Stav. 291
V Trstu, v fetrtak dM 19. novembra 1914.
Letnik XXXIX
Izhaja vitak dta, tudi ob nedeljah ta praznikih,
ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne. Uradatftvo: Ulica * *wt£l«ha AUlktfi IL 20. L amdstr — Vri dopisi naj ae potil;., mr&ništvu ttr.a. Nefranklrana pisma ae ne
sprejemno in rokopis! ae ne vračajo. Izdajatelj to odgovorni wedn<k Šteian Oodina. Laatadk konaofe^ Usta .Edinosti*. — Tlak tlakam« .Edinosti-, vpisane udruge * omejenim porottvom v Trstu, ulica Sv. FrančiJka Aatfkega C 20,
Tdclm aredalttva ta uprave Hev. 11-57. Naročnina anala: Za eeto teto ....... K K—
HB	. . .	s . . A AkMkssaaa ■ £
U aedeijako iadaja m eria tata .
• • •
Posamezne Številke .Edinoatl" se prodajajo po 6 vinarjev zastarele Številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v Sirokosti ene kolon«
Cene: Oglasi tnjovccv in obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 30 vin.
Oglasi v tekstu Uata do pet vrat.........K 5—-
vsaka nadaljna vrsta............. 2-—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema Inaeratal oddelek .Edinosti". Naročnina In reklamacije aa poMJajo upravi Uata. Plačaj* ae iskljufena le
apcavl •Ediaoati'. * Plača la ta« ae v Mil (tam I« tanoM oddrirk se nabsjaf v attd Sv.
AsUkega 9L 90L — Pottnotoanllničnl začna M. MLSftl
nzMo od Lodzo se bile novo Se neodločeno bilka
Prodiranje ruskih tet proti Karpatom podrejenega pomena. - v SAV primale naJe tete Kolubaro. - Ha zapadu položaj bistveno neizpremenjen.
Z nemšbo-rasKesa Dojijo.
BERLIN 18. (Kor.) Wotffov urad po-
roča:
Dne 18. novembra dopoldne. Na Potisk em so se v ozemlju se vero-vzhodno od Lodza razvili novi bofl. Odločitev še ni padla.
Jugovzhodno od Soldatu Je bil sovražnik prisiljen k umaknltvi proti Ml a v L
Na skrajnem severnem krilu je bila močna ruska konjenica dne 16. in 17. novembra premagana in vržena preko Pillkalle-na. — Vrhovno armadno vodstvo.
Italijanski glas o zmagoviti nemški ofenzivi
MILAN. 17. (Kor.) »Corriere della sera* označuje z debelim napisom zmagoviti nemško ofenzivo, katere veliki uspe-lil so razvidni najbolj iz števila ujetnikov in uplenjenih topov.
V ostalem sedal tudi italijanska vojaška kritika priznava, da nemška protiofenziva na desni in levi strani Visle moti ruski pohod.
Kakor poroča isti list, pošiljajo Francozi italijanske prostovoljce v taborišče Mailly le Camp. kjer jih še izvežbajo in odpošljejo potem koncem meseca na bojno fronto. ŽurnaJistov v tem taborišču ne trpe.__"
Z aiismjsKo-rudtesi bojišča.
DUNAJ 18. (Kor.) Uradno se objavlja:
Dne 18. novembra. Operacije zaveznikov so prisilile ruske glavne sile na Ru-sko-Poljskem k bitki, ki se je razvila nr vsej fronti pod ugodnimi pogoji. Ena naših bojnih skupin je vjela včeraj nad 3000 Rusov. Nasproti tem velikim bojem je proći, ran je ruskih sil proti Karpatom ie p^d-rciirega pomena. Pri debuširanju iz Gry-fcoua ;Q bila močna sovražna kavalerija ^ eJ ;}Jf:e£a osr.'a naših bateri) raz-prš	— Namestnik šefa generalnega
? a: a, pl. ilfier, generalni major.
[aii'uS grozodejstvu v Bukovini.
DUNAJ 13. (Kor.) Iz vojnega časnikarskega stana se poroča: Nadaljna uradna poizvedovanja glede postopanja Rusov za časa njih bivanja v Bukovini so prinesla na dan nove dokaze, da je bilo posebni; romunsko prebivalstvo kot sredotočje ruskih grozovitosti. Naslednji iz cele vrste grozovitosti vzeti slučaji naj služijo teinu v dokaz:
Posestvo Karapeziu romunskega veleposestnika Janka viteza pl. Origorcea je obiskala neka kozaška četa. Ko si je poveljnik prisvojil več koni za ježo v vrednosti preko 20.000 kron. so kozaki v njegovi navzočnosti oropali grad, preiskali in oropali graščinsko osobje in izpustili iz sodov ves špirit, ki ga je bilo do 34 lil in ki je bil v reden 8000 kron. Ko so kozakom povedali narodnost in veroizpov edanje craščakovo in jim pokazali tudi neko varnostno pismo, so se ti rogali vsemu temu.
Na posestvu veleposestnika Izidorja viteza pl. Janusa so porušili vsa poslopja, odnesli vse vrednostno pohištvo in požgali vso krmo. Povzročena škoda znaša 250 tisoč kron. Pri tem upadu se je neki siromašni romunski učitelj komaj odkupil za svoto 120 kron.
Deželni glavar dr. Aleksander baron pl. Hormuzaki. posestnik grajščine Ropzce. je trpel 50.000 kron škode. Gospodarska poslopja in polne žitnice so vse uničili.
Dr. Janko vitez pL Flondov, veleposestnik v Storoczymezu ceni svojo škodo na 135.000 kron.
Nič manj barbarsko niso postopale ruske čete pri romunskih kmetovalcih. Tudi tukaj so uničili shrambe, odgnali živino in požgali hiše. Kdor je skušal gasiti, temu so grozili s smrtjo. Mnogo kmetoyv ki so bili prej imoviti, so sedaj berači in prisiljeni so služiti si sedaj vsakdanji kruh kot težaki. _
Z Wm bOHttfl.
DUNAJ 18. (Kor.) Z Južnega bojišča se poroča uradno:
Dne 18. novembra. Na Jugovzhodnem bojišču večkratni več)! boli pri razrušenih prehodih čez Kohibaro. Naše čete so že onkraj brega.
Dne 16. novembra Je bHo vjetih 1400 vojakov in zaplenjenega mnogo vojnega materijala.___
Z nemiko-froncoskesa tojfifo.
BERLIN 18. (Kor.) Wolffov urad poroča: Dne 18. novembra dopoldne.
Boji v zapadni Flandriji se nadaljujejo. Položaj Je v bistvu neizpremenjen.
V Argonskem lesu Je bil naš napad uspešen. Francoski- f padi južno od Ver-duna so bili odbiti. * ^ad na naše, pri St. Mihielu na zapadni Moze pomaknjene čete, se je po prvotnem uspehu popolnoma ponesrečil. Naši napadi jugovzhodno od Cireyja so prisilili Francoze, da so zapustili del svojih pozicij. Grad Chatillor ^o zavzele naše čete z bajonetnim nasko-' om. — Vrhovno armadno vodstvo.
Norveški pisatelj S ven Elvestad aretiran v Calaisu.
