&ev. '<£72. feja usak de-tavnuk popoldne V Ljubljani, petek, 2. decembra 1921. Leto I. CENE PO POŠTI . w fielo leto K I44-— M ool leta K 72 — UredniŠTve in uprsvnKtve i i»-pltariem ulici itcv. 6 — Telefon uredništva ittv. SS — Jelsin* mo. Hpr»vniStw ?!«. 3*1 c*r CENE PO POŠTI: za četrt leto K 36*— ta en mesec K 12*— v UPRAVI STANE MESEČNO K 10’- AVSIO KftSST t>0SAMEZNA ŠTEVILKA @0 VIN. Ka] hočeiK®? ode ^a^.ar ^bertilno meščansko časopisje rečo a 5a na*c rnisli, se, po pravici ne J10' ve?kfat vidi, da nas ti ljudje res kor jZumei°- Oni večkrat res mislijo, ka-kai.j . Za našimi besedami tičijo bogve-. sni postranski nameni. Zdi se jim, da .»Pri svojih političnih in socialnih rilca 1 Prec* °čnii samo nadvlado »kleti]: neno protikapitalistično stališč« Prik *®0. °Pozicije do kakšnega Pašiča, HDiceviča ali Kukovca. Če bi bil na vla-bi Pašiča kdo drugi, menijo, da bi lo * 2^d°voljni z ^strojem države, da imota*^ ^a| stranka. Temeljita C‘k Ža mi °'e krščanskega socializma, ki n0| karZ^°^amo' 'e najb°l) revolucionar-to(’ jj Sl ža je mogoče misliti. To pa za-na'nj .r stremi za nasilno, zgolj zu-preob ln■ P°vršn° revolucijo, ampak hoče n j e r.^Zl^ moralno in socialno m i š 1 j e -SocjgU Veške družbe, izkoreniniti proti-ren„. °' sebično, na brezobzirni konku- 1 Dncnm«»_:l. —it - 1_______» i. ' I■ «4čno Posameznih sil sloneče materiali- ^ r ^aziranie dosedanje družbe, izve-Vrat6 UC1*° duhov, ki ji bo sledi! pre °bhrr?a VSe^ čisto naravno in z ne- na nujnostjo. Zato ne damo veliko Zfžor ne s^učajne izpremembe in na kve',5^ran^arSlke kombinacije, ki so nam pr °letn nekake predstopnje korenitemu y, °watu vsega obstoječega socialno kn-n. ,neža ustroja današnje družbe. Le kdor ittod .^anje presoja s tega stališča, bo ^ 8®! zavzeti pravilne stališče ali pro-ali pa za nas. Stranka nam pri stvo n* Vr^0vn'‘ namen, ampak le sred-tj^ *a namen, za uresničenje nove, pro-be, ^r*W»tične, resnično krščanske druž-ske n materielno bedo, da preno- g}.c»e ztr e. Sala <■■ - te^a rščanskega duha je prema- U tla*Uen*si' j* premaga- anstvo. la tega duha j« premagala kruto zakonodajo rimskega in germanskega prava. V tem duhu je človeštvo spoznalo sramotnost svojega postopanja z duševno bolnimi, zločinci in zanemarjeno mladino. V imenu krščanstva so se veliki duhovi v Angliji začeli prvi boriti zoper suženjstvo mezdnih sužnjev v tkalnicah in podzemskih kopih. V tem imenu se danes borimo za človeka dostojno eksistenco, za boljše higijenske in stanovalske razmere, za delež na dobičku, za odpravo ženskega in otroškega dela, za to, da delavca osvobodimo ponižujočega pritiska neugodnih g'motnih razmer, da delo ne bo samo edini vir pametnega blagostanja vseh, ampak tudi čast, sveto opravilo, ne sramota, kar je danes res, ker služi le nakopičenju zemeljskih dobrin v par rokah in se ne uporablja razumno z a splošno pcwzdigo vsega človeštva, za njega moralno izpopolnitev! Veliki boj za te ideale je danes program vseh krščanskih socialističnih strank na svetu in iz tega vidika jih mora presojati vsak, kdor pošteno misli in čuti za božje ljudstvo. Tisti, ki so res kristjani po imenu, pogani pa po svojem socialnem mišljenju, nam v tem našem boju ne morejo biti koristni; tiste pa, ki vsled nznih predsodkov niso v naših vrstah, pa res še krščansko čutijo in delajo, bomo radi šteli med svoje sobojevnike. Gospod je v znani evangeljski priči pohvalil tudi tistega hlapca, ki se je gospodarju navidez upiral in ga v svoji slepoti ni priznaval, pa je kljub temu v njegovem vinogradu delal. Neuspeli generalnega itrajfes ne Prtmorshen. Štrajk, ki ga je vprizorila tržaška de- lovna zbornica, v kateri so imeli komuni- sti vso oblast, proti napovedanemu zniža- nju plač, se je popolnoma ponesrečil. Že v kovinarskem štrajku se je jela znatno lomiti delavska solidarnost, a ko so komunisti nato proglasili generalni štrajk, se je pokazalo, da delavstvo ni več voljno slediti komunističnim poveljnikom. Cele skupine so odrekle pokrščino in ostale na delu. Tudi občinstvo topot ni simpatiziralo s štrajkom in je bilo ogorčeno zlasti nad terorističnimi čini — pokale so zopet bombe — nekaterih komunistov. Položaj je postal nevzdržljiv in dne 29. m. m. je delovna zbornica naznanila generalnemu komisarju, da pojde delavstvo zopet na de- lo. Odločitev o delovnih pogojih se prepusti osrednji federaciji v Rimu, s katero naj se industrijci do najdalje 3. decembra pogodijo. Industrijci so pristali na to, da se pogajajo s centralno federacijo. Kakor poročajo iz Rima, vztrajajo tržaški Industrijci na sporazumu, ki so ga že bili pred tedni sklenili z delovno zbornico v Rimu, ki ga je pa bila tržaška delovna zbornica odbila. Po tem sporazumu se imajo plače v novih italijanskih pokrajinah izenačiti s plačami v Italiji. Komunisti niso mogli doseči niti amnestije za državne in občinske uradnike in delavce, ki so se bili pridružili generalnemu štrajku. Izid tega štrajka pomen ja za delavsko stvar zopet težak udarec. Z razeroištoene konference. London, 30. novembra. Lord Churchill je imel snoči pri slavnostnem obedu prekomorskih bank govor, v katerem je dejal glede washingtonske konference, da je težišče zunanje politike v dogovoru treh velesil, t. j. Angleške, Amerike in Japonske, da se zagotovi mir v Tihem Oceanu. Pariz, 30. novembra. Napram vesti washingtonskega poročevalca lista »Petit Journal« se je izrazila državnemu depar-tementu blizu stoječa oseba: Ameriška vlada je prepričana, da bi odgoditev konference v Washingtonu, katero bi povzročilo predčasno odpotovanje odposlancev, moglo imeti težke posledice. Amerika bo delovala na to, da se konferenca ne razpusti poprej, dokler se ne rešijo nastopna vprašanja: 1. Dogovor glede razorožitve na morju. 2. Razveljavljenje angleško-ja-ponske zveze. 3. Obveznost Japonske, da izprazni Šantung. 4. Enako obveznost, katera se tiče Mandžurije. Pariz, 30. novembra. V krogih Bele hiše se govori, da predsednik Harding ne namerava predložiti konferenci načrta bodoče zveze narodov. Predsednik meni, da bi to sedanji položaj otežkočalo. Vprašanje svetovnih financ, zlasti pa vojnih dolgov naj pride najpoprej na dnevni red. Pariz, 30. novembra. Posebni poročevalec lista >Matin« poroča iz Washingto-na: Viviani je izročil državnemu tajniku Hughesu zahteve Francije glede mornarice. Francija zahteva 300.000 ton velikega ladjevja in 90.000 ton podmornic. Baje namerava staviti tudi Italija enako zahtevo in zahtevati, da jo Viviani podpira. Washiugton, 1. decembra. Japonska in kitajska delegacija sta sprejeli predlog glede ureditve vprašanja Šantunga in pa Kiaučava, ki sta ga predlagala Balfour in Harding. Pariz, 30. novembra. Ie Londona »e poroča: Lord I)erby je imel govor, v katerem je ugotovil, da so imela izvajanja lorda Curzona v Franciji obžalovanja vredne posledice. Lord Derby odobrava namero Francije, da ohrani svojo armado. Dokler ne bo pomlajenje nemške armade onemogočeno, mora imeti Francija armado v Porenju, ne da bi se ji moglo očitati militarizma. Sicer pa brani Francija ob Renu ravnotako Anglijo, kakor samo sebe. — Končno je nastopil lord Derby za angle-ško-francosko zvezo in pristavil, da se moreta obe državi razorožiti, ako se Zedinjene države zavežejo, da bodo v stiski priskočile na pomoč. lini ministri, žsrfsv em'sto Kukovca« Belgrad, 2. novembra. (Izv.) Sinoči po seji narodne skupščine so se zbrali demokratski poslanci v klubskih prostorih k seji, da izvolijo svoje kandidate za ministrska mesta. Seji je prisostvovalo okrog 60 poslancev. V začetku seje je bil obrazložen dejanski