobava, med tem časom zašel v konkurz. Pri otvoritvi sodeluje več godb. godba na pihala, ruška specialiteta: 3 harmonike, klarinet in potn-pardon, nato študentovski trubadurski orkester na kitare, nadalje priznano am-bicijozno Pevsko društvo Ruše, gasilci iz raznih krajev, kolesarji, zastopana, pa bodo po deputacijah še tudi razna druga društva. Olepševalno društvo 'pa se jc oprostilo, da tokrat javno še ne bo nastopilo. Prvi obrok za izvedbo vodovoda v znesku Din 30.000.— je poklonil Amerikanec, ruški rojak John Kopriva, kateremu bodo hvaležni Rušani istega dne odkrili na trgu spomenik v znak hvaležnosti. Prvotno je bil v načrtu spomenik enak Prešernovemu v Ljubljani, toda na energičen protest Ženskega društva in njene predsednice Hribariče, se bo postavil Spomenik brez ženske. Vodovod so zgradili domači diletantje po osnutkih priznanega strokovnjaka za, napeljavo »Vode«, g. Jožeta Vombergerja iz Ljubljane. Kemik domačin, g. Slavko Majcen je vodo analiziral in dognal, da je voda iz Gladovnega studenca, vrh Apnice in da ima odlične zdravilne in hranilne lastnosti, tako, da se boje vsi ruški gostilničarji, da ne bodo mogli več spraviti v promet vseh že prej nakupljenih pijač. V znak protesta se že snuje gostilničarsko delniško društvo, katero bo postavilo vis-a-vis kolodvora velik luksuzni hotel, opremljen z vsem kon-fortom. Z verodostojnih virov smo tudi izvedeli, da bo začela neka domača druž ba že te dni z delom za napravo novih jezer, v katerih se bodo gojili pred vsem raki, katerim baje nova voda jako prija. Z ozirom na vse to, lahko Rušani z mirno dušo gledajo v bodočnost, katera jim je z rožicami posuta. Povrnemo se na prireditev. Amerikanec, ruški rojak je že z »Normandijo« prispel te dni v Le Havrc ter se v nedeljo udeleži teh velikih vodenih slovesnosti v Rušah. S seboj pripelje velik štab amerikanskih in angleških novinarjev ter arhitekta gosp. Vombergerja iz Ljubljane. Vse prireditve bo snimal Rom-Zin-Ton. Prireditveni odbor v Rušah zato vljudno vabi vse okoličane in Mariborčane, da se v čim večjem številu udeležijo teh velikih vodenih slavnosti v Rušah. Steklenic za »Vodo« ni treba jemati s seboj (event. za vino). Prvi trije plasirani v vsaki skupini prejmejo lepa darila. V slučaju slabega vremena se bo dirka vršila 8. septembra. Prijave do 31. trn. na SK Maraton, kolesarska sekcija. SuAtitUA M&atojp Preizkus: Jugoslavija-ltalija-Avstrija Meddržavni lahkoatletski troboj Jugoslavija - Italija - Avstrija bo 1. septembra v Vidmu. Tehniški referent JLAS je določil naslednjo reprezentanco, ki bo Jugoslavijo zastopala na tem pomembnem troboju, in sicer: 100 m Bauer in dr. Jam nicki, 400 m Nikhazi in Banščak, 1500 m Goršek in Gzurda. 5000 m Bručan in okrepiti s stalno pripravljenostjo solidarnega zastopanja skupnih interesov in medsebojno potrebo. Interese stanu hoče dovesti v sklad z interesi in potrebami naroda in države, brez vsake težnje za hegemonijo enega stanu nad drugim. Mednarodna učiteljska akcija. ■ Mednarodna učiteljska akcija se mora zrcaliti v pojačanju medsebojnega spoznavanja vzgojnih nalog in prouča-vanja duhovnih, socialnih in ekonomskih razmer učiteljstva in njihovih udruženj v slovenskih in prijateljskih državah, kakor tudi v sodelovanju v stanovski in pedagoški mednarodni akciji. Krevs, štafeta 800x200x200x400 m Nikhazi, dr. Jamnicki, Bauer in Ivanovič, krogla Kovačič in dr. Narančič, disk dr. Narančič in Kleut, kopje Smjeda in Nikolič, skok v daljino Novakovič in, Mioko-vič, v višino Mikič in Mohr, 110 m zapreke Ivanovič in Banščak. Plavalno prvenstvo seniorjev bo v Dubrovniku, in sicer v dneh 30. in 31. avgusta in 1. septembra. SO pri OOLNP, službeno. Nedeljsko prijateljsko tekmo 1SSK Maribor.SK Mii ra v Murski Soboti sodi g. Turk. Tekmovanje za državno prvenstvo po-edineev v rokoborbi. Jugoslovenska le-škoatletska zveza je sklenila prirediti letošnje prvenstvo države za poedincc v štirih mestih, in sicer v Mariboru dne 25. avgusta za bantam in lahko kategorijo; v Zagrebu dne 1. septembra za peresno in polsrednjo in težko kategorijo; v Subotici dne'25. avgusta za srednjo kategorijo ih v Sarajevu dne 25. avgusta ža poltežko kategorijo. Medklubsko kolesarsko dirko priredi SK Maraton v nedeljo 1. septembra. Start bo ob 10. na Vodnikovem trgu, kjer bo tudi cilj. Skupina A bo dirkala na progi Maribor - Fala - Maribor (30 km); skupina B na progi Maribor - Selnica -Maribor (20 km) skupina C pa na progi Maribor - Bresternica - Maribor (10 km). Konjske dirke 8. septembra na Teznem. Kljub velikim težkočam finančnega značaja priredi mariborsko kasaško društvo 8. septembra na Teznem velike jesenske dirke. Borili se bodo za sledeče nagrade: 1. Karl Pachuorjeva nagrada. Startali bodo najhitrejši domači in inozemski 3-letni konji. 