KOPENHAGEN, 18. (Kor.) »Berlingske Tidende« poroča iz Pariza: Norveški pisatelj Sven Elvestad ie bil v Calaisu are-iran kot vohun, ker je skušal priti kljub prepovedi v Diinkirchen. Norveški poslanik se trudi, da doseže njegovo osvoboditev.
kažnjiva poročila o virtemberškem domobranskem polku štev. 123.
BERLIN, 18. (Kor.) »Agence Havas« razširja poročilo, da se je virtemberški domobranski polk štev. 123 v Qebweiler-ju okrivil nekega požiga. Pri tej priložnosti, da je bil pri nekem puntu en vojak od svojega predstojnika ustreljen.
V tem pogledu se je uradno dognalo sledeče: Virtemberški domobranski polk št. 123 je napravil dne 25. oktobra nek naskok. Pri tej priliki je vsled ognja naše artiljerije v vasi Sengern pogorelo nekaj hiš. Hiše. iz katerih se je streljalo, so bile zapaljene. Vse druge tozadevne govorice glede imenovanega polka so izmišljene.
Angtttai spodnjo zbornica.
LONDON, 17. (Kor.) Finančni minister Lloyd George je natančno pojasnil finančni položaj in izjavil, da je potreba za dobo do 31. marca 1915 vsota 535 milijonov funtov šterlingov, od tega 339,575.000 funtov za vojne izdatke. Predlaga zvišanje dohodninskega davka, ki se bo podvojil in prinesel 12 in pol milijona funtov. Predlaga dalje višje obcačenje piva. posebni davek za čaj po tri pence na funt. Vrh tega je treba spraviti skupaj 321 milijonov 325 tisoč funtov. Dalje je predlagal finančni minister izdajo 350 milijonskega posojila in je pri tej priiiki naznanil, da je
PODLISTEK
k^adame Bovary
Roman. - Spisal Gustav« Raubart.
Prav na koncu mize je sedel sredi dam starte, sklonjen nad svojim krožnikom. Prtič so mu bili zavozljali nad vratom, kakor otroku. Omaka mu je kapala iz ust, oči je imel zaspane in na glavi je novi kratko kito, zavezano s črnim trakom. Bil je i larkijev tast, stari vojvoda Laver-dičre. bivši ljubljenec grofa Artois, s katerim je zahajal na lov v Vaudreulu pri inarkiiu de Cauflaus. Kakor se je gov orilo, je bil svoječaMio ljubimec kraljice Marije Antoinette. Živel ie zelo razuzdano, večkrat se ie dvohojevaL delal neumne stave. odvajal ženske, zapravil na ta način vse premoženje in pritiral družino do o-bupa. Za njim stoječi služabnik mu je glasno zakričal na uho imena jedi, nakar je. brbljajoč, pokazal s prstom to, kar si je želel. Ema je zaporedoma zrla v tega starca. Bil je zanjo nekaj nenavadnega, nekaj vzvišenega- Živel je svoječasno na dvoru, spal v postelji kraljice!
Nato je prišel na vrsto šampanjec v ledu. Ema je začutila po vsem životu neko čudno ščegetanje, ko je pokusila to lede-nomrzlo pijačo. Ni bila še videla doslej granatovih jabolk, ni še nikoli jedla ananasa. Celo sladkorni prah se ji je dozdeval bolj bel, nego navadno.
Po obedu so odšle dame v svoje sobe. da si pripravijo plesno toaleto.
Ema se ie dar*es oblekla tako skrbno, kakor igralka, ki se nahaja pred svojim prvim nastopom. Uredila si je lase po nasvetih frizerja in si je urno nadela svileno obleko, ki je ležala razgrnjena na postelji. Karel je zapazil, da so mu hlače zgoraj preozke.
»To me bo gotovo motilo pri plesu,« je menil.
»Pri plesu?«
»Da.«
»Ti nisi prav pri pameti! Plesati! Ostani le mirno na svojem mestu, da ne bodo brili norcev iz tebe. Razuntega se to bolj spodobi zdravniku.«
Karel je molčal. Hodil je semintja po sobi in je čakal, da se je Ema napravila.
Stopil je za njen hrbet in je opazoval njeno podobo, ki se Je odražala v zrcalu
dobila vlada tozadevno že za 100 milijonov funtov ponudb.
Zbornica Je sprejela končno vse predloge vlade.
Na vprašanje nekega poslanca* ki je zahteval pojasnila glede politike vlade pri kontrebandi olja in bakra. Je ministrski predsednik odgovoril, da Je vlada iz zanesljivih virov izvedela, da se olja, esenci in baker ter nekatere druge snovi, ki se uvažajo v Nemčijo in Avstrijo, vporab-Ijajo izključno le za vojaške namene. Vlada je smatrala zato potrebnim, da priključi imenovane predmete k listi o kontrebandi. Da ne bodo nevtralne države v tem oziru prizadete, za to je poskrbljeno v polnem obsegu._
Vojni v katotilalL
liriki vsilil.
KAPŠTADT, 18. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Pristaši vlade in polkovnik Cel-liers so se zapletli dne 15. L m. v bitko z Buri, ki so baje močni 1500 mož in se nahajajo pod poveljstvom generala Beyerja-Boj se nadaljuje. Buri imajo mnogo mrtvih in ranjenih.
Republika Č%m al kršila svoje nevtralnosti
LONDON, 18. (Kor.) Tiskovni urad poroča: V angleškem časopisju razširjena vest, da republika Cile ni varovala svoje nevtralnosti, se ne strinja z dejstvom in ne soglaša v nobenem oziranju z nazi-ranjem vlade.
Prevažanje solltra.
LONDON, 18. (Kor.) Kakor poročajo »Times«, je čilenski poslanik v Haagu izjavil, da je na njegovo inicijativo prišlo med Cilom in Nizozemsko glede prevažanja solitra do sporazuma.
Tizn v ovSOend.
DUNAJ 18. (Kor.) Ministrski predsednik grof Tisza je prispel danes zjutraj semkaj n je bil sprejet od cesarja v daljši avdi-jenci.
DUNAJ, 18. (Kor.) Kakor je bilo to vedno v dosedanjem poteku vojne, je prišlo tudi povodom sedanjega mudenja ogrskega ministrskga predsednika grofa Tis-ze na Dunaju do konferenc med zunanjim ministrom in obema ministrskima predsednikoma. Pri tem je prišla zopet v ospredje že ponovono razpravljana in od nemške vlade tako simpatično pozdravljena misel, da se obstoječi popolni sporazum podkrepi še z ustmenim razgovorom. Na inicijativo in željo konference se je podal v ta namen ministrski predsednik grof Tisza danes zvečer preko Berlina v nemški glavni stan.
viini mm.
BUDIMPEŠTA 18. (Kor.) Na ogrsko vojno posojilo so dalje podpisali: kardinal baron Hornig milijon kron, škof v Pečuhu grof Julij Zichy in tamkajšnji stolni kapi-telj 760.000 K. veliki prošt v Jaszu Mel-hijor Takacs 500.000 K, grško-katoliški ka-pitelj v Eperiesu 500.000 K, izraelitska občina v A radu 200.000 K, srbsko-nacijonaini fond 700.000 K, mesto Košice 250.000 K. občinski svetniki v Košicah 514.000 K, budimpeštanska tržna blagajna 500.000 K, deželna zveza krojačev 412.000 K, deželna centralna hranilnica 2 milijona in zavarovalna družba »Phonix« 500.000 K.