stan. Razvila se je izredno živahna in mestoma zelo ostra debata, na kar se je prešlo na volitve kandidatov. Za kandidata ministra notranjih zadev je bil izvoljen Svetozar Pribičevič, ki je dobil pičlo večino. Ostali glasovi so bili oddani za predsednika demokratskega kluba Ljuba Davidoviča in Vojo Marinkoviča. Pribičevič je bil ves čas zelo nerazpoložen in nestrpen. Neprestano je hodil po sobi in si nervozno grizel ustnice. Očevidno je, da se je bal, da pri volitvah ne spodleti, kar bi se mu bilo tudi skoraj dogodilo. Ko se je videl rezultat glasovanja, ni nastalo med poslanci nič kaj preveč prijazno razpoloženje. Nato se je volil kandidat za finančnega ministra. Večino je dobil dr. Kuma-nudi. Za ministra prosvete je bil skoraj soglasno izvoljen Ljuba Davidovič. ki je iz- javil, da ne more sprejeti izvolitve. V političnih krogih so mnenja, da se bo njegovim prijateljem posrečilo, da ga pregovore. Vršiti bi se moralo še glasovanje o kandidatih za ministrstvo za šume in rude in za ministrstvo za socialno politiko. Volitev teh kandidatov pa se ni izvršila, temveč je bilo naročeno že izvoljenim trem kandidatom, da sami izberejo tri oziroma štiri za slučaj, da bi Davidovič ne sprejel. Svetozar Pribičevič in ostala dva ministrska kandidata so odšli v stransko sobo. Posvetovali so se malo časa in izjavili, da so si izbrali kot kolege v ministrskem svetu poslance Vojo Marinkoviča, dr. Gregorja Žerjava, Rafajloviča in Ivo Krstela. Nato so bili določeni zastopniki, ki obiščejo tekom današnjega dne Nikolo Pašiča in Stanojeviča, da jima javijo demokratske kandidate. Obenem bodo zahtevali, da morajo demokrati imeti v novem kabinetu istotoliko ministrov, kakor radikalci. Dosedaj so imeli namreč radikalci 7 ministrov, demokrati pa 6. »Novi čas« v vsako hišo! PiaCsnl hlapci. Zadnje vesti iz Belgrada so javile, da je minister za socialno politiko dr. Kukovec na predlog šefa oddelka za soc. skrbstvo g. Ribnikarja imenoval 50 zastopnikov za Delavsko zbornico v Ljubljani. Pri tem sta g. Ribnikar in dr. Kukovec postopala na popolnoma samolasten način in samolastno določila socialdemokratom 26 zastopnikov v Delavski zbornici, liberalcem 10—13, Jugoslovanski strokovni zvezi pa samo 5 zastopnikov. Ko so se pred časom vršile prve en-kete na vladi, ki bi bile morale določiti razmerje zastopanih organizacij v Delavski zbornici, se je konstatiralo, da ima Jugoslovanska strokovna zveza 18.000 članov, socialdemokrati« 11.000. JSZ je predlagala, naj ne takt rše volitve v delavsko zbornico. To so i sldemokrati odklonili. Zakaj ,je jasno. Da bi se bilo stanje in mož posameznih organizacij jasno pokazalo, je stavila JSZ nato predlog, da se pregledajo komisijelrjo knjige posameznih organizacij in se tako nedvomno ustanovi številna moč posameznih organizacij. To so socialisti odklonili. Zakaj? Ni težko najti odgovor. Vedeli »o, da bi taka komisijonelna ugotovitev Članstva posameznih organizacij ne govorila njim v dobro. Tako so se enkete na vladi razbile in organizacije bi se bile Imele same med seboj zjediniti za razdelitev mandatov v Del. zbornico. Prišle pa so k sklepnim pogajanjem rse organizacije, samo socialisti ne. Ti so že takrat namigavali, da imajo že od vlade obljubljeno število mandatov. Pri teh pogajanjih so vse organizacije priznale JSZ pravico do relativne večine v zbornici. Kljub temu je JSZ izjavila, da je zadovoljna, če dobi s socialisti paritetno zastopstvo, t. j. JSZ 1? zastopnikov in socialisti 17 zastopnikov. V smislu tega sporazuma so tudi vse organizacije (izvzemši socialiste) poslale svoje kandidatne liste. Gospod Ribnikar si je dal nato sestaviti natančno statistiko organiziranega de« lavstva. In tudi po tej statistiki, ki jo j« vlada sama sestavila, bi imela JSZ večina. Toda g. Ribnikar je vsa ta dejstva postati! na glavo. Proti vsem demokratičnim in parla* meniarnim načelom je sam izbral po svoji volji, ne oziraje se niti najnianje na pred* loge in sklepe organizacij, zastopnike ▼ Delavsko zbornico. In sestavil je listo zastopnikov spora* zumno s socialnimi demokrati. Socialisti si do danes niso niti enkrat upali trditi, da so močnejši kot JSZ. Stavili smo jim javno vprašanje za največje industrijske kraje, da povejo svojo moč. Odgovorili so s frazami. Pozvali smo vlado, da naj pregleda knjige in ugotovi Število članov posameznih organizacij. Socialisti so se ustrašili i* na vso moč ugovarjali. Sklicujejo se socialisti edino na to, da imajo organizirane tkzv. »boljšec delavce, JSZ pa le navadne delavce. To je torej demokracija socialistov, da celo v delavske vrste skušajo zanesti razliko med ^boljšimi« in >navadnimk delavci. Tudi med delavstvom stvoriti buržuazijo kvalificiranih! Kdo pa je bolj potreben Delavske zbornice: ali »delavska« elita z gosp, Kristanom na čelu ali »navadnk delavci?! Trbovlje, Tržič, Jesenice, Vevče, Ljubljana — naj delavci teh največjih industrijskih center sami presodijo, s kakšno pravico »o dobili socialisti 26, JSZ pa F zastopnikov! Zato Jugoslovanska strokovna zvez« ne prizna take Delavske zbornice, v ka* teri majorizira manjšina vse druge organizacije. Jugoslov. strok, zveza zahteva takojšnje volitve v Del. zbornico, da dobi delave! o svoje zastopnike, ne pa vlada svoje v D, Z. Tudi delavstvo ne bo zadovoljno s tako zbornico. Delavstvo ve, da nima od te zbornice, ki stoji » svojimi 26 socialističnimi zastopniki pod protektoratom izrazitih eksponentov oderuških bank — g. Ribnikarja m g. Kukovca — pričakovati ničesar. Ribnikar in Kukovee gotovo ne gojit« gadov na svojih prsih. Ce pa na tak kričeč način podpirata socialpatriote, je vsakemu jasno, da »socialistk tega kova niso prav nič nevarni kapitalizmu. 26 mandatov v Delavski zbornici! To je Judeževo plačilo, ki so ga dobili social-patriotje zato, da so prodali delavstvo kapitalističnemu sistemu s tem, da so delali in glasovali za kapitalistično ustavo. 26 mandatov! Nagrada izdajic delavskih koristi, ki živijo — ne z močjo organizacije, nego po milosti gg. Ribnikarja in Kukovca. 26 Judezevih mandatov! Toda delavstvo je Judeže spoznalo po patronili, ki jih ščitijo: dr. Žerjavovo »Jutro«, dr. Kukovec i* g. Ribnikar. U Hias,8BB»l SiKžb'. Sto Vsi ljubljanski listi se te dni obširno bavijo z afero, v katero jo zapletenih več oseb, med njimi dva uradnika dveh ljubljanskih denarnih zavodov. Stvar je nasled-nja: Zagrebški špekulant Omzy se je pečal z dobičkonosnim veriženjem in nakupovanjem zlatih cekinov (napoleondrov), ki jih je potem tihotapil v Italijo. Skupno z nekim Jovanovičem, ki je bil tudi te vrste pošte njak, si je nabavil zadnji čas za okroglo 4 milijone kron cekinov v Rumuniji, da bi jih potem iztihotapil v Italijo. Ker pa naepkrat ni imel take vsote na razpolago, je iskal pomočnikov. Te je dobil v Ljubljani v osebah neke 'a bivšega bančnega uradnika Mahniča, rodom iz Gorice in ljubljanskega trgovca Draščeka. Ta dva naj bi mu preskrbela potrebni denar. Kakor se zdi, se je stvar razvijala f ko, da sta ta dva pregovorila Janka Komarja, podravnatelja Gospodarske banke, in Križaja, uradnika Ljudske posojilnice, raj jima posodita potrebno vsoto. Ta * dva sta to storila in izplačala denar v upanju, da se bo kupčija sijajno posrečila, na-kl- bosta vrnila v blagajno denar, za katerega nista izkazala nobenega kritja, in da bosta pri tem »poslu« tudi sama imela svoj delež. Bog ve, koliko takih »kupčij« se vrši v."»k den, ki se posrečijo in ne pridejo na dan. V tem slučaju pa se je stvar ponesrečila, in stvar je prišla na beli dan. Omzv-jev tovv.Gš Jovanovič je namreč prejel 4 