2. Nagrada mesta Maribora. Namenje- na izključno domačim 3—12-letnim konjem. Za to dirko bo predvidoma^ star-talo nekaj novincev s prvorazrednim redovnikom. 3. Dr. Alfreda Rossmanitha spomin" ska dirka, imenovana po pokojnem utemeljitelju ljutomerske reje. Je to dvo-vprežna dirka, že od nekdaj omiljena naši publiki. 4. Turniška nagrada za 4—-12-letne domače konje našega srednjega razreda. Tu bo startalo predvidoma .naivc ' konjev. V galopski dirki pa se bo predstavila naša mlada garda jahačev. Za te dirke se med občinstvom in športniki že sedaj razvija lepo zanimanje. Sokolskemu Sokolska prireditev na Teznem Nedeljska uprizoritev burke »Maksi« na letnem telovadišču Sokola na Teznem pri Mariboru je privabila kljub drugim prireditvam nepričakovano mnogo sokol stvu naklonjenega občinstva, ki se je res imenitno nasmejalo pri izredno dobro podanih vlogah posameznih igralcev. ki so bili deležni ogromnega aplavza. Po igri se je vršila ob zvokih marljive godbe na pihala prava sokolska zabava pri ceni in izborni kapljici in drugih dobrinah. Izredno mnogo je bilo domačinov, zlasti iz delavskih slojev. Najboljši .utis pa jc napravil obisk ravnatelja »Splošne« br. Babiča s soprogo, urad ništvom in delavstvom, ki so tvorili posebno omizje. Žc dopoldan je bilo izred- no živahno na strelišču, kjer so tekmovali najboljši strelci za lepe nagrade. Prvak dneva je postal g. Nendel, veliko srce pa si je priboril ravnatelj br. Babič, največ nagrad pa je odnesla naša mladina. Pri šotorih jc bilo mnogo dela, da je našim sestram končno zmanjkalo vseh dobrin, blagajnik br. Leber pa je že v duhu odšteval denarce za razne obveznosti. Vsem, ki so kakorkoli pripomogli do tako lepo uspele prireditve, zlasti igralcem in neimenovanim kulukarjem, kakor darovalcem peciva najlepše priznanje in topla sokolska zahvala, obiskovalcem pa kličemo po dani obljubi: Na svidenje! Zdravo! Uhuske Atovke Stavbno gibanje. V tekočem letu je stavbno gibanje napram lanskemu precej zaostalo. Pač pa so nekateri posestniki svoje hiše zelo okusno popravili in renovirali. V prvi vrsti moramo omeniti trgovca in posestnika Jakoba Zaverni-ka, ki je svojo hišo okusno olepšal in raz širil tudi obratne prostore z izložbami po veliko-mestnem sistemu. V velikih stranskih izložbah je inštaliran velik zvočnik, ki predvaja celodnevno lepe komade. — Tudi veleposestnik-Ornig Pavel je svojo hišo na Florjanskem trgu temeljito prenovi! in nadzidal majhen stolp. — Tvrdka Reinchard na Ljutomerski cesti pa je dogradila svoje obširne trgovske prostora Neznani storilci so vlomili v delavnico mestnega stavbenika Viljema Denga na Masarykovi cesti. Odnesli so razno tesarsko in mizarsko orodje in znaša škoda okrog 1200 Din. Policija je vlomilcem že na sledu. Nezgode in nesreče. Hudo se je ponesrečil Josip Zorko, gostilničar in posestnik na Bregu pri Ptuju. Ko se je vozil iz Ptuja, se mu je na Dravskem mostu spo- drsnilo in je padel z dvokolesa tako nesrečno, da se je nevarno pobil in zlomil levo nogo nad kolenom. Ptujski reševalci so ga prepeljali v bolnišnico. — Enaka usoda je doletela 461etnega Jožefa Kre-peka dninarja iz Vurberga. Padel je v globoko jamo in si pri padcu nalomil rebra in dobil hude poškodbe na glavi. — Franc Sep, 18 letni občinski pastir v Cir-kovcih, se je zbodel na trn v levo nogo in zanemaril rano, vsled česar je nastopilo zastrupljenie. Njegovo- stanje je nevarno. Tudi ta dva se nahajata v ptujski bolnišnici. Strelsko tekmovanje. Strelska družina v Ptuju je priredila v nedeljo 18. t. m. nagradno strelsko tekmovanje na lastnem strelišču v Krčevini. Prvo nagrado je dobil Ciril Kafol, drugo Jurij Hercog, tretjo Alfonz Mazlu. četrto podn. Sadik Stanič, peto Ivo Burger, šesto Mladen Čabrian, sedmo Ferdo Fras jun. in osmo Leopold Urban. Nagrade so obstojale iz raznih lepih vrednostnih predmetov, kar je naše strelce zelo navdušilo. ..