DUNAJ 18. (Kor.) Kakor poroča poštna
med dvema svečama. Njene oči so se zdele bolj črne nego navadno, njeni valoviti lasje so se modrikasto svetili. Zadej si je pritrdila umetno, parfemirano rožo. Obleka je bila žafranaste barve in nabrana s tremi šopki rož.
Karel je hotel poljubiti svojo soprogo na rame.
»Pusti me,« je dejala, »pomečkaš mi obleko.
Zadonele so gosli in zatrobil je rog. Hitela je po stopniicah in bi bila najraje tekla, kajti začela je četvorka. Gostje so še vedno prihajali, in že je primanjkovalo prostora. Ema je sela na klopico poleg vrat.
Po končani četvorki so se gospodje zbrali sredi dvorane in so kramljali med seboj. Prišli so strežaji in ponujali okrog razna okrepčila.
Dame so sedele v dolgih vrstah ob steni; pihale so se s pobarvanimi pahljačami in skrivale svoje smehljajoče obraze za svojimi cvetličnimi šopki, igrajoč se s stekleničicami, napolnjenimi s parfemom. Njihove bele rokavice so bile tako napete, da se je poznala oblika nohtov in da je bila koža pri ročnih sklepih vsa rdeča.
hranilnica, je bilo danes oddanih 13.000 podpisov za manjše zneske na vojno posojilo.
Ravnateljstvo založništva avstrijskih šolskih knjig je podpisalo 1 milijon kron, dežela Nižjeavstrijska 7,900.000 kron.
DUNAJ 18. (Kot.) Pri nižjeavstrijski ekspomptni banki so podpisali na vojno posojilo: Avstrijska zavarovalna družba »Donau« 4 milijone, zavarovalna akcijska družba »Danubius« pol milijona na avstrijsko, pol milijona na ogrsko vojno posojilo. Član gosposke zbornice Anton Dreher 1 milijon. Akcijska družba tovarn za vijake Brevillier & Urban 1 milijon, dr. Rihard baron Drasche 1 milijon.
TROPAVA, 18. (Kor.) Deželni glavar grof Larisch-Moenich je izdal od patriotizma prežet oklic, v katerem ob zaključku s toplimi besedami priporoča prebivalstvu, da naj, kolikor je le mogoče, podpisuje v prilog vojnemu posojilu. On sam je podpisal 1 milijon kron.
Pri tukajšnji filijalki banke so bili dose-daj podpisani že skoraj 3 milijoni kron.
INOMOST, 18. (Kor.) Poizvedbe pri tukajšnjih bankah so dognale, da je podpisanih že 7,300.000 kron vojnega posojila, ne uštevši deželnih uradov in hranilnic.
Briksenski knezonadškof je izdal v svoji dijecezi oklic, v katerem vspodbuja na podpisovanje vojnega posojila, sklicuje se na rek: Dajte cesarju, kar je cesarjevega.
DUNAJ. 18. (Kor.) Predsedništvo zavarovalnice proti nezgodam poklicnega društva avstrijskih železnic je sklenilo danes v svoji seji, da podpiše na vojno posojilo 10 milijonov kron.
DUNAJ, 18. (Kor.) Nadvojvoda Kari Štefan je pri bieliški filijalki češke Union-banke podpisal pol milijona kron na vojno posojilo.
INOMOST, 18. (Kor.) Tu je bilo dose-daj na vojno posojilo podpisanih okroglo 6 milijonov kron.
PRAGA, 18. (Kor.) Pri češki banki »U-riion« je bilo dosedaj podpisanih skupno 20 milijonov kron.
PRAGA, 18. (Kor.) Na odredbo cesarskega namestnika kneza Thuna je namest-ništvo podpisalo za fonde in ustanove, ki jih upravlja, pri praški podružnici avstro-ogrske banke 14 milijonov na vojno posojilo.
PRAGA, 18. (Kor.) Podpisi pri češki es-komptni banki so že prekoračili 23 milijonov.	__
Odhod tretje poljske dunajske legije na bojišče.
DUNAJ 18. (Kor.) Danes je odpotovala tretja stotnija dunajskih poljskih legijonar-jev na bojišče.
Odlikovanja.
DUNAJ 18. (Kor.) Armadni naredbeni list objavlja mnogoštevilna odlikovanja: red železne krone I. razreda z vojno dekoracijo je podeljen v priznanje hrabrega in uspešnega vodstva njegovega armad-nega zbora, poveljniku III. kora, generalu pehote Colerusu pl. Geldern; red železne krone II. razreda z vojno dekoracijo poveljniku 44. domobranske infanterijske divizije, mrl. Henriku pl. Tschurtschentha-Ierju; vitežki križec Leopoldovega reda z vojno dekoracijo generalnima majorjema pl. Hroznemu, poveljniku 9. gorske brigade in Pavlu pl. Nagvju. poveljniku ogrske 73. domobranske brigade.
Papež za mir.
KOELN, 17. (Kor.) »Kolnische Volks-zeitung« poroča iz Rima: Papež je izja-
Garniture iz čipk so šumele, dijamantni okraski so bleščali, zapestnice so žvenke-tale. Visoko počesani lasje so bili okrašeni z venci, v ejicami, z jasminom, potočnica-mi, plavicami in drugimi cveticami. Mamice so sedele dolgočasnih obrazov mirno na svojih prostorih.
Emi je močno bilo srce, ko jo je njen kavalir prijel za roko, jo odvedel med plesalce in čakal, da zadonijo zopet gosli. Toda kmalu se je poleglo razburjenje, zibala se je umerjeno kakor zvoki orkestra in se lahno pregibala po gladkem parketu. Ko je vijolina svirala solo, se ji je pojavil na ustnicah nasmešek.
Nato se je čulo na igralnih mizicah rožljanje zlatov, ki se je kmalu zopet potapljalo v zvokih orkestra. Nožice so se znova pregibale v taktu, svila je šumela, roke so se spajale in zopet ločile, oči so se zopet iskale, pogledi so se znova sre-čavali.
Približno petnajst gospodov v starosti petindvajsetih do štirideset let, ki so plesali ali pa kramljali pri vratih, so si bili vsi večalimanj podobni, dasiravno so bili različne starosti, postave in tudi obleke. Njihove posebno elegantno izgotovljene ob-
vil voditelju nekega katoliškega Časopisa v Florenci, da naj italijanski katoličani za vsako ceno varujejo nevtralitetni princip v sedanji svetovni vojni. Sveti oče prosi boga, da naj skrajša sedanje žalostne dneve. Vsi katoliki naj se združijo ž njim v želji, da delujejo po možnosti na to, da nastopi med vojskujočimi se državami zopet mir. Noben italijanski časopis, noben pravi katoličan Italije naj ne kaže nobenih znamenj, da odobrava vojno proti tej aH oni državi, ker se spravlja s tem sveto stolico v sedanjih težkih časih v zadrego.
Železniška nesreča bavarskega bolniškega vlaka.
MONAKOVO, 18. (Kor.) List »Munchner Neueste Nachrichten« poroča: Bavarski bolniški vlak prostovoljne bolniške postrežbe je bil pri neki železniški nesreči pri Lille težko poškodovan. Od zadej je trčil nanj neki tovorni vlak s šestdesetimi vozovi. Bolniški vlak se je pretrgal in lokomotiva z več vozovi je zdrdrala po tirih naprej. Bolniki so bili vrženi iz postelj. Tudi tovorni vlak je zadobil precejšnje poškodbe. Tri osebe so bile ubite, štirinajst pa težko ranjenih.