milijone kron in odšel po zlato. Vrnil pa ni ne kron ne zlata in ne samega sebe. Jovano\ič je poneveril celo vsoto. Sedaj se je za to začela zanimati zagrebška policija, ki je naj-prvo '»-etirala Omzyja radi tega, ker je bil osumljen, da je zlato izvažal v tuje države. Kmalu je bilo policiji vse jasno, nakar so se izvršile aretacije vseh gori imenovanih o~eb v Ljubljani, in sicer zaradi poneverbe. Kakor poroča Gospodarska banka, je njen podravnatelj brez vednosti načelstva res izdal precejšnjo vsoto iz blagajne brez kritja, da pa je zavod sedaj krit in da ne bo trpel škode. Tudi Ljudska posojilnica nam sporoča, da je njen uradnik za neopravičeno izplačilo dal popolno kritje. Zavod ne trpi pri tem najmanjše škode. Sedaj ima zadevo v rokah sodišče. No da bi se spuščali v podrobnosti te zadeve, moram ■ iar reči nekaj načelnih besed k tem ju, ki kar izziva po kritiki se- danjih , mer. Ali e ta slučaj edini svoje vrste? Ne! Cela vrsta afer je znana, znani so tihotapci dolarjev, znani tihotapci cekinov, znani raznovrstni drugi '”’otapci in špekulanti. Delo vseh ’ '\ ima le en cilj: obogateti hitro, brez težave in komodno ter razkošno uživati. Čvetorica zgoraj imenovan, je enkrat imela smolo v lovu za Mamonovim blagrom. Med tem pa ta lov nadaljujejo drugi s podvojeno vnemo in perfriganostjo. In kdo trp: vsled tega. Valuta države in delo poštenega delovnega ljudstva. Lov za Mrmorcra obsojamo. Toda premnogo ljudi je, ki kolnejo verižnike in špekulante samo toliko časa, dokler sami ne najdejo prilike, na tak način obogateti. Dokler bo ljud-tvo na tak način obsojalo to početje, ne bo boljše. Mamoncv duh je treba iztrebiti vse*'" ■ ^d. In še nekaj! Zavodi, ki temelje na Zdravih in debi ih organizacijah krščanskega ljudstva, so prvi poklicani, ta duh pobijati. V tem oziru bo treba še velikih naporov in resnih prizadevanj. Slučaj, ki smo ga navedli zgoraj, nam kaže, da ima Mamon svoje privržence in služabnike povsod. In nikier ni večje nevarnosti, da kdo zataji svoja načela in prepričanje — če ga je seveda sploh imel — kakor v obližju Mamo-novega sijaja. V tem oziru bo treba zanesti povsod železne odločnosti. Predvsem pa treba krščanskih značajev; ti so prvi, potem pride šele strokovna sposobnost. Naše gerlo pa bo poslej kakor doslej: Brezobziren boj Mamonovemu suženjsp.u! Pošteno in koristno delo naj živi! ku je povedal, da ima ta Žerjavova organizacija veliko denarja. Dejal je, da ima 3 milijone na razpolago, katere je zaplenila vlada komunistom. To je zanimivo priznanje — seveda če je gospod Zupanc govoril resnico — ki nam razkriva tudi tajnost, da to ni le Žerjavova marveč tudi vladna organizacija tistih delavcev, ki bi radi tičali pod vlado bankokratov. Ham fe šel denar kn- »naiifflo. Dr. Žerjav Ima tudi svojo delavsko organizacijo, »Samostojno strokovno delavsko Unijo«. Predsednik po imenu je bivši komunist Curhalek, tajnik pa znani Zupanc, ki je »špilal« ie vse barve. Ta mož pisari raznim znancem, zakaj naj bi delavec ne bil liberalec ter tako vabi v Žerjavovo organizacijo. Pri nekem pomen* Sefa narodne skupščine. Belgrad, 1 decembra. Pred začetkom današnje seje narodne skupščine je minister za vere Milivoj Jovanovič iz zdravstvenih ozirov podal ostavko. Po otvoritvi so se prečitali zakonski načrti, ki so predloženi skupščini: o odgovornosti ministrov, o občinah, ki se izroči posebnemu odseku, o proračunu, o državnih dohodkih in izdatkih 1. 1922, o dvanajstinah za prvo četrtletje prihodnjega leta itd. Dr. Korošec in tovariši so vložili predlog o ukinjenju §18. zakona o zaščiti države od 2. avgusta 1921. Za ta predlog se bo izvolil na prihodnji seji poseben odsek. Zatem so se prečitala poročila imunitetnega odseka, ki se bodo razdelila poslancem in ki pridejo na dnevni red na prihodnji seji. — Poslanec Savljanin se je odpovedal svojemu mandatu v okraju Čačak. — Sodišče zahteva izročitev poslancev: Stjepana Radiča radi prestopka § 16.—18. tiskovnega zakona, poslanca Brandtnerja radi prestopka § 104. kaz. zak., Ivana Majcena radi prestopka žaljenje časti, Marka Došena za čine po § 103. kaz. zak., Dušana Bo-škoiča radi obrekovanja potom tiska, dr. Janka Šimraka za čine po § 92. kaz. zak., ozir. §§ 103. 104 kaz. zak. in končno Miloša Moskovljeviča za čine po 213. kaz. zak. Zahteva se je odkazala imunitetnemu odboru. — Socialistični poslanec Nedeljko Divac je interpeliral o uspehu en-ket, ki sta imeli preiskati zlorabe na posestvu Belje in v topčiderskih kolonijah. Skupščina je sprejela predsednikov predlog, naj dotična enketna odseka svoje delo nadaljujeta. — Finančni minister Kuma-nudi je prosil, naj skupščina reši zakonski predlog o dvanajstinah do najkasneje 10. t. m. Predsednik je predlagal skupščini rok 6 dni. Predlogu sta se uprla dr. Šimrak in Lazič in nekateri drugi zem-ijoradniki. Nastal je hrup. Predlog je bil z običajno večino glasov sprejet. — Predsednik je pozval parlamentarne odseke, naj se takoj sestanejo na delo. — Prihodnja seja bo v torek, dne 6. t. m. HaSa niana pobtils. Naša zunanja politika se vodi tajno in absolutistično, brez sodelovanja in brez kontrole naroda. Njena bilanca na koncu triletnega ujedinjenja je žalostna. V sporu z Avstrijo smo izgubili Koroško. V sporu z Italijo smo izgubili del Kranjske, Goriško, Trst, Istro, Reko, Za-der in nekatere otoke. V sporu z Madžarsko smo izgubili Baranjo. V sporu z Albanijo smo izgubili celo demarkacijsko ozemlje. V sporu z Romunijo smo izgubili tretjino Banata. Z Bolgarsko smo v napetem razmerju. Z Grško istetako. Naše razmerje z Ru-munijo se je prigodom zadnjih dogodkov na Madžarskem ohladilo in s tem je cela Mala ententa izgubila znatno na važnosti. Z nobeno državo nismo v odkrito prijateljskih odnošajih. Anglija nam je postala povodom netaktnega nastopa dr. Spalajkoviča v Ženevi odkrito neprijazna. Severna Amerika se za nas ne briga. Francija deli svojo ljubezen med nas, Italijo in Avstrijo. Vse se od nas odmika. Mi si ne znamo nikogar pridobiti. Narod je pri vodstvu politike potisnjen v stran. Naši diplomatje so nesposobni, a vojaški krogi še nikjer niso zasledovali politike, ki bi služila za mir. — DunCsfea ddssites prati Uraglnl. Dunaj, 1. dec. Delavstvo floridsdorf-skih tovaren je danes,, kakor govore, vsled naraslle draginje prenehalo z delom. Nato se je zbralo v demonstrančni obhod po cestah in odposlalo posebno delegacijo k zveznemu kanclerju, kateremu je pred’ožilo zahteve glede pobijanja draginje. V pozmh popoldanskih urah se jim je pridružilo delavstvo drugih tovaren. Dunaj, 1. dec. Manifestacije delavstva so povzročile, da je prišlo danes v središču mesta do izgredov, zlasti proti vehkim kavarnam in trgovinam, ki so bile mestoma oplenjene. Dunaj, 1. dec. Danes so se zbrali zaupniki delavsAa iz podjetij v Ottakringu,Hitzin-gu, Meidlingu in Horidsdorfu, kakor tudi u mestnega dunajslcega skladišča. Seji sta prisosivova’a tudi zvezni kancelar dr. Schober in Lnančni minister dr. Giirtler. Zastopniki floridsdorfskih delavcev so opozarjali na razburjenje de'avstva, ki je bilo povzročeno po strahoviti draginji, V imenu delavstva so zahtevali od vlade, da izpolni nastopne zahteve: 1. Nemud.ie odredbe, da se takoj in popolnoma izvede finančni načrt. 2. Da se stavi **od kontrolo promet z devizami in valutami in da se kaznujejo oni, ki se zoper to pre-greše. 3, Da se dvigne davek na posestva, 4. Da se uvede provizorični davek na imovino. 5. Naznačenje vseh denarnih zneskov, da se dvigne kronski kurz. 6. Uvozna prepoved za luksuzno blago. 