Čuvajte Jugoslavijo!* Pri treh, ki so od mrtvih vstali I. Jože Markuci. Tekom 10 let po nedolžnem prestane ječe je postal plešast. Skrbi in dušno trpljenje. Kdo bi se čudil? »Semut va,« smo ga pobarali po furlanska »Benom« je odvrnil Jože. Markuci ji so Furlani od Vidma doma. Jože ni pozabi! furlanščine. »No, kako jc bilo v ječi?« »Različno. Včasih bolj veselo, včasih bolj žalostno. Pa mnogo trpljenja in duš-he bolečine. Veste, gospod, če je človek kriv, lažje prenaša. Če je nedolžen, pa hudo trpi. Kdor ni tega doživel, ne more razumeti« »So bili gotovo zadovoljni z vami v kaznilnici?« »Mizarska dela sem vršil, pa mi je tako čas minil. Upam, da so bili z me-fioj zadovoljni.« »Ali ste kedaj pomislili, da bi mogli priti nekega dne v zlato svobodo?« »Večkrat se me je lotila žalost. Toda upanje, da mora pravica zmagati, ni nikdar v meni ugasnila.« »Kakšen občutek vas je navdajal, ko io vas po krivem obsodili na smrt na Mešalih-?« »Tedaj sem si mislil: nisem prvi, ki po nesrečnem naključju krivico trpim. Tudi zadnji menda ne. Vidite, to me je tolažilo, pa sem lažje prenašal grenko bol skozi deset let v svoji duši.« »Kaj seda]?« »Saj ne vem. K ženi ne maram. Veliko krivico mi je bila svojčas storila. Nimam hiše, nimam posestva.« »Kaj tedaj?« »Delati bom pač moral. Preje sem vedno rad delal, pa bom tudi sedaj. Bo že kako šlo. Tesno mi je sicer pri srcu, ker sem vse izgubil. Kaj hočemo? Poglejte sem! Obleka je vsa potrgana in ponošena. Preko zime bo hudo. Morda se me bodo dobri ljudje usjnilili. Danes sem videl, da je na svetu še veliko usmiljenih src.« »Kako se boste sedaj gledali s tistimi, ki so vas potlačili v to neznansko gorje?« »Samo miru želim. Mir želim drugim in tudi sebi.« Prvi, ki je bil živ zakopan za kaznilnl-škhn zidovjem. Sedaj je vstal,, vesel je življenja, četudi je brez domačije. Sam.. II. Tudi Mila Zemljič je bil »Pr* prleki«, kjer jim jc dr. Lašič oskrbel obed. Mlad mož, ki so ga ta leta strla in živčno zrušila. Čim je šel v zlato svobodo, je moral k zdravniku. Živčne bolezni, revmatizem in vsega drugega si jc nakopal. »No, Zemljič, sedaj ste zopet pri svojih otrocih.« »Rad jih imam. Edino misel na nje mi je ves čas dajala poguma in življenjskega veselja. Drugače bi bil morda obupal, četudi je na dnu duše žarelo upanje, da mora pravica vendarle zmagati.« »Koliko otrok imate?« »Šest jih je. Viktor je star 22 let in je pri vojakih. Janez je star 20 let in je mizar v Apačah. Genovefa (Fefika) ima 17 let in služi istotam. Mimiki je 16 let in se uči za šiviljo. Ta, Miha, pa je moj ljubljenec. Pet let je bil revček star, ko sem moral za zidove. Sedaj je tudi on z menoj vred zadovoljen. Za kovača pojde. Najmlajša, Anika, pa je v Celju pri tetici.« Pri tem je zalesketala v njegovih očeh svetla solza. »In žena?« »Pustite rajši. Ko sem lani o Božiču bi! tako slab, da sem mislil, da bom vsak trenutek umrl, sem pisal ženi. ki je nekje na Francoskem, naj pride k meni. Pisa- rila mi je, da bo prišla, pa je ni bilo. Vse je zapravila, da nimam danes ne hiše ne doma. Pustila je otroke in je šla posvetu. Bog ji odpusti vse to.« »Ali ji boste kaj pisali?« »Ne vem, kako bo. Bolan sem. Bogve, če bom prestal.« »Mladi ste še, boste že prenesli in se pozdravili.« »Mislite?« Iz njegovih oči je sijal žarek hvaležnosti. »Kako vam je bilo v ječi?« »Težko. Kdo bi govoril. Krojaška dela sem vršil. Povzdigovala me je samo zavest, da mora priti resnica na dan.« Drugi mrtvec, ki je vstal v novo živ Ijenje. III. Ivan Markuci. Jože je izrazit furlanski tip. Ivan bi po svojem tipu mogel bi': tudi Panonec. Mirno gleda predse. »Kako vam je kaj bilo, Ivan?« »Si lahko mislite. Po nedolžnem trpeti.« »Kako ste kaj živeli tam onstran Drave?« »Zadovoljni so bili z menoj. Lepo sem se z vsemi poslovil. Pozabiti ne bom pa mogel tega nikoli. Hudo je bilo.