Schwarzenbergov pomožni vlak za ranjence.
PRAGA. 18. (Kot.) Večerni listi poročajo iz Budjejevic. da je knez Ivan Schwarzenberg opremil pomožni vlak za 100 ranjencev. Knez ie že danes odpotoval po ranjence.
Swen Heddin proti napadom Lemire de Vllersa.
STOCKHOLM, 18. (Kor.) Proti napadom, ki jih je naperil predsednik geogra-fičnega društva v Parizu, Lemire de Vi-lers v tu- in inozemskem časopisju proti Swen Heddinu, priobčuje ta odprto pismo na Vilersa, v katerem se postavlja po robu Vilersovi trditvi glede pravice na francosko redovno dekoracijo in pravi, da bi v slučaju, če bi bila francoska vlada in javno francosko mnenje istih misli kot Vi-lers, smatral za svojo dolžnost, da bi, ne da bi hotel s tem koga žaliti, stavil svoj komanderski križec častne legije francoski vladi na razpolago.
Swen Heddin tudi odločno zanikuje, da bi bil na Nemškem pod pokroviteljstvom cesarja strastno agitiral v ta namen, da bi očrnil Francijo. On je obratno izjavil in priznal svojo toplo in odkrito simpatijo do Francoske in obžaloval samo politiko, ki je pahnila Francosko v ta vrtinec in nesrečo, ki Je zadela sedaj njene severo-vztočne provincije. Swen Heddin pa nikakor ne prikriva, da stoji z dušo in telesom na nemški strani, dasi je njegova domovina nevtralna.
Rekonstrukcija brazilskega kabineta.
LONDON, 18. (Kor.) »Times« poročajo iz Brazilije, da je v novem ministrstvu sprejel portfelj ministrstva za zunanje zadeve Mavro Miiller, finance pa Barosso.
Žitni trg.
DUNAJ, 18. (Kor.) Pšenica, rž, ječmen, koruza in oves trdno. Vreme oblačno.
Področje reke Me do Poznanja.
Reka Warta je pritok reke Odre, ki ji je enaka tako glede množine vode kakor tudi dolžine svojega toka. \Varta veže področje Odre z onim Visle in sicer s pomočjo kratkega prekopa.
Reka je dolga približno 800 km. Izvira blizu mesteca Kromonova v poljskem
ieke so se zdele napravljene iz boljšega, mehkejšega blaga, njihovi skrbno počesani lasje so bili namazani z dišečim mazilom. Njihovi obrazi so izražali nekaj plemenitega, imeli so belo polt, ki so jo še bolj oživljale lepe barve svilenih oblek, dragega, motnega porcelana in gosposkega pohištva in ki jo ohranja čisto previdna dijeta in izbrana hrana. Njihov vrat je svobodno molel nad nizkimi kravatami, dolge angleške brade na obeh licih so se dotikale njihovih nazaj obrnjenih ovratnikov; pihljali so si obraze z robci, v katere so bili vdelani veliki monogrami in iz katerih je puhtel sladek parfem. Oni izmed njih, ki so se že starali, so se zdeli mladi, dočim so izražale poteze mladeni-čev nerazmerno življensko izkušenost in zrelost. Njihovi malomarni obrazi so razodevali ljudi, ki so vsak dan zadovoljevali svojim strastem. Kljub njihovi okretnosti se je v njih opažala tista brutalnost, ki je posledica vsakdanjega premagovanja gotovih težkoč, ki krepijo telo in vzbujajo samozavest. Poznalo se jim Je, da so gojitelji športa, ki so se pečali z rejo plemenskih konjev ali pa, ki so se zabavali z lahkoživimi ženskami.
(Dalfe.)
Stran II.
»EDINOST* Štev. 291.
V Trstu, dne 19. novembra 1914.
okrožju Petrikovu, kakih 10 km zapadrv od vrelca Pilice in teče najprej prekr Censtohova. tik ob železniški progi, k vodi iz Krakova v Varšavo. Malo dalit se izliva v njo Lisuarta, ki prihaja iz velikih Kohanoviških gozdov v zgornje-šle-zijskem okrožju 1 ublincu in tvori potem 22 km prusko-poljsko mejo, dokler ne uteče v Warto.
Vsled svoje južno - severne smeri je Warta v gornjem toku zapreka za vse o-peracije v vzhodno - zapadni smeri, posebno za operacije od Varšave proti liniji Vratislava - Poznanj in pa obratno. Vsa pota in vse železnice, ki gredo v tej smeri, morajo iti preko reke.
Izpod Burcznina se izliva v Warto na desni strani reka Widawka. ki izvira nedaleč žilice, je dolga 78 km. Od izliva Widawke postaja dolina Warte vedno širša; pričenja se kmalu močvirna nižina, v kateri se reka večkrat razdeli. Na tem potu teče reka mimo mest: Sieradz z železnico Vratislava - Lodz - Varšava, Warta in Kolo. Blizu slednjega mesta se izliva v njo reka Ner. ki izvira zapadno od Tuš-me, je dolga 100 km in ima pritoka Gni-do in Lenčico. ki teče v ozki, plitvi dolini poleg Vislinega pritoka Bzure, tako da se v slučaju visokega stanja vode oba potoka pomešata. Pri Lenčici kreneta oba v ostrem kotu in odideta v nasprotnih smereh. Nižina, skozi katero tečeta, se razprostira od Visle do \Varte, ki ju spaja prekop.
Lenčica. 40 km severozapadno od Lod-za ni samo hidrografično znamenita točka, ampak je važna tudi v vojaškem oziru kot križišče cest v tem — zlasti ob slabem vremenu — skrajno težavnem terenu.
Pri mestu Kolu se okrene Warta skoro v pravem kotu proti zapadu in teče mimo Konina, kjer postane plovna. Preko Labeka in Peiserna odide potem na prusko področje. Pri Koninu je most, preko katerega vodi velika kolovozna cesta Poznanj - Vješce - Slupce - Konin - Kolo -Kutno - Lovec - Varšava. Na desni strani dobi Warta na tej poti pritoka Strugo in Wrzenjo, ki izvirate že obe na nemškem ozemlju. Pod Peisernom se izliva vanjo Prosna, ki izvira v šlezijskem področju Rosenhergu in tvori od izvira do izliva v da? : 150 km poljsko-nemško mejo. Le pri Kansu, mestu na gozdnatih bregovih reke gre ruska meja približno eno miljo na levem bregu Prosne. V bližini Kališa sta še pritoka Oblok in Stavka.
Ze v svojem toku skozi Poljsko na-pravlja Warta rada rokave. Ti rokavi se pri vis ki vodi napolnijo, poleti pa izsuše.