7. Da se cena živil polagoma zniža, ne da bi se pri tem zmanjšale delavske plače, in da se uvede otroško zavarovanje. 8. Da se najstrožje nastopa zoper verižnike in oderuhe. Tekom debate je povzel besedo dr. Shober in je zavračal očitke vladi ter omenjal, da je vlada z vso resnostjo premišljevala o finančnem načrtu. Glede stavljenih zahtev bo v podrobnem govoril finančni minister. Upa, da bodo njegove izjave zadostile zborovalcem. Zoper navijalce cen in oderuhe se bo nastopilo. Zvezni minister za finance dr. Giirtler je nato obširno poročal o delovanju, ki ga je razvijal kot finančni minister od 5, oktobra dalje, in je po- drobno govoril o zahtevah, ki so jih stavili delavci. Dunaj, 1. dec. Po draginjskih demonstracijah pred parlamentom je odkorakala množica v posameznih skupinah proti središču mesta. Pri tem je razbila na Ringu vse kavarne, restavracije, hotele in trgovine. Mestoma so demonstranti uporabili priliko, da sc plenili. To se je zgodilo zlasti v hotelu »Bristolu« in »Schwarzenberg-Kasino«. Policija je aretirala mnogo oseb, katere je odpeljala na tovornih avtomobilih. Pri njih so našli več ukradenih stvari, zlasti obleke. Da bi se preprečili ponovni izgredi od neodgovornih elementov, ki eo igrali povsod glavno vlogo, so varstvene oblasti ukrenile vse potrebno zoper to. Zvečer izdana odredba policijskega ravnateljstva prepoveduje zbiranje množice. Vrše se pogajanja med vlado in političnimi strankami. Dunaj, 1. dec. Korespondenca Wil-helm javlja k današnjim dogodkom: Že pri korakanju pred parlament je nrišlo do izgredov, kjer so bila v I., II. in XX. okraju razbita okna po kavarnah. Posamezne skupine demonstrantov so hotele vdreti v parlament, pri tem je padlo več strelov. Ko je množica odšla od parlamenta, je naraslo število do 30.000. Po mnogobrojnih trgovinah na Ringu so demonstranti razbili notranjo opravo. Zlasti veliko škodo imata hotel »Bristol« in »Schwarzenberg-Kasi-no«. Tudi na Fiimtner Stra~3e so bila pobita okna v nekaterih trgovinah in so bila oplenjena nekatera skladišča. Tudi ko se ie množica že razhajala, je prišlo do izgredov. Pri tem je bilo ranjenih več oseb, med temi nekaj stražnikov. Policija je aretirala okoli 400 oseb. DANAŠNJA PREDBORZA. Ziirich, 2. dec. (Izv.) Budimpešta 0.82, Berlin 2.90, Italija 22.70, London 21.85, Newyork 522, Pariz 38.00, Praga 5.S0, Dunaj 0.16, Zagreb 1.85, Varšava 0.15, nekol kovane avstr. K 0.10. Zagreb, 2. dec. (Izv.) Budimpešta 38.50, Italija 11.85, London 11.45—11.50, Newyork 280, Praga 311, Dunaj 3.60. ^Politični dogodki. -f Volkovi ali ljudje? »Prager Tag-blatt« priobčuje predgovor nove knjige Bernharda Shawa, ki bo pod naslovom »Nazaj k Metuzalemu« izšla bodočo pomlad. V predgovoru očita Shaw zapadnim državam izdajstvo nad zapadno civilizacijo, ker so se bile zvezale z vzhodom proti Nemčiji, namesto da bi bile ravnale obratno. Nič manj nesrečen ni bil mir z blokado in lakoto proti Nemčiji. »Kako se bo vse to končalo« — pravi Shaw — »še ne vemo. Oe se zbero volkovi, da umore konja, je konjeva smrt le povod, da se volkovi trgajo med seboj za najboljši grižljaj. Ljudje niso boljši nego volkovi, če nimajo boljših načel; zato vidimo, da nas premirje in mirovna pogodba nista osvobodila vojne.« -f Iz italijanske notranje politiko. Te dni se je izvršila v razmerju italijanskih parlamentarnih strank znatna izpremem-ba. Združili sta se dve demokratični stranki: socialna in liberalna ,ki štejeta skupaj 143 poslancev. To je sedaj najmočnejša parlamentarna stranka, dočim so bili to dosedaj socialisti s svojimi 122 poslanci a takoj za njimi so prišli popolari, ki imajo 108 poslancev. Nova stranka se imenuje »Skupina demokracij«. — Parlamentarna skupina ljudske stranke je sprejela dnev ni red, ki izraža sedanji vladi zaupanje. — Socialisti so v parlamentu podali izjavo, v kateri izražajo vladi svoia nezaupa- nje zaradi njene politike nasproti fašistom ki niso samo nacionalisti, ampak pre ‘ J vsem branitelji privilegiranega meščanstva. — -f To bo pa objektivno. Iz Belgra poročajo, da je bil 3U. m. m. v avdienci P kralju bivši demokratski minister dr. W ‘ mer, ki da je poročal o razmerah v h veniji. Ne verjamemo da bi bilo poroči tako objektivno, kakor bi na takem mes moralo biti in kakor bi bilo edino tu koristno. , ... + Demokratske strankarske ve na državni račun. Na zadnji demokra ski strankarski kongres v Belgradu sc P šli tudi delegati iz Crne gore. Da j® 1 radi tega ne bi bolel lastni žep, so uem krati uredili stvar tako, da se je istocasB vršila konferenca zastopnikov Pasiv, j krajev. Vdeleženci te konference so , I bili iz državne blagajne po 150 dinar) dnevno in tako so prišli demokratski ero gorski delegati lepo na svoj račun. De®** krati pač ravnajo po načelu: Država to sem jaz! + Kdo drži Svetozara Pribito*1** »Sloboana Tribuna« se peča z izjavo vetorice hrvatskih demokratov, ki 80 smatrali za nasprotnike Pribičeviceve P litike, med njimi bivši ban Tomi jenov® dr. Angjeiinovič. Izjava pravi, da je čeviceva politka prava in da doživlja vs dan nove uspehe. Take izjave od hrvats strani je Pribičevič zaželel zato, ker Dl gove šanse med Srbi samimi vsak dan padajo. »Slobodna Tribuna« ugotavJ spričo te izjave, kdo drži Pribičeviča, cig . politika je povzročila za hrvatski d® [. toliko zla. Tribicevič je to izjavo hrv: demokratske deveiorice izsilil z J0VS0®nai bičem« in to potom »političnih obedov« zagrebškem namestništvu. Žalostno, “a*a, je ta devetorica celo danes še upala PoS . viti v nasprotje z ogromno večino brv skega naroda. »Sl. Tribuna« zaključuj ’ »Kdo bo sedaj še verjel pravljicam o ne ^ »izpremembaii kurza« med demokrati iD nepribičevičanskem demokratizmu? ~ sedaj je demokratska stranka izdala ^ točke svojega programa — razen todK centralizmu in parcelaciji; a sedaj ve® » da se polagajo tudi vsi vitalni interesi K ^ solidacije v državi in med plemeni pa . vsa osebna prepričanja in celo ose ^ ugled — pred noge g. Svetozaru, zaui oblast!« # p + Klici na pomoč. Belgrajski > kret«, uvaževano obrtniško glasilo, „P£ gt ša »Apel na kralja« s podpisohi *"xaj Nikolajeviča. Clankar kaže na oba:pn° s nje naše zunanje in notranje politike> u naš finančni polom in nasvetuje, kak° o? skušamo priti na trdna tla Po nje^0,va(ja mnenju naj se takoj ustanovi nova , iz neodvisnih poklicnih politikov ter jz ^ litikov manjših parlamentarnih sjjul,ul'ia(j. vlada naj bi bila nasproti sedanjima v nima strankama nevtralna ter naj m stranki v parlamentu podpirali, da m izglasovali proračun, volivni zakon in.P' slovnik. Na spomlad naj bi bile v0 ki morajo pokazati, ali narod še zaupa danjima največjima strankama ali ne. + \uk — separatist? »Glasnik ske Književne Zadruge« poroča, da j®, nistretvo za finance brisalo iz proračup postavko 50.000 dinarjev, ki so bili do čeni za proslavo jubileja Vuka Štefanov . Karadžiča. Ta mož je, kakor znano, zyr ^ in izdal srbske narodne pesmi, poJoZl ^ književnosti temelj narodnemu jeziku razširil srbski sloves širom kulturne!