« Tretif mrlič, ki je v življenje obuietu 'V Maribor u, dne 24. VIII. 1935. MARIJ SKALAN Marifiorskl »V e 2 e r n l lč« Jutra. -Stran '5. ROMAN In vendar — vse to je bilo samo teorija. Stopiti v njihove vrste, vreči s sebe blesk bogastva, pognati se v vrtince usode, za vse to Sida ni bila rojena. Po njenih mladih žilah se je kljub vsemu vendarle pretakala Silanova kri, kri tistega, ki ga je smrt Adolfa Rogana in njena odločitev spet posadila v sedlo in mu dala v roke vajeti. Josip Silan je postal to. kar je bil. kralj na Silanovini. Ob slabiču Ervinu Roganu ni čutil prav nobenih utesnitev. Ervin se je brez ugovorov pokoril njegovi volji in kmalu ni bilo v Hrušnici nikogar, ki bi se še obračal na. resničnega gospodarja Silanovi-ne. Josip Silan je sprejemal in odpuščal uradnike in delavce, urejeval poslovanje. sklepal kupčije, potoval, podpisoval. naročal. Ervinove navzočnosti skoraj niti čutil ni. »Silanovina se je podrla? Kdo pravi to? Silanovina stoji bolj trdno, kakor kdajkoli!« »Vedeli smo, da se ne more podreti. Neumnost, bile so le babje čenče.« V gostilni, kavarni in baru se je zbirala okoli Josipa Silana zopet stara druž ba ljudi, ki so uživali zavest ponosa že samo v njegovi bližini. In Silan je pla- Paberki z okoliških vinotočev Danilo Gorinšek: Vinotoč 1. Dva kola. ena deska — klop, dve deski, štirje koli — miza, na mizi vino — to je vinotoč kraj pozabljenja, da jc kriza. Godbeniki trije — na licih znoj na gosli, bas, harmoniko igrajo, ko manjka sape jim, je jezik suh — zagnjavi radio ubogo rajo. 3. Pečenka z doma, liter vmes, -ples, smeh deklet in vmes berači, nedelja — bera kot nikdar! --kdor nič ne dela, tu prosjači! '4. In ko mrakovi nad zemljo kopreno spuščajo temotno, tedaj naš Štajerec v glavo v noge in grlo gre zlohotno. čeval; tekla sta vino in šampanjec. Si-dinih duševnih bojev ni videl. Sodil je po sebi in bil trdno prepričan, da je stopila na najboljšo, na najsrečnejšo pot. Med njima so se znova razgrnile dalje .. . Prve dni marca so praznovali na Sila-novini Sidino in Ervinovo zaroko. Dogodek je bil zaradi žalovanja utesnjen na najožji krog domačih in brez vsakega zunanjega hrupa,' podoben bolj puščobi in žalosti, kakor veselju. Sida ga je sprejela s tiho, a v dnu duše vendarle trpko resignacijo. Kako vse drugače si je predstavljala nekoč zaroko! Kakor vriskajoči prihod pomladi, 'ves poln dehtečega cvetja, veselega žgolenja in svetle toplote. Kakor prvi korak , s praga v raj, od katerega si je toliko obetala. Sedaj ji je pa bilo vse le prazna formalnost, hladna dolžnost, ki se ji mora vdati samo zalo. ker ni nobene druge poti, nobenega drugega izhoda . . . XII. »Izživljaj današnji dan, ne brigaj se za jutrišnjega!« To je bilo vodilno načelo Danice Martinčeve. Oznanjala ga je ve-! likenm krogu vseh tistih moških in S. In glave mislijo težko, komarji v njih so in obadi, v noge se svinec je zaril, kdor pevefc ni, se koj navadi. Povsod je smeh, dovtip sumljiv, poljubljanje, kričanje in cmokanje. Še l:ter. Štefan vina brž, da se zalije novo znanje. 7. Domov grede, zaviješ vstran, če si pošteno se zaljubil, a v jarku pričakuje dan, kdor ravnotežje-je izgubil. Joj, drugi dan pa aspirin, potreben je, da v tir pomaga-obkladek mrzel se tedaj na glavo in na listnico polagr 9. Nato solidnost je doma, saj nihče dinarja ne izdaja. — saj skoro spet nedelja bo, ko treba bo začeti — s kraja- žensk, ki so jo obdajali in se oživljali v njenem vedrem smehu. Vcepljala ga je v dušo tudi Sidi. »Ervinova nevesta si«, ji je govorila, »pa kaj potem? Nič. Sedaj si tu pri meni v Mariboru. 2rvi, zabavaj se! Glej, kako se vse vrti: gledališče, koncerti, zabave . . . Plani v ta vrtinec. Predaj se vetrom, naj gre kamor hoče . . .