Na svojem toku do Mašina spremlja Warto na njenem desnem bregu 15 km dolga vrsta jezer. To so: Sanstomisel, Bejn, Kutnik in drugi, ki dajejo okolici zelo čarobno in romantično lice.
i a je bilo jako malo; sedaj se mi zbira vse :a spodnji čeljusti. Ni sicer nobenega gno-ia. a oteka mi vendar. Zdi se mi, da zgubim desno zobovje, toda zdravnik mi pravi, da bo že bolje. Desno uho je malo postrani, levo oko tudi slabejše, a upam, da dobe živci zopet svojo moč. Bolečin nimam posebnih. Spočetka me je pač močno bolela glava in nisem mogel spati. Najboljša postelja mi je bila pretrda. Zali-bog mi je sedaj nenadoma odpovedal želodec. Kljub temu, da dobim samo lahka jedila. rabim za jesti trikrat več časa, kakor drugi; sicer pa imam tako dovolj časa. Pijačo zavživam lahko le po cevki in zemljo moram zdrobiti na sto kosov. Toda kljub temu upam, da se za Božič vidimo.
Strsl v slava.
(Pismo ranjenega vojaka očetu.)
Tvoje pismo hvaležno prejel, a nisem mogel nanj takoj odgov. *ti, ker sem bil zopet operiran. Nisem te hotel prestrašili in zato sem ti zadnjič pisal samo, da sem ranjen, ker sem hotel počakati še na posledice. Ker sem sedaj izven največje nevarnosti, ti lahko povem, da je bil strel v glavo; kroglja mi je šla pri desnem ušesu v uho, skozi levo nosnico pa ven. Kljub temu sem imel to srečo, da ni bila nobena kost razbita in Še vedno živim. Kot dober premerjevalec daljave sem šel s stotnikom in še nekim svojim tovarišem naprej. Moja želja je namreč bila. bojevati se v prvih vrstah. Dne 28. avgusta smo prišli v ogenj. Takoj se je razvil ves polk, nakar se je pričel boj. Kroglje so frčale okoli nas in že so padali vojaki na obeh straneh. Splazili smo se v neko boljšo pozicijo, tako da smo se na 500 korakov približali Hohensteinu, ki so ga imeli tačas še Rusi v rokah. Ostali smo v tej poziciji tudi še potem, ko so se Rusi že umaknili in odnesli s seboj vse mrtve in ranjene. Toda na raznih točkah jih je moralo vsekakor še nekaj ostati, kajti že v prihodnjem trenotku sem dobil strel v glavo, kakor sem že omenil. Trenotno mi je Šumela vsa glava, ne da bi zgubil zavest. Čakal sem na zadnji zdihljaj, a ta ni prišel. Moji tovariši niso opazili, da sem bil ranjen. Hotel sem kričati, a ni šlo. Skušal sem sleči svojo suknio. kar se mi je končno tudi posrečilo, nakar sem se vlegel in položil nanj svojo težko glavo. Sedaj že nisem ničesar več slišal, četudi zavesti še vedno nisem zgubil. Da me ne bi popolnoma ustrelili, sem dvignil enkrat roko, potem zopet nogo kvišku, da bi me opazili tovariši. Toda nihče me ni opazil. Zgubil sem silno krvi, ki mi je tekla iz nosa, ust in ušes. Končno me je pričel iskati moj stotnik in me je tudi našel. Pojdi z menoj, mi je rekel. a nisem mogel vstati. Dvignili so me in odnesli v neko kotlino, kjer me je stotnik sam obvezal. Koliko časa sem potem ležal tamkaj, mi ni znano. Četudi sem imel sam steklenico, mi je dal stotnik še svojo. Končno so vendar prišli sanitejci. me položili na nosilo in odnesli v lazaret pri Hohensteinu, ki Je bil napravljen na nekem posestvu, katerega posestniki so pobegnili. Sedaj me je obvezal zdravnik. Menil je, da imam posebno srečo, da sem s tako nevarno rano ostal še pri življenju. Naslednjega dne so me z vozom odpeljali na kolodvor v Osterrode, kjer je bilo že več naših in tudi ruskih ranjencev. Dobili smo vsi dovolj kruha. Vozili smo se celo noč. dokler nismo dospeli v EJbing. Po poti so nas ljudje bogato obdarovali z darovi in nas neprestano tolažili. Danes je že 15. september in moje stanje se je že znatno zboljšalo. Mesto, kamor je prodrla kroglja. je že zaceljeno in podobno tudi na obrazu, kjer je Šla ven Včeraj so me zopet operirali, ker je bila desna stran lica precej otečena, toda gno-
Domače vesti.
Sokol pri Sv. Jakobu. Odbor Sokola je sklenil v svoji zadnji seji, da hoče vkljub temu, da so razen par, vsi telovadci in tudi načelnik, odšli na bojna polja« vzdržati normalno svoje delovanje v društvu in tudi v tem trenutku noče pozabiti svoje visoke narodne naloge, dasi mu bo doprinesti ogromnih gmotnih žrtev. Prav sedaj ne smemo zanemariti svojega dela, ko nam bo treba nadomeščati izgube našega naroda s krepkimi ljudmi, trdne volje in plemenitih značajev; ko bo vsakega posameznika izmed ostalih dolžnost, biti zmožen delati za dva, morda za tri. Društveni dohodki so skoro popolnoma izostali! Vsled tega bo moralo društvo sicer malo premeniti čas telovadbe, a ne, da bi smoter dela kaj trpel pri tem. V večernih urah bo telovadba članic in gojenk skupna dvakrat v tednu; telovadba še ostalih članov in obrtnega naraščaja pa skupna v nedeljo dopoldne, da se prihrani na upravnih stroških. Telovadba dekliškega in deškega naraščaja se bo vršila v sredah in sobotah popoldne od 2 do 4, oziroma od 4 do 6 popoldne. Odbor opozarja člane, članice, gojenke in starše otrok, da se v polnem številu odzovejo narodnemu pozivu Sokola in podpro voljo društva, da si v tem najkritičnejšem trenutku vzgojimo novo, močno generacijo, za velike naloge, ki nas čakajo v bodočnosti. Posebno opozarjamo gojenke večernega trgovskega tečaja, da se bo društvo oziralo na njihove učne ure in bo s tem vsaki dana prilika, udeležiti se dela, vzgojevati se po sokolsko. »Nikdar nazaj, vedno naprej!« je geslo sokolstva; od te smeri nočemo kreniti v današnjem času! Na zdar! Odbor.
Ganljivo pismo iz ruskega vjetništva. O
Alojziju Polhu so poročali listi, da je padel. Njegov brat pa je prejel sledeče iz Moskve datirano pismo z dne 8. 10. 1914: Dragi brat! Draga družina! Predragi starši! Naznanjam vam, da sem sedaj v drugi bolnišnici in da se mi je rana poslabšala. Odteklo mi je veliko krvi in gnoja in vode vmes. Morda mi ne bo več dolgo živeti. Upanje imam v Boga še vedno, da bom še videl ljube domače kraje. Ranjen sem bil dne 26. avgusta. 2e 42. dan sem na postelji. Ako bi bil vedno v eni bolnišnici, bi bil morda že ozdravel, ali vožnja me je poslabšala. Ranjen nisem bil hudo, ali kri in gnoj sta mi uničila nogo: 40 dni se cedi kri iz noge. Naj se zgodi božja volja. Morda so to moji zadnji pozdravi. Sprejmite mnogo poljubov in mnogo gorečih pozdravov — vsa družina in sorodniki in vsi domači fantje in dekleta od v voljo božjo udanega Alojzija Polha. Se en poljub vsem! Z bogom, z bogom, z bogom, ljubi moj domači kraj! Ce se ne vidimo, se bomo videli gori. Sprejmite še en poljub in mnogo gorečih pozdravov. Ako se več ne vidimo, ne žalujte. Morda pa me ljubi Bog še ohrani pri življenju in se še vidimo. Z bogom, ne žalujte! — Alojzij Polh, Moskva, Nikolaj-ska kasarna 442.