*: sveta. Danes jugoslovanska država zmore za proslavo njegovega spon borih 50.000 dinarjev, kar ni niti t0‘IL kar stane na leto državo »prijateljica« K kega načelnika ali kontrolorja. Vuk je ral pasti v nemilost. Morda je policija ® krila kje kake opazke ali podčrtane sede, iz katerih bi bilo razvidno, da je ^ Vuk separatist in prolidržavni ele®6® Kdo bi danes vedel, nad čem vsem b* utegnilo izpodlikati zvijačno oko držav tvorcev? , -j- Kako socialdemokracija naprefluJ I a š k o. V nedeljo dne 27. novembra se 1 po dolgem odlogu zopet vršil shod soCl demokratične stranke. Nič ni pomagala' lika požrtvovalne.t njihovih zaupnik® j pomagalo ni nič, da je Lojz, ko je čital r ^ glase, omenil, da imajo socialdemokrati pivnici nekega hudirja, da bi ja šlo lju. stvo gledat, v kakšni podobi da se je P kazal. Shod je bil čista prava polomija 8 cialdemokracije v Laškem. Pri lanskih ^ litvah so bili socialdemokrati še skoro nab močnejši. Pri Sv. Krištofu so imeli naj' ,j glasov, do občinskih volitev so nazadova tako, da niso nikjer sestavili svoje l‘s* ' Kakor vsako nedeljo, se je tudi 27. novf® bra zbralo v pivnici do 30 ljudi, tudi zej ske in pivci, pristaši vseh strank. Govoru* sam ie konštatiral, da je to menda polo®b j JSDS v Laškem. In zakaj ta polomija: ?tc. volitvami so socialisti kričali: Za nas m1' glasuje, kdor je za avtonomijo, za pravi®* agrarno reformo, za republiko, proti m*]1* rkmu. Tedaj je marsikdo verjel. Sedaj so socialdemokratski noslanci le rezer , bankirskih demokratov v Belgudu. Od‘° polomija. ^Dnevni dogodki — »Naša Moč« bo z novim letom izhajala kot strokovno glasilo >Jugoslovanske strokovne zveze«. — Božične in velikonočne počitnice. (Uradno.) Z ozirom na časopisne vesti, da se višji šolski svet bavi z mislijo, skrajšati božične in velikonočne počitnice, se uradno objavlja, da višji šolski svet ni sklepal se tudi ne posvetoval o skrajšanju ali sploh predrugačenju božičnih in velikonočnih počitnic. Pač se strinjajo mnenja vseh nadzornikov ravno v tem, da ostanejo omenjene počitnice v dosedanji izmeri in v meji dosedanjih dni, ker odgovarja to vzgojnim in učnim načelom. — Železničarsko gibanje. 30. m. m. S® ie oglasila pri ministrskem predsedniku Pašiču deputacija železničarjev iz cele kraljevine in mu predložila železničarske zahteve. — Kdaj mislijo izplačati draginjske ttoklade na milostne pokojnine železniškim upokojencem? Koliko časa bodo še stari upokojenci in vdove, ki so služili pri želez- nekateri celo 50 let in še več, stradali ? • škandal, da se puste ubogi vpoko- j®nci ge nadalje stradati? Ali ni še dovolj trpljenja? Kaj so pretrpeli in še trpijo ti starčki in vdove, ne da se niti popisati! Ah ®lso ravno tako zvesto in pošteno opravljali svoje službe, kakor drugi. Znano je, *!a je ministrstvo saobračaja v Belgradu ^raginjske doklade na milostne pokojnine reguliralo. Kaj pa pomaga samo reguli-ako se potem to tudi faktično ne izve-Gospodje, ki imate usodo teh ubogih vpok°jencev v rokah, ne pustite, da želez-S uPrave še nadalje zavlačujejo izpla-Uo že reguliranih doklad. Imejte pred oč-"J1 solze, ki tečejo po starih izmučenih prazih, skoraj do smrti sestradanih želez-l8kih vpokojencev in vdov. Zavedajte se, je zima tukaj in ti ljudje so brez hrane & kuriva, kaj šele obleka! Ne pustite, da se xa krivica godi še nadalje. Pričakujemo, da bodo že regulirane draginjske doklade Prizadetim nemudoma nakazal?. — Jra* stvo vpokojencev južne železnice. * Znati je treba. V Kragujevcu po-“®buje država primerno poštno pos-opje. svrho je zelo pripravna zgradba tamoš-nlega hotela »Takovo«. Hotel je bil tudi prodaj, a kupila ga ni država, ampak «va Belgrajčana, in sicer za 185,000 di-^rjev, Od teh dveh kupuje sedaj poštno ^inistrstvo zgradbo za 660.000 dinarjev, se mora. . \ — Tržiške novice. V nedeljo se je iia odru Našega doma igra »Lovski •Z*- Polna dvorana občinstva, vrlo dobro ^ralsko osobje, društvena godba med od- v 0ri> —- vse to je napravilo prijeten ve-Shn ~~ ^ ponedeljek je predaval v dru- vi .g: svetnik Potokar o najmogočnejši ©lesili, ki je — časopisje. Koncem predavanja je pozival mnogoštevilne poslu- aice na krepko agitacijo za katoliške li-*te. — q kaplan Milavec je omenil tedenske dogodke v državi. Omenjamo, da se 0 po vseh predavanjih občinstvu razložilo važne dogodke dotičnega tedna. — ?.°cialni tečaj, ki se vrši ob nedeljah v MUdski šoli, je dobro obiskan. Še vedno priglasi kak nov udeležnik. — V ponedeljek priredi društvo Miklavžev e 5 e r ob 7. uri zvečer v Domu. Igrala bo igrica ^Robinzon«, nato pride Mi* rjavž s sijajnim spremstvom in bo obdr *°val vse pridne malčke, ki bodo gotovo *asedli dvorano. — Predilnica se je te spomnila vseh delavcev in delavk, ki delali 25 let v tovarni. Dobili so po 300 “jmosno 400 K na reke. Kajpada so bili “bdarovanci teh božičnih daril silno ve-in hvaležni. /— Delavsko statistiko izdelujejo v ^nistrstvu za socialno politiko. Predvsem ye za ugotovitev števila brezposelnih v ^goslaviji. j , — Drag drobiž. Vladni finančniki so ani naročiil v Kruppovi tovarni v Bern-.°rfu pri Dunaju kovan drobiž po 5, 10 par. Po dogovoru se ima dobiž plahti v švicarskih frankih. Spričo visoke valute tega denarja bo morala naša drža-? drobiž dražje plačati, nego bo znašala tegova vrednost. s — Okradena zlatarna. Dne 23. t. m. j? bilo iz izložbenega okna zlatarja Šne-orfa v Pakracu ukradene mnogo zlatnine j.? srebrnine: 40 zlatih prstanov, do 30 in srebrnih ur itd. Tatvine sumljiv j ttUad moški majhne postave, ki ga se-i iščejo. g6 Vlom v železniški voz. Na postaji »ca je bilo vlomljeno v tovorni želez-jj s** voz in ukraden iz njega zaboj emajle posode z znamko >A. W« j , 7- Po nesreči ustrelil svojo ženo. Na-£ ^nik vojaške godbe v Splitu Armand °rtolazzi je minolo soboto na svojem do-^ Popravljal star revolver. Žena je stala efi in opazovala niegovo delo. Nena-j j®4 se revolver sproži in krogla je pro-je ?. narednikovi ženi prsi. Nesrečnica, ki dil .a v 6 mesecu nosečnosti, se je zgru-a in v par hipih izdihnila. ^2 Paroplovba na zadružni podlagi. (.J-veza jugoslovanskih pomorščakov« je osnovala paroplovno zadrugo »Brodar«. Namen zadruge je, pospeševati brodarstvo in ribarstvo na morju in rekah in nabavljati v ta namen potrebni material. Deleži sc po 10 dinarjev. — Nov dnevnik. S 1. decembrom je začela zagrebška »Slobodna Tribuna« izhajati kot dnevnik. List hoče tudi v bodoče ostati nestrankarski. — Tat na posteljnino. Po raznih krajih Štajerske in Dolenjske se je te dni oglašal po gostilnah in hotelih neki moški, ki je najel prenočišče in nato povsodi odnesel posteljnino v vrednosti od 2000 do 8000 K. Govoril je brežiško narečje in se podpisoval z napačnimi imeni. Star je bil približno 27 let. — Tatvina trikotnega blaga. Sejmarju Feriju v Novem mestu je bilo ukradenega za 12.000 K trikotnega perila in otroških oblek. — Ukradena konjska oprema. Karlu Muleju na Vrhniki je neki zlikovec ukradel konjske opreme in odej za 20.000 K. — Slovenski železničarji na Hrvatskcm. Iz Zagreba nam pišejo slovenski železničarji: Koncem letošnjega poletja so poselili srbski profesorji Slovenijo, predvsem Ljubljano in Gorenjsko. Odnesli so v Belgrad z izleta po Sloveniji najboljši vtis. Toda Slovenijo difii ne samo naravna krasota, ampak nič mani tudi lepota slovenskega slovstva, lepota slovenskega jezika. Žal, danes je šolstvo v naši državi tako prikrojeno, da se slovenščina na hrvatsklh in srbskih šolah sploh ne poučuje, do-čim se v Sloveniji že v ljudskih šolah prav intenzivno poučuje srbohrvaščina in cirilica. Slovenci nikakor nismo proti učenju srbohrvaščine in cirilico na naših šolah; prav je, da slovenska šolska mladina spoznava bratski srbski narod, zgodovino njihovega junaštva in slovstvo bratskega hrvai-skega naroda — to more le pospeševati medsebojno spoznavanje združenih treh narodov. — Krivično pa je, da se slovenščina na hrvatskih in srbskih šolah prav nič ne goji; zato Slovence srbski in hrvatski vnarod po treh letih zedinjenja prime; roma še prav malo pozna. Slovenski železničarji na Hrvatskem se prav pridno uče hrvaščine, do-čim pri hrvatskih železničarjih ne najdemo zmisla in zanimanja za