« Nalašč ji je privajala mlade ljudi, ki jih je očarala njena mladostna lepota in privlačnost, da so ji dvorili in vsiljevali svoja srca, željna resnične ljubezni, ali pa samo lepih doživljajev, a Sidi je bilo nerodno. Naposled se je pa vendarle razživela. Vrgla se je v družbo in zabavo, vsrkavala vase omamni vonj flirta. Postala je zvezda, okoli katere se je sukal neprenehoma trop satelitov: profesor Pavel Strešnik, odvetnik dr. Simon Vre-šar, arhitekt Rado Dobnik in drugi. Najljubši pa ji je bil slikar Miran Borlak. Ni verjela niti eni sami njegovi besedi, pa je vendar tako rada poslušala njegovo dvorjenje. Vedela je. da je ne more osvo jiti in da tudi ona ne bo razklala njegovega srca. ki je bil kakor metulj, ki leta po vseh cveticah in razkazuje vsaki enako krasoto 'svojih pestrih ženitovanj-skih kril. Njegovo poetično govorjenje jo je zabavalo: smejala se mu je, smejala tudi takrat, ko je hodila k njemu v atelje, kjer jo je slikal in oblegal po vseh pravilih rafinirane strategije. mmmmammmmmm »Ženska brez srca, brez tistega, čemur-je Goethe dejal . : . das ewig \veib-liche . . .«, je ponavljal Borlak. »Menite?« se je smejala Sida. »Morda je pa moje srce le pregloboko in mu vaša plitvina ne .more seči do dna?« »Moja plitvina? Gospodična Sida! Prisegam vam, toliko globine ni v besedah nobenega moškega, kolikor je je v mojih. Cvetje so moje topte srčne krvi.« »Poet moj nov dekletu venec vije .. je deklamirala in ga spomnila, kako ga je prejšnjega dne videla v parku roko v roki z mladim dekletom . . . Arhitek Rado Dobnik je pa govoril malo, zato pa več hrepenel. Sida je kmalu spoznala, da mu postaja resno nevarna, zato se je pričela vedno bolj ogibati njegove družbe, dasi je vedela, da io išče povsod, kjer bi jo utegnil srečati. Nekoč se mu je spretno izmikala ves teden, v soboto je pa trčila vanj pri premieri operete »Zemlja smehljaja« »Gospodična Silanova«, jo je pozdravil, »zakaj mi zakrivate solnce svojih oči?« »Ker bi vročina lahko vsušjla vaša polja in bi na jesen ostali brez pridelka«, je odgovorila hudomušno dasi je čutila njegovo bolečino. »Brez solnca ga bo šc man.’.« »Odmerjeni so roži kratki d n “.vi . . < Saj poznate moj položaj. Razumete?« '>Mora biti tako?« (Se bo na rinit* val'-’' Ljudski tabor v Mežiški dolini Koroški narodni tabor na. Poljani pri Prevaljah naj postane mogočna manifestacija naše narodne misli, združujoča preko vseh stanovskih in mišljenskih razlik vse rojake v zavesti, da smo eno s svojimi brati onstran meja, da je njih usoda tudi naša usoda. Kmet, delavec, meščan si naj podajo ta dati roke in pokažejo svetu, da smo v tej volji edini vsi. Kakor ne branimo drugim narodom in njih manjšinam, da povdarjajo in gojijo preko vseh državnih meja svojo duhovno in kulturno skupnost, tako si tudi mi ne pustimo kratiti te pravice. Na dostojen, resen, kulturen način hočemo obhajati ta praznik narodne edinosti in vere v lepšo bodočnost našega rodu. 1. september naj privabi v lepo Mežiško dolino rojake iz vseh predelov naše domovine. zlasti pa iz krajev, ki imajo ugodnejše zveze. Prosimo vsa narodna, prosvetna, obrambna in druga društva, da se ozirajo pri določitvi datuma svojih prireditev na koroški tabor dne 1. septembra. Vljudno jih vabimo, da se udeležijo propagande ža obisk tabora in organizirajo skupne izlete bodisi po železnici, bodisi z avtobusi ali drugače. Ni- komur ne bo žal poti in žrtev. 2e sama Mežiška dolina zasluži, da si jo ogledate. Slavnostni prostor leži na vznožju mogočne Pece. Spominski knežji kamen, točen posnetek zgodovinskega knežjega kamna na Gosposvetskem polju, je že postavljen. Ljudska igra »Poslednje ustoličenje* bo presenetila gledalce po svoji tehtni vsebini,., dramatični učinkovitosti in pestrosti nastopajočih množic v narodnih nošah, na konjih, s ščiti, okle pi, sulicami in meči oboroženih vojakov in vitezov. Blagoslovil se bo spominski knežji kamen, v katerega bo na nw....... ni plošči vklesano preroško posve' Stare pravde spomenik vere žive. sem glasnik. V zemljo vsajen-, k nebu zroč •kljubujem, čakam, da nekoč na knežji kamen sedel spet za staro pravdo naš bo kmet. Srebrna poroka. Žena: »Čuj možiček, letos proslaviva 251etnico najine poroke«. M o ž: »Reči hočeš, da bova proslavila 251etnico tvojega vladanja«. Mali ml mi Rasno * jatorna JOS !CHY IN DRUG Kor.ces . utrotelinnično do djetie, Maribor. Slovenski) ul- 16, tel. 27—56. izpeljuje elektroinstalacije stanovanjskih hiš. vil. gospodarskih objektov, zaloga iotoriev. lestencev, svetilk, elektroin-stalacijskega blaga do kon- knrečinh cenah POHIŠTVO lastnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizarjev. Vetrinjska ulica 22. na-sproti- tvrdke V. YVeixl. 