Dolinost prispeva Avstrijsk
ktga Avstrijca Je, da svoji možnosti k posojilen
Pogreša se Slavec Viktor, prostak domobranske havbične divizije štev. 22, t. kolona (k. k. Landwehr Feld-Haubiz-Di-vision Nr. 22, Colone 1) sin Josipa in Cecilije Slavec iz Ospa, občina Dolina, okraj Koper. Istra. Zadnjič Je pisal iz Debreci-na 17. avgusta t. I. na potu v Galicijo. Vsa tozadevna poizvedovanja, kaj je ž njim, so ostala brezuspešna. Kdor kaj ve o njem. je naproSen. da to sporoči podpisanima, ki bosta drage volje poplačala tozadevni trud. Josip in Cecilija Slavec, Osp, pošta Cernikal-Kozina, Istra. — Prosi se, da bi ostalo slovensko Časopisje ponatisnilo to objavo!
O ranjenih odnosno bolnih vojakih. V
pomožno bolnišnico v prost« rih nemškega telovadnega društva „Eintracht" sta bila včeraj sprejeta Ivan Franelič < d 13. stotnije 97. pešpolka In Martin Puch od 1. stornie 17. pešpolka. — lz pomožne bolnišnice v prostorih društva „Austria" je bil puščen na dopust Aloj ij Kador od 4. stotnije 37. pešpolka. - V pomožno bolnišnico v zavodu
Austro-^merikane" so bili sprejeti Pavel Varius od 16 stotnije 97. pešpolka, Anton Masten od 9 sanitetnega oddelka, Alojzij Hrovat od 1. st< tnije 87. pešpolka, josip Bukavec od 4., Silvester Melon in Ernest Petronio od Andrej Mahne od 4. in Ant. Cattinar od 8. stotnije 97. pešpolka ter Josip Mannič od 3. havbiSkega polka. Petdnevno opazovalno dobo so dovršilli Homer Svatvo, Ivan Jerman, Cezar Pugliese, Viktor Tass ni, Ivan Gorjup, Martin Traversa in Ivan Cenit. Martin Puch je bil iz te pomožne bolnižnice poslan v ono v prostorih nemškega telovadnega društva „Emtracht-, a Matej Zaucala je b*l poslan v mestno bolnišnico. V mestno bolnišnico so bili sprejeti Ar-ton Saule od 4 nanije 7. pešpot* čnaovopuki Ivam Ma-
re t ić, Fran K^sjak, Josip Opara in Ivan Rodin. Odpuščeni so pa bili iz mestne boln šnice Ivan Ri'>sa, Alojz j Trampuš, Just Orželj, Josip V.irkovič in Ivan Mayer.
Išče se več strugaijev In mehanikov. Delniška družba Bratje Boehler v Kapfcn bergu na Štajerskem nujno potrebuje već strugarjev in mehanikov. Platilo znaša 45 vinarjev na uro, a delo na akord nndi dvojni zaslužek. Delavd morajo biti avstro-ogrski ali pa nemški podaniki. Vo2nja iz Trsta do Leobna je brezplačna, iz Leobna do Kapfenberga pa treba plaćati 40 vinar jev. Oni, ki se hočejo podati na to delo, se imajo zglasit! v mestni posredovalnici za delo v Trstu, Ponte deDa Fabbra it 2, telefon štv. 1226.
Slovenski tiediffift i Trstu
V nedeljo, dne 22. novembra t. 1., točno ob 7 in pol zvečer se uprizori narodna igra s petjem:
„LEGUONJMUI"
spisal Fr. Govek*r
Z ozirom na željo, da se tndi našemu ljudstvu iz spodnje okolice omogoči obisk predstave, je odredil odbor »Dramatičnega društva«, da se prične predstava ob 7 in pol; ne pa, kakor je bilo včeraj javljeno, ob 8 zvečer.
Tako je mogoče, poslužiti se še zadnje* ga openskega tramvaja.
Vstopnice so v predprodaji pri vrata-rici Narodnega doma.
0 umorih hoflložn L1901
Veliko senzacijo je zbudila včeraj v mestu vest, da je Aleksander Hamerle v kaznilnici v K pru izpovedal, da je on umoril I. 1907 kočijaže Praznika, Mohoroviča in Vidau*. — Naj tu v kratkih pote ah opišemo, kr ko so bili izvršeni ti trije skrivnostni umori. K«»či-jaža Frana Praznika, kateremu je bilo 46 (et, so našli dne 9. julija zjutraj mrtvega na cesti pri Lovcu, par st * korakov od dvorca Re-voltella Imel je dve rani od kroglje iz revolverja, in sicer eno na tilniku, drugo poleg levega ušesa. Zvedelo se je, da je Praznika prejšnji večer o polidvanajstih najel neki mlad človek na trgu pred vojašnico. Praznik (? bil smatran za denarnega človeka. Policija se je na vse načine trudila, da bi izsledila morilca, a ves njen trud je < stal brt z uspeha. — šest dni pozneje, in sictr dne 15. julija zjutraj so našli na Proseški cesii pod Kontoveljem mrtvega 29-letnega izvo-ščeka Antona MohoroviČa. Tudi njega je najel neki mlad človek, in sicer na veliktm trgu pred kavarno Flora ter mu velel, naj ga popelje na Prosek. Mohorovič je imel pri sebi srebrno utv in zlato verižico ki sta bili obe skupaj vredni komaj kakih 40 kron, a ko so ga našli mrtvega, ni bilo več pri njem ne ure ne verižice. Tudi Mohorovič je bil ustreljen z revolverjem v tilnik. — Ta dva skrivnostna umora sta povzročila veliko razburjenje posebno pa med izvoščeki, ki niso hoteli po noči nikogar več peljati nikamor, drugače, da je sedel na kozla. Trud policije je tudi to pot ostal brez vsacega u-speha.
Minilo je pet mesecev, ko je bil dne 15. decembra zvečer ob 6 na cesti med Sežano in Občinami na ravnotak način ustreljen 45-letni openski izvošček Lovrenc Vidau, oče petih otrok: morilec mu je izstrelil najprej krogljo v tilmk, a potem drugo v desno sence. To pot so pa morilca videle razne priče, med temi posebno vdova umorjenega in pa gospa Brigita Dinkelsova, ki je stanovala v isti hiši kakor Vidau. Morilec jt n .mreč prišel po Viuaua na dom. Ko je morilec ustrelil na nesrečnega Vidaua, so b li nekteri Ijud e le kakih sto kor< kov daleč. Kolikor se spominjamo, je nekdo c lo tekel za morilcem, da bi ga vjel, a ker mu je ta zagrozil z revolverjem, je dotunik o-pustil to s ojo namero. In tudi to pot n mogla policija izslediti morilca, o k- terem se je splošno sodilo, da mora biti kak blazen človek. Osebe, ki so videle Vidau« • vega mo rilca, so tudi to pot trdile, da je bil to mlad človek, kakih 26 -28 let — Hamerlejeva starost, kateremu mora biti sedaj kak h 35 let, bi torej temu odgovarjala.