slovenščino. Otroci slovenskih železničarjev v Zagrebu nimajo prilike, da bi se v hrvatskih šolah poleg hrvaščine učili tudi materinščine, ker se slovenščina sploh ne poučuje. — Kam to vodi? — Vsak navdušen Jugoslovan naj zna vse tri jezike, to prav nič ne bo škodovalo zedinjenju, ampak prav mnogo koristilo. Tako je naše mnenje. — Več prizadetih. £jubljanskt dogodki. lj Miklavžev večer za otročiče svojih članov priredi 5. t. m. zvečer I. ljublj. delavsko konsumno društvo v spodnjih prostorih na Kongresnem trgu št. 2. ij Proslava prašnika narodnega n j di-njcnja. Sinočnji koncert, ki ga je v pro-, slavo narodnega ujedinjenja priredilo udruženje novinarjev, je privabil v Ur.ion toliko množico ljudi, kakršne že dolgo ni bilo na prireditvah. Vse vstopnice, sedeži in stojišča, so bile razprodane in mnogo ljudi je moralo oditi, ker si niso pravočasno preskrbeli vstopnic. Koncert sam je bil zelo zanimiv. Nastopila so vsa ljubljanska pevska društva, ki so z velikim uspehom izvajala pevske točke. Nastopi solistov gospe Pavle Lovšetove in gg. Roma-novskega in Sovilskega so poslušalce navdušili. Za svoje umetniško izvajanje so želi iskren in dolgotrajen aplavz. Po koncertu se je razvila neprisiljena zabava, pri kateri je sodelovala godba Dravske divizije pod vodstvom kapelnika g. dr. Čerina. lj Pobijanje draginje življenskih potrebščin. Občinsko sodišče za pobijanje draginje v Ljubljani je odredilo sledeče kazni: Pičel j Peter, pekovski mojster v Rečni ulici, je bil obsojen na 10 000 din. globe, ker je pekel prelahek kruh. — Ker nista imela označenih cen sta bila obsojena na globo 1000 din, črtalič Orosi "v, trgovec z mešanim blagom in mesarski mojster Sagmeister Anton v Spod. šiški. — Zaradi navijanja ce'< že predlcaznovana mesarica Ham Marija je bila obsojena na 1000 din. globe, ker je prekoračila maksimalne cene. — Vnovčevalnica za živino in irast, je prodajala 12. novembra t. 1. mast po C2 K kg, dasi je bila uradno obveščena, da ne sme prekoračiti iivaksimalne cene 85 K. Zaradi prekoračenja maksimalne cene je b:la tvrdka obrobna na 10.000 din. — Mesar Marčan je bil radi prekoračenja maksimalne cene obsojen na 25.000 din. (100.000 K) in na 10 dni zapora. lj Maksimalne cene slanini. Občinsko sodišče v Ljubljani je v svoji seji dne 28. novembra t. 1. sklenilo z ozirom na padej nakupne cene živim prašičem, določiti sledeče maksimalne cene: 1. Slanina krajskih prašičev po 4 cm debeline brez kože za kg 55 K; trebušna slanina brez kože za kg 50 K; 2. hrvatskih prašičev slanina prv3 vrste brez kože in nad 8 cm debeline za kg 76 K; za 4 8 cm debelo slanino brez kože za kg 70 X. Ta cenik stopi v veljavo z dnem 3. decembra 1921. lj Glas trgovskih nastavljencev. CJre-mij trgovcev te dni prav pridno obvešča svoje člane, da bodo trgovine odprte nedeljo pred sv. Miklavžem in nedeljo pred božičem. Ker se bodo brez dvoma vsi trgovci tega sklepa držali, bi bilo prav umestno, da jih gremij tudi obvesti in pa poduči, da je treba za nedeljsko delo uslužbence posebej plačati, ker marsikateri trgovec tega ne ve, ali noče ved< ti. —• Tig. nastavlje ne. ij Seg umobolne. Z opazovalnega oddelka tuk. bolnice je pobegnila 2t> letna Antonija Grudnik iz Šmiklavža na Štajerskem. Imela je obute copate, a na glavi belo ruto. Pred odhodom je s hodnika vzela 600 K vreden plet neke bolniške strež-nice. lj Tatvina v kopališču. V kopališču hotela »Slon« je bila te dni nekemu gospodu ukradena zlata ura z verižice v vrednosti 3500 kron. lj Pobegnil je 12 letni gojenec državnega vzgojevališča v Ljubljani Ivan Klun; je majhne in šibke postave in je duševno zaostal. lj Tatvina ročnega vozička. V Spodnji šiški, Frankopanska cesta 152, je bil te dni ukraden z dvorišča 4 kolesni voziček, vreden 1000 K. IslausItD zadrnlnlitos Skupščina vseh ljubljanskih proda-jalen 1. Delavskega konsumnega društva se bo vrši.a v nedeljo, dne 4. decembra t. 1. ob 4. uri popoldne v konzumski kleti na Kongresnem trgu siv. 2. Člani so vabljeni, da se udeleže skupščine v obilnem številu. iesisi deSsues. Selška dolina. Dne 22. novembra smo vložili na pokrajinsko upravo za Slovenijo, gozdarski odsek, v Ljubljani sledečo spomenico: Do leta 1920. je uprava državnih gozdov prodajala posekan in rezan les, kakor je treba, da se potem na žago d&. Že leta 1921. pa prodaja uprava stoječ les. De.av-slvo državnih gozdov je pri tem občutno prizadeto. Prekupci, to je družbe, tvrdke, ki kupujejo od erarja, so sicer stavili v nakupni račun znesek 60 kron od metra za delavske plače, v resnici pa plačujejo samo 34 do 39 kron. Do sedaj se je dogajalo, da so se pogodili posredovalci (mešetarji erarja) s tvrdkami za sekanje lesa, ki ga sami niso sekali, ampak so samo brez truda profilirali. Zato organizirano deavstvo terja, da firme ta denar za leto 1921. državi vrnejo in se ta denar obrne v dobro prizadetih delavcev ali da se razdeli med delavce ali da se porabi za njihovo starostno ali bolniško preskrbnino Za naprej pa se mora sekanje lesa poveriti naravnost tistim, ki sekajo. Pri tem poslu se mora uprava državnih gozdov, da ji je delo olajšano, obračati na delavsko organizacijo, katere poverjenik je tačas Polajnar Frane, Cešnica št. 10. Licitacija za les (sečna doba na Jelovici) naj se pravočasno naznani, to je januarja ali vsaj februarja 1922. Selška dolina. Dne 22. novembra smo vložili na g. Demšarja sledečo zahtevo: Gosp. Franc Demšar, pos., trgovec, gostilničar, Zali log. — Opozarjamo Vas, da ste svojima dvetjia žagarjema Milil Mihelčiču in Leopoldu Mihelčiču premalo plačali, in sicer od 7734 kosov bi imeli plačati po 90 vin. od kosa, a plačali ste samo po 60 vinarjev. Prizadeta sta ugovarjala, a niste hoteli nič slišati. Izgovarjali ste se s tem, da plačajo druge tvrdke tudi tako, kar pa ni res, ampak da plačajo vse druge lirme od 25 mm desk po 90 vinarjev, kakor je bil letošnji običaj. — Neporavnana vsota znaša 2320 K 20 vin. Prosimo, da jima to vsoto nemudoma izplačate, oziroma se dogovorite z njima, če sta pripravljena še počakati, da ne bo nadaljnjih komplikacij. Rndsr. Trborlje-Hrastnik. Nad vse čudno je, da Je za novo čakalnico in kopališče za delavce v Oj* strem tako nialo brige. Ta stavba se že dela skoro dve leti, čeravno je bilo delavcem obljubljeno, da bo gotova do zadnje spomladi. Delavstvo mora pa še vedno hoditi v staro čakalnico, ki pa je daleč stran in brez koristi. Posebno se pozimi^ ko je tako ledena. Delavstvo je razburjeno še bolj vsled tega, ker vidi, da se n. pr. kako staro poslopje do hitro podreti in da se da iz njega napraviti v treh tednih lep hlev. • « • RUDARSKI VP0K0JENEC. Jugoslovanska Strokovna Zveza je dobila od socialnega skrbstva naslednji dopis: Pokrajinska uprava, oddelek za socialno skrbstvo, je posredovala v zadevi resolucije rudarskih vpokojencev z dne 29. julija t. L pri pristojnem rudarskem oblast vu, ki je poslalo sledeče poročilo: »Okrožni rudarski urad v Celju. St. 4292 V Celju, dne 15. novembra 1921. Kr. rudarsko glavarstvo v Ljubljani. Vloga Jugoslovanske Strokovne Zveze v Ljubljani, Stari trg 2/1, št. 1418, se vrača s sledečim poročilom: 12. novembra 1921 se je vršil izpit rootoro-vodij ua vzhodnem okrožju 11 ter je hotel ob tej priliki preiskali tuuradni zastopnik tudi zadeve vloge Jugoslovanske Strokvne Zveze v Ljubljani. Obvestil je o tem Edvarda Kuk mana in računovodstvo združena bratovska skladuice v Trbovljah. — Obravnave so se udeležili: g. rudarski nadzornik inž. Alojzij Kolka za predsedstvo bratovske sklad-nice, gg. pioskovič in Pažuu za računovodstvo bratovske skladnice. Zastopnik