9-t PREDELAVO MADR4C doma izvršuje ceneno Ferdo Kuhar. Vetrinjska ul. 26. 2049 kvargeljni, 60 komadov DhM8. L. Uhlcr, delikatesa. Glavni trg. 3620 DIJAKA tretješalca realne gimnazije želim dati v popolno domačo oskrbo in nadzorstvo dobri družini v Mariboru. Naslov v upravi »Večernika«. i DO 2 MLAJŠI DIJAKINJI sprejmem v dobro oskrbo. Velika, zračna soba, kopalnica, vrl, po želji nemška konverzacija. Nasi jv v upiavi lista. 5075 SADIKE vrtne jagode mesečarke (novost) rodijo od maja do novembra. Deset sadik 10 Din, Jttrdi vrtnarstvo Ivan Jemec, ' šernova ulica. 3635 DVA DIJAKA sprejme boljša družina v popolno oskrbo, cena zmerna. Smetanova ulica 42/1, vrata 4. .3638 DVE DIJAKINJI sprejmem na ceneno stanovanjc in hrano. Naslov v upravi »Večernika«. 3646 SPREJMEM TRI DIJAKE ALI DIJAKINJE do četrtega razreda na stanovanje ter vso oskrbo, posebne sobe, strogo nadzorstvo. Naslov v upravi »Večernika«. 3647 ZAVAROVALNICA po vsej Sloveniji odlično vpeljana. nudi marljivim in vestnim gospodom, ki žele v centru mesta Maribora (eventuel-no Ptuja) in okolici vršiti obisk privatnih strank F.-k-sum in provizijo. Prednost, velik krog poznanstva, obvladanje nemščine. Oferte pod »Zavarovalnica na uptavo lista. 3674 Sobo odda GOSPODOM z zelo obširnim krogom poznanstva v Mariboru in bliž' nji okolici nudimo Fiksum in provizijo za obisk prvatnih strank. Oferte pod »Agilnost« »a upravo lista- 3672 VSAK POSTRANSKI ZASLUŽEK je dobrodošel. Drž. in privatni uradniki in vsi oni. ki se poleg svojih rednih dohodkov ne branijo še •zrednih in imajo velik krog poznanstva, pišite takoj na upravo pod »Diskrecija zajamčena«. 3673 ODDAM LEPO MF.BLIRANO SOBO eni osebi, event. vzamem tudi na stanovanje in zajuirek sošolca k sinu gimnazijcu VII. razreda. Ogled dnevno od % 10,—13. in Od 16.—IS. ute. Ruška cesta 7-1, stopnice desno, vrata 7. 3603 LEPO, OPREMLJENO, SOLNČNO SOBO takoj oddam boljši osebi. Koroščeva ulica 7, vrata 12. ____________3610___________ PRAZNO SOBO oddam. Koro-čeva ulica 6/11, vrata 8. 3621 LEPO OPREMLJENO SOBO oddam, najraje učitelju ali profesorju. Prešernova ul. 18, vrata 3- 3654 LEPO, SOLNČNO SOBO s popolno oskrbo, nasproti učiteljišča, oddam dvema dijakoma v najem. Ussar. Maribor, Trubarjeva 9. 3658 ČEDNO SOBO ^ popolno oskrbo in uporabo kopalnice oddam boljši esebi. Stolna ul. 1-1, vrata 2. 3(00 V SREDINI MESTA sprejmem dva dijaka (dijakinji) v solnčno sobo na hrano in stanovanje, uporaba kopalnice. Stolna ul. 1-1. vrata 2. 3667 OPREMLJENO ALI PRAZNO SOBO oddam. Einspielerjeva 26. 3668 LEPO SOBO s posebnim vhodom oddam. Vrazova ul. 6-111. desnr>. 3671 GOSTILNA na jako prometni točki z večjimi prostori, kegljiščem itd. radi bolezni takoj naprodaj. Naslov v upravi ^Večernika«. 3611 STAVBENE PARCELE v Spod. Hočah blizu postaje in ob cesti Reka—Sv. Areh takoj ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Večernika«. 3612 BELO POHIŠTVO, postelja, miza, dva stola, skoraj' novo, poceni ' naprodaj. Vrbanova 57. 3616 PRODAM več krasno ležečih stavbenih parcel v Gornjem Radvanju po Din 6 m5. Vprašati Gosposka 23, pri hišnici. 3631 SPALNICO, jedilnico in različno pohištvo iz trdega lesa ceneno prodam. Meljska cesta 29. 3639 LEPO OPREMLJENO SOBO oddani gospodu. s 1. septembrom. Vrazova ulica 3, vrata 8. 3634 VELIKO SUHO. NOVO RE-NOVIRANO SOBO s štedilnikom oddani. Nasipna ul. 78, ob Tržaški cesti. 3651 LEPO OPREMLJENO SOBO poceni oddam dijaku višje realke v Mariboru. Gregorčičeva ul. 8. g. Saksida. 3679 SOBO S ŠTEDILNIKOM oddam s 15. septembrom. Zrkovska cesta 33. 3680 Prodam PRIMA KVARGELJNI 60 komadov Din 18.—. Preprodajalci popust. L. Lhler, delikatesna trgovina, Maribor. Glavni trg. 3532 AVTO-PRILOŽNOSTS Petsedežna nemška limuzina, 6 cilindrov. 11 litrov bencina na 100 km, malo rabljena, zelo poceni naprodaj. Vzamem tudi hranilne knjižice ali motorno kolo v račun. Pcrk, Jugoslovanski trg 3. 3640 AVTOMATIČNA TEHTNICA in decimalna na prodaj radi opustitve trgovine. Studenci pri Mariboru, Aleksandrova c. 27 3645 AVTO »TATRA« 2-cilinderski. kakor »Puch«-motorno kolo, 250 ccm, dobro ohranjeno, ceneno naprodaj pri Ussarju, Maribor. Trubarjeva 9, 3659 Kupim PUPIM SPECERIJSKO POLICO, dva pulta in predala za moko. Ponudbe na upravo »Večerni-ka>' pod »Špecerija«. 