Izgube 91 pdpolko In 20. lov-ftesa bataljoni
(Konec) 97. pešpolk.
Rajko Anton, peš. 10. stot ; Rakovac Marko, peš 10. stot.; Rašpar hran, pel. 8. s ot.; Rej* Josip, peš. 7. stot., nrtev ; Remec Edvard, peš. 10. stot; Richter M ks, poddesetnik 7. stot.; Riegul Ludo vik, peš. 10. stot.; Rinaldi Marcel, peš. 15. stot.; Ritossa Angel, peš 14. stot.; Rizzi Jordan, peš. 14. vtot. ; Rodešič Rudolf, pešec 13. stot. mrtev; Rusier Josip, peš. 6. stot.
Saksida Ivan, četovodja 8. stot.; Saksida Josip, nad. rez. 3. stot.; Saks'da Ludovik, nad. rez. 14. stot. mrtev; Sandal Mat., nad. rez. 15. stot.; Sankovič Andrej, peš. 4. stot Sarson Vinko, peš. 5. stot.; Sartoretto Angel, peš. 14. stot; Sartori Ezio, peš. 7. stot.; Savron Josip, peš 7. stot; Seiesnik (Železni k ?) Ivan, pH. 13. stot; Seljak Jakob, peš. 5. stot.; Seljak Ivan, poddeset. 5. stot.; Sernil Edmund, enolet. prostovoljec, poddeset. 16. stot.; Settomtnl Ludovik, narednik 14. stot, mrtev ; Sever Ivan, peš. 13. stot mrtev; Sle (Šile?) Mat*ja, desetnik 14. stot.; bimac Andrej, nad. rez. 1& stot.; Simšič Josip, peš. 14. stot; Skamperle (škamperle?) Štefan desetnik 3. stot.; Skočir Ivan, Četovodja 8. stot.; Skok Tomo, nad. rez. 6. stot.; Skomina Filip, pet. 10 stot; Skopač Dominik, pei. 7 stot; Skrvina Josip, pet., maršbat ; Stalina josip, peš. 10 stot; Sossa josip, pei. 5. stot.; Spangher Fran, teto vodja 9
M«. ?
stot; Spessot Jakob, pei. 3. stot, mrtev; Staocc Fran, četovodja 3. siot, mrtev; Starti* Josip, pei. 7. stot; Stm Ernest, desetnik 15. stot; Stavor Matija, čast sluga 14. stot;
Sternad Karel, četovodja 6.stot., ujet; >teyn Fran, peš. 8. stot; Sufc Ivan, peš. 8. stot; Sulič Josip, peš. 10. stot. mrtev; Su^an Viljem, peš. 5. stot; Sušek Fran, poddeset. maršbat.; Suše I j Josip, peš. 6. stot.; Sus č Engelbert, peš. 7. stot.; Susič Leopold, peš.
7.	stot.; Susnič Anton, peš. 7. stot; Swe-telsky Karel, enoletni prostovoljec, desetnik 15. stot.
Škerlj Josip, peš. 14. stot., mrtev; Ste-fančič Andrej, peš. 5. stot., ujet
Tanjel Izidor, peš.; Tedesco Roman, peš.
8.	stot.; Terpin Josip, četovodja 4. stot; Tiblaš Ivan, peš. 5. stot.; TomažiČ Bogomir, peš. 13. stot; Tomšič Anton, narednik 15. stot, mrtev; Toncetk Anton, četovodja 15. stot; Tonut Fran, stot. trobentač 12 stot.; Tonzar Rihard, pešeč 16. stot; Trampuž Rudolf, peš. 16. stot; Trapp Rudolf, četovodja 9. stot; Travisan Ivan, peš. 10. stot; Trebeč Anton, peš. 15. stot.; Tremul Dominik, peš. 7. stot mrtev ; Tulliach Jakob, ieš. 7. stot., mrtev; Tnlič Oskar, peš. 5. stot; Turco Fran, peš. 4. stot; Turcov ch Peter, poddeset. 4. stot.; Tušan (?), peš., maršbat.
Ugrin Matija, peš. 5. stot., ujet; Urbančič Ivan, četovodja 12. stot.; Urizzi Peter, peš. 7. stot.
Valentlnčlč Fran, peš. 10. stot., mrtev; Valič Emil, peš. 10. stot.; Valle Jakob, četo vodja 9. stot.; Vatovec Ivan, peš. 8 stot.; Vesnaver Peter, peš. 6. stot.; VIčlč Gabrijel, peš. 14. stot., mrtev ; Vidoz Anton, nad. rez. 7. stot; Visintin Aleš, peš. 10. stot; Volk Jak<<b, peš. 3. stot; Voschion Matija, ptš. 7. stot.; Vozila Ivan, podd. 16. stot.; Vrh Ant^n, nad. rez. 7. stot.
Willanovich Anton, pei. 10. stot, mrtev, Winkltr baitaz r, desetnik 6. stot., ujet; Wohlgemufh Henrik, črt vodja 9. stot; VVurzinger Josip, deset. 8. stot.
Zacchigna Pavel, poddeset. 12. stot.; Zbogar Anton, pes. 8. stor., mrtev; Zdravlje Alojz, četovodja 11. stot, mrtev; Zidašič Josip, peš. 15. stot. mrtev; Zlobec Ferdinand, peš.
9.	stot; Zoff Dominik, peš. 8. stot. ; mrtev; Zoff Iv., pe^ 4. stot., Zovič Marij, poddeset. 2. stot.; Zulič (Žulič?) Fran, nad. rez. 14. stot ; Zužič (Žužič?) Ernest četovodja 12. stot.
Žbema Josip, četu vodja 9 stot.; Ziberna josip, poddeset. 4. stot.; Žitko (?), pešec, maršbat
20. lovski bataljon.
Reichel Bogomir, lov. I. stot. ; Rejec Ant. rez. podlovec 4. stot.; Rigonal Adiodato, nad. rez., mar komp.; R dišek Mat., rez. lov., 2. stot.; Rustja Fran, lovec 2. stot.
Sabadel o Ivan, patr. vodja 3. stot.; Saijna (Sajina ?) Fr n, nad. rez., maršbat.; Šanson Klemen, rez. patr. vodja 4 stot.; Schweiger Josip, lov. 4. stot ; Seebacher Vaclav, patr. vodja 3. stot. ; Sestan Rok, rez. lovec 4. stot.. Sluga Ivan, lovec 2. stot.; Smokovič Jakob, rt z. lov. 4. s ot. mrtev; Sparanja Matej, rez. tov. 4. stot.; Spazapan Izidor, stot. trobentač 1. stot.; Speršak Fran, rez. lov. 1. stot.; Stabile Erminij, nad. rez. m irškomp.; Sumberaz Ivan, nad. rez., marškomp.
Span Jurij, orožni mo ster II. raz., 2. stot; Mefančič Fran, lovec 2. stot., Brezovica; Švajger Štefan, nad. rez. 3. stot
Tomšič Anton, rez. patr vodj ; Tomšič Josip, nad. rez.; Tortne Bernard, rez. lovec 2. stot.; Toskon Josip, rez. lovec I. stot. Uršič Josip, nad. rez 4. stot. Valentinič Virginij, rez. podlovec ; Velišček Josip, lov. 1. stot.; Veninšek Anton četovodja
1.	stot.; Verfačnik Fran, lovec 3. stot., mrtev; Vescovo Karel, nad. rez. 3 stot. ; Vidas-Videilin Anton, nad. rez. 3. stot.; Viduc Iva-, rez. lovec 2. stot., Sv. Lucija; Viller Ivan, rez. lov. 4. stot.; Visintin Jernej, rez. . odlovec 4. stot.; Visintin Ivan, nad rez.