Jugoslovanske Strokovna Zveze se obravnave oi udeležil, ker je ne-vedoma odpotoval v Bosno. Pri tej priliki je bilo ugotovljeno glede vloge sledeče: ad 1. pod dra-ginjskimi dokladami so mišljene one doklade, katere izplačuje v smislu naredbe deželne vlade /a Slovenijo št. 435 z dne 3. novembra 1920 provizio-nistom bratovskih skladnie pokojninski sklad. Te draginjske doklade se odmerjajo po pokojninskem skladu po višini vseh dohodkov vsakega posameznega rudarja. Pod temi različno odmerjenimi dokladami so mišljeni odbitki. — Tozadevno je bila v dneh 26. lu 27. oktobra sklicana v Trbovljah od oddelka za socialno skrbstvo enketa. Udeležili so se je: Dr. Kuhelj od oddelka za socialno skrbstvo; dr. Liker od pokojninskega sklada; zastopnik Unije slov. rudarjev; zastopnik J. S. Z.; zastopnik občine in dva aktivna uradnika združene bratovske tsklad-nice v Trbovljah. Ta dva sta dala zastopniku podpisanega urada podatke o tej anketi. Pregledane so bile draginjske doklade onih vpokojencev, ki so se pritožili radi prenizko odmerjenih doklad. Nekaterim so bile iste v smislu naredbe zvišane, nekaterim znižane in nekaterim sploh ukinjene. — V splošnem je bilo ugotovljeno, da se celokupne doklade ne morejo zvišati brez predhodne, gori navedeš« aaredb«. V dohodke, iu «0 Uittrudajiii 1* J^aža društua. d Šentjakobska prosveta. V nedeljo, dne 4. decembra ob šestih bo predaval g. stolni vikar Franc Zabret o velevažnem vprašanju našega časa. Vabimo k obilni udeležbi. Vstop prost. d Krakovo-Trnovo. Orel ima danes v petek telovadni večer, d D. M. v Polju. Miklavžev večer priredi dramatični odsek »Slov. kat. izobr, društva« pri D. M. v Polju v nedeljo dn« 4. dec, ob poluštirih popoldne v Ljudskem domu. Vspored je zelo lep in čisto nov. Zato naj ne zamudi nihče lepe zabave in naj pripelje s seboj svoje malčke. Vstop, nina za odrasle 1 dinar, za otroke 50 para. določitev draginjske doklade, 80 vštevajo razen provizije tudi dohodki iz posestev, najmanj itd. — Ce je vpokojenec v rudniški službi, se to ne vpo-steva pri določitvi draginjske doklade, ker je služba le nestalna. — Ad 2. O tej točki so ni moglo razpravljati, ker je bil g. Edvard Kukman odsoten in točka sploh ni stvarna. — Ad 3. G. inž. Alojzij Kolka izjavi: Do pred dvema mesecama je rudni« j skl ravnatelj sprejemal rudniške vpokojence po | zmožnosti in poirebi in jim je podeljeval delo po i telesnih zmožnostih. Sedaj je vsako novo spreje« manje v delo ustavljeno vsled neugodnih stano* vanjskih razmer. — Ad 4. Bolniško zavarovanj« vseh vpokojencev (če so na delu ali pa ne), ki stanujejo v rajonu bratovsko-skladničnega zdravnika, je v smislu dodalka XVI., § 20, dopustno. Zavarovanje je prostovoljno in daje pravic« na zdravila in zdravniško oskrbo, ne pa na bolniško mezdo. Proti nezgodi je zavarovan vsak vpokojenec, ki j« ponovno sprejet v delo. Premogovni deputat vpo* kojenčev znaša tri vozičke na ieto. — Glede šikaa se ni moglo razpravljati, ker ni bilo zastopnika Jugoslov. Strokovne Zveze ter ni znan noben k on* kretni slučaj. — Predstojnik v. z. inž. Močnik 1. r. — Rudarsko glavarstvo v Ljubljani, dne 23. nov. 1921, št 2759. Deželni upravi oddelka ra socialno skrbstvo v Ljubljani v vednost in eventuelno daljno postopanje proti vrnitvi spisov. Tuuradno po-sovanje je končano, ker ni dokazov, da se godi komu krivica. Rudarsko glavarstvo: inž. Strgar 1. r. O tem se naslov obvešča s pristavkom, da se v zadevi ne more dalje intervenirati. Po naročil« pokrajinskega namestnika višji komisar Mrak 1.» Frmmim raeza. Zastopniki železničarskih organizacij v Beigradu, Vrhovno vodstvo koaliranih! strokovnih organizacij železničarjev cel« države je na osnovi ukrepov sklenjenih v: Zagrebu dne 20. nov. m v Belgiadu dne 28. nov,, predložilo osebno ministru saobračaja zahteve za izboljšanje matcrijel-nega stanja in za varstvo doseženih pravic* Ta spomenica je istočasno bila predložena predsedniku Pašiču, ministru financ* predsedniku narodne skupščine, predsed« niku zakonodajnega odbora in vsem predsednikom političnih klubov. Vsi merodajni vladni faktorji m predstavniki političnilt klubov narodne skupščine so priznali upravičenost železničarskih zahtev in izrazili gotovost, da se bodo njihove zahteve ugodno rešile, — Zastopniki železničarskih or« ganizacij so se sinoči vrnili iz Belgrada.—* SPrometno zvezo je v vrhovnem odboru, ki šteje 8 članov, zastopal tovariš G o r š e^ Nabavljačke zadruge. V nedeljo 27, t. m. se je vršil ustanovni občni zbor na* bavljačke zadruge v Mestnem domu. Protest proti ustanovitvi te zadruge in ogorčenje proti nasilnosti napram železničarskemu ocobju od strani gotovih ljudi j* doseglo vrhunec, ko se je otvorilo zboro* vanje. Izmed navzočih je bil voljen, predsednik, kateri je v ostrih besedah izražal nezaupnico proti upravi, proti nasilstvu, in proti ustanovitvi nabavljačke zadruge. Govorniki so povdarjali, da vidijo skoraj ene in iste obraze kakor pri nekdanji po« slovalnici, kjer to tako dobro gospoda-« rili, da so napravili 600,000 K dolga ir* katere bode gotovo moral zopet plačati železničar z mesečnimi odtegljaji. Med žvižganjem in upitjem so železničarji zapustili dvorano Mestnega doma. To je važen kojav, da se ne more špekulirati £ neumnosjo mase, kakor so to do sed.il imeli navado nekateri. V dvorani je osta« lo le 32 ljudi, kateri so d izvolili za predsednika občnega zbora g. Vencajza. Govorilo je v&č govornikov, toda stvarno' nobeden. Govorilo se je tudi o »fanatizi-rani masi« in marsikatera trda beseda’ je padli na račun onih, kateri niso bili navzoči. Pristopilo je 79 članov, ker so ne~ Če pomislimo število 79 proti tisočerim Če pomisUmo šteevilo 79 pro4i tisočerim železničarjem Slovenije, če pomislimo, da so vsi večji kraji solidarno izrekli neza-> upnico proti onim, kateri so mislili ustanoviti to zadrugo, vidimo polom na celi črti. Železničarji hočejo svoj denar nazaj, to se pravi: kar jim je uprava utrgala za te nabavljačke zadruge, do katerih železriičarstvo nima zaupanja, se jim mo* ra vrniti! Vpisovalae pole se bodo 9. t. m. ir* postavile na vseh službenih mestih, da se vpiše kdor se hoče vpisa/ti v nobavljačka zadrugo. Zgodi se to zato, ker so na ob« čnen zboru dobiU samo 79 članov, Skles* nili fo tudi malo poagitirati, posebno po progi. Tukaj povemo, da c« M 8M*« ia Iz urgamzsdl. ne sme nihče siliti v to zadrugo, ker je od ravnateljstva prišlo, da tisti, kateri ne pristopi, dobi denar nazaj. Za nas je geslo: Oenar nazaj! In to naj gre od moža do noža. Držayni prazniki in držara. Z državne železnice: Fraznik ujedinjenja je državni praznik. Praznuje se 1. decejubra na ta način, da ta dan počiva delo. Vlada je pozvala podjetnike, trgovce in druge delodajalce, na se ta dan ne dela, da pa naj se delavci plačajo za ves dan. Tako se je zgodilo, da se je večina delodajalcev pokorila pozivu vlade: včeraj je bil za večino delavstva prost plačan dan. Ne tako na državni železnici. Ta državni zavod — imamo v mislih delavnice — je dopoldne sicer dal delavcem prosto, popoldne pa so morali delati po pet ur, dobili pa so plačani le dve uri dela; 2—3 ure dela pa so morali vršiti zastonj. Človek se čudi, kako je to mogoče. Zasebniki so plačali delavcem prost dan zaradi državnega praznika (eden je celo delavcem plačal po 20 kron več); državni zavod pa delavcem ne plača niti tega, kar so delali. Patriotizem se zahteva od drugih in od delavcev, sami ga pa ne poznajo. Komu se bodo zaračunale tiste 2—3 ure dela popoldne, katere delavcem niso bile vštete? Pravijo, da za državo. To bi bilo sicer