3609 KUPIM HRANILNO KNJIŽICO Mestne hranilnice do 8000 Din. Naslov v upravi »Večernika«. ,3613 ENOSTANOVANJSKO HIŠO kupim. Plačam v gotovini. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Gotovina«. 3630 OTROŠKI VOZIČEK gilobok, in športni voziček naprodaj. .1. M-, Gregorčičeva ul. 26-11, desno. . 3650 LEŽALNE STOLE rolete, preproge, zidne ščitnike, posteljna- in diyar-pre-crinjala, zavese, odeje kupite najcencje pri NOVAKU, Koroška 8, Vetrinjska 7. 3664 ŠOLSKE TORBICE aktovke, nahrbtnike kupite dobro in poceni pri Martinu Šterbalu, Meljska c. 2 (palača Vlahovič). 3682 Kupulte svoje potrebščine prt nailh inserentih 1 Stran ( ■ il.ll IHIIIti Mariborski »V e C e r a I S« Jutra V Mariboru, dne 24. Vlil. 1935. iut kit U 4 <**•%*/ MED LETI 1859—1919? 6'ltateljl ln Gltateljlce tega lista rojeni med 1859—191!) se Iskreno naprošajo, da nujno navedejo svojo Ime ln natančni datum rojenja. Sijajni astrolog, katerega znanstvena razlskavanja so spložno priznana ln obsežno i-.omcntlranu v vsem tisku, se Je odločil, da bo člta. teljern ln čltateljlcam tega lista objavil svoje senzacljo-:ialno študije na podln-gi katero morejo generacije _ rojene med 1859—1919 zbolj- Sati svojo eksistenco ln do-/tSSIa&rsIk. seči srečo, zdravje, ljubezen 'm itd. Ta objava Je najvefje w važnosti ter nudi vsem bral ItC », kam ln bralcem edinstveno ®o!' • 'V' ,y priliko, da uresničijo svoji % ( rj željo-ln dosežejo srečo. Brez tv (™V pogrešna Jasnovidnost gra- A fologlje ln astrologije Varn ,fS ,, . /kiiii«bo razjasnila: MU /flBaBMSflBl. Vaš značaj, njegovo leva- ^JfešSeinULSis' ffHflEBIaMi lltete, njegove napake; 2' Važo lzglede v ljubezni: A&SSt“\dmsSllfB^wEBE 3.Važe lzgledo v kupčijah; A\i»W'u\!SUBkfBSKKKli VoSe izglodo v podedo-ptvanju; . M VaSo življenjsko dolgost; 6. VaSe prijatelje ln VaSc protektorje; l. Vaše sovražnike, zahrbt-‘ r i iTiiKS^ffiHT nos tl. krivične obdolžltvt itd.; B. Potovanja, spremembe bivališča; 9. Zadeve v rodbini; 10. Vse. kar žollte zvedeti o loterijskih zadevah. Citiramo nekaj Izmed tlsočev zahvalnlc, katero preje ma ta sijajni znanstvenik lz vseh krajev sveta. »Go •ipa Irma Schwara lz Ljubljane; se zahvaljuje najprl srčneje, ker Jo v njonlh najtežjih flnancljalnth neprl-llkah postužfcla njegov nasvet. Igrala v loteriji tn zb dela 150.000 Din.« Pišite brez odloga, pošljite Se dane*s VaS rokopis Ir lojstnl datum ter 30 Din kot honorar za Vašo psiho analizo ln horoskop natantoo tn stalno adreso: Graf otoški bureau — CELJE POŠTNI PREDAL 106 nasproti pošte, pret Južnoštajerska hranilnica Podružnica: CELJE vloge In knjižice na tekoii račun po najugodnejšem obrestovanju POSOJILNICA R. ž. Z O. P. M&mmon, nmo®m dom USTANOVLJENA LETA 1882 Stanje hranil, vlog blizu 60 milijonov Din Rezervni sklad nad 10 milijonov Din Sprejema hranilne yloge na knjižice in nh tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje OTROKOM mesta Maribora! Vprašajte, otroci, svojega očeta, če je zavarovan za življenje; ako se Vam ho nasmejal prej, nego Vam odgovori, pomeni, da je! življenska zavarovanja sklepata strokovno: Anton Jarč glavni zastopnik in Franjo Kuzmič uradnik centrale Zavarovalne zadruge „Croatia“ Maribor, Stolna ulica štev. 1/1. Telefon 23-37. 3627 Mali oglasi Službo dobi UČENCA z dobrini izpričevalom sprejmem takoj v trgovino z mešanim blagom v Mariboru, Stritarjeva ul. 17. 3617 ZENSKO za samostojno vodstvo malega gospodarstva z nekaj gotovine iščem. Ponudbe na upravo »Vežernika« pod »Dosmrtna eksistenca«. 3622 SPREJMEM DVE PRVOVRSTNI KUHARICI za kolodvorsko restavracijo v Zidanem mostu in za hotel Mariborski dvor. Predstavijo naj se v Zidanem mostu in v Mariboru. 3637 POTREBUJEM LEPO UČENKO z dobrini glasom za familjar-no damsko tamburaško godbo. Pogoji hrana, stanovanje in 250 Din mesečne plače. Ponudbe osebno ali s sliko pismeno na Paiidurovič, Vodnikov trg 4/1, vrata 7. 3642 ODVETNIŠKA PISARNA v Mariboru išče spretno ste-nografinjo in strojepisko. Ponudbe s sliko na Prometno pisarno, Aleksandrova c. 30, podjtPisarniška služba?. ?.M9 UCENCA sprejme elektrotehnik. Sio-vetiska ul. 16. 