2.	stot., Opatjeselo; Vitor Ivan, rez. lovec i. stot.; Volčič Alojz, patr. vodja 3. stot., mrtev; Vouk Fran, podlovec 3. stot.; Vučk. Ivan, podlovec 3. stot.; Vulč Anton, rez. 4. stot.
Zabukovšek Blaž, lovec 2. stot.; Zadel Josip, • ftd. rez. 2. stot, Zagorje na Notranjskem ; Zin Albin, nad. rez. 2 stot., mrev ; Zovič Peter, rez. lovec 4. stot.; Zucio Josip, lov. 3. st t.; Zudetich Anton, lov. 3. stot.
Žgavec Alojz, rez. lov. 4. stot., Črni vrh nad Idrijo, mrtev; Žirovnik Mihael, rez. lov. 4. stot
IVIL Izkaz darov
dospelih vujnopomoinemu uradu c. kr. na-mestništva v podporo druž n vpoklicance : G. Maks Maurer, Trst K 50; Frida Engel-mann Trst K 100; potom „Piccola- (dne
20. in 29. 10. ter 4 in 10. 11.) K 93; od c. kr. okrajnega glavarstva v Gradiški K 74*74 Skupaj K 317 74; prenos iz XVI. izkaza K 113035 72; t rej vsega skupaj K 115353 46 in 10" frankov v zla u.
Gospod Karel Arnstein in soproga sta izročila vojnopomožm mu uradu K 400 za vdove in sirote v vojni pad ih vojakov; ta znesek je bil oddan vojnooskrbovalnemu
uradu vojnega ministrstva.
ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka g stilna v Trstu) se nahaja ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi.
:: HALI OGLASI ::
□□
□o pp
se rad m nujo po 4 stot. besedo-Mtatoo tMtaoe besede ee račn-Mjo eakrmt rit — N^jmajy*a
* pristojbina znzša 40 stotink. :
srafe«, te odda takoj v
naj e n gospođu ali gospid T ulic* Commercialt? 6tv 11, III. nad*t.	4000
HeMooana sobo
UmIKaHa nadomestilo za plinovo razsvetljavo: nOJDOUB žarnica na * piri t. 95% fipi rit z vsemi pritiklinam« pri V SCHTLLER, Trst-ULca Gaserma fitev. 17.	1 b?
Železničarji!
zemlj 6ča. Hoc
od postaje)
V najem se oddaš te dve stanovanji z već prostori 130 klaft. col itev. 728 (S minut oddaljeno
1180
nviftfio kranjsk« klobas« lidaluj« bi FllSine razpošilja KABL CER NK, Slika-Ljubljana.
1198
Pet mladih molznih krav rlbVi:
sem fObarlnthal), prodajo sa radi vojna po ceni. Pojasnila daje upravitelj Inse-ratnega oddelka Edinosti.	4oi4
nrfffff C0 v podnajem. zaradi premeSčenja veliko UUUlt »v stanovanje v prvem nadstro ju, v sred.ni mesta in proda se tuni vse pohištvo. Stanovanju in a 8 sob, sobico in kuhinjo; dve sobi s prostim uhodom, sta oddani za pisarno in & me-bliranih *ob je oclda ih stalnim naje unikom Pogodba veljavna če dve leti. Letna najemnina kron 25 0 Naslov pove Ins. odd. Edin ti pod št 4010
ittem
v«'dit< ija gostilne s kavcijo. Kadič, Kavarna Keclame.	12»)2
Duo sedlarsko arKt^'/'r^^."^
lavntca in i l"ga vj.re# za konje) v Gorici. 1'iOl
^ os podit na, ki pozna nernSćiuoin
_____________ glazbo, se pripor Č.a za otr. ke. -
Ponudbe pod .Vljudna" na Inseratoi oddelek Edino ti	1203
Italijanska
| | :: Pravkar Izila::
SVETOVNA VOJSKA
dobiva so posameznih zvezkih In se naroča v Stoko vi knjigarni v Trstu, ulica Molin plccolo Stv. 19
Dr
Dr. PETSCHNIGG
TRST. M S. CATERIHA SVEV. 1,
Zdravnik za notranje (splošne) bolezni S — 9 in 2 — 3 In Specijalist za kožne iti vodne (sDofne) bnfe-"*?- «'»4»—| in 7—7Va
Delavsko kons. druitvo pri Sv. Jakobu v Trstu
▼abi na
zredili občni zbor
ki ne bo vr&il
dne E. decembra 1914 ob 10 predpoldne
v ..rućtveni dvorani.
DNEVNI RED:
1.	Prcčitanje is potrditev računov za 1. 1912—13-
2.	Dopolnilna volitev odbora in nadzorništva.
3.	Razni predlogi.
ODBOR.
vesti iz Istre.
Prememba voznega reda na progi Trst-Buje. C. kr. ravnateljstvo državne železnice naznanja, da se opusti od 20. novembra t. L na progi Trst-Buje vlak Št. 957 (odhod iz Trsta ob 2. uri 40 minut popoldne, prihod v Buje ob 6. uri 01 minut popoldne) in nadomesti z vlakom štev. 957a (odhod iz Trsta ob 5. uri 18 minut popoldne, prihod v Buje ob 6. uri 01 minuto po-zvečer). Nadalje ne bo od tega dne naprej več vozil vlak štev. 951 na progi Bu-je-Poreč (odhod iz Buj ob 5. uri 50 minut dopoldne, prihod v Poreč ob 9. uri 15 minut dopoldne), ki |e vozil le ob času trgatve.
Nesreča v Dolini. Včeraj popoldne o-krog dveh je neki Lovro Stranj navrtal hrast, da bi ga razstrelil. Nesreča pa je hotela, da je sam ponesrečil pri eksploziji, tako, da so ga z avtomobilom tržaške rešilne postaje težko ranjenega prepeljali i v tržaško bolnišnica
• riv*o In fr»i»' as <tem«
And. Roj«c, Trst
VU Acqv«4o6*« 30. Pr poroda m g »f*e4«ai u dobro ta bi(if«clAHi w>
rttsibo. Danjim •« p	u
Moderno fh*rr»a>«, §!»•» pr» i j e, bar ras jo i. X. 4
V—ko-ri iff lamo	•
Dr. HORV^TH
TRST, CORSO 17 Specijalist za KOŽNE In SPOLNE BOLEZNI ŠIBKOST In NERVOZNOST mm BOLEZNI v NOGAH in SKLEPIH. Iprejtma od 11 - 1 pop. In 5 • 7 »«<«r.
j VELIKA ZAILO G A
1	žito, mobe, riža,
9	otrobov, fižola,
i	ovsa ter Koruze, 3 m koruzne mohe
I Po usodni ceni se »dom
H Ulica Rorenes U - TRST - Tu (meo Q
Hb	S« toplo priporočam
■	R. GAHBEL
H Telefon 244)3. lastnik.