prav; toda drugi trde, da gre to v fond za nabavljačke zadruge, da bodo mogli železničarjem vrniti, kar so jim svoj čas odtrgali in kar sedaj zahtevajo nazaj. — 0 tej zadevi bo treba še govoriti! Tako postopanje se samo obsoja. Prejeli smo. Prometna zvena v Ljubljani, Stari trg št. 2. V rešitev na tamkajšnjo vlogo št. 17 z dne 17. maja 1921 %e Vam vpošilja prepis poročila taboriščne uprave v Strnišču o predmetni zadevi z obvestilom, da »o se železničarskim rodbinam, nastanjenim v »Mladi Boleslavk, odpustili zaostali najemninski dolgovi pri taboriščni upravi v skupnem znesku 110.855 K (stodesettisoč osem-stopetinpetdeset kron). — Po naročilu pokrajinskega namestnika šef za socialno skrbstvo. Ribnikar, m. p. — To prizadetim v vednost. Poselska zveza. Celje. V nedeljo, 27. novembra ob treh popoldne se je vršil pri nas shod bivše »Zveze služkinj« ki se je pa preosnovala v skupino »Poselsk« zveze«. Na sestanku je poročal tov. Cvikelj iz Ljub- ljane. Po sestanku se je sklenilo, zavzeti se z vso silo za organizacijo, da bo najkrajšem času vsaka služkinja Članica svoje strokovne organizacije. Po novem letu se bo začelo s strokovnim posredovanjem, tako da se tudi v Celju razmere urede. Ljubljana. V nedeljo, dne 27. novembra se je vršil v Mestnem domu shod služkinj. Sprejela se je resolucija, v kateri izjavlja Poselska zveza, da bo vztrajala na svojih zahtevah, izraženih v tarifi. Zato poziva vlado, da io v tem podpira. Poziva tudi gospodinje, one nekatere, ki se upirajo, da prizna;o služkinjam pri' ico, kot so jo priznale že večina gospodinj. Poselska zveza zahteva tudi, da vlada izda v smislu Poselskega reda določene legitimacije. Predlaga, da se ustanovi Poselsko razsodišče, v katerem bi tile zastopane gospodinje, služkinje in vladni zastopnik. To razsodišče bi razsojalo v posameznih sporih med služkinjami in gospodinjami. Seja »Paselskc streže« se vrši danes zvečer v prostorih J. S. Z., Stari trg 2/1. Ura kot ponavadi. Popis razmer služkinj. Ker v Kre-kori prosveti ni prostora za dneve popisa, se vrši popis v prostorih Jugoslov, Strokovne Zvere, Ljul>-ljana, Stari trg št. 2, I. nadstropje. Kakor smo že zadnjič javili, se vrši popis od 5. decembra naprej. Poživljamo tem potom še enkrat vse služkinje, da se zagotovo odzovejo popisu, ker je v njih lastnem interesu. PosredooslNica JSZ. Pisarniški uradnik išče primerne službe. Naslov pove tajništvo Jugoslovanske strokovne zveze. Službe išče kontoristinja, vešča strojepisja in stenografije. Natančnejša pojasnila daje Jugoslov. Strokovna Zvez«, Ljubljana, Stari trg 2, I. nadstr. k Pet kupletov za cn glas s klavirjem. Zložil Anton Grum, Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena: I. Kranjske šege in navade K 6.—, II. a) Učeni Mihec b) Slabi časi K 10.—, III. a] Nezadovoljnež b) To zares užitek ni K 10,— Slovenskih izvirnih kupletov nam je sploh manjkalo in smo bili tozadevno v vidni zadregi. Kar jih imamo so docela vse tujega največ nemškega izvora, prestavljeni na slovenski jezik. Bila je torej nujna potreba z izdajo slovenskih kupletov. Skladbe sc odlikujejo po izvirnosti napevov, kakor tudi po besedilu. Spremljava klavirja je prav lahka, napevi kupletov melodijozni, za naše razmere (zlasti po deželi) kar najbolj primerni. Besedilo je za današnje čase kakor nalašč. Priporočamo jih vsem našim društvom in organizacijam, saj bodo nudili veliko prisrčne zabave in razvedrila. ZA MIKLAVŽEVA IN BOŽIČNA DARILA posezite zlasti inteligentni krogi po dr. Opekovi knjigi Za resnico, ki brani v govorniški obliki glavne temelje vere. Vsi naši listi so se o knjigi zelo priporočilno izrazili. Najnazadnje piše »Sedanjost: ZA RESNICO — osemnajst obrambnih govorov dr. M. Opeke... je eno najznamenitnejših del v obrambo vere. — Najboljše znamenje zanimanja za knjigo pa je to, da se je taiste venem mesecu razprodalo pol naklade, t. j. 15C0 izvodov. — Naroča se v prodajalni K. T. D. H, Ničman v Ljubljani za 28 kron (7 D), po pošti 32 K (8 D.) NAJPRIMERNEJŠE 3IIKLAVŽEV0 DARILO je gotovo letošnji ŽEPNI KOLEDARČEK, katerega je izdala tudi letos Jugoslovanska knjigarna v ljubljani v prav lični in priročni obliki. Cena najboljši pegamoid vezavi je 24 K, s svinčnik. 28 K, priprosta a trpežna vezava 16 K. Šfrlfss JNŠin £HS“ Vsak naročnik naj pri-dobi vsaj 2 nova! Urednik in odgovorni urednik Franc Kremžar Izdaja konzorcii »Novega Časa« Tiska Jugoslovanska tiskarna v LiubSjani. Več krojaških pomočnikov treznih in vestnih delavcev za delo v tovarni M sprejme takoj. Samostojni dobe proti garanciji delo na dom. — Stalno delo zasigurano. — Vpraša se: Ljubljana, Emonska cesta št. 8 v pisarni. tl® Proda se hiša št. 46 v Bevškem prav blizu kolodvora Trbovlje, s petimi stanovanji in zeliščnim vrlom, pripravna za trgovino ali roko-delstvo. Ugodnost za kurjavo. Naslov pove uprava tega lista pod štev. 111. Tovarna Barva vsakovrslno r.l»q°: i cisti JOS. REICH Sve olika ovratnik«, »f. pesnice In »rp[Cfl ^ Kovo mesto Koževj« Ljubljana, Poljanski nasip 4 Podrožnica: Se enburgova ul, 4. Pod užnlee: Maribor Gos oska ui. 38. Slavni trg. štev. 31 F. BRUMAT ur 03 O LJUBLJANA S OJ >0 talomli milini in t-uhe S a =* CD =3 po konkurenčni ceni. S ss Mestni trg 25 1. za obdefoj vanje lesa STROJI turbine, zvonovi Strojne tovarne in livarne d. d. v Ljubljani Vsak saveden krščanski socialcc ie lian I. delavskega konsirnmega društva v Ljubljani, o Skupno Število prodajaln 37. Vse potrebščine kupujte samo v konsumnih prodajalnah, kjer dobite vedno najboljše in najcenejše b'ago; pridobivajte nove člane in jih priglasujte v prodajalnah! Zcdruga sprejema tudi hranilne vloge članov in jih obrestuje po 5%. Kdor kupuje v konsumu, nosi dobiček sebi! Manufakturni oddelek Gospodarske Zveze (na dvorišču) ~vg '0Wt Ljubljana, Dunajska c. 29 wr mr Oglejte si veliko zalogo raznovrstnega manufakturnega bhga; veliko izbiro Čevljev in vsakovrstnega usnja na debelo in drobno. Vplačana delniška glavn. H 30,000.000. ODresinje najugodneje SLOVENSKA BUNKA Telefon štev. 567. Cek. račun 12.205 vloge oa knjižice in v tekočem račono. LJUBLJANA, KREKOV TRG 10, nasproti »MESTNEMU D0MU“. bančne P0S'e naSntnlie Postni Cek. raC. it. 11.323 B/zo Telefon Stev. 54. Jugosio- lluSOV vanski kredit L uh, »na Marijin trg itev. 8. r. z. z o. z. t LJUBLJANI. Sprejema hranilne vloge In vlo^e na tekoči račun ter |lh obrcsfuie po Hranilne vloge se Izplačujejo brez odpovedi - Hranilne vloge z odpovednim rokom se obrestujejo po dogovora. Danami promet v lanskem letve 128,000.000 kron. Trgovski krediti pod najugodnojilml pogoji. Wo2fova ulica &t.l. Podružnica v MURSKI SOBOTI in DOLMJI LENDAVI. Čistih brez odb.tKa. Izvenl ubl|anski v.agatel i dobe postne po o-nice. Izdaja čeke, nakaznice in akreditiva na vsa tur in inozemska mesta. — Daje posojila na vknJLbo, poroštvo, vrednostna papirje in na blago, Isžeue v Javnih snladUčih. Jamstvena glavn.ca 2 in pol milijona kron. I2 im Zadružna Gospodarska banka d. d. V « « «* _ A - ib* Ljubljana, Dunajska cesta štev. 38|I (začasno v prostorih Zadružne zveze).: Telefon st. 21. Podružnice: DJAKOVO. MARIBOR, SARAJEVO, S0MB0R, SPLIT, ŠIBENIK. Ekspozitura: BLED. - Interesna skupnost s: Sveopčo Zanatiijsko banko d.d. u ».i «l9r!iU ‘n n,cno podružnico v Karlovcu ter Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu. Kapital »n resarva skupno z afilljacljaml Cer k 50,000.000--. Daje trgovske kredite, es^omptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem ra unu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srečk Drž. razr. loterije. —7/—y/—7/—7/--