3669 VEC ZIDARJEV sc sprejme. Tomšičeva ul. 28. 3570 Sluibo išče SlVILJA-ZAČETNICA išče službe. Naslov v upravi »Večernika«. 3614 Stanovanje GOSPODA sprejmem na stanovanje in hrano v bližini kolodvora. Lešnik, Aleksandrova c. 64. 3605 ODDAM TAKOJ V NAJEM prvovrstno štirisobno stanovanje v 1. nadstropju Scher-baumovega dvora in trgovski lokal v kiosku Scherbaumove-ga dvora. Vprašati pri Mariborskem kreditnem zavodu, Maribor, Grajski trg 5. 3615 ZA HRANO ALI STANOVANJE pri boljši družini v Mariboru bi inštruiral višješolec dijaka nižješolca. Naslov v upravi »Večernika«. 3644 DVA GOSPODA ali dijaka sprejmem na brano in stanovanje. Koroška cesta 17*1, desno. 3655 SPREJMEM GOSPODA na stanovanje in lirano. Vr-banova ul. 28, pritličje,- desno ,3678 STANOVANJE, dve sobi, kabinett in kuhinjo, oddam v najem rodbini do treh članov. Ponudbe pod »Centrum« na upravo »Večer-nika«.______________ 364S SOSTANOVALCA sprejme hišnica, Koroška ce= sta 41. 3665 Posest POSESTVO eno uro iz Maribora, primerno za uslužbenca, upokojenca ali kogarkoli, zidano poslopje, lep vinograd, sadouosnik, njiva, tako] na prodaj. Nekaj proti gotovini, ostalo hranilne knjižice ali poznejše plačilo. Informacije ciaje Franc Jančič, sodar, Maribor, Pristaniška ul. 3. 3603 POSESTVO na prometnem kraju, 15 minut izven Maribora, s stanovanjskim poslopjem, tremi kuhinjami in petimi sobami radi preselitve po ugodni ceni naprodaj. Tezno, Ptujska c. 54. 3632 DVODRUŽINSKO NOVO- ZGRADBO 40.000, enodružinsko 15.000 Din, posestvo, 5 oralov, periferija, 32.000 Din. Gsemdru-žinsko hišo. 140.000 Din, gostilno sredi Maribora 200,000, proda Posredovalnica, Maribor, Slovenska ni. 26. 3652 LEP VINOGRAD južni del Pohorja, 40 polcv-njakov vina donosa, 2 hiši, 310.000 Din. Pisarna »Kapici«, Gosposka ul. 28._______3656 POSESTVO z hišo in gospod, poslopji. 7 oralov, poleg Maribora na* prodaj. Potrebno Din 20.000. Povprašati pri upravi lista pod »45.0,00«, 3657 Sobo išče UČITELJICA išče 2 prazni, soinčni sobi v bližini parka. Ponudbe pod »Mirno« na upravo »Večernika,«. - 3596 Soomnite se CMD • , EIISE BOCK” vse preparate stalno na zalogi DROGERIJA IVAN PEČAR kosmetika MARIBOR, GO/PO/KA UL. 11 Zahtevajte brezplačno kataloge in svetovalca! [“ Na 90tU v šolo obvarujejo vaše otroke pred hladom in dežjem samo nepremočljivi II DUNAJSKI VELESEJEM od 1. do 7. septembra 1935. TEHNIČNI IN POLJEDELSKI SEJEM DO 8. SEPTEMBRA. VELIKI SEJEM SREDNJE EVROPE RAZSTAVLJALCI IZ 18 DRŽAV NAKUPOVALCI IZ 72 DRŽAV Nikak poseben vizum. S sejmsko izkaznico in potnim listom prost mejni prestop v Avstrijo. Madjarski prehodni vizum se izda na meji proti predložitvi sejmske izkaznice. Veliko znižanje voznine na jugoslovenskih, madjarskih in avstrijskih železnicah, na Dunavu, na Jadranskem morju in pri zračnem prometu. Pojasnila vseh vrst kakor tudi sejmske izkaznice (a Din 50’—) se dobe pri Wieiter Messe A. G., Wien VII. ter pri častnih zastopstvih v Mariboru: podružnica Ljubljanske kreditne banke, zastopstvo „PUTNIK" A. D., Aleksandrova cesta 35 in njih podružnicah. AKO B! SE VI DANES PRESELILI NARAVNOST V NEBO pa bi čez mesec dni z onega sveta vprašali svojega sina: »Sinko, kako živiš sedaj s svojo mamico, ko nimata več mene«? A Vaš sin bi Vam odgovoril: »Hvala, oče, izplačaji so nam 50.000 Din, za katere si nas zavaroval. Uživeli smo se in živimo precej dobro«. To bi bil prijeten glas za Vaša ušesa. Ako bi Vam pa Vaš sin odgovoril: »Oče, težko nam je sedaj brez Tebe; ne hodim več v šolo, obupno se boriva z mamico za vsakdanji kruh«. To bi bilo bridko za Vas! Kateri odgovor Vašega sina bi Vam bil ljubši? O tem se bova z Vami pogovorila: JARE IN KUZMgC »zastopnika zavarovalne zadruge CROATIA" MARIBOR, STOLNA ULICA 1/f Telefon 23-37 Citajte »Veternik RANILNICA Centrala: MARIBOR Gosposke - Slovenske uUce DRAVSKE BANOVINE MARIBOR Najbolj varna naložba denarja, ker jamli za vloge pri tel hranllniel Dravska banovina s celim svo/im premoženjem in s vso svojo davčno močjo — — Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle t o l n o in k u I